Dokumentiranje slovenskih podzemnih jam

Prišli smo do številke 8000Dr. Miha Čekada Dr. Andrej MihevcJamarska zveza Slovenije, Ljubljana Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna

R aziskovanje krasa ima v Sloveniji dol-go tradicijo, saj za našega prvega kra-soslovca in speleologa upravičenoštejemo Valvasorja, ki je v svoji Slavi

vojvodine Kranjske opisal 70 jam. Njegovaobjava načrta Podpeške jame na Dobrepoljuvelja za drugi najstarejši načrt podzemne jamena svetu. Znano je tudi dejstvo, da mu je razla-ga dinamike Cerkniškega jezera odprla vrata vlondonsko Kraljevo družbo.

Konec 19. stoletja se je raziskovanje krasa in šeposebno kraških jam močno razmahnilo, pri če-mer sta se najbolj izkazala češka inženirja Vi-ljem Putik in Jan Hrasky. Sistematično sta razi-skala povirje podzemnih rek Ljubljanice in Kr-ke ter izvedla vrsto regulacijskih del. Leta 1889je bilo v Postojni ustanovljeno prvo jamarskodruštvo Anthron, kar štejemo za začetek ljubi-teljskega jamarstva v Sloveniji. Od takrat sta sespeleologija, veda o kraških jamah, in jamar-stvo kot prostočasna dejavnost razvijala soča-sno.

Raziskovanje jam je nadaljevalo leta 1910 vLjubljani ustanovljeno Društvo za raziskavopodzemskih jam. Že v začetku si je postavilonalogo, da sestavi katalog oziroma katasterjam. Sprva je bila to zbirka zapisnikov z razi-skovalnih odprav, poročil in načrtov, ki pa jepostajala vedno slabše pregledna. Zato so zače-li urejati zbrani material po posameznih jamah,ki so jim dali tudi zaporedno, katastrsko števil-ko. Tako so postavili podlago Katastru jam, kije imel že leta 1938 registriranih 647 jam.

Na primorskem in notranjskem krasu, ki sta bi-la pod Italijo, je med obema vojnama delovaljamski kataster Julijske krajine, ki ga je vodil inurejal Italijanski speleološki inštitut v Postojni.Leta 1926 je ta izdal knjigo Duemila Grotte zosnovnimi podatki za 2000 jam.

V začetku petdesetih letih se je začelo sodelo-vanje med Katastrom društva oziroma Jamar-sko zvezo Slovenije in leta 1947 ustanovljenimZavodom za raziskovanjem krasa, sedanjim In-štitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU vPostojni. To sodelovanje poteka še danes.

Prvi ljubiteljski jamarji so bili obenem tudi bio-logi, geologi, hidrologi itd., danes pa se je ta de-javnost razvila v 40 društev, organiziranih v Ja-marsko zvezo Slovenije, ki združuje okrog 1000članov različnih poklicev. Vsa prispevajo poro-čila o odkritjih in raziskavah novih jam v Kata-ster jam. V njem se tako kaže stopnja raziska-nosti in poznavanja našega podzemlja.

Konec lanskega leta je slovenski jamarski od-pravi, ki je štela več kot 50 članov, uspelo po-globiti našo najglobljo jamo Čehi 2 na Rombo-

nu do globine 1533 m, kar predstavlja šesto naj-globljo jamo na svetu. Malokdo pa ve, da ima-mo prav v Sloveniji, na Kaninu, najglobljo jam-sko vertikalo na svetu, to je 643 metrov globo-ko brezno Vrtiglavica.

Registracija nove jame

Odkritje nove jame je povezano s sistematič-nim pregledovanjem terena (predvsem v viso-kogorju) ali preprosto s povpraševanjem do-mačinov, kje so jame v okolici njihove vasi.Najprej se je treba prepričati, ali ta jama ni žeregistrirana. Ponavadi to preverimo že pred ra-ziskovanjem določenega območja. Če je jamares nova, največkrat gre za brezno, se spustimovanjo in pregledamo vse rove. Nato jo izmeri-mo, si zapišemo vse strokovne značilnosti inskiciramo načrt. Neredko je potrebno več desetodprav, preden jamo temeljito raziščemo.

