Primerjalna verzologija-teorija

Mojca Svetek Primerjalna verzologija Stran 1 od 22

Akrostih

- akros – zunanji, stichos – stih, verz

- Prešernovo posvetilo v magistralnem sonetu Sonetnega venca: Primicovi Jul'ji

Aleksandrinec

- po Romanu o Aleksandru (12. stol, FR) – o Aleksandru Makedonskemu

- dolgi, valujoči ritem verza

- primeren za opevanje junaških podvigov, bitk, viteških turnirjev – srednjeveška epika

- kasneje glavni verz francoske dramske klasike (Molierove koedije, Corneilleve tragedije)

- aleksandrinec je osrednji verz francoske poezije od srednjega veka do modernih časov

- dvanajsterec (12 zlogov) s središčno cenzuro – po 6. verzu

- romantika vpelje možnost dvojne cenzure po 4. in 8.

- večina FR dolgih verzov je na sredi razdeljenih s cenzuro

- dva stalna naglasa – pred cenzuro in na koncu verza

- ostali naglasi so svobodni

- po dva zaporedna verza povezuje rima

- to so splošne značilnosti silabične verzifikacije (romanski jeziki)

- bistveni elementi verznega ritma: št. zlogov, stalna naglasa, cenzura

- FR: pravilo menjavanja moških in ženskih verzov (rim)

- moška: rima na zadnjem zlogu

- ženska: nemi e

- ESP in IT: 14 zlogov s središčno cenzuro po 7.

- akcentuacijska (silabotonična) verzifikacija – ANG, NEM, SLO

- jambski ritem

- moški verzi: 12 zlogov

- ženski verzi: 13 zlogov

- SLO: pisaniški verz – Dev odkril, da je slovenščina silabotonična konec poskusov

nasilne kvantitativne verzifikacije, ki ne ustreza SLO

- SLO: pogostejši pri prevodih FR del

- obstajajo aleksandrinci, ki temeljijo na jambskem, tudi trohejskem in anfibraškem ritmu

- temeljne razlike med FR in SLO verzifikacijo

Aliteracija

- littera – črka

- gre za ujemanje začetne črke besed

- glavni zvočni stiki med besedami in verzi so: aliteracija, asonanca in rima

- pri aliteraciji se ujemajo soglasniki, pri asonanci samoglasniki, pri rimi pa oboje (polni zvočni

stik)

- temeljna sestavina pesništva starih Germanov – aliteraciski verz

- aliteracijski verz – dolg verz razdeljen na dva polstiha – Anvers in Abvers

- po navadi se ujemajo začetni zlogi ali soglasniki dveh besed v prvem in ene v drugem

- bojevito vzdušje

Alkajski enajsterec in kitica

- pesnik Alkaj (Lesbos), v tej obliki pesnil tudi Horacij


- zaporedje dolgih (–) in kratkih (U) zlogov – ne pa naglašenih in nenaglašenih (SLO, ANG,

NEM)

- alkajska kitica

- 1. in 2. verz: alkajski enajsterec: jambi, predzadnji je anapest U–|U–|U–|UU–|U–

- 3. vrez: alkajski deveterec: jambi U–|U–|U–|U–|U

- 4. verz: dva daktila (–UU) in dva troheja –UU|–UU|–U|–U

- gre za obliko lirske proze (ljubezenske, domoljubne, uživaške …)

- rim ni predvidenih

Alkmanov verz in kitica

- Alkman (stara Grčija) – zborska lirika

- verz s 4 daktilskimi stopicami (–UU)

- prvi, drugi in četrti verz lahko nadomestimo s sponedjem (– –)

- pravilo metrike: dva UU lahko nadomestimo z – (1 dolgi : 2 kratkima)

- –UU | –UU | –UU | –UU

- silabična verzifikacija: št. zlogov

- akcentuacijska (silabotonična): zaporedje naglašenih in nenaglašenih zlogov

- danes: metrika=nauk o verzu

- alkamnova kitica: 4-vrstičnica – 1. in 3. verz sta daktilska heksametra (6× dakltil,

katalektični), 2. in 4. pa katalektična Alkmanova verza (4× daktil, katalektični)

