Pretpriemnistvo Za Prv Kolokvium (1)

1.

1. 2.

(1723-1790) ,,, - ( 1767-1832)-.. .

(1806-1873) . , . (1818-1883)- , . - . . - - .

(1842-1924) . , , . . .

(1818-1883)- . - , , , . . . . - - . . . . . .,( ) - . , . -. , . .

1. , , .2. .

1. (1964) - .2. (1975)- , .3. ( 1980)- .4. (1985) - ,, , , ,(, ) 5. - .

1.- ,2.- ,3. - .. 4. - .

80- . . , (,, ). . , , .

-

, , . -

(,, ), .

- : , , , , , ,,

1. - ,2. - ,3. - ,4. - 5. - , 6. -

, . , , ,

, . . 1.1.Op{ti uslovi za otpo~nuvawe so pretpriema~ka aktivnost Dene{nite uslovi za stopanisuvavawe se karakteriziraat so izrazeni ekonomsko-razvojni dimenzii vo koi golemo zna~ewe ima pretpriem aktivnost ne samo od aspekt na zgolemuvawe na proizvodstvoto tuku i od aspekt na zadovoluvawe na potrebite od potro{ni dobra i uslugi. Silnite pazarni odnosi, noviot na~in na ekonomsko razmisluvawe, razvojot na inicijativata i pottiknuvaweto na pretpriemni{tvoto pretstavuvaat najdobar znak deka ne{to se menuva vo ekonomskite odnosi vo nacionalnata ekonomija. Pretpriemni{tvoto zaedno so trudot, kapitalot i prirodnite resursi pretstavuvaat ~etvrtiot faktor na proizvodtsvo a istovremeno pretstavuva faktor koj gi kominira ostanatite faktori na proizvodstvo zaradi ostvaruvawe na profit. Pretpriemni{tvoto se karakterizira so postojano: barawe na novi mo`nosti za rabota ; organizirawe na razli~ni kombinacii vo rabotata; prezemawe na rizik vo otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost; i visok stepen na motiviranost zaradi mo`nosta za ostvaruvawe na profit koj pretstavuva nagrada za prezemaniot rizik.1