Terenskim raziskavam sledi dokumentiranje.To vključuje zgoščeno izpolnjevanje standardi-ziranega formularja s 66 kategorijami oziromarubrikami s podatki o legi, morfologiji, genezi,geologiji, hidrografiji, meteorologiji, arheologi-

Slovenija je izrazito kraška država. Več kot 44odstotkov našega ozemlja sestavljata krasotvor-ni kamnini apnenec in dolomit. Pomen Slovenijev krasoslovju in speleologiji pa močno preseganaše ozemlje. Od redkih strokovnih izrazov, kijih je iz slovenščine prevzela mednarodna stro-kovna terminologija, jih največ izvira prav iz ge-omorfologije krasa: besede kras (v ponemčeniobliki karst), dolina, polje in ponor.

Eno bolj žalostnih dejstev našega krasa je, da je po podatkih Katastrajam vsaka peta nižinska jama v Sloveniji onesnažena (to je več kot1000 jam). Če je vhod v jamo ob cesti, bomo verjetno v njej našli stareavtomobile, gospodinjske stroje, crkovino, večkrat tudi ostanke izvojne. V zadnjih letih se počasi začenjajo sanacijska dela, ko naprimer jamarska društva s podporo občin očistijo onesnaženo jamo.

ZNANOST

18. avgusta 20036

Porazdelitev jam v Sloveniji. Karta kaže kamninsko sestavo oziroma razprostranjenost krasa vSloveniji in seveda stopnjo raziskanosti.

Foto

Izto

kU

mer

Številne kraške jame so bile v preteklosti nekakšna odlagališča odpadkov. Na sliki je Golobje breznoali Mrakova jama na pobočju Sviščakov nad Ilirsko Bistrico. Jamarji iz ilirskobistriškega društvaNetopir so jo očistili.

Foto

Luka

Fond

a

Sifon v Rovu človeškihribic v Kačji jami priDivači.

718. avgusta 2003

ji, biologiji in zgodovini raziskav. K formularjuse priloži tudi fotografije in načrt jame.

Na načrtu se praviloma nariše tloris in iztegnje-ni prerez jame ter prečne prereze v značilnihtočkah. Eden najpomembnejših podatkov je le-ga vhoda v jamo. Zaradi velikega števila novo-odkritih jam preprosto ni denarja za klasičnegeodetske meritve, razen izjemoma. Namestotega poskušamo določiti lego jame na več vzpo-rednih načinov. Gauss-Krügerjeve koordinatedoločimo po temeljnem topografskem načrtuglede na konfiguracijo terena ali z vizurami naznačilne objekte v okolici. Lego dopolnimo še zopisom dostopa, skico na priloženi karti, v za-dnjem času pa tudi s koordinatami GPS (elipso-id WGS-84).

Posebej je treba poudariti, da to delajo amaterjiiz jamarskih društev. Zato mora biti sistem toli-ko poenostavljen, da ga obvlada vsak z opra-vljenim osnovnim jamarskim izpitom, vendarje kljub temu dovolj strokoven, da omogočapoznejšo znanstveno obdelavo. Zaključeno po-ročilo (imenujemo ga zapisnik) tako obsegaopis jame in načrt, po potrebi pa še fotografije,tabele, sheme in kartografsko gradivo. To gra-divo jamar odda Katastru jam Jamarske zveze

Slovenije. Opis in načrt jame sta dokaz, da je ja-ma raziskana, z njima pa si avtor zagotovi častodkritelja in prvopristopnika. Iz tega izvira tudinjegova pravica do poimenovanja jame in nje-nih notranjih delov, če seveda vhod v jamo ni-ma imena že od prej. Na enak način dokumen-tirajo svoje raziskave tudi na Inštitutu za razi-skovanje krasa, s čimer sta zagotovljeni pregle-dnost in primerljivost rezultatov.

