VELE

NJE,

ŠOŠT

ANJ F

oto:

arh

iv M

O Ve

lenj

e

www.finance.siFINANCE, petek, 13. februarja 2009

»Možnosti za razvoj so v storitvenem sektorju,« meni Franci Kotnik, direktor Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice. 25

24, 25

Energetika je temelj razvoja, tretja os pa bo dala pospešek Brez šestega bloka šoštanjske termoelektrarne bi bila v Šaleški dolini ogrožena številna delovna mesta in tudi podjetja, povezana z energetiko. Vsem drugim pa bo dala nov zagon in omogočila ohranitev proizvodnje tretja razvojna os.

OGLASNA PRILOGA

24 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 13. februarja 2009

Razvojnih možnosti je dovolj

Zofija Mazej Kukovič*finance@finance.si

UVODNIK

Šaleška dolina (kamor sodita tudi Velenje in Šoštanj, op. ur.) se lahko na področju gospodarstva pohvali z veliko super-lativi: 1. največjim sloven-skim podjetjem Gorenje, 2. največjim slovenskim pre-mogovnikom, 3. največjo termoelektrarno, TE Šoštanj, 4. enim največjih slovenskih gradbenih pod-jetij Vegrad, 5. enim izmed večjih inženirskih podjetij na področju varovanja okol-ja Esotech, 6. enim izmed starejših naravnih zdravilišč v Topolšici z bolnišnico, 7. pred nekaj stoletji pa so iz šoštanjske tovarne usnja izvažali po vsem svetu.

Recesija se že kaže in se bo gotovo pokazala na vseh področjih. Gorenje, ki ima za slovenske razmere edin-stveno globalno prodajno mrežo, je v 95 odstotkih odvisno od izvoza in s tem od držav, kot so Nemčija, Francija in druge, v katerih že krepko odmevajo znamenja recesije. Premogovnik Velenje mora poleg pokrivanja rednih stroškov skrbeti še za sanacijo degradiranega okolja in za številne delovne invalide, zato je še kako občutljiv za cene energije in druge spremembe na trgu. Termo elektrarna Šoštanj, ki se pripravlja na gradnjo šestega bloka, je seveda močno odvisna od sposobnosti financiranja bank, ki so zaradi prekinjenih medbančnih posojil dokaj blokirane. Tu bo verjetno potrebno posredovanje vlade, da ne bo prišlo do velikih časovnih zaostankov.

Tudi gradbinci imajo največ poslov na področju gradnje za trg, ta pa zahteva finančne vire visokih vrednosti, ki so zaradi sprememb na medbančnem trgu čedalje bolj utesnjeni.

Srednja in mala podjetja, ki so vezana samo na enega večjega kupca, so zaradi prevelike soodvisnosti in more-bitnih likvidnostnih težav ter izgube pomembnega dela posla v veliki nevarnosti.

Za zgled si moramo postaviti ukrepe največjih držav, kjer se politika zelo hitro in celostno odziva in intervenira ter pomaga gospodarstvu. Pri nas so ti mlini nekoliko prepočasni, kar lahko povzroči nepopravljive posledice. Kriza se realnega sektorja še ni dotaknila v celoti, zato še tudi ni pokazala vseh slabih točk.

Najpomembnejša naloga politike in vodilnih gospo-darstvenikov je prebroditi krizo s čim manj odpuščanja delavcev in ohranitvijo čim več podjetij. Menedžment je v fazi redefiniranja strategije, mnogo energije pa bo potreboval tudi za sodelovanje s sindikati, ki razumno reagirajo, če gre za politiko odprtih kart. Gospodarski steber je tisti, ki drži pokonci tudi pokojninsko, zdravstveno in socialno blagajno, ki so ključnega pomena za medgeneracijsko sožitje.

Kako preživeti in se hkrati razvijati? Moja razmišljanja temeljijo na osebnih izkušnjah in delnem poznavanju svetovnih gibanj. Glavne panoge v Šaleški dolini imajo nekajdesetletno prihodnost, le da se bodo morale prila-gajati razmeram ter intenzivno razvijati nove storitve in produkte. V dolini je mnogo specifičnih znanj, ki so med sabo kompatibilna, le združevati jih je treba, in to je dobra priložnost, ki bo morda bolj prišla v poštev v kriznih časih.

Globalni trendi, za katere v gospodarskih družbah Šaleške doline obstajajo sinergična znanja, so na področju razvoja, dizajna in izvedbe projektov učinkovite rabe energije, alternativnih virov energije in s tem varovanja okolja ter ekološke gradnje. Znanja, ki so se tod razvila, omogočajo to dejavnost tudi pod zemljo, posebej pri graditvi infrastrukture.

Z razvojem inovacijskih središč in tehnoloških parkov se daje možnost mladim intelektualcem, da se vračajo domov in razvijajo podjetništvo. Tako bi se intenziviral razvoj sektorja storitev, ki bi bil podpora zgoraj omen-jenega področja.