Kako poim pretpriemni{tvoto prv go upotrebil angliskiot ekonomist Ri~ard Kantilon kon krajot na 17-ti i po~etokot na 18-ti vek. Pretpriema~ot kako ~ovek pretstavuva inicijator i organizator na rabotata, mnogu energi~en deloven ~ovek koj raboti vo nepredvidlivi uslovi odnosno uslovi na umeren rizik i golema odgovornost kon rabotata. Od druga strana pak pretpriemni{tvoto pretstavuva sloèn proces na sozdavawe na ne{to novo odnosno nova vrednost a pretpriema~ot e ~ovek koj za da sozdade ne{to novo ja vloùva svojata sila, znaewe i vreme, prezema rizik-finansiski, materijalen, psiholo{ki i socijalen rizik, poradi {to o~ekuva da bide finansiski nagraden no i zadovolen so postignatiot uspeh iskaàn preku ugledot i statusot koj go uìva vo svoeto okruùvawe. Otpo~nuvaweto so pretpriemni~ka aktivnost bara zadovoluvawe na odredeni neophodni uslovi. Kako neophodni uslovi za otpo~nuvawe na pretpriemni~kata aktivnost se naveduvaat slednive: poseduvawe na pretpriemni~ki duh; zgolemuvawe na brojot na malite pretprijatija; motivite na pretpriema~ot za otpo~nuvawe za sopstven biznis; poseduvawe na odredeni li~ni karakteristiki; rizik od pretpriemni~kata aktivnost; i motiviranost od mo`nosta za ostvaruvawe na profit. Poseduvaweto na pretpriemni~kiot duh e opredeleno preku odnesuvaweto na pretprijatieto, odnosno pretprijatieto za da bide pretpriemni~ki orientirano potrebno e da bide samostojno i nezavisno vo raboteweto a toa zna~i samostojno i nezavisno vo donesuvaweto na odlukite vo zakonski ramki, a pretpriema~ot motiviran zaradi mo`nosta za ostvaruvawe na visok profit kako nagrada za visoko rizi~nata nagrada. Poseduvaweto na pretpriemni~ki duh ja so~inuva osnovata na pazarno orientiraniot ekonomski sistem vo edna nacionalna ekonomija. Mo`nostite koi gi nudat tradicionalno orientiranite sistemi se sosema razli~ni od mo`nostite koi gi nudat pazarnite sistemi so pretpriemni~ki karakteristiki. Sovremenite pazarni ekonomii postojano sozdavaat uslovi za promocija i razvoj na pretpriemni{tvoto i pretpriemni~kite aktivnosti. So prezemenite aktivnosti od strana na dràvata se sozdava i odrùva potrebna i fer konkurencija, se {titat pretprijatijata edni od drugi, se za{tituvaat potro{uva~ite od nefer delovna konkurencija a od druga strana se {titat interesite na pretprijatijata i op{testvenite vrednosti . Zgolemuvawe na brojot na mali pretprijatija ili t.n.mal sektor i zgolemuvaweto na nivnata uloga ima golemo zna~ewe za razvojot na pazarnite dimenzii na stopanisuvawe i pazarnite odnosi vo sekoe pazarno stopanstvo. Malite pretprijatija navistina se mali koga gi analizirame od aspekt na brojot na vrabotenite, obemot na proizvodstvo, potrebniot kapital za otpo~nuvawe so pretpriemni~ aktivnost, profitot koj go sozdavaat i sl., no od druga strana nivniot pridones e mo{ne golem vo re{avaweto na va`ni op{ti stopanski i socijalni zada~i kako na primer: prestruktuirawe na stopanstvoto i zgolemuvawe na asortimanot na proizvodi i uslugi bidej}i malite pretprijatija brzo nastanuvaat i {to e posebno zna~ajno brzo reagiraat na izmenetite pazarni uslovi; namaluvawe na mo`nosta za postignuvawe na monopolska pozicija na odredeni pretprijatija; zgolemuvawe na konkurencijata kako rezultat na sposobnosta na malite pretprijatija za brzo vra}awe na vloènite sredstva za otpo~nuvawe so delovnata aktivnost; zgolemuvawe na izvozot na nacionalnata ekonomija; zgolemuvawe na stapkata na vrabotenost; modernizacija na pazarnata ekonomija i mo`nosta za realizirawe na inovaciski proekti. Motivite na pretpriema~ot za otpo~nuvawe so sopstven biznis se pojavuvaat kako rezultat na predizvikot za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka dejnost i primamlivosta od raboteweto vo sopstveno pretprijatie, steknuvawe na podobar standard na ìveewe i status vo sredinata i sl. No ne e s taka ednostavno. Dali }e se uspee ili ne zavisi li~no od poedinecot i od negovite motivi vo otpo~nuvaweto so delovna aktivnost, od negovata inovativnost, talentiranost i sposobnost za rabota ili so drugi zborovi kaàno od {irok spektar na slu~uvawa od ekonomski aspekt, situacija vo nacionalnata ekonomija ili regionot. Kako li~ni motivi koi gi pottiknuvaat lu|eto za zapo~nuvawe so sopstven biznis spa|aat: visokiot stepen na nezadovolstvo od postojnata rabota i rabotno mesto na koe raboti idniot pretpriema~; mo`nosta za golema zarabotuva~ka; i mo`nosta za sopstvena nezavisnost; Isto taka kako osnovni li~ni motivi za zapo~nuvawe so sopstven biznis se smetaat: razmisluvawata na idniot pretpriema~ deka sopstveniot biznis e ednostavena i lesna rabota vo sporedba so rabotata koja bi ja izvr{uval koga bi bil vraboten kaj drug sopstvenik ili pretpriema~; i kratkiot vremenski period za ostvaruvawe na visoka zarabotuva~ka . Navedenite osnovni li~ni motivi vo su{tina pretstavuvaat opasna zamka vo otpo~nuvaweto so delovna aktivnost bidej}i uspe{en e onoj biznismen koj najprvo treba dobro da ja poznava sopstvenata li~nost.2 Poseduvaweto na odredeni li~ni karakteristiki podrazbira li~nost koja poseduva: sposobnost za izrazuvawe na sopstvenite misli i stavovi; upornost vo izvr{uvawe na rabotata; jasen stav i karakternost; sposobnost za dolgo~asovno rabotewe; sposobnost za sozdavawe na pari vrz osnova na sopstvenoto znaewe; profesionalnost i samodgovornost; golema èlba za ostvaruvawe na uspeh; i golema hrabrost za prezemawe na rizik vo raboteweto.3

Rizikot od pretpriemni~kata aktivnost se sostoi vo toa {to pretpriema~ot ne moè da go predvidi rizikot od delovnata aktivnost vo momentot na zapo~nuvawe na istata tuku toj moè da gi predvidi samo faktorite koi go vodat do ostvaruvawe na zadovolitelni delovni rezultati. Sekoj deloven potfat e izloèn na soodvetni rizici odnosno razli~ni opasnosti koi idnite pretpriema~i ne gi posakuvaat no ne moàt od niv da pobegnat. Kako mo`ni rizici pri zapo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost se izdvojuvaat slednive:

finansiski rizik odnosno finansiska zaguba koja moè da nastane dokolku dobro ne se procenat vloùvawata vo delovniot potfat; rizik od uni{tuvawe na karierata na delovniot potfat; rizik od psihi~ki zaboluvawa i sl; rizik od zapostavuvawe na familijata i sl. Motiviranosta od mo`nosta za ostvaruvawe na profit e sodràna preku postignuvawe : visoko zadovolstvo od rabotata; ostvaruvawe na finansiska nagrada; ~uvstvo na uspeh; po~it od sredinata i okolinata po{iroko i postignuvawe na odreden status vo okruùvawe