Izdelava načrta jame je eden najpomembnejšihrezultatov, vendar tudi eden najtežjih. Zaradizelo zahtevnih razmer (brezna, ožine, blato)uporaba teodolita pogosto ni mogoča, pred-vsem pa je izključena iz finančnih razlogov. Za-to se moramo zadovoljiti z najenostavnejšimorodjem (kompas, naklonomer, meter), s kate-rim vlečemo slepi poligon od vhoda jame. Koli-kor razmere dopuščajo, izmerimo še stranskevizure, detajle pa narišemo na roko.

V enem letu jamarji iz vse Slovenije oddajo ne-kaj več kot tisoč zapisnikov terenskega dela.Od tega jih je okrog 150 o novoodkritih jamah,preostali se nanašajo na raziskave v že znanihjamah, ki se jih tudi dokumentira, pa naj gre zaodkritja novih rovov ali specializirane raziska-ve. Če gre res za novo jamo, se ji podeli katastr-

sko številko, ki je enolična identifikacija vsakejame. Osnovne podatke o jami se doda v raču-nalniško podatkovno bazo. Podatke o raziska-vah v že znanih jamah se vključi na ustreznomesto in tako se zbirka iz leta v leto bogati.

Večino gradiva prispevajo jamarji, medtem kose recenzija večinoma opravi na Inštitutu za ra-ziskovanje krasa. Ko bo recenzija lanskih razi-skav končana, bo število registriranih jam vSloveniji preseglo 8000. Ta okrogla številka ježe podeljena 2700 m dolgi Gašpinovi jami, ki sojo lani odkrili logaški jamarji. Trenutno obsegaKataster jam nekaj več kot 60.000 strani doku-mentov o 7912 jamah v Sloveniji.

Pomen Katastra jam

Značilnost Katastra jam je vzporedno vodenjeduplikatov v dveh inštitucijah: za amatersko ra-ziskovanje v Jamarski zvezi Slovenije in za pro-fesionalne raziskave na Inštitutu za raziskova-nje krasa. Za jamarje je to izhodišče za nadalj-nje delo v jamah, za strokovnjake z različnihpodročij pa podlaga za znanstvenoraziskovalnodelo. Neredko so ravno opisi amaterjev spod-budili raziskovalce k delu pri konkretni jami.

Omenimo nekaj področij znanosti, kjer je po-znavanje jam ključnega pomena: geologija, hi-drologija (predvsem pretakanje podzemeljskihvod), biospeleologija (študij podzemnega žival-stva), arheologija itd.

Podatki katastra se uporabljajo pri posegih vprostor, na primer gradnji cest, gradnjah nase-lij, vzpostavitvah zaščitenih vodovarstvenih ob-močij vodnih zajetij ali pri ekoloških nesrečahna krasu. V zapisnikih, ki jih hrani Kataster jam,so podatki o jamski klimi, hidrologiji in o jam-skih živalih. Ti so podlaga za preučevanje prvinbiotske raznovrstnosti v Sloveniji.

Podatke o jamah iz Katastra jam uporabljajodržavni organi pri vzpostavitvah zaščitenih ob-močij, regijskih in drugih parkov. Tak je bil pri-mer pri načrtovanju parka v zgornjem tokuIdrijce, Snežniškega regijskega parka in parkaŠkocjanske jame. Kataster jam vsebuje po-membne podatke o zgodovini raziskovanja jamin krasa na Slovenskem in je pomembna sesta-vina narodne identitete. Uporablja se ga tudi zaiskanje in reševanje ponesrečencev v jamah.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo lahkopričakujemo povečano zanimanje tujcev za ra-ziskave slovenskih jam, zaradi česar se bo v so-delovanju z domačimi jamarji in speleologi po-večalo število raziskav in posledično izboljšalopoznavanje našega krasa. Po drugi strani palahko pričakujemo več nedeljskih obiskoval-cev, kar bo sicer povečalo pritisk na jamskookolje, vendar še ni tako tragično. Bolj se je ba-ti amaterskih »arheologov« in zbiralcev ali pre-prodajalcev kapnikov.

