Upload
vothuy
View
228
Download
1
Embed Size (px)
Citation preview
1
Primerjalna slovanska književnost
Obdobja �eške književnosti
STAREJŠA �EŠKA KNJIŽEVNOSTSrednji vek od 9. stol. do renesanse� Staroslovansko pismenstvo
v Velikomoravski� pismenstvo Cirila in Metoda
� Predhusitska doba� konec 9. stol. za�etek nove
države - �eškelatinska dela� legende, hagiografije
(staroslovan., latinske) � Kozma (1045-1125), Chronica
Boemorum�eško pismenstvo� Aleksandreida, viteški ep
(osmerec) (13./14. stol.� Dalimilova Kronika (1314)� Legenda o sv. Prokopiju� Smil Flaška s Pardubic, satire
Husitska doba
� iz reformatorskega preraslo v množi�no politi�no gibanje, vojaško delovanje, ustvarjalno -pismenstvo
� predhodniki (14. stol.)� Tomáš iz Štítnega� Jan Milí� z Krom��íže� Matej z Janova
2
Jan Hus (1371-1415
� pridigar v Betlehemski kapeli v Pragi, rektor praške univ.
� Kritiziral cerkvene zlorabe, nastopal proti simoniji,
� povzel in razvijal ideje angleškega reformatorja Johna Wyclifa. Napisal dela:� Postila, � Razlaga desetih božjih
zapovedi, � Knjižice o simoniji, � H�erka itd. � Za�el je pisati v �eš�ini, da bi
bil razumljiv najširšim množicam,
� povabljen na cerkveni koncil v Konstanzo 1414, obtožen krivoverstva in zaprt, 1415 sežgan na grmadi kot krivoverec.
Renesansa in barok
� renesan�ni tokovi konec 15. stol.� Hynek z Pod�brad
� Májový sen (lirika)� prev. Dekamerona
� �eho� Hrubý� nadaljeval husitsko tradicijo� prevajal anti�ne avtorje
� Václav Hájek� �eška kronika (1541)
� publicistika, zgodovinopisje� ideje humanizma
� barok, 17. stol.� za�etek – bitka pri Beli gori (1620),
poraz protihabsburške vstaje� poraz �eške plemiško-meš�anske
opozicije� zmaga absolutizma in katolicizma
nad reformacijo� Jan Ámos Komenský (1592-1620)
� Labirint sveta in raj srca (1623, izdan 1631)
� Didactica magna (1657)� Orbis sensualium pictus (1658) – v
pedagoško-didakti�nih spisih za�etnik sodobne pedagogike, individualnisti�nipristop.
� zgodovinopisje� Bohuslav Balbin
� baro�na relig. lirika � Adam Václav Michna
NOVEJŠA �EŠKA KNJIŽEVNOST Književnost narodnega preroda(od 1750 do 1860)
� Razsvetlj. klasicizem, sentimental.predromantizem
� ustvarjalna vloga meš�anstva� literatura ima narodotvorno vlogo
� Josef Dobrovský, znanstvena dela, za�etnik sodobne slavistike
� Osnove staroslovanskega jezika(1822, v lat.)
� Joser Jungmann, prizadeval za literarnirazvoj �eškega jezika, pesnik, prev.
� František Palacký, Zgodovina �eškega naroda na �eškem in Moravskem
� Václav Hanka, falsifikati Kraljedvorskirokopis, Zelenogorski rokopis
� Jan Kollár, Slovak, pisal v �eš�iniH�i slave (1824), soneti, ideja panslavizma
Josef Dobrovský
3
Sentimentalizem, romantika
� 1830-1840, družbene napetosti, nemiri, širjenje ideje avstroslavizma
� Josef Kajetán Tyl, predstavnik sentimental., dramatika
� Karel Hynek Mácha (1810-1836), prvi pravi romant. pesnik, prozaik� Maj (1836), lirsko-epska
pesnitev� Marinka, liri�no-groteskna
proza
Pomlad narodov, 1848
� vstaja v Pragi 12. junija 1848 (kmalu zatrta)
� literatura je politi�no-tendenciozna
� Karel Havlí�ek Borovský, predstavnik liberalnega meš�. tabora, satirik
� Karel Jaromír Erben, poznavalec slovan. folkl., pesnil v ljud. slogu (Kita, 1853)
� Božena N�mcova, proza z realisti�nimi elementi� Babica (1855), podoba
vaškega življenja
Rodoljubje in kozmopolitizem(od 1860 do 1914) Med romantizmom in realizmom � “majovci” – literarna skupina
okrog almanaha Maj –izhajali iz doma�e tradic. in evrop. romant. tokov� Jan Neruda (1834-1891),
pesnik, prozaik, Balade in romance (1883); humor. �rtice Malostranske povesti
� Karolina Sv�tlá, prozaik, �rni Peter (1871), Vaški roman – realist. elementi
� skupina ok. almanaha Gibanje:
� Svatopluk �ech, pesnik, zgodov. pesnitve, prozaik
� “Lumirovci” (po Lumíru iz Kraljedvor. rokop.) – za univerzalizem �eš. lit.