V podpori turizmu, zdravilišču in starejšim pa je priložnost razvoja zdravstvenih servisov, servisov oskrbe za starejše in negovalne bolnišnice. Vasi po okoliških hribih so najlepše lokacije za razvoj individualnega tu-rizma, povezanega z zdravim življenjem.

Lokalne oblasti pa morajo skupaj z vlado najprej za-gotoviti cestno in komunikacijsko infrastrukturo.

Prebivalstvo Velenja in Šoštanja in seveda tudi Slo-venije pričakuje, da bomo izgubili čim manj delovnih mest in da bomo oblikovali prostor za nova inovativna delovna mesta. Tod so doma pogumni in delovni ljudje, ki znajo zavihati rokave, zvezde pa so vedno na strani pogumnih.

*Zofija Mazej Kukovič je bila direktorica Esotecha in v prejšnji vladi ministrica za zdravje.

Glavne panoge v Šaleški dolini se bodo morale prilagajati razmeram ter intenzivno razvijati nove storitve in produkte.

Urednica priloge: Tanja Pavovec, tel.: (01) 30 91 421E-pošta: tanja.pavovec@fi nance.si

Trženje: Gašper Vehovec, tel.: (01) 513 08 23E-pošta: gasper.vehovec@fi nance.si

Računalniški prelom: Irena Podobnik

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Velenje, Šoštanj je oglasna priloga časnika Finance.

Va b i m o Va s n a n a š e i n fo r m at i v n e d n eve| 1 3 . 2 . 2 0 0 9 o b 1 0 . 0 0 i n 1 5 . 0 0 | 1 4 . 2 . 2 0 0 9 o b 1 0 . 0 0| 2 0 . 2 . 2 0 0 9 o b 1 6 . 0 0 | 2 1 . 2 . 2 0 0 9 o b 1 6 . 0 0

www.vsvo.si

Modernizacija Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) daje Šaleški dolini dobro izhodišče za naslednjih 40 let delovanja tako termoelektrarne kot velenjskega premogovnika, meni Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje.

Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj zago-tavljata več kot tretjino doma proizvedene električne energije in sta pomemben člen v oskrbi Slovenije z električno energijo. »Novi blok je življenjskega po-mena za slovensko energetiko, za varno in zanesljivo preskrbo z energijo,« pravi Medved in dodaja, da je v globinah Šaleške doline prek 120 milijonov ton energetskega premoga, ki bo v celoti izkoriščen v šestem bloku TEŠ. Zaloge so dovolj velike, da bi novi blok TEŠ lahko obratoval do leta 2050.

Šesti blok je nujno potreben

Naložba v šesti blok je po sogovornikovih besedah nujna, saj bi drugače v prihodnjih letih zanesljivost oskrbe slovenskih porabnikov električne energije postala vprašljiva. Ogrožena bi bila tudi celotna energetska prihodnost Šaleške doline, saj bo treba stare bloke termoelek-trarne kmalu zapreti. S tem bi bila izgubljena številna delovna mesta in tudi podjetja, povezana z energetiko.

Izobraževalni programi močno povezani z gospodarstvom

Šaleška dolina bo zaradi novih izzivov na področju energetike potrebovala tudi primeren kader. Na Fakulteti za energetiko in Visoki šoli za varstvo okolja, ki sodita med mlajše izobraževalne ustanove

Z novim blokom preskrbljeni za 40 letGradnja šestega bloka v TEŠ bi zagotovila večjo zanesljivost delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema

v Sloveniji, uspešno sodelujejo s podjetji in skupaj pripravljajo študijske programe, ki najbolj ustrezajo potrebam gospo-darstva. »Trenutno je sode-lovanje Fakultete za energetiko z energetskim gospodarstvom Šaleške doline osredotočeno na svetovanje, kako rešiti mnoge dileme, povezane s strategijo nadaljnjega razvoja energetike. Prepričani smo, da bo oskrba Slovenije z električno energijo v prihodnjih letih zelo omejena, če ne bomo intenzivirali vla ganj v nove, ekološkim normam us-trezne energetske objekte,« pravi Franc Žerdin s Fakultete za energetiko.

V globinah Šaleške doline je prek 120 milijonov ton energetskega premoga, ki bo zadoščal za 40-letno obratovanje novega šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj.

Gradbinci bodo prebivali na vodi V občini Šoštanj bodo

morali poskrbeti tudi za namestitev delavcev, ki bodo gradili šesti blok TEŠ. Na gradbišču bo delalo okoli 1.200 ljudi, ki bodo morali nekje prebivati. Ker ne bi radi poslabšali življenjskih razmer, se je porodila ideja o vodnem mestu, ki naj bi nastalo na območju Družmirskega jezera. Za projekt morajo pridobiti še gradbeno dovoljenje, mesto pa naj bi bilo zgrajeno v letih 2010 in 2011. V osmih stanovanjskih objektih bi lahko bivalo od 700 do tisoč delavcev. Kasneje bi objekt prešel v upravljanje občine in se razvil v turistično-rekreativni center, namenjen predvsem mladim turistom.