OP[TI USLOVI ZA ZAPO^NUVAWE SO PRETPRIEMNI^KA AKTIVNOST

1. 2. Poim za pretpriemni{tvo Poimot za pretpriemni{tvo vo pretprijatijata e predmet na kontinuirani istraùvawa i prou~uvawa. Interesot na ekonomistite za pretpriemni{tvoto najmnogu doa|a do izraz vo periodot na sedumdesetite i osumdesetitte godini. Moè da se kaè deka po~etokot na osumdesettite godini za zemjite so razvieno pazarno stopanstvo se karakterizira so nova pojava nare~ena pretpriemni{tvo. Vo ekonomskata literatura se sre}avaat najrazli~ni objasnuvawa za samiot poim pretpriemni{tvo i li~nosta koja ja realizira pretpriemni~kata aktivnost-pretpriema~ot. Terminot pretpriema~ moè da se identifikuva so poimite: stopanstvenik, biznismen, inicijator, menaxer, odlu~uva~, li~nost orientirana kon profitot i sl, a pretpriemni{tvoto moè da se identifikuva kako kontinuiran proces na opredeluvawe na mo`nostite za delovna aktivnost i opredeluvawe na li~nite vrednosti kako i proces na planirawe, izvr{uvawe i ocenuvawe na potrebite od voveduvawe i realizirawe na potrebnata promena. Vo su{tina samiot poim pretpriemni{tvoto moè da se razjasni dokolku se poznati odredeni predznaewa za osnovnite karakteristiki na pretpriemni{tvoto i dokolku moè da se pravi razlika pome|u ona {to e pretpriema~ i ona {to pretstavuva pretpriemni{tvoto. Na najednostaven na~in, su{tinata na pretpriema{tvoto moè da se objasni preku koncepciskiot i sodrìnskiot priod.4 Spored koncepciskiot priod, pretpriemni{tvoto se objasnuva preku sogleduvawe na razlikite pome|u procesot na pretpriemni{tvoto i samiot pretpriema~ kako li~nost. Spored sodrìnskiot priod, pretpriemni{tvoto se objasnuva preku negovite osnovni karakteristiki i li~nite karakteristiki na pretpriema~ot. Koncepciskiot priod su{tinata na pretpriemni{tvoto ja sogleduva preku analiza na osnovnite karakteristiki na pretpriema~ot. Vo su{tina pretpriemni{tvoto moè da se objasni preku objasnuvawe na ona {to zna~i inovacija, hrabrost za prezemawe na rizik i slobodniot izbor i nezavisnosta vo delovnoto rabotewe. Preku inovacijata se sogleduva vo mo`nosta za voveduvawe i koristewe na novini vo raboteweto kako na primer voveduvawe na nova, sovremena oprema vo procesot na proizvodstvo, voveduvawe na novi vidovi surovini vo procesot na rabota, otkrivawe na novi pazari za plasman na proizvodite, voveduvawe na novi na~ini na pakuvawe na proizvodite, voveduvawe na novi organizaciskini strukturi vo pretprijatieto i sl. Stepenot na inovativnost na maloto pretprijatie zavisi od obemot na inovacija koj go primenuva pretpriema~ot. Hrabrosta za prezemaweto na rizik vo raboteweto vo procesot na pretpriema{tvoto e vodi~ za pretpriema~ot bidej}i postoi visok stepenot na neizvesnost vo raboteweto. Pretpriemni{tvoto se karakterizira so golem stepen na neizvesnost. Golemata neizvesnost vo izvr{uvaweto na pretpriemni~kata aktivnost proizleguva od faktot {to ostvaruvaweto na profitot od izvr{uvaweto na pretpriema~kata aktivnost e nepoznata varijabla koja nikoga{ ne moè da se predvidi. Poradi toa moè da se kaè deka odlukite doneseni od strana na pretpriema~ot se visoko rizi~ni i neizvesni. Slobodniot izbor i nezavisnosta vo delovnoto rabotewe mu ovozmoùvaat na pretpriema~ot da bide inicijator-voveduva~ na promenite vo raboteweto i nositel na inicijativi. Pretpriema~ot poseduva golema sloboda vo donesuvaweto na odlukite-odlu~uva samostojno i samiot gi opredeluva celite na raboteweto na svoeto pretprijatie. Pretpriema~ot e onoj koj e odgovoren za obezbeduvawe na osnovnite resursi za delovnite aktivnosti i za relizacija na istiot. Slobodata vo donesuvaweto na odlukite mu ovozmoùva na pretpriema~ot da gi kontrolira vkupnite delovni aktivnosti. Stepenot na zastapenosta na inovacijata, prezemaweto na rizik, slobodata i nezavisnosta vo dejstvuvaweto od strana na pretpriema~ot ja opredeluva pretpriemni~kata aktivnost na pretprijatijata. Navedenite karakteristiki ja opredeluvaat su{tinata na pretpriemni{tvoto i ovozmoùvaat da se razlikuvaaat pretprijatijata koi se odnesuvaatrabotat pretpriemni~ki od pretprijatijata koi se odnesuvaat nepretpriemni~ki i kaj koi nedostasuva inovativnosta, hrabrosta za prezemawe na rizik i postoi zavisnost vo donesuvawe na odlukite. Pretprijatijata dokolku sakaat da se odnesuvaat pretpriemni~ki neophodno e da prezemaat rizik vo raboteweto, da voveduvaat inovativacii vo raboteweto i da donesuvaat nezavisni odluki. Mal broj pretprijatija imaat privilegija da bidat nare~eni pretpriemni~ki pretprijatija bidej}i samo mal broj pretprijatija primenuvaat inovacii vo delovnite aktivnosti i prezemaat rizik vo raboteweto {to zna~i deka i mo`nostite za dolgoro~en uspeh kaj niv se pomali sporedbeno so pretpriemni~kite pretprijatija. 