� Jaroslav Vrchlický, lirikIz globin (1875)
� Julius Zeyer, pesnik, prozaik, dramatik: Obnovljene slike (1894)
� Alois Jirásek, zgodov. rom., Temine (1913).
� Kriti�ni realizem� Jan Herben, roman kronika o
moravskem podeželju� Matej Šíma�ek, poezija o
delavskem življ.
4
Moderna (1890-1914)� modernisti�ni upor proti
veri realistov v spoznavnost resni�nosti
� fil. vplivi: Nietzsche, Schopenhauer
� manifest �eška moderna (1895):� kriticizem, negacija � individualizem kot vrednota
� Moderní revue – glasilo �eš. dekadentov
� katoliška moderna – proti konservativnemu katolicizmu
- realisti�na poetika- impresionisti�na- simoblisti�na
Pesniki: Josef Svatopluk MacharAntonín Sova Otokar B�ezina
Poezija moderne Proza
� J. S. Machar (1864-1942), realisti�ni pesnik, pogovorni jezik, kritik meš�anske družbe� Confiteor I – III (1887- 1892)
� Antonín Sova (1864-1928), impresionisti�na razpoloženjska lirika� Kv�ty intimních nálad (1891)
� Otokar B�ezina (1862-1929), simbolist� Svítání na západ� /1896)
� II. faza moderne� Petr Bezru� (1867-1958),
Slezske písn� (1909), povezava simbol., real., folk.
� Zakasneli roman realizma, naturalizem, kriti�. real.
� mlajša generacija modernizira prozno strukturo: subjektivizacija, lirizacija, personalna perspektiva
� Vilém Mrštík, razvoj od real. do impres.� Majska pravljica, Santa Lucia
(1893)� Josef Šlejhar, Anna Tilschová
(naturalist. proza)� František Xaver Šalda (1867-
1937) - literarni kritik (Boj za jutri, 1905)
Med obema vojnama
� 1918 pridobitev državne suverenosti (�eškoslovaška)
� razli�ni literarni (avantgardni) tokovi
� Dev�tsil – levi�arski marksisti�na skupina, ideološke in avantgard. težnje
� proletarsko-razredno gibanje, program “poetizma”, v 30-letih surrealisti
� poezija
� Ji�i Wolker (1900-1924), proletarski pesnik� T�žka hodína (1922)
� Jaroslav Seifert (1901-1994), pesniški razvoj od proletar. poez. do novega modernizma� M�sto v slzách (1921)
� Vít�zslav Nezval, avantgardist, ustanovitelj skupine surrealistov (Ženska v številu množina, 1936)
� František Halas – predstavnik “poetizma” (Podoba upanja, 1938)
5
Proza med obema vojnama
� nadaljevanje kriti�. real., natural., v 20-letih ekspresionizem
� sodobne, družbene teme, psihološka proza, vojna tematika
� Jaroslav Hašek (1883-1923), humorist., satir. proza, nato groteska� Osudy dobrého vojáka
Švejka (ve� delov 1921/1922), groteskna satira iz habsburške monarhije, kritika militarizma
Proza med obema vojnama
� Ivan Olbracht, družbena problematika, nadaljeval realist. tradic (Ana proletarka, 1928)
� Marie Majerová,socrealisti�na proza, mladinska, Marie Pujmanová
� Karel �apek (1890-1938), vodilni predstavnik novih tokov, sodobni problemi civilizacije, humanizma, posodobil �eš. prozo� Tovarna absolutnega (1922)� Zgodbe iz enega žepa. Zgodbe iz
drugega žepa (1929)� Navadno življenje (1934)� Vojna s salamandri (1936),
znanstvena fantastika, v groteskni podobi prikazana ogroženost sodobne družbe
� Vladislav Van�ura (1891-1942), predstavnik avantgarde, lirizem v prozi, ekspresionizem (roman Beg v Budin, 1932)