- dve cenzuri znotraj daktilskega heksametra: pentemimerza (znotraj 3. daktila po –) in

bukolska cenzura (med 4. in 5. daktilom): –UU|–UU|–||UU|–UU||–UU|–U

Alpska poskočnica

- pesniški in glasbeni ritem (alpska ljudstva)

- slovenska in nemška ljudska pesem

- 4 anfibraški verzi (U–U) »planina«

- ritem valčka

- 1. slo pesnik Vodnik je pesnil v tem ritmu

Anafora

- ponavljanje istih besed na začetku niza stavkov

- stopnjuje urejenost in dramatičnost

- na začetku pesmi niso bile urejene po ritmičnem ali metričnem principu, ampak s pomočjo

paralelizma členov

- v prostem verzu, kjer ni metričnih shem in rim se je pojavila potreba po paralelizmu (Dane

Zajc)

Anakreontika

- Anakreont (Grčija)

- hvalnice ljubezenskemu užitku

- anakreontika – lahkotna pivska in erotična poezija

- dve verzni obliki:

- katalektični jambski dimeter: UU–U–|U–U

- ionicus (jonski verz): UU–U–|U–U

- različna samo za en dolgi zlog na začetku jonskega več

boza

Highlight

boza

Highlight


Arhilohej

- pesnik Arhilohu (Grčija)

- mali arhilohej označuje tri različne verzne oblike:

- jambski dimeter: U–U–|U–U–

- jambski trimeter: U–U–|U–U–|U–U–

- katalektičen daktilski trimeter: –UU|–UU|– (hiperkatalektični dak. dimeter)

- različne povezave teh verzov imenujemo arhilovske kitice

Asonanca (sozven)

- zvočno ujemanje samoglasnikov v dveh ali več besedah

- sonare – zveneti, a – k, proti, asonanca – zveneti k, so-zveneti …

- srednjeveška in kasnejša poezija v romanskih jezikih (npr. v španskih romancah)

- španska asonanca: asonanca povezuje vsak drug verz

- notranja asonanca: sovpadanje samoglasnikov znotraj verza

- asonirani verzi: ujemanje samoglasnikov v vreznih končnicah (podobno kot pri rimah)

- obstaja moška, ženska in tekoča

- moška (enojna) – ujemanje enega samega samoglasnika na koncu

- ženska (dvojna, bogatejša) – ujemanje dveh na koncu

- tekoča (daktilska, trojna) – ujemanje večih na koncu

- SLO: moška asonanca na odprti zlog (besede se končujejo na samoglasnik) je moška rima:

oko-zlato (v nasprotju z log-pot, ki jo dojemamo kot moško asonanco)

- to je v FR šibka rima, v RUS asonanca

Balada

- plesna pesem

- vesel začetek – žalosten konec

- angleška balada

- baladna kitica: 4-vrstičnica, 1. in 3. verz imata po 4 naglašene zloge, 2. in 4. pa po tri in se

rimata

- four beat rhythm = verzni ritem s 4 naglasi

- št. naglašenih zlogov je stalno, nenaglašenih pa poljubno – bistvena lastnost akcentuacijske

verzifikacije!!

- pozneje silabotonična (jambski pentameter – enaka metrična sestava kot jambski enajsterec)

- blank verz – poglavitni verzni ritem angleške dramatike, glej blank verz!

- združuje: liriko, epiko, dramatiko

- francoska balada – zelo drugačna od angleške, podobna le vsebinsko

- 3-kitična struktura, ki jo zaključi sklepna kitica »envoi« (poslanica), na koncu vsake kitice je

refren, ki obsega en verz (torej se 4× ponovi)

- mala balada – ena izmed oblik francoske

- vsaka kitica ima 8 verzov (oktava), poslanica pa 4, skupaj 28

- narava kitice je dovodelna: abab|bcbC, skupna je rima b

- pravilo carréa – kitica idealno zveni, če je št. zlogov v rezu enako številu verzov v kitici

- velika balada – družina francoskih

- 3 kitice s krajšo sklepno poslanico (envoi), ki ima 5 verzov (namesto 4)

- namesto 8 ima 10 verzov (decime)

- dvodelnost: ababb|ccdcD, ni skupne rime, zato je ta oblika balade nekoliko enostavnejša


- kraljevski spev: chant royal (fr) – zahtevna pesniška oblika in podzvrst balade

- 60 verzov, iz 5 enajstvrstičnic, katerim sledi sklepni »envoi«, rime: ababccddedE|ddedE