1.3 Pretpriemni{tvoto vo ekonomskata nauka Vo sovremenata ekonomska teorija evidentni se golem broj na sfa}awa i razmisluvawa za pretpriemni{tvoto i pretpriema~ot. [irokiot spektar od razli~ni opredelbi za poimot pretpriemni{tvo osobeno dominira vo periodot pome|u sedumdesettite i osumdesettite godini od minatiot vek. Razmisluvawata i sfa}awata za pretpriemni{tvoto mnogu te{ko se sintetiziraat i grupiraat. No promenite vo ekonomskata nauka koi se pojavuvaat kako rezultat na istaknuvaweto na neoliberalnata ekonomska {kola koja kako filozofija ja istaknuva ulogata na pazarot i pazarnata ekonomija a pred se li~nata-individualna inicijativa vo ekonomskiot razvoj na nacionalnata ekonomija pridonesuvaat za generalizirawe i sublimirawe na sfa}awata za toa {to pretstavuva pretpriemni{tvoto. Moè da se kaè deka mo{ne te{ko se voop{tuvaat i sublimirat sfa}awata na sovremenata ekonomska misla za pretpriema{tvoto. Generalno poimot pretpriemni{tvo se povrzuva so inovacijata i malite i sredni pretprijatija. Inovacijata pretstavuva aktivnost koja gi promenuva postoe~kite resursi. Vo su{ina pretpriemni{tvoto e sodràno vo inovaciite.5 Pretpriema~ite donesuvaat inovacii. Preku inovaciite pretpriema~ot gleda mo`nost za uspeh i prodor na negovoto pretprijatie i mo`nost za realizacija na sopstvenite idei. Voobi~aeno pretpriemni{tvoto se poistovetuva so inovacijata sfatena kako ekonomski i socijalen poim a toa zna~i poistovetuvawe na pretpriemni{tvoto so postojano voveduvawe na ne{to novo vo raboteweto pa makar toa da bide i minimalno otstapuvawe od op{to prifatenite standardi na rabotewe. Razvojnata dimenzija i ostvaruvaweto na profit vo raboteweto se sodràni vo postojano voveduvawe na novini vo raboteweto. Pretpriemni{tvoto e karakteristi~no za golemiot broj na novi mali i sredni pretprijatija koi masovno se pojavija vo osumdesetitte godini vo zemjite so razvieni pazarni stopanstva. Zgolemeniot broj na mali i sredni pretprijatija e rezultat na merkite koi gi prezemala dràvata za podrùvawe na sektorot na mali i sredni pretprijatija. Malite i sredni pretprijatija odigrale zna~ajna uloga vo oblasta na vrabotuvaweto bidej}i apsorbirale del od golemiot broj nevraboteni, vo zgolemuvaweto na ponudata, razvojot na konkurencijata, inovaciite i pretpriemni{tvoto. Preku pretpriemni{tvoto i inovaciite visoko razvienite pazarni stopanstva na SAD, Japonija i Evropa vo periodot na osumdesettite godini izvr{ija prestruktuirawe na nivnite pazarni ekonomii. Vo sovremenata ekonomska literatura se pove}e se istaknuva zna~eweto na malite i sredni pretprijatija za razvojot na nacionalnata ekonomija. Pred s ogromen e pridonesot na malite i sredni pretprijatija vo delot na vrabotuvaweto na nekvalikuvana rabotna sila i iskoristuvawe na prirodnite bogatstva. Vo poslednite godini vo ekonomskata teorija dominiraat razmisluvawata za povrzanosta na pretpriemni{tvoto odnosno pomestuvaweto na pretpriemni{tvoto od malite i sredni pretprijatija kon menaxerskite timovi vo golemite pretprijatija. Denes vo golemite pretprijatija menxerite stanuvaat sopstvenici nasproti tendencijata na razdvojuvawe na kapital funkcijata od kapital sopstvenosta. No toa ne zna~i deka pretpriema~ite se poistovetuvaat so menaxerite, tuku naprotiv, pome|u menaxerite i pretpriema~ite postojat golemi razliki. Za da se sogledat dobro karakteristikite, sli~nostite i razlikite pome|u pretpriema~ot i menaxerot napravena e sporedba pomeu pretpriema~ot i menaxer vo edno pretprijatie. Karakteristikite na pretpriema~ot i menaxerot se prkaàni na slika 1-1. Slika 1-1 Karakteristiki na pretpriema~ i menaxer Kako {to moè da se zabeleì od tabelata karakteristikite na pretpriema~ot se dijametralno sprotivni od karakteristikite na menaxerot. Vaka prikaànite razliki ukaùvaat na toa deka pretpriema~ot so svoeto odnesuvawe i rabotewe se pribliùva do liderot, a menaxerot do tradicionalniot {ef . 