ZAVISNOSTI OD NARKOTI^NI SRETSTVADROGAE sekoja hemiska supstanca,koja go menuva raspolo`enieto, percepcijata i svesta.Viduvawe na okolniot svet. Dolgotrajno zemawe doveduva do: -Promena na li~nosta-Socijalno-eti~ki promeni-Mentalno,konfuzni sostojbi-Paranoidni reakcii-Depresii-Samoubistva i ubistva

PODELBA NA DROGITEOpijati(dobirni od opiumot:Morfium,Heroin,Kodein)Psihostimulatori(Kokain,Krek,Amfetamin,Ekstazi)Haluscinogeni(L.S.D.Meskalin,Psilocibin)Psihodepresori(Hipnotici,Sedativi,Barbiturati)Kanaboidi(Marihuana,Ha{i{)Isparlivi supstanci(Organski rastvoruva~i-Goluen,Aceton)Site vidovi na droga predizvikuvaat psihi~ka zavisnost,a odredeni i fizi~ka.PSIHI^KA zavisnost-Prevladuvaat psihi~ki poremetuvawa i `elba da se spre~i pojavata na neprijatnite ~uvstva.FIZI^KA zavisnost-Pri nedostatok na droga,se javuvaat fizi~ki poremetuvawa,taka nare~ena:Apstinencijalna kriza:potewe,treska,zabrzano di{ewe,biewe na srce,gr~evi vo muskuli i stomak,gadewe,povrakawe,proliv,temperatura i drugo.TOLERANCIJA-Biolo{ka adaptacija na odredena supstanca.Kaj novo zemawe na ista koli~ina na droga,ne se postignuva ist efekt,pa slednata doza mora da bide zgolemena.

MARIHUANA Zelena,kafena ili siva me{avina na suvi listovi,seme ili cvetovi od isto rastenie(cannabis sativa).Jaka forma od ova rastenie e ha{i{ot. Site formi deluvaat na mozokot (psihoaktivni) drogi. Vo sebe sodr`at aktivna supstanca THC(delta-9 tetrahidrokanabinol) i u{te 400 drugi hemikalii.Voobi~aeno marihuanata sodr`i 3%THC.Sinsenilla(napravena od pupki i cvetovi od `ensko rastenie vo prosek 7,5%THC.Hashish(lepliva smola od `ensko rastenie- cvetovi) 3,6%.Uqe od ha{i{.

Kako se upotrebuva?Kako cigare ili vo lule.Mnogu ja me{aat so hrana ili kako ~aj. Koga se po~nuva?Megu 12 I 17 god.prvo okolu 14 god.Dete koe e mnogu zavisno od marihuana mo`e da stane zavisnik i toa e primarnata pri~ina za upotreba i na ostanata droga. Koi se efektite?Efektite od marihuanata na licata,zavisat od:*Tipot na kanabisot i kolku THC sodr`i.* Na~inot na koj drogata se zema(pu{ewe,jadeqe)* Iskustvoto i o~ekuvawata na probatelot. * Dali i drugi drogi se upotrebuvaat so nea,kako i alkohol.Op{to, dejstvoto deluva so poveke znaci,i toa na glas,vkus,trivijalni raboti izgledaat mnogu sme{no.Vremeto minuva mnogu sporo,1minuta kako 1 ~as.Se oseka `ed i glad.Vo tekot na nekolku minuti po pu{eweto,korisnikot oseka suva usta, srcebiewe, gubitok na kordinacija,slaba ramnote`a i usporeno vreme na reakcija.Krvnite sadovi vo o~ite se pro{iruvaat i o~ite izgledaat crveni.Efektite minuvaat po 2-3 ~asa,korisnikot paga vo son.

Kolku dolgo ostanuva vo teloto?THC vo marihuanata se apsorbira od masnoto tkivo na mnogu organi.Generalno metabolitite od THC mo`at da bidat detektirani so standardni urino metodi,nekolku dena po pu{eweto.Kaj te{ki hroni~ni korisnici,tragot mo`e ponekoga{ da se otkrie so nedeli posle prestanokot na upotreba na marihuanata.