Balatta

- balare – plesati

- uvodna verza funkcionirata kot refren – plešoči zbor ga ponovi po koncu vsake kitice, ki je

namenjena solističnemu petju, po 3 korakih (piedi) sledi obrat (volta), ker z rimo ponovno

prikliče refren

- osnovni verz: jambski enajsterec

Besedna igra

Blank verz

- eden izmed najbolj priljubljenih verzov v klasični dramatiki (ANG: William Shakespeare)

- blank – bel, prazen, nepopisan tako ime, ker ni riman

- rime vlečejo pozornost, tukaj je oseba lahko pozorna na bistvo, dogajanje

- ritem: jambski pentameter – enak jambskemu enajstercu

o U–|U–|U–|U–| U–|(UU)

- verz ima 5 iktov (položajev, kjer pričakujemo naglas) na sodih zlogih

Blues

- ena izmed najbolj žalostnih glasbenih in pesniških oblik

- spomini črncev na Afriko

- značilno narečje, mnogo neliterarnih izrazov

- vselej je nekje žarek svetlobe

- o Bogu, en najbolj čustvenih izrazov mučeniške vere v Odrešnika

- danes je presegel te okvire – npr. črnske

Brisana pesem

- ko gre za postopno izginjanje določenega pojava/dogajanja

- likovni učinek

- pojemanje št. verzov od kitice do kitice (npr. prva kitica 6 verzov, druga 5 itd.)

- podoben je preprosti schaltinienne, kjer upada obseg kitic (od 4 verzov do enega)

Definicije

- definicija na pesniški, humoren, metaforičen, večpomenski način

Ditiramb

- ena izmed najpomembnejših starogrških pesniških oblik

- prvotno obredna pesem v čast Dionizu

- v ritmičnem smislu precej svobodna in elastična

- izraža navdušenje nad čudežem življenja ter lepoto sveta, člo. telesa in duha

- podobna himni in odi

- možno je, da je z ditirambom povezano tudi rojstvo tragedije

Mojca

Sticky Note

gre za balatto antico (preprosto balatto) balatta (versus): XYYX ABAB ABBx XYYX ... italianska ustaljena balatta: XYYX ABAB BCCx XYYX ...


Ekloga (pastorala)

- pastorale – opevanje preprostega, srečnega življenja v naravi (pastir – pastor)

- pogosto tudi opevanje nedolžne ljubezni pastirjev do pastiric

- druga imena: idila (mala pesmica), bukolika (goveji pastir), ekloga (izbor)

- sodobna ekloga bi se lahko ukvarjala z ekologijo

Elegija (žalostnika)

- elegični distih (dvostišje) – ritem ponazarja in sugerira na bolečino (elegion, elegos-piščal)

- dvostišje je sestavljeno iz heksametra in pentametra, oba temeljita na daktilski stopici

- vsebuje tudi cenzuro (||) – pentemimerza

- –UU|–UU|– || UU|–UU|–UU|–(U) (katalektičen heksameter in hiperkatalektičen pentameter)

Ep

- zelo dolga oblika (nekaj tisoč do nekaj 10 tisoč verzov)

- v sodobnem času, ga je zamenjal roman

- epi so včasih predstavljali svete knjige narodov, verstev, kultur, civilizacij, to, kar so ljudstva

vedela o sebi in o svetu

- epi so tesno povezani z mitologijo

- epos – beseda, pripoved, pesem, mythos – beseda, zgodba (podoben pomen)

- antična Iliada in Odiseja (Homer), Iliada o trojanski vojni, Odiseja njeno nadaljevanje o

dolgoletnem blodenju Odiseja domov, na Itako

- epilij (mali ep) – Rojstvo bogov (Hezoid), ki govori o nastanku sveta

- vrhunec v srednjem veku z Dantejem in Božansko komedijo (pesniška vizija ustroja

krščanskega sveta, razdeljena na 3 dele – Pekel, Vice, Raj)

- heksameter – epi so bili spesnjeni v ritmično enakomernih, vezanih verzih – sestavljen je iz 6

daktilov (daktylos – prst iz ene daljše in dveh krajših koščic)

- zadnja stopica je krajša, ni 18 zlogov, ampak 17!