1.4. Pretpriemni{tvoto i malite pretprijatija Podra~jeto na malite i sredni pretprijatija a posebno podra~jeto na t.n. mal sektor e predmet na postojano izu~uvawe i istraùvawe.Toa e podra~je koe predizvikuva golem interes na istraùva~ite na ekonomskata nauka. Interesot za izu~uvawe na ova oblast se javuva kako rezultat na pove}e pri~ini me|u koi spa|aat zabele`livoto zglemuvawe na brojot na malite pretprijatija, mo`nostite za novi vrabotuvawa ili samovrabotuvawe, vrabotuvawe na ~lenovi od svojata familija, podr{kata od strana na dràvnite institucii za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost kako i pozitivnite iskustva od strana na uspe{nite mali pretprijatijata. Po definicija malite pretprijatija pretstavuvaat pretprijatija koi se vo sopstvenost na edno lice ili individua. Maliot biznis moè da se opredeli kako biznis koj e vo racete na edna induvidua koja dejstvuva nezavisno.6 Za malite pretprijatija moè da se kaè deka pretstavuvaat pretprijatija vo koi: sopstvenosta i menaxmentot se nezavisni; ne se dominantni vo podra~jeto vo koe dejstvuvaat; i voobi~aeno ne vrabotuvaat pove}e od 50 lu|e. Od edna strana malite pretprijatija se mali no od druga strana golemi. Po nivnite fizi~ki karakteristiki tie se mali sporedbeno so golemite pretprijatija. Tokmu nivnata golemina gi pravi specifi~ni odnosno im ovozmoùva da se razlikuvaat od ostanatite pretprijatija vo okruùvaweto. Kako osnovni karakteristiki, obele`ja po koi malite pretprijatija se razlikuvaat od ostanatite moè da se izdvojat slednite: broj na vraboteni; maliot obem na rabota; maliot obem na potro{uva~i koi gi opsluùvaat; podra~jeto na dejstvuvawe i obemot na promet. Navedenite obele`ja se osnovni karakteristiki po koi malite pretprijatija se razlikuvaat od ostanatite pretprijatija. Isto taka malite pretprijatija se razlikuvaat od golemite i od aspekt na organizacijata na nivnata rabota. Od aspekt na organizaciskata postavenost, malite pretprijatija imaat ednostavna struktura iskaàna preku ednostavniot na~in na planirawe, brzata i efikasna koordinacija na delovnite aktivnosti. Perspektivata na malite pretprijatija se pokaùva preku povrzanosta na malite pretprijatija so pretpriemni{tvoto odnosno ulogata na sopstvenikot, osnova~ na maloto pretprijatie kako pretpriema~. Pretpriema~ot kako nositel na maliot biznis e nezavisen vo raboteweto. Toj e ubeden deka negovata delovna aktivnost }e uspee. Ubeduvawata na pretpriema~ot pridonesuvaat za ostvaruvawe na ekonomska nezavisnost na malite pretprijatija. Na toj na~in sopstvenikot na maloto pretprijatie vlijae vrz sopstvenata ekonomska blagosostojba. Malite pretprijatija za da opstanat vo turbulentnoto okruùvawe treba da se odnesuvaat pretpriemni~ki. Toa zna~i deka malite pretprijatija treba da poseduvaat golem stepen na fleksibilnost vo raboteweto. Fleksibilnosta pretstavuva sposobnost na maloto pretprijatie da gi menuva aktivnostite i brzo da reagira na promenite vo lokalnoto okruùvawe i po{iroko. Fleksibilnosta isto taka se povrzuva so sposobnosta koja ja poseduvaat malite pretprijatija za brzo dejstvuvawe i prezemawe na korektivni akcii na predhodno doneseni odluki. Pretpriemni~koto odnesuvawe na malite pretprijatija se sogleduva preku nivnata sposobnost za menuvawe i prilagoduvaweto na delovnite aktivnosti kon promenite vo pazarnite uslovi i brzo prilagoduvawe kon potrebite na pobaruva~kata. Zastapenosta na pretpriemni{tvoto vo malite pretprijatija se sogleduva preku izvr{uvaweto na slednite delovni aktivnosti: kontinuirano sledewe i primena na novi mo`nosti za razvoj; primena na novi mo`nosti za razvoj vo zavisnost od stepenot na pretpriemni~ko odnesuvawe; pravilen izbor na ~ove~ki resursi i nivno rasporeduvawe na soodvetni mesta ; minimizirawe na posledicite od eventualniot neuspeh na delovniot potfat; izrazena sposobnost na ~ove~kite resursi za iskoristuvawe na raspolo`livite mo`nosti za razvoj; i sposobnost za alokacija i kombinacija na raspolo`livite resursi vo uslovi koga za toa }e odlu~i sopstvenikot; 7 Pretpriemni~koto odnesuvawe na malite pretprijatija im pomaga na sopstvenicite-pretpriema~ite da prezemat odgovornost od voveduvaweto na inovaciite vo raboteweto. Voveduvaweto na inovaciite vo raboteweto podrazbira kreirawe na idea, ocenuvawe