VODNO MESTO

Študij varstva okolja je zelo aktualen

Velikega pomena v regiji je tudi varstvo okolja, ki je zara-di energetske dejavnosti še toliko bolj na udaru. »Velenje je primer devastacije in revi-talizacije okolja zaradi gos-podarske dejavnosti, zato je pravi kraj za izvajanje študij o varstvu okolja,« pravi Mile-

na Pečovnik, direktorica Vi-soke šole za varstvo okolja. Dodaja, da je študijski pro-gram zelo aktualen in pers-pektiven, zato pričakuje, da se bodo diplomanti uspešno vključili v okolje in s svo-jim znanjem pripomogli k še boljšim rezultatom na področju varovanja okolja v Sloveniji.

ŠTEVILKI

120 milijonov ton

energetskega premoga se še skriva v nedrjih Šaleške doline.

40 let bi lahko obratoval

novi blok TEŠ, da bi izko-ristili vse zaloge šaleškega premoga.

VELENJE, ŠOŠTANJ 25www.finance.siFINANCE, petek, 13. februarja 2009

ČUT ZA PRIHODNOST

je pomemben in zanesljiv člen v oskrbi Slovenije z električno energijo.

PREMOGOVNIK VELENJE

Zavedamo se odgovornosti do lastnikov, zaposlenih in okolja.

ČUT ZA PRIHODNOST

je pomemben in zanesljiv člen v oskrbi Slovenije z električno energijo.

PREMOGOVNIK VELENJE

Zavedamo se odgovornosti do lastnikov, zaposlenih in okolja.

ČUT ZA PRIHODNOST

je pomemben in zanesljiv člen v oskrbi Slovenije z električno energijo.

PREMOGOVNIK VELENJE

Zavedamo se odgovornosti do lastnikov, zaposlenih in okolja.

ČUT ZA PRIHODNOST

je pomemben in zanesljiv člen v oskrbi Slovenije z električno energijo.

PREMOGOVNIK VELENJE

Zavedamo se odgovornosti do lastnikov, zaposlenih in okolja.

V Velenju in Šoštanju je v obdobju recesije velika nevarnost že sama sestava gos-podarstva. Odvisnost malih podjetij od velikih sistemov lahko povzroči domino efekt, razlaga Franci Kotnik, direktor Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ).

Gre za specifično sestavo gospodarstva, ki je usmer-jeno v energetiko in pre-delovalno industrijo, razvito je tudi gradbeništvo. V prvi polovici prejšnjega leta so še dosegali rast, kar je pomenilo tudi večje povpraševanje po delovni sili, zato so iskali de-lavce tudi v tujini. Imeli so najmanjše število brezposel-nih po letu 1999. »Konec leta pa se je položaj bliskovito spremenil, saj so podjetja že začutila upad naročil, pred-vsem avtomobilska industri-ja, sledila sta še gradbeništvo in predelovalna dejavnost,« razlaga Franci Kotnik.

Brezposelnost se povečuje

Na eni strani imajo segment velikih gospodarskih sistemov, ki zaposluje dve tretjini vseh zaposlenih v gospodarstvu in ustvari tri četrtine celotnih prihodkov. Na drugi strani je specifičen segment malega gospodarstva, kjer prevladuje-jo dobavitelji velikih sistemov in so tako z njimi neposredno povezani.

»Gorenje je v resni situa-ciji, razmere so obvladljive, vendar je veliko odvisno od

Možnosti za razvoj so v storitvenem sektorjuTrudijo se motivirati mlade za tehnične poklice

njihovih partnerjev. Težave pa se prenašajo na male dobavitelje, kar vpliva na njihovo likvid-nost. To se že kaže na zavodu za zaposlovanje, saj se število brezposelnih opazno povečuje,« pojasnjuje sogovornik.

Povprašujejo po tehničnem kadru

Največji neizkoriščeni poten-cial vidijo v storitvenem sektor-ju, kjer je tudi največ možnosti za razvoj. »Območna razvojna agencija naj bi ponudila pod-poro na področju storitvenih dejavnosti, vendar v zadnjem obdobju velikega premika ni. V praksi se namreč dogaja, da se mlad kader, ki odhaja na študij v

večja mesta, ne vrne,« pravi Kot-nik. Visoka šola za varstvo okolja in Fakulteta za energetiko sta zelo zaživeli, povpraševanje po tem kadru tudi je. Sogovornik rešitev vidi v motiviranju mladih za tehnične poklice, ki jih nji-hovo gospodarstvo potrebuje.