- gre za katalektični verz – verz z nepopolno zadnjo stopico

- akatalektičen bi bil tisti s popolno

- hiperkatalektičen pa tisti z eno več

- Grki so včasih daktil zamenjevali tudi s spondejem, verz pa razčlenjevali s cenzurami

- pentemimerza po 7. zlogu (cenzura po peti polovični stopici)

- bukolska direza po 4. stopici, ostanek verza se imenuje adonij

- Dante je za Božansko komedijo izumil posebno kitično obliko – tretjo rimo, saj se vsaka rima

3-krat oglasi (pogosto tudi tercina, čeprav je to ime tudi za trivrstičnico)

- tretja rima odseva krščansko Sveto Trojico, kar je hotel izraziti tudi s kompozicijo BK

- pesnikova vera v mistiko števil

- Pekel, Vice, Raj obsegajo po 33 spevov, skupaj z uvodnim pa natanko 100

Epicedij (pogrebna pesem)

- epi – ob, kedos – žalost

- označuje dogajanje žalovanja in bedenja ob umrlem

- vrsta žalostinke, ki jo je v Grčiji pel zbor na pogrebu (podobna elegiji in epitafu – nagrobnem

napisu)

- blizu pesniški obliki (grški) threnos, ki pomeni pesem v spomin mrtvih in njeno izvajanje ni

bilo časovno in prostorsko omejeno

Mojca

Sticky Note

napaka: gre za katalektični heksameter in katalektični pentameter, zato bukolska cenzura ni smiselna (po 4. stopici) saj bi odpila pentametru le zadnji poudarjeni

boza

Highlight

boza

Highlight

boza

Highlight


Epigram (puščica)

- epigram pomeni napis, gramma – črka (v epigramu je pomembna vsaka črka )

- epigrami so smešni in zbadljivi, tudi malo hudobni, zato tudi ime puščica

Epistola (pesem-pismo)

- epistole – pismo

- epistola privzema obliko pisma, pisana je v prvi osebi in namenjena konkretnemu

naslovljencu (no, lahko je namišljen)

- tematike: ljubezenske, filozofske …

- Ovidij: Žalostinke, Pontska pisma (poskušal je prepričati oblastnike, naj mu dovolijo vrnitev v

Rim) – žalostne epistole

- Horacij: Pisma Pizonom, tudi pod imenom Ars poetica – razglasil vrednoto, naj bo umetnost

koristna in prijetna hkrati

- pisali so jih v heksametrih, danes pa tudi svobodnejši ritmi

Epitaf (nagrobni napis)

- zelo kratek (ena kitica) in žalosten, po navadi vklesan v nagrobno ploščo

Epski deseterec

- eden najpomembnejših verzov pripovednega pesništva!

- označuje le število zlogov, notranji ritem je lahko različen

- v srednjeveški poeziji – cenzura po 4. zlogu

- skupni (preprosti) verz (vers commun) – v romanskih jezikih (FR, provansalščina)

- dva stalna naglasa: na četrtem, pred cenzuro in na desetem zlogu (vers commun), predvsem v

ciklu dolgih besedil Chansons de geste , zač. sred. veka

- tudi v viteških romanih

- v NEM književnost pa so jo prinesli trubadurji (Wolfram von Eschenbach)

- nekoliko drugačno inačico srečamo v provansalski trubadurski liriki

- v 17. in 18. st. se je vers commun prebil tudi v NEM

- FR deseterec s poudarkom na 4. in zadnjem v SLO prevajamo kot jambski deseterec, kjer

iktična mesta (položaji, kjer pričakujemo naglase) zapolnijo sode zloge, tudi 4. in 10.

- problem prevajanja FR v SLO je prehod iz silabičnega v silabotonični verzifikacijski sistem

- - mi lahko posnemamo le stalne naglase, ne pa tudi svobodne, to bi bil zmazek!

- srbski junaški deseterec – deseterec srbske epske poezije

- cenzura po 4. zlogu, v SRB v nasprotju s FR naglasa ne smeta zasesti 4. in 10. mesta

- SRB ljudski verz temelji kot FR na silabični verzifikaciji, za katero je značilna kombinacija

stalnih in svobodnih naglasov

- gre za napet in dramatičen verz, kljub ritmični svobodi

- najpomembnejši je kosovski ciklus – tematika poraza SRB vojske na Kosovskem polju

Gazela

- ghazal – pogovor fantov in deklet (arabsko) – dvorjenje!