na li~nite sposobnosti i prezemawe na akcii. Prezemaweto na odgovornost za delovnite aktivnosti zna~i deka pretpriema~ot prezema rizik od realizirawe na delovnite aktivnosti no istovremeno uspe{no realiziraniot deloven potfat podrazbira i dobivawe na nagrada. Povrzanosta na maliot biznis so pretpriemni{tvoto se sogleduva preku tri-dimenzionalniot model na pretpriemni{tvo. Tridimenzionalniot model na pretpriemni{tvo ovozmoùva ocenuvawe na aktivnostite odnosno ovozmoùva ocenuvawe na nivoto na pretpriemni~ko odnesuvawe na maloto pretprijatie. Tri-dimenzionalniot model na pretpriemni{tvo se sostoi od slednive tri komponenti: ekonomska inovacija, kreirawe na organizacija i barawe profit na pazarot.8 Ekonomskata inovacija podrazbira primena na nova tehnologija ili pak novi na~ini na koristewe na postojnata tehnologija, pri {to se zgolemuva postojnata vrednost ili se sozdava nova ekonomska vrednost. Preku sozdavaweto, kreiraweto na organizacijata se realizira ekonomskata inovacija. Vo procesot na sozdavawe na ekonomskata vrednost vklu~eni se site ~ove~ki resursi vo pretprijatieto a toa bara voveduvawe na soodvetna organizaciska postavenost na maloto pretprijatie. Organizaciskata postavenost go pokaùva na~inot na koj }e se realizira inovacijata. Baraweto profit na pazarot ja locira oblasta vo koja preku pretpriemni~koto odnesuvawe }e se realizira profitot odnosno podra~jeto kade }e se realizira ekonomskata inovacija. 1.5.Pri~ini za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost Otpo~nuvaweto so pretpriemni~ka aktivnost e kompleksna rabota koja vo su{tina pretstavuva realizirawe na ideja preku odgovor na pove}e kompleksni pra{awa me|u koi i pra{aweto za toa {to e ona {to ja pottiknuva individuata na pretpriemni~ka aktivnost. Golemiot broj istraùvawa sprovedeni vo ovaa oblast pokaùvaat deka pretpriema~ite donesuvaat odluka da otpo~nat so izvr{uvawe na pretpriemni~ka aktivnost poradi : èlbata za zarabotuvawe na pove}e pari; èlbata da se bide sopstvenik i samostojno da se odlu~uva; èlbata da se prodolì familijarniot biznis; èlbata da se bide gazda.9 Otpo~nuvaweto so pretpriemni~ka aktivnost podrazbira prezemawe na golem rizik. I pokraj toa {to zapo~nuvaweto so sopstven biznis samo po sebe nosi opredeleni slabosti, sepak ne mal broj individui se opredeluvaat za zapo~nuvawe so sopstven mal biznis. Vo postapkata za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost, idniot pretpriema~ ja definira delovnata politika na pretprijatieto i obezbeduva finansiski sredstva za zapo~nuvawe so rabota na sopstvenoto pretprijatie. Voden od èlbata da bide sopstvenik i nezavisen gazda i mo`nosta za zarabotuvawe na pove}e pari, pretpriema~ot samostojno odlu~uva da zapo~ne svoj biznis so cel da gi zadovoli materijalnite potrebi i da sozdade profit. Idniot pretpriema~ donesuva odluka da otpo~ne so pretpriemni~ka aktivnost poradi: samostojnosta vo donesuvaweto na odlukite ili kaàno so drugi zborovi gazda na samiot sebe; finansiskite benefiti od raboteweto za samiot sebe i mo`nosta za ostvaruvawe na pogolema zarabotuva~ka odnosno ostvaruvawe na pogolem profit koj mu pripa|a na pretpriema~ot; spokojstvo zaradi sigurnosta vo rabotata bidej}i pretpriema~ot, individuata moè da raboti kolku saka a opasnosta od gubewe na rabotata i napu{tawe od rabota e svedena na minimum; mo`nosta za vrabotuvawe na ostanatite ~lenovi od familijata odnosno se sozdava mo`nost za samovrabotuvawe; Pri~inite za osnovawe na sopstveno malo pretprijatie se mnogubrojni. Zaradi toa sprovedeni se golem broj na istraùvawa a so cel utvrduvawe na osnovnite pri~inite za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost. Zaradi sogleduvawe na pri~inite za osnovawe na malo pretprijatie, sprovedena e anketa pome|u 250 nevraboteni lica od podra~jeto na op{tina Gevgelija so cel prakti~no sogleduvawe na pri~inite koi bi gi pottiknale nevrabotenite lica da zapo~nat so pretpriemni~ka aktivnost. Dobienite rezultati od sprovedenoto istraùvawe pokaùvaat deka postojat golem broj pri~ini koi vlijaat na idniot pretpriema~ da donese odluka za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost i istite se prikaàni vo tabela 1-1. Tabela 1-1 Pri~ini za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost Pri~ini Broj na povtoruvawa na odgovori