Prizadevajo si za razvojV savinjsko-šaleški regiji

(regija SAŠA) so v tem času ne-gotovosti ustanovili odbor za razvoj regije. V njem sodeluje-jo predstavniki gospodarstva, vsi župani, poslanci regije in državni svetnik. Namen od-bora je združiti moči pri priza-devanjih za razvoj regije, zlasti infrastrukture. »Velik prob-

»Konec leta se je situacija bliskovito spremenila, saj so podjetja že začutila upad naročil,« pravi Franci Kotnik, direktor Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice.

lem je cestna nedostopnost in skladno s tem si odbor zelo pri-zadeva za tretjo os, kar je tudi njegova osrednja naloga,« pravi sogovornik.

Dejavni so tudi na področju turizma, kjer so podpisali spo-razum o usklajenem razvoju turistične infrastrukture v regiji. Prav tako želijo, da bi regija SAŠA dobila gospodarsko središče in bila tako uvrščena v strateške razvojne dokumente, ki so pripravljeni za obdobje do leta 2023. Podjetniški inkubator in razvojna agencija pripravljata študijo izvedljivosti, ali regija ustreza kriterijem za katego-rijo razvitega gospodarskega središča Slovenije.

Z novim blokom preskrbljeni za 40 letGradnja šestega bloka v TEŠ bi zagotovila večjo zanesljivost delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema

Fot

o: T

EŠ

26 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 13. februarja 2009

Največji delež obrtnikov v Šoštanju in Velenju imajo gradbeniki, sledijo predelovalci kovin, plastike in gume. Velik je tudi odstotek prevoznikov, tako stvari kot oseb.

»Dokaj bogati smo tudi na področju osebnih storitev, ki jih uporabljajo naši občani. Prevladujejo frizerji, maserji, cvetličarji in avtomehaniki. Prav na področju osebnih sto­ritev vidimo še možnost širitve podjetništva, saj teh dejavnosti primanjkuje,« pravi Sonja Jam­nikar, sekretarka na Območni obrtni zbornici Velenje (OOZ Velenje).

Podjetništvo se vzpenjaSekretarka dodaja, da so v

tem in tudi minulem letu zaznali povečano zanimanje za odpi­ranje novih enot malega gospo­darstva. Povečuje se predvsem število samostojnih podjetnikov, prihaja tudi do preoblikovanja samostojnih podjetnikov v gos­podarske družbe. »Naše okolje je izrazito industrijsko razvito, zato je treba še kako močno in stalno spodbujati tudi nastaja­nje malih podjetij in samostoj­nih podjetnikov. Obrtništvo in podjetništvo je v našem okolju po kazalcih AJPES uspešno, izboljšujejo se tudi ekonomski kazalci,« pravi Jamnikarjeva.

Samostojnih podjetnikov je čedalje večV Šoštanju bi radi obudili usnjarsko tradicijo, ki je bila tam nekdaj glavna obrt

Primanjkuje lokacij za obrtne delavnice

»Tako kot v vseh okoljih imajo tudi naši obrtniki svoje težave, ki se v različnih obdobjih različno kažejo. Vsekakor pa je izrazita težava našega okolja v pomanjkanju lokacij za obrtne delavnice,« pojasnjuje sekre­tarka. Primanjkuje jim tudi usposobljenega kadra. Zelo si prizadevajo, da bi za obrtniške poklice spodbudili mlade, saj jim je zaposlitev bolj ali manj zagotovljena.

Zbornica se aktivno vključuje v različne dejavnosti tako na lokalni kot tudi na regionalni

192 obrtnikov je v Šoštanju.

ŠTEVILKI

653 obrtnikov je v Velenju.

Z županoma Velenja in Šoštanja smo se pogovarjali o gospodarskem položaju, perečih težavah, globalni krizi in novih izzivih v tem letu.

»Trenutno je največji gos­podarski izziv mestne občine Velenje tretja razvojna os. Čeprav to ni gospodarski izziv v pravem pomenu besede, bo pa prav tretja razvojna os da­la nov zagon gospodarskim družbam ter omogočila ohra­nitev proizvodnje in delovnih mest na našem območju,« pra­vi župan Srečko Meh. Dodaja, da bo os prinesla veliko korist Šaleški in Mislinjski dolini ter Koroški. Pripomogla bo tudi k večji prometni varnosti, saj so na cestni povezavi Velenje–Arja vas nesreče zelo pogoste. Na vprašanje o predvidenem začetku gradnje župan odgo­varja: »Gradnja se bo začela prepozno tako z vidika naše

V pričakovanju tretje osiLokacijski načrt zanjo naj bi bil sprejet najprej leta 2011

občine, prebivalcev, gos­podarskih družb kot širšega območja. Državni lokacijski načrt naj bi bil sprejet šele leta 2011.«

Projekti v polnem teku»Večje naložbe v tem le­

tu bodo gradnja krožišča s podhodom pod skakalnico, obnova vile Bianca, gradnja mladinskega hotela, poslov­no­stanovanjskega objekta Gorica ter prodajnega centra Trebuša. Skupna predvidena vrednost navedenih naložb znaša več kot 59 milijonov ev­rov,« pravi sogovornik. Poteka tudi izdelava načrtov za celotni projekt poslovne cone Rudarski dom, v katero bodo vložili več kot dva milijona evrov, od tega bodo od Evropskega sklada za regionalni razvoj prejeli do 1,6 milijona evrov. Župan dodaja, da bodo kljub neugodnim gos­podarskim razmeram vztrajali pri zastavljenih naložbah.