Mo`e li juzerot da ima lo{a reakcija?Da.Nekoi korisnici,osobeno po~etnici na droga ili pod neobjasneti okolnosti mo`e da dobijat akutna anksioznost I da imaat paeanoidna sostojba.Ova se slu~uva so visokata koncentracija na THC.Vo nekoi slu~ai,juzerot koj zel visoka doza na droga mo`e da ima psihoti~ni simptomi i mu treba urgentna medicinska pomo{.Lo{a reakcija se dobiva koga marihuanata se me{a so druga droga, kako kokainot.Vo mnogu slu~ai marihuanata e {tetna za zdravjeto.Pomteweto,duri i obi~en tekst ne mo`e da se zapomni.Vremeto na reakcija e usporeno,gubitok na refleksi.Zatoa ovie luge,kolku i da izgledaat sekojdnevno, se opasni u~esnici vo soobrakajni nezgodi.Vovle~eni vo opasni seksualni odnosi i dr.kriminalni dejstvija.

Dolgotrajni efekti na marihuanata!Bolni hroni~ni bronhitisi i sinuzitisi.Problemi so di{eweto.

Kako go o{tetuva mozokot?THC gi afektira nervnite kletki vo delot na mozokot kade se formira memorijata. Taka da ne mo`at da se setat na ona i do pred 5 minuti, te{ko u~at. Ne mo`at da se skoncentriraat na tekst.Dolgotrajni pu{a~i na marihuana imaat promeni na mozokot sli~ni na kokainot, heroinot i alkoholot. Ovie promeni ponatamu vodat kon pote{ki drogi.Nekoi istra`uvawa vo [vetska poka`uvaat deka dolgotrajnoto izlo`uvawe na THC, mo`e da predizvika rizik od razvoj na mentalno zaboluvawe kako {to e {izofrenijata.Mo`e da vodi isto do anksioznost i depresija.

KOKAINKokainot e moken stimulator koj direktno deluva na mozokot.Vode~ki narkotik vo 80 te i 90-te.Toj ne e nova droga,toj e edna od najstarite poznati drogi.Kako ~ista supstanca (hemiska), cocaine hydrochloride e zloupotrebuvana poveke od 100 godini. Listovite na koka rastenie,kako izvor na kokain,se upotrebuvani preku1000 godini.^istiot kokain,e prviot ekstrakt dobien od Erythroxylon coca,grmu{ka,koja prvobitno raste vo Peru i Bolivija,vo sredina na 19-iot vek.Vo eanite 1900-ti,stana glavna stimulira~ka droga.Upotrebuvana vo mnogu eliksiri za mnogu bolesti.Deneska kokainot e so visok potencijal za zloupotreba,no se upotrebuva vo medicinata nekade kako lek.

Postojat dve osnovni hemiski formi na kokain:*Hidrohloridna sol, ili forma na prav.Se rastvara vo voda.Ja zemaat intravenski ili intranazalno.*

Kako go upotrebuvaat?Osnoven na~in na upotreba e oralen,intranazalen,intravenozen I so inhalacija. Nekoi korisnici, kokainskiot pra{ok go upotrebuvaat so heroinot vo

Efektite na kokainotEden od mehanizmite na kokainot e deluvaweto na dlabokite strukturi na mozokot. Nau~nicite otkrile region vo mozokot,koj stimuliran predizvikuva efekt na zadovolstvo.

Koi se kratkotrajni efekti od upotrebata na kokainot?Efektite se vedna{ posle edna edinstvena doza i i{~eznuvaat megu nekolku minuti ili ~asovi.Zemen vo mala koli~ina ( nad 100 mg.),sozdava euforija,zgolemena fizi~ka I mentalna energija,zborlivost,senzacii od vid na dopir,glasovi i znaci.Namalena potreba za hrana i spiewe.Fiziolo{kite efekti {to gi ima na organizmot se: stesneti krvni sadovi, dilatirani o~ni pupili,zgolemena temperatura,srcebiewe,zgolemen krven pritisok.Mo`e da dovede do agresivno odnesuvawe.Ovie korisnici imaat tremor, vertigo, tresewe na muskulite,paranoja.Anksioznost.Kokainska smrt-e povrzana so cardiak arest ili otka`uvawe na respiratorniot sistem.

Koi se dolgotrajni efekti na kokainot?Kokainot e mokna stimulativna droga.Edna{ zemena licata te{ko se kontroliraat od apstinencija.Gi naru{uva nervnite kletki vo mozokot I nivnata hemiska struktura.Upotrebata doveduva do zgolemena nadrazlivost, napnatost i paranoja. Mo`e da se razvie psihoza(se gubi kontaktot so realnosta i vodi do haulscinacii).