Mo`nosta za egzistencija 48

Nezavisnost i sloboda vo raboteweto 18

Rabotewe za sebe - da se bide gazda 37

Da se zarabotat pove}e pari 69

Pogolema sigurnost 15

Nasleduvawe na familijaren biznis 8

Pro{iruvawe na familijaren biznis 6

Nemo`nost za vrabotuvawe na drugo mesto 49

Pri~inite za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost se grupirani vo tri grupi i toa: materijalno-ekonomski pri~ini semejni pri~ini i li~ni karakteristiki Vo grupata na materijalno-ekonomski pri~ini za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost spa|aat: mo`nosta za pogolema zarabotuva~ka; sozdavaweto na pove}e pari; pogolema sigurnost; èlbata za brzo unapreduvawe; i èlbata za samostojno rabotewe.

Vo grupata na semejni pri~ini za zapo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost spa|aat: èlbata da se bide sam gazda; mo`nosta za nasleduvawe na semejniot biznis; mo`nosta za koristewe na znaeweto i iskustvoto od povozrasnite ~lenovi na familijata koi go vodat biznisot. Vo grupata na li~ni karakteristiki za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost spa|aat: poseduvaweto na znaewe i sposobnost za donesuvawe na odluki; poseduvawe na znaewe i sposobnost za upravuvawe so finansiite; poseduvawe sposobnost za dolgo~asovno i naporno rabotewe ; sposobnost i podgotvenost za prezemawe rizik vo raboteweto. Otpo~nuvaweto so pretpriemni~ka aktivnost se javuva kako rezultat na vlijanieto na trite grupi faktori. No iako semejnite pri~ini se vode~ki za zapo~nuvawe so delovna aktivnost, rezultatite od sprovedenoto prakti~no istraùvawe pokaùvaat deka mo`nosta za zarabotuvawe na pove}e pari pretstavuva glaven odlu~uva~ki faktor za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost. 1.6. Programi za edukacija i obuka na pretpriema~ite Uspe{noto izvr{uvawe na pretpriemni~kata aktivnost so cel promovirawe na pretpriemni{tvoto i sozdavawe na finansiska dobivka bara malite pretprijatija da bidat upravuvani od lica-pretpriema~i koi poseduvaat odredeni znaewa, ve{tini i sposobnosti. Toa ja nametnuva potrebata od voveduvawe na pretpriemni{tvoto vo dràvnite institucii, organizirawe i odrùvawe na stru~ni obuki i predavawa za pretpriema~ite, implementirawe na specijalizirani stru~ni programi za obuka za pretpriema~ite, organizirawe i odrùvawe na redovni stru~ni seminari kako na~ini za zgolemuvawe na sposobnosta na pretpriema~ite za uspe{no upravuvawe so delovnite aktivnosti koi gi izvr{uvaat. Zaradi unapreduvawe na raboteweto na malite pretprijatija, postignuvawe na pobrz obrt na kapitalot, namaluvawe na tro{ocite na rabota i namaluvawe na rizikot vo raboteweto, se voveduvaat programite za obuka na pretpriema~ite. Vo su{tina, programite za obuka na pretpriema~ite im pomagaat na pretpriema~ite da : gi steknat potrebnite znaewa za da moàt uspe{no da upravuvaat so finansiskite tekovi na pretprijatieto; izgotvuvaat kratkoro~ni planovi za voveduvawe na novi delovni potfati; voveduvaat novi na~ini na rabota; izrabotuvaat specifi~ni vidovi planovi za unapreduvawe na pretpriemni~kata aktivnost; ja zgolemat sopstvenata kompetencija, znaewe i ve{tini za menaxirawe so pretprijatieto; steknat novi znaewa; gi promenat na~inite na razmisluvawe za sopstvenata uloga- uloga na pretpriema~ i lider; steknat znaewa za sogleduvawe i upotreba na informaciite koi ovozmoùvaat donesuvawe na kvalitetni odluki; i steknat znaewa za donesuvawe na odluki koi }e pridonesat za namaluvawe na rizikot vo donesuvawe na pogre{ni delovni odluki. Zaradi promovirawe na pretpriemni{tvoto i donesuvawe na odluka za zapo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost, potrebno e malite pretprijatija da bidat upravuvani od pretpriema~i koi }e poseduvaat odredeni ve{tini i znaewa. Razvojot na pretpriemni{tvoto i pottiknuvaweto na razvojot na odredeni li~ni karakteristiki kaj pretpriema~ite kako {to se kreativnosta, inicijativnosta, samostojnosta i odgovornosta pretstavuvaat osnova na konceptot za pottiknuvawe na lu|eto za otpo~nuvawe so pretpriemni~ka aktivnost. . . . . , . . . , , , , , , , . . . . , , , , . . .1 , , , . . : 1. ? 2. , ? 3. ? 4. ? 5. ? . . . 2.2. , . . . , , , . . . . : - -