»Prav na področju osebnih storitev vidimo še možnost širitve podjetništva, saj teh dejavnosti primanjkuje,« pravi Sonja Jamnikar, sekretarka na Območni obrtni zbornici Velenje.

ravni. Gre za projekte v okviru pospeševanja gospodarstva in tudi turizma, posebej omenjajo projekt »Priprava na samoza­poslitev«, ki poteka med Obrtno zbornico Slovenije in zavodom za zaposlovanje. V minulem letu je te delavnice obiskalo okoli 100 udeležencev. Prav tako se vsako leto udeležujejo sejmov, kjer predstavijo potrebe po obrti, glede izobraževanja in pogoje za vstop v obrt. Med drugim si prizadevajo, da bi v Šoštanju obudili usnjarsko tradicijo, saj si želijo dobrih obrtnikov, ki bi nadaljevali nekdaj glavno obrt na tem območju.

»Trenutno je največji gospo­darski izziv mestne občine Velenje tretja razvojna os,« pravi Srečko Meh, velenjski župan.

Skupna predvidena vrednost letošnjih večjih naložb v Velenju znaša več kot 59 milijonov evrov.

Prednost je inovativno oblikovanjeCelotni trg gospodinjskih aparatov in drugih električnih in elektronskih naprav, ki sodijo med trajne dobrine, se zmanjšuje, tako da večina proizvajalcev električnih in elektronskih aparatov že od zadnjega četrtletja prejšnjega leta posluje z izgubo. Trenutno imajo v Gorenju za 20 do 25 odstotkov manj naročil kot v istem obdobju lani; tem razmeram se upirajo z izvajanjem številnih aktivnosti, s katerimi poskušajo prebroditi negativne posledice izjemno skromne prodaje. Poskušajo obvladovati stroške materiala in surovin, posvečajo se stroškom naložb in stroškom dela. S 36-urnim delovnim tednom in 10-odstotnim

znižanjem plač vsem zaposlenim poskušajo čim dlje ohranjali delovna mesta. Izdelki Gorenja so zelo raznovrstni in kompleksni, kar jim omogoča, da se odzivajo na potrebe posameznega trga. Inovativno oblikovanje je razlikovalna konkurenčna prednost blagovne znamke Gorenje. Ta strategija ostaja nespremenjena, vodilno vlogo na področju oblikovanja v beli tehniki želijo ohraniti tudi v prihodnje.

Izkoristili bodo krizoV podjetju Vimosa, d. o. o., so razvili izdelek za gretje goriva, ki jim je v sodelovanju z avtomobilsko industrijo v Nemčiji prinesel zelo hitro rast. Kapital ves čas vlagajo v razvoj tehnologije in izdelkov. »Nastala kriza nas sicer ni ujela

VELENJE, ŠOŠTANJ 27www.finance.siFINANCE, petek, 13. februarja 2009

Občina Šoštanj

www.sostanj.si

V Šoštanju želijo na področju prometne infrastrukture letos dokončati rondo pri Metlečah, odsek Mravljak–Topolšica in cesto skozi Lajše. Prav tako bodo uredili avtomatske zapornice na železniških prehodih. »Na območju starega bazena bomo zgradili trgovski center, ki bo okrepil ponudbo na tem območju in ga prebivalci že nestrpno pričakujejo,« pravi župan Darko Menih.

Urejajo tudi športne površine

V januarju so podpisali pogodbe o prodaji zemljišč za gradnjo doma krajanov in

gasilskega doma Topolšica, izdelana pa je tudi že vsa projektna dokumentacija, kar pomeni, da se lahko dela začnejo že v kratkem. Nadalju­jejo tudi prenovo Zdravstvene postaje Šoštanj. Obnovili bodo strehe, fasade in ure­dili okolico. »Poseben izziv je idejni projekt športnega parka Šoštanj, ki bo postal športno in prostočasno središče mesta,« razlaga župan. Predviden je na razširjeni lokaciji sedanjega nogometnega igrišča z okolico, s spremljajočimi objekti pod vilo Široko. Na rokometnem igrišču v Šoštanju so v drugi fazi gradnje, ki obsega preplas­titev igrišča, ureditev tribun, ograje in druga dela, naložbo pa nameravajo dokončati v

tem letu. V krajevni skupnos­ti Ravne v tem letu načrtujejo začetek gradnje rekreacijskega in kulturnega središča Ravne, za katerega so pridobili sred­stva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Obuditev usnjarske tradicijeNa področju kulturne

dediščine in javne kulturne in­frastrukture končujejo projekt obujanja zgodovinskega središča Šoštanja. Do konca junija bo končana prva faza Muzeja us­njarstva, ki se sofinanciran iz evropskih strukturnih skladov. Prav tako načrtujejo obnovo Mayerjeve vile z vrtom, ki bo prav tako sofinancirana iz ev­ropskih strukturnih skladov in iz ministrstva za kulturo.