HEROINHeroinot e dobien od morfinot, prirodnata supstanca e ekstrahirana od seme na afion rastenie.Tipi~no kako bel ili braonkast pra{ok ili kako crna cvrstasupstanca,poznata kako black heroin,na ulicite. Uli~niot heroin se

Kako se koristi?Obi~no se vbrizguva, {mrka ili pu{i. Tipi~no, heroinskata zloupotreba se obavuva 4 pati na den. Intravenskata aplikacija dostiga najgolem intenzitet i euforija za 7-8 sekundi,dodeka intramuskulnata aplikacija predizvikuva bavna i slaba euforija 5-8 min.Koga heroinot se v{mrkuva ili pu{i,vrvot na efektite paga za 10-15 min

Kratkotrajnite efekti na heroinotNaskoro posle inektiraweto ili inhalacijata,heroinot japominuva krvno mozo~nata bariera.Vo mozokot heroinot se pretvara vo morfin i brzo odi kon receptorite.Osekaat toplina na ko`ata,suva usta, i ~uvstvo na te`ina vo ekstremitetite,koe mo`e da bide proprateno so gadewei povrakawe i jako ~e{awwe.Posle udarnite efekti,u`ivatelite obi~no se pod dejstvo nekolku ~asa.Mentalnata funkcija e zamra~ena od heroinot koj deluva na mozokot.Se usporuva srcevata funkcija,di{eweto e usporeno.Overdozata e osobeno rozi~na na ulicite,kade zagadenosta na drogata e nepoznata. Dolgotrajni efekti na heroinot.Dava golema zavisnost,taa e hroni~na.Zavisnost /bolest/ koja se poftoruva so prinudno barawe na droga i nejzina upotreba.Predizvikana od neurohemiskite I molekularni promeni vo mozokot.Heroinot isto taka producira golem stepen na tolerancija i fizi~ka zavisnost,koja e isto taka mo}en motivira~ki faktor za kompulsivnata upotreba i zloupotreba.Kako i site narkoti~ni sretstva,heroinskite zavisnici s# pove}e i pove}e pominuvaat vreme I energija vo barawe i upotreba na drogata.Edna{ zavisnik,primarna cel vo `ivotot mu e drogata.Drogata bukvalno go menuva nivniot mozok. Fizi~kata zavisnost se razviva vo se povisoki dozi na droga,so fizi~kata zavisnost,teloto se adaptira na sega{nata doza.Simptomite na apstinencija vklu~uvaat:Zamor,muskulna i koskena bolka,nasonica,diarea,povra}awe,napadi na stud i treska,tremor.Najgolemiot pik na pojavuvawe na simptomite e meu 24 i 48 ~asa posle poslednata doza na heroin i traat okolu nedela.

Medicinski komplikacii od hroni~na upotrebaVklu~uvaat,o{teteni i kolabirani veni,bakteriska infekcija na krvni sadovi i valvuli na srceto,apscesi i dr.infekcii na tkivata,jetrata ili bubrezite.Plu}ni komplikacii /razni tipovi na pneumonija i tuberkuloza/. Rezultiraat od slabata zdravstvena kondicija na zavisnikot, kako i od heroinskata depresija na respiracijata.Spodeluvaj}i ja opremata dobivaat opasni zaboluvawa kako B,C,hepatiti i HIV, koi mo`at da gi prenesat na nivnite partneri i deca.

Efekti vrz bremenostaSeriozni komplikacii za vreme na bremenosta,vklu~uvaj}i spontani abortusi,predvreno poroduvawe.Deca rodeni od majki zavisnici se od golem rizik za nenadejna smrt.Se prepora~uva terapija so metadon,bidejki decata se ragaat kako zavisnici.Pokasno nekoi mo`at da poka`at znaci na fizi~ka zavisnost.

EKSTAZIHemiskata struktura na Ekstazi e derivat na amphetamine/purpur/.Hemiskoto ime e 3,4 methylenedioxy N- methylamphetamine,I ima sli~na struktura so methamphetamine.Ekstazi ima razli~ni uli~ni imiwa: HTC,Adam, M&M,E.Ovaa droga ne e derivat od rastenija.Taa e sintetizirana vo tajni labaratorii.Nejzinata ~isto}a mo`e da bide razli~na od lab. do lab. I drugi komponenti mo`at lesno da se vklu~at vo nejzin sostav/ kofein,efe-drin,haluscinogeni supstanci i methamphetamine.sl.2Brzo posle ingestijata Ekstazi brzo doaga do mozokot sl. 3. Po goltaweto doaga do `eludnikot kade se razgraduva.Nekoi molekuli se apsorbiraat od `eludnikot vo krvnata cirkulacija,no pove}eto od molekulite odat vo tenkite creva.Tamu tie se apsorbiraat od cirkulacijata mnogu lesno.Molekulite od Ekstazi od cirkulacijata patuvaat do xigerot.Tamu se metaboliziraat vo neaktivna sostojba i se nosat preku venite do srceto.Od tamu do plu}ata,kade se oksigeniraat i se vra}at vo srceto.Potoa se nosat do mozokot i do drugite organi,Potrebno mu e 15 minuti da dojde do mozokot.