: , , . . . , . , . . , , , . , . . . . . 2-1 .

++ ++ -, ,

++ ++ 2-1 , , , , , . . , , , . : - - - .

. , , , , . . . . , . , . , . . , , , , .

2.3. (SWOT ) , . . , . SWOT . SWOT : S-Strengths- W-Weaknesses- O-Opportunities-, T-Threats-, SWOT . . . SWOT . . , , , , . SWOT , , . . SWOT . SWOT SWOT . 2-2 SWOT .

++ ++ ++ Strenght ++ Weaknesses ++ Threats ++ ++ Opportunities 2-2 SWOT (Strenghts) . . , . . : - ? - ? - ?

(Weaknesses) . . . . : - ? -, ? - ? : - , - , - - .2 (Opportunitis) . , , , , , . . . , . : - - ? - ? - ?

, (Threats) . . . . . . , . : - ? - ? - ? - ? - ? SWOT . . 2.3.1. SWOT SWOT . . SWOT . , , , SWOT . (S-strengths) (S-strengths) : 1. ? 2. ? 3. ? 4. ? 5. ? 6. ? 7. ? 8. ? ( W-weaknesses) (W-weaknesses) : 1. ? 2. ? 3. ? 4. ? 5. ? 6. ? 7. ? 8. ? ( Opportunities ) (Opportunities) : 1. ? 2. ? 3. ? 4. ? 5. ? 6. ? 7. ? 8. ? ( T-threats ) (T-threats) : 1. ? 2. ? 3. - ? 4. ? 5. ? 6. , ? 7. ? 8. ?

2-3 SWOT .

2-3 SWOT

2.4. , SWOT , . . . : ? , . . . . - - . : - - , . . , . . , , . . . .3 . : - - - - , , . . . . . , . . . , , . , . . .4 . , . . , . : - - - -

. . , . , . . . . : - - - . 2-4 . 2-4 ++ ++ ++ ++ ------

, . , . , , . , . . . . . : - ? - , ? . , . . . . . . : , , , . , . . . , , . , , . . . . . , . . , , . : - ? - ( , ? - ?

, : - ? - ? - ? - ? - ?

. . . . , . . , . : - , - , - - .

. . , . . , . , . : , , , . 3.2. , : - , - , -

. . . .. , . . : , , , . . , . 50 . . - , , , . . . , . . , . , . 3.3. . . , . , : - - - - - - - 3-1. 3-1 - a - - - - - - - - - - - . , . . .

. . ( ) . : - ? ( ) - ? ( , ) - ? ( ) - ? ( ). . , , . , , , . . . , . : - ( ) ? - ? - ? ( - .) - ?(, , , ) - ? - ( ) - , ( ) - ? - ? - ? - . . .2 . , . . . . : - O ? - ? - ? - ? - ? (, ) . . . . . : - ? - - , ? - , . - ? - , ? - ? - . - - - , , , . - . . . . . , , . : - ? ( ) - ? ? ( , , , , .? - ? - ( , , , , ) - ? - . , : - ? - ? , , . , . ( , , .3 , , , , . . . . . . : - ? - - ? - - , , - , , ? - .

.. .4 . , , . . . , . , . . . () . , . - . . . , . . , . , - . . , .

. . : - , - , - , - - 3.4. . . . , . , , . . . . : , , , , , . , , . . . . , . . , , . : - ? - ?

. , . . . . . . 3-2 .

++ ++ 3-2 3.5. () , . , . . . . , .5 . . . . . . . : - - - - - - . , . . , 15 , . . . . . , . , . . . , , . . . . . . , . . . . . , . . . , . . . . .

Documents

Pretpriemnistvo Za Prv Kolokvium (1)