Poleg velikih izzivov tudi kup manjših

V Šoštanju končujejo projekt obujanja zgodovinskega središča.

V pričakovanju tretje osiLokacijski načrt zanjo naj bi bil sprejet najprej leta 2011

Pred Šoštanjem polno izzivov

Tudi v občini Šoštanj poudarjajo, da se začetek gradnje tretje razvojne osi vse preveč odmika, zato ima­jo z vsemi vpletenimi akterji v načrtu pospešiti dejavnosti na tem področju. »Sicer pa je pred občino polno novih izzivov na vseh področjih. Največji med njimi je gotovo gradnja šestega bloka Ter­moelektrarne Šoštanj. Ta bo za seboj potegnila ogromno spre­memb, posebno v času gradnje, ko se odpirajo vprašanja nas­tanitve delovne sile, varnosti občanov, zdravstvene službe in prometne infrastrukture,« pravi Darko Menih, župan občine Šoštanj.

Obvoznica nujna

Eden večjih izzivov je tudi prometna ureditev, saj načrtujejo obvoznico okoli mesta Šoštanj. Z njo bi rešili

Lani do septembra se je v Velenju brezposelnost zmanjševala, v oktobru pa se je krivulja obrnila navzgor. Konec decembra 2008 je bilo na območju Velenja prijavljenih 1.725 brezposelnih oseb.

Med novimi brezposel­nimi je največ, to je 43 odstotkov, takšnih, ki jim je potekla zaposlitev za določen čas. Sledijo iskalci prve za­poslitve, tehnološki presežki in osebe, ki so zaposlitev izgubile zaradi stečajev. Najtežje zaposljive skupine so ženske, starejši od 50 let in tisti brez izobrazbe.

»Januarja letos se je gibanje povečevanja brez­poselnosti nadaljevalo, saj je priliv v brezposelnost večji od odliva. Po neurad­nih podatkih smo do konca januarja na velenjskem območju prijavili 270 oseb, kar je posledica krize, saj

Tudi v Velenju zaznavajo povečano brezposelnost

Zaposlitve bodo, vendar v manjšem obsegu

delodajalci kot razlog navajajo zmanjšanje naročil,« pravi Ro­bert Rajšter, direktor velenjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje.

Subvencije za delodajalceZavod si aktivno prizadeva,

da s svetovanjem, usposabljanji in izobraževanji pritegne čim več brezposelnih oseb. »V letu 2009 bodo delodajalcem na voljo tudi različne subvencije, že zdaj pa imajo na voljo sred­stva na podlagi zakona o delnem subvencioniranju polnega de­lovnega časa,« pojasnjuje sogo­vornik, ki predvideva, da se bo povpraševanje po delovni sili zmanjšalo. »Zaposlitve bodo, vendar v manjšem obsegu.«

Rajšter pravi, da bodo storit­vena podjetja še vedno potrebo­vala delovno silo, predvsem prodajalce. »Najbolje se bo obseg zaposlovanja pokazal v mesecih od marca do junija ter od septem­bra do novembra. To so izrazito ugodni meseci za zaposlovanje,« še dodaja Rajšter.

Po visoko izobraženih je manj povpraševanja Delodajalci so lani

največ povpraševali po delavcih s četrto in peto stopnjo izobrazbe ter delavcih brez izobrazbe za predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, trgovino in druge poslovne dejavnosti. Največ povpraševanja

je bilo po strojnikih, kovinarjih, varilcih, gradbenikih, voznikih, gostincih in zdravnikih. Najmanj povpraševanja

je bilo po gimnazijskih maturantih, ekonomskih tehnikih, poslovnih sekretarjih in organizatorjih.

KAJ IŠČEJO DELODAJALCI

»Največji izziv je gotovo gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj,« pravi Darko Menih, župan Šoštanja.

problem prometa v mestu in problem tovornega pro­meta, ki se bo povečal, ko bo dokončana obrtniško­indus­trijska cona Metleče. »Ker pa je v mestu Šoštanj ogromna prostorska stiska, naj bi bila obvoznica speljana pod grajs­kim gričem. Na eni strani smo namreč omejeni z območjem, ki se ugreza zaradi Premogov­nika Velenje, in posledično z večanjem površine jezera, na drugi strani pa imamo zaščiteno mestno jedro. Zaradi naštetega obvoznica zahteva ogromna vlaganja,« pojasnjuje župan. Dodaja, da bodo morali v občini vnovič pregledati načrte in jih na novo ovrednotiti. Potrebni bodo varčevalni ukrepi, vendar projektov, ki tečejo, ne morejo in ne želijo ustaviti. »Dinamiko dela bomo prilagodili razmeram in predvidevamo, da globalna recesija v tem letu še ne bo bistveno vplivala na zastavljene cilje,« upa župan.