Kako deluva na mozokot?Deluva na ~uvstata na odnesuvaweto.Ekstazi ima kratkotrajni dolgotrajni efekti na mozokot.Kratkotrajni se: Promeni vo biohrmiskite procesi vo mozokot i odnesuva-weto.Dolgotrajni efekti vklu~uvaat:Promeni vo strukturata/tkivoto/ na mozokot i samoto odnesuvawe.Ekstazito e primer na toksi~na droga.

Mozo~nite delovi osetlivi na EkstazitoEkstazito go afektira misleweto/cognition/,raspolo`enieto i pamteweto.Mo`e da predizvika anksioznost i promeni vo percepcijata.^ustvo na toplina i empatija.Postojat nekolku delovi na mozokot {to se va`ni za deluvaweto na Ekstaz.Deluvawe na neocortex/`olto/,koj e va`en za razmisluvaweto,pomneweto,i promena na percepcijata.Deluvawe na nekolku strukturi dlaboko vo mozokot koj se vo sostav na limbi~niot sistem p.r.amygdala,hippocampus,bazalni ganglii,i hipotalamus,koj e vklu~en vo promeni na ~uvstvata, raspolo`enieto,i pojava na anksioznost.m.1

Anatomija na neuronotPostojat specifi~ni regioni vo mozokot na koi Ekst.deluva.Kako funkcionira toa?Razli~ni regioni vo mozokot se povrzani so nervni klerki ili neuroni/kako pati{ta mrgu gradovi/.Ovie pati{ta na neuronite im pra}aat i sobiraat informacii/elektri~ni i hemiski/.Teloto na kletkata sodr`i,nukleus,toj e centar na aktivnosta.Dentrititite primaat hemiski informacii od drugi neuroni koi gi pretvorile vo elektri~ni signali,koi patuvaat do teloto na kletkata.Koga teloto primi dovolno elektri~ni signali za da reagira,golem elektri~en impuls se generira i patuva dol` stebloto do terminalniot del.Hemiskite supstanci nare~eni neurotransmiteri se osloboduvaat od neuronot vo odgovor kako elektri~en signal.sl.5Ekstazi go napaga nervniot pat na seratoninot.Seratoninot e neurotransmiter koj e sintetiziran,skladiran i se otpu{ta od specifi~ni neuroni.Vklu~en e vo regulacija na nekolku procesi vo mozokot kako,raspolo`enieto, emociite, agresivnosta, spieweto, apetitot, pomneweto,i percepcija.Primarna cel na Ekstazito se seratonin transmiterite.

Kratkotrajni efekti na EkstaziZgolemuvawe na seratoninot vo razli~ni regioni na mozokot,predizvikuva psiholo{ki efekti.Ova vklu~uva zgolemeno raspolo`enie i ose}aj na empatija.Mnogu od psiholo{kite na Ekstazi se vo limbi~niot sistem/amygdala i hippocampus/.Go reducira apetitot,Bidej}i deluva na hipotalamus koj go kontrolira hraweweto.Drugi efekti se potewe,`ed,srcebiewe, malaksalost,muskulen spazam,hipertermija.Go naru{uva termostatot za temperatura vo organizmot.Visoki dozi na Ekstazi mo`e da predizvikaat srcevo o{tetuvawe i pregrejuvawe,visok krven pritisok,aritmija,muskulna slabost i renalna.

Posledici posle kratkotrajnite efektiEfekti na mozokot koi napreduvaat i perzistiraat za kratko vreme otkako drogata }e se eliminira od teloto.Depresivno raspolo`enie,anksioznost,nemo`nost za odmor,razdrazlivost i poremeten son.Verojatno,neuronite so serotonin ne mo`at da proizvedat dovolno serotonin za da go zamenat izgubeniot.