- setsavljajo jo dvostišja, zadnji besedi verzov se ponovita ali rimata, to besedo (rimo) pa

ponovi vsak drugi verz (lihi niso rimani)

boza

Highlight


- … lira

… lira

… nogi

… lira

… pokaže

… lira

- možni tudi anafora (ponavljanje na začetku) in epifora (ponavljanje na koncu)

- dolžina ni točno določena (od 6 do 30 verzov)

- je sorodnica kaside, arabske pes. obl., ki ima enako razporeditev rim, je pa bistveno daljša

Glasovne figure

- rima, aliteracija, asonanca

- fuč – luč (moška rima)

- luna – lula – luč (aliteracija)

- luna – lula (asonanca)

Glosa

- glossa – jezik (grščina), glosarij – slovar (latinščina)

- glosa v reviji in časopisu pomeni kratek (kritičen, ironičen) komentar

- glosa v književnosti pa pes. obl. ŠPA izvora

- glosa je bila prvotno pesniški komentar neke druge pesmi, tudi posmehovalen, parodičen

- uvodna kitica (cabeza, glava, motto) – en verz do krajše kitice

- glosa ne pomeni tudi uvoda, ampak le komentar, zato se naslov piše po mottu (izjema: F.P.)

- sestavljena je iz 4 decim, zaključi stihi decim pa ponovijo uvodno štirivrstičnico (motto)

- zgoščeno izražanje, izrazito programski značaj

- Prešeren: Glosa (o usodi pesnika v družbi, ki ji vlada denar)

- verz je trohejski osmerec, tako ozek, da ne prenese dolgovezenja: –U|–U|–U|–U

- kitice so povezane z rimami

- abbaa|ccddC, zrcalna simetrija, geometrično čista pes. obl. (npr. Prešeren)

- vse v originalu niso s takimi lepimi rimami

Grafit

- zgoščenost uporabljenih jezikovnih sredstev

- ritem naj zaostri in stopnjuje poanto

Haiku

- japonska pesniška oblika

- renga – dolga pesniška kompozicija, sestavljena iz mnogih kratkih kitic, ki jih prispevajo

različni pesniki

- hokku – začetni verzi renge; hokku lahko predstavljajo samostojne pesmi – haikuje

- ena izmed najbolj jedrnatih pesniških oblik na svetu

- 3 verzi: 1. in 3. po 5 zlogov, 2. pa 7 (načelo: 575)

- upesnjujejo trenutek iz življenja narave (glavna tema: letni časi)

- dostikrat so zbirke haikujev razdeljene na 4 dele: Pomlad, Poletje, Jesen in Zimo

- senrju – zvrst haikuja, ki upesnjuje člo. naravo

- pesniki Bašo, Issa …


Himna

- hymnos – pesem hvalnica (Grčija)

- v stari GR je bila namenjena bogovom, junakom in zmagovalcem športnih tekmovanj

- v srednjem veku je bila namenjena bogu in svetnikom

- v romantiki je dosegla razširitev (himna naravi, pomladi, ljubezni …)

- privzdignjen, slavnosten, veder jezik (v nasprotju z elegijo!)

- sorodnica je oda (hvalnica posvetnega, medtem ko je himna v originalu hvalnica religioznega

značaja)

Izštevanka

- folklorna pesmica, šaljiva

- predvsem otroška

Jambski enajsterec (moški, ženski, tekoči)

- eden izmed najpomembnejših evropskih verzov!

- 3 variante glede na ritem in zven verzne končnice:

- verso tronco (okrnjen vrez) in rima tronca – moški verz z moško rimo (tak enasterec

ima samo 10 zlogov!): U–|U–| U–|U–| U–

- verso piano (tihi verz) in rima piana – ženski verz z žensko rimo (enajsterec z 11

zlogi): U–|U–| U–|U–| U–|U

- verso sdrucciolo (spolzki verz) in rima sdrucciola – tekoči verz s tekočo rimo (šteje

12 zlogov): U–|U–| U–|U–| U–|UU

- vsi 3 verzi imajo 5 iktičnih mest (položajev, kjer pričakujemo naglas)

- razlikujejo se le po nenaglašenih zlogih po zadnjem naglasu v verzu

- kitične oblike, ki temeljijo na JE: stanca, sesta rimo, terza rimo (tercina)

- pesemske oblike, ki temeljijo na JE: balatta, kancona, sonet

- v SLO poeziji ga je uveljavil Prešeren, saj zelo ustreza SLO pesniškemu jeziku (zgled po

Italijanih in njihovem sonetu, čeprav je Italijanščina silabična, ta verz pa silabotoničen)

- z uveljavitvijo JE se je v SLO poeziji zgodil velik premik!

- dela: Krst pri Savici, Uvod v Krst pri Savici, Slovo od mladosti …

- jambski pentameter (blank verz) je povsem enak jambskemu enajstercu, glej blank verz!

Kancona

- ena izmed osrednjih pesemskih oblik italijanske srednjeveške in renesančne poezije

- canzone (it.) – pesem, tudi ljubezenska pesem, ki so jo trubadurji častili kot najvišjo literarno

zvrst v Provansi

- znana avtorja: Dante, Petrarca

- verz je jambski enajsterec, dolge nize enajstercev pa preseka tudi kakšen jambski sedmerec

in ritmično poživi pesem

- obsega 5 do 7 kitic, ki po notranjem ustroju spominjajo na sonete (slehrna kitic kancone

enoktični sonet), morda se je sonet razvil prav iz kancone

- sorodnica tudi z balatto, po vsej verjetnosti se je razvila iz nje (balatte antice), glej balatto

(evropeizirana zvrst arabskega zadžala, zejel)

- zadžal balatta kancona sonet

- kancona je podobna strukturi balatte, vendar brez refrena, ima le stanze, kitice, ki nihajo po

številu od 7 do 5, rime: ABAB BCCD XYYX (refrena namreč ni)


- vsaka stanza obsega dva koraka in obrat, koraka tvorira fronto, obrat pa rep (codo,

sirma)

- osnovni obliki kancone:

- dva koraka + obrat (coda, sirmi, volta)

- dva koraka + dva obrata (codi, sirmi, volti)

- druga oblika že nakazuje strukturno podobnost s sonetom: kvartini ustrezata

korakoma, tercini pa obratoma

- leopardska kancona – v 19. st. modernizirana kancona s strani Leopardija, ki se je odpovedal

rimi (ABAB BCCD XYYX), obdržal pa verzni obliki jambskega enasjterca in sedmerca

Kitica

- najkrajša kitica je dvostišje ali distih

- tercina, kvartina, sekstina, oktava (ena izmed oblik oktave je stanca), decima

- tuj naziv za kitico je strofa (gr. obračanje), stih pa izvira iz stichos (gr. obračanje pluga)

Konkretna poezija

- zvočna in likovna podoba besede – označevalec

- pomen besede – označenec

- onomatopoija (enakozvočje) – šelestenje, škripanje, mrmranje (sama zvočna podoba besede

nakazuje pojav)

- konkretna poezija – ustvarjalci gradijo svoje umetniško sporočilo na zraščenosti, enotnosti

zvena in pomena, jezikovne govorice in likovnega sporočila

- pomemben je pomen, ki izvira iz same zvočnosti in likovnosti besede ter je z njima zraščen

- nasprotje konkretni je abstraktna poezija

Kuplet

- fr. couple – par

- kuplet je samostojna pesem iz dveh stihov

- vrste: heroični/junaški kuplet, satirični, ljubezenski …

- verza se vežeta z moško rimo, imata 10 zlogov, stopica je jamb (jambski enajsterec!! moški

verz z moško rimo!, tudi jambski pentameter)

Lai (izg. le)

- bretonska pesniška oblika, razmahnila se je v FR srednjeveški poeziji

- laid (keltsko) – pesem

- poznamo mali lai (petit lai) in velikega (grand lai)

- pesnica Marie de France, zbirka Lais – na pripoveden način je upesnila snov legende o kralju

Arthuru in vitezih Okrogle mize, slavila ideal viteške ljubezni

Likovna pesem (carmen figuratum)

- gre za vizualno poezijo

- v 20. st. so s to pes. obl. eksperimentirali predvsem modernisti in avantgardisti

- če vizualna pesem vsebuje le črke, ji lahko rečemo tipografska poezija

- prvi: Stephane Mallarmé

boza

Highlight


Limerick

- najbolj preprosta in najbolj priljubljena oblika ANG