Skupna predvidena vrednost letošnjih večjih naložb v Velenju znaša več kot 59 milijonov evrov.

Fot

o: a

rhiv

MO

Vele

nje

povsem nepripravljene, vendar pa je del proizvodnje, ki je bil namenjen tujemu trgu in vezan na avtomobilsko industrijo, izpadel, in to ravno sredi novih naložb,« pravi Vinko Požek, direktor podjetja. Dodaja, da bodo v tem letu intenzivno delali za zagon novih izdelkov, s katerimi želijo prodreti na trg. Čas krize bodo izkoristili za nove ideje, s katerimi bodo še povečali poslovanje.

Novi apartmaji in wellness center V Termah Topolšica so v prejšnjem letu dobro poslovali, v zadnjih mesecih pa so zaznali zmanjšano povpraševanje predvsem iz Nemčije in

Avstrije. »Pričakujemo dokaj uspešno leto, vendar z mnogimi dodatnimi tržnimi aktivnostmi podkrepljeno poslovanje. Ker gradimo nov wellness center, z optimizmom pričakujemo več novih obiskovalcev, predvsem v letu 2010,« pravi Andreja Voglar, vodja marketinga. Center bo popestril ponudbo, saj bodo na voljo savne, f itnes, razširili bodo tudi storitve sproščanja. V načrtu imajo še graditev apartmajskega naselja, ki bo imel dodatnih 98 ležišč. Ves čas oblikujejo programe, s katerimi popestrijo ponudbo. Med šolskimi počitnicami pripravljajo posebne animacije, ponujajo razvajanje v dvoje, prav tako imajo gosti možnost ugodnejše smuke na Golteh.

28 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 13. februarja 2009

Tel.: 03 898 13 50Faks: 03 856 49 75

E- pošta: info-plp@rlv.si

BiomasaGradbeni les

Konstrukcijski les smreka / hrast

VIMOSA - oglas_Finance_92x125mm_FINAL.indd 1 11.2.2009 10:53:13

Cilj Muzeja premogovništva Slovenije je zgodbo o slovenskem premogovništvu približati čim večjemu številu ljudi. Odkar so leta 1999 odprli vrata, so našteli več kot 265 tisoč obiskovalcev.

Kompleks rudniškega jaška, v katerem domuje Muzej premogovništva Slovenije, je varovan skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine in je vpisan v register kulturne dediščine. Skupaj z Muzejem Velenje oblikuje pomembno kulturno-turistično ponudbo Velenja in okolice. V letu 2007 je na priporočilo Zavoda za kulturno dediščino Celje svet mestne občine Velenje sprejel sklep, da Muzej premogovništva postane kulturni spomenik lo-kalnega pomena.

Prenova in obogatitev zbirke

V minulem letu so speljali projekt prenove in obogatitve zbirke slovenskih premogov-nikov, ki ga je sofinanciralo ministrstvo za kulturo. Od odprtja muzeja do danes so se muzejske scene obnavljale

z manjšimi restavratorsko-kon-servatorskimi deli, medtem ko se vsebinsko vanje ni posegalo. S to prenovo pa so nekatere scene dopolnili z na novo pridobljenimi avtentičnimi muzejskimi predmeti in neka-tere časovnemu obdobju neus-trezne predmete zamenjali z ustreznejšimi.

Največja pridobitev je dizelska lokomotiva

Zamenjali so lutko klečečega rudarja s tipično rudarsko obleko s konca 19. stoletja, dodali vagonček in uredili kolesnice za prevoz po progi iz lesenih desk.

Pri sceni za transport s konji je bila nameščena še ena kopija jamskega vozička »hunta«, jeklene cevi za prezračevanje so bile zamenjane z lesenimi ko-riti za avtentičen prikaz dovoda svežega zraka na odkopni pros-tor. Največja pridobitev je na zunanjem razstavnem platoju, kjer so poleg večjih rudarskih strojev razstavili dizelsko loko-motivo nemškega proizvajalca Shoema - Christoph Schottler G.m.b.H. Maschinenfabrik, ki je od leta 1971 do današnjih dni prevažala material in opremo na površini Premogovnika Velenje.

Tovarištvo, solidarnost in pomoč

Velenje kot izletniški kraj vsako leto privablja več obiskovalcev. Mesto je prepoznavno po številnih turističnih, rekreativnih, športnih in kulturnih prireditvah.

V Velenju se trudijo, da bi privabili še več obiskovalcev. Za cilj so si postavili enodnevne goste zadržati dlje časa. »Ob jezeru smo nameravali zgraditi vodni zabaviščni park, s katerim bi povečali obisk našega kraja, vendar je družba BTC odstopila od svoje namere, tako da zdaj

mestna občina Velenje in Pre-mogovnik Velenje iščeta nove rešitve,« pravi Alojz Hudarin, vodja TIC Velenje. Postaviti želijo prireditveni center, v ka-terem bi ponudili nekaj novega in posebnega, kar bi privabljalo goste.

Mladinski center Velenje je uspešno kandidiral na razpisu za sofinanciranje javne mladin-ske turistične infrastrukture, ki ga je razpisalo ministrstvo za šolstvo in šport. Tako v poletnih mesecih predvidevajo začetek gradnje mladinskega hotela, ki naj bi odprl vrata leta 2010.

Zelo obiskane so prireditve in jezero

Velenje na leto organizira 1.200 do 1.500 prireditev, kar jih uvršča v sam vrh po številu dogodkov. Največ udeležencev privabi Pikin festival, ki ga bodo letos organizirali že dvajsetič. V tednu dni se tam zvrsti kar sto tisoč obiskovalcev. Zelo obiskano je tudi širše območje jezera, kjer so lani našteli 250 tisoč obiskovalcev, od tega se je prireditve ob Velenjskem jezeru udeležilo kar 120 tisoč ljudi. Obis-kovalce pa v Velenje privabljajo tudi druge prireditev, in sicer at-

letski miting, poletni smučarski skoki, pustolovsko tekmovanje, mednarodni konjeniški turnirji, jadralne regate, citrarski festi-val, Herbersteinovo srečanje književnikov … Za goste sta zelo zanimiva velenjski grad, v ka-terem je sedež Muzeja Velenje, ki postavlja na ogled številne muzejske in galerijske zbirke, ter Muzej premogovništva, v katerem se obiskovalci spustijo 180 metrov pod zemljo.

Odprto in zeleno »S svojo moderno arhitek-

turno izbranostjo je Velenje

drugačno od drugih sloven-skih mest. Ni zraslo iz starega mestnega jedra, nima strnjenih ulic, odprto in zeleno postavlja nova merila,« pravi sogovornik. Dodaja, da je mesto velikih gospodarskih sistemov, op-remljeno s sodobno infrastruk-turo, vendar je narava vidna in dostopna povsod: v mestnih parkih, gozdovih, ob jezerih, na sprehajalnih, kolesarskih in planinskih poteh. Velenjska urejenost in gostoljubje sta bila že mnogokrat nagrajena v državnem in mednarodnem merilu.

Cilj je enodnevne goste zadržati dlje časa

Izbrali smo nekaj turističnih zanimivosti v Velenju in Šoštanju.

Kavčnikova domačija

K a v č n i k o v a d i m -nica v Zavodnjah je eden najpomembnejših etnoloških spomenikov v Sloveniji. Pomen te domačije ima celo evropske razsežnosti, saj je najjužnejši ohranjeni primerek dimnice v alpskem okolju. V pros-torih je ohranjeno orodje in oprema, ki ustvarja vzdušje nekdanjega načina življenja. Na majhnem vrtu še rastejo zdravilna zelišča in rože, ki jih, skupaj z drugim, sušijo pod napuščem. Hiša je v po-letni sezoni redno odprta, pozimi in zunaj urnika pa so potrebne najave v Muzeju Velenje.

Mornova zijalka

Na levem bregu Hudega potoka se odpira Mornova zijalka. Zijalka ima vhod, velik 10 krat osem metrov, ki se nadaljuje v 43 metrov dolgo jamo z osem metrov visokim stropom. Jama je pomembno arheološko najdišče koščenega in kam-nitega orodja iz kamene dobe. V njej so našli tudi večje število drobnih najdb iz obdobja antike.

Velenjsko jezero

V Velenju je zaradi iz-kopavanja lignita nastalo več jezer. Največje je Velenjsko jezero, ki je primerno za več vrst rekreacije in športnih dejavnosti. Na pot okoli jezera se lahko odpravite peš ali s kolesom. Ponuja vam miren kraj za počitek in piknik za družino in prijatelje. V bližini je tudi kamp.

Kolesarjenje Velenje in Šaleška dolina

sta še neodkriti kolesarski destinaciji. Na voljo je več kot 215 kilometrov cestnih in gorskih kolesarskih poti. Za dodatne informacije se obrnite na TIC Velenje.

Urejenost in gostoljubje nagrajena tudi z mednarodnimi priznanji

Na širšem območju Velenjskega jezera so lani našteli 250 tisoč obiskovalcev, od tega se je prireditve ob Velenjskem jezeru udeležilo kar 120 tisoč ljudi.

Kam na potep?

Odkar so leta 1999 odprli vrata, so našteli več kot 265 tisoč obiskovalcev.