Dolgotrajni efekti na EkstaziNeurotoksi~en.Gi o{tetuva neuronite.Dolgoro~no o{tetuvawe na pamteweto.Naru{ena e verbalnata I vizuelnata memorija,naru{uvawe no misleweto.

METAFETAMINMo}en,zavisen stimulant,koj dramati~no deluva naC.N.S.Drogata lesno se pravi vo nelegalnite labaratorii so relativno eftini suostanci.Toa go pravi metafetaminot droga so visok potencijal za zloupotreba.Doaga vo mnogu formii,se pu{i,u{mrkuva,oralna upotreba ili intravenski.Toa e bel kristalen pra{ok,koj lesno se rastvara vo voda i alkohol.Drogata e proizvedena rano vo 20-tiot vek od ve}e medicinski upotrebeniot amfetamin.Hemiskata struktura e sli~na na amfetaminot,no ima pogolemi efekti na centralniot nerven sistem.Predizvikuva zgolemena aktivnost,smalen apetit i op{to ~uvstvo na bla`enost.Efektite mo`at da traat od 6-8 ~asa.Posle inicijalnata sostojba,nastanuva sostojba na golema voznemirenost koja kaj nekoi mo`e da dovede ddo nasilno odnesuvawe.Amfetaminotf e stimulator na mozokot {to se prepi{uva na recept i negovata upotreba e za tretman na narkolepsija,namaleno vnimanie i kratkotrajno za obesitas.No ovaa medicinska upotreba e strogo ograni~ena.Go menuva raspolo`enieto na razli~en na~in zavisno kolku e zemena doza.Vedna{ po pu{eweto ili iwektiraweto,iskustvoto

Kratkoteajnite efekti na metafetaminotKako mo}en stimulator,duri i vo mali dozi,mo`e da ja zgolemi euforijata i fizi~kata izdr`livost,i da go namali apetitot.Ima toksi~ni efekti.Edna visoka doza na droga mo`e da gi o{teti nervite vo mozokot.Ja zgolemuva temperaturata na teloto do krajni opasni granici

Dolgotrajni efektiRezultiraat vo te{ka zavisnost,koja e hroni~na bolest.Promeni vo mozokot,nasilni~ko odnesuvawe,anksioznost,konfuzija i gubitok na sonot.Paranoja,halucinacii,poremeteni ~uvstva.Paranojata mo`e da dovede do ubistva i samoubistva.Psihozi-vizuelni i auditivni haluscinacii.

Medicinski komplikacii od zloupotreba na metafetaminotMo`e da predizvika mnogu kardiovaskularni problemi.Ova vklu~uva zabrzano biewe na srceto,nepravilnost vo ritamot,zgolemen pritisok i nepovratni o{tetuvawa na krvnite sadovi.Hipertermija i konvulzii od golema doza,ako ne se tretiraat mo`e da dovedat do smrt.Hroni~nata upotreba doveduva do vospalenie na srceviot muskul,ko`ni epscesi i vospalenie na venite.Epizodi na nasilno odnesuvawe,paranoja,konfuzija,insomija.Kaj bremeni `eni ragawe na deca so kongenitalni deformacii.

PREPOZNAVAWE NA LICE KOE UPOTREBUVA NARKOTICI

MARIHUANA.Raspolo`enost,glasno zboruva,se smee,zakrvaveni o~i,kapacite na polovina spu{teni,pospanost,naru{ena percepcija,gubitok na oset za vreme.RASTVORUVA^I.Miris na rastvoruva~ot,sekrecija od nosot,solzni o~i,nema koordinacija na muskulite,nejasen govor,neramnomerno di{ewe, pospanost, nesvest.PSIHOSTIMULATORI.Golema aktivnost,potreba za razgovor,nervoza,vozbudenost i euforija,pro{ireni zenici,suva i crvena usta,zabrzan puls,zgolemen pritisok,nema potreba od hrana i son.PSIHODEPRESORI>Deluva kako pijan ~ovek,~esto zaspiva vo dru{tvo I na rabota,nejasno zboruva,nezainteresiran.HEROIN.Mali belezi po racete,stesneti i fiksirani zenici,gubitok na apetit,~esta potreba za jadewe slatko,crveni i nasolzeni o~i,ka{lawe, prozevawe, gadewe,povrakawe,iscrpenost i pospanost.HALUCINOGENI>Iluzii zavisno od koj vid:vidni. zvu~ni, dopir,miris i vkus.Gubitok na oset za vreme,strav,panika,povrakawe,stud,potewe,tresewe na race.