Na koncu naj dodamo še nerazumljivo dejstvo,da Kataster jam že več kot pet let ne dobiva no-bene finančne podpore od države. Odvisni smozgolj od lastnih sredstev in prostovoljnega dela.V Evropi že zdavnaj ni več tako. §

Sedež UIS je v Postojni

Mednarodna speleološka zveza (Union Internationale de Spéléologie– UIS) je nevladna neprofitna strokovna organizacija, katere člani sospeleološke in jamarske organizacije različnih držav. Namen UIS jerazvijanje stikov med speleologi različnih držav in koordinacija njihovedejavnosti v mednarodnem merilu. Trenutno je v UIS včlanjenih 57držav oziroma nacionalnih speleoloških zvez. Skupno število jamarjev,organiziranih v nacionalnih zvezah, pa je okrog 80.000.

Leta 2001 je UIS predlagala, da se sedež organizacije za stalnoregistrira v Sloveniji, na naslovu Inštituta za raziskovanje krasa ZRCSAZU v Postojni. Predlog so utemeljili z naslednjimi argumenti:Slovenija je znana kot država klasičnega Krasa, kjer se je že predstoletji začelo resnejše raziskovanje jam. V Sloveniji je bila leta 1965na četrtem mednarodnem speleološkem kongresu ustanovljena UIS,predstavniki Jamarske zveze Slovenije so bili tudi pobudniki za njenoustanovitev. Speleološka tradicija se kaže v organizirani oblikispeleologije od leta 1889 dalje, v strokovnem delu društev inJamarske zveze Slovenije ter znanstvenem delu Inštituta zaraziskovanje krasa v Postojni.

UIS je bila na temelju slovenskega zakona o društvih registrirana priUpravni enoti Postojna 20. junija 2002. Sedež UIS v Sloveniji je velikopriznanje raziskovalnemu in organizacijskemu delu vseh slovenskihjamarjev in speleologov, Jamarski zvezi Slovenije in Inštitutu zaraziskovanje krasa.

123456789

10

123456789

10

Postojnska jama (sistem)Predjama (sistem)Kaþna jamaSistem Migovec / MigPolo¿ka jamaÞrnelsko breznoKri¡na jamaKarlovice (sistem)Planinska jamaDimnice

Þehi 2Þrnelsko brezno (sistem)VandimaMoliþka peþ (sistem)Renejevo breznoSistem Migovec / MigSkalarjevo breznoBrezno pod velbomBrezno pri gamsovi glaviciPolo¿ka jama

20.57013.09212.75011.30010.8008.8608.2738.0576.6566.020

1.5331.1981.1821.1351.068970911852817704

Piv¿ka kotlinaPiv¿ka kotlinaDiva¿ki Kraszaledje Tolminkezaledje TolminkeRombonski podiLo¿ko poljeCerkni¿ko poljePlaninsko poljeMatarsko podolje

Rombonski podiRombonski podiRombonski podiDleskov¿ka planotaKaninski podizaledje TolminkeKaninski podiKaninski podiBohinjske planinezaledje Tolminke

obsega tudi Oto¿ko, Magdaleno, Pivko in Þrno jamoobsega tudi Po¡iralnik Lokve in Jamo v Grapi

obsega M16, Kavkno jamo in Jamo strgane srajce

obsega tudi J4

obsega Veliko in Malo Karlovico

obsega tudi J4

obsega Zadnikovo brezno in Ledeno devico

obsega M16, Kavkno jamo in Jamo strgane srajce

ime dol¡ina (m) lokacija opombe

Najdalj¿e jame v Sloveniji

Najgloblje jame v Slovenijiime globina (m) lokacija opombe

Foto

Duš

anG

rča

Prenovljeni Cerkvenikov most v Škocjanskih jamah.

ZNANOST

Foto

Mar

jan

Raz

tres

en

Kapniki v Županovijami pri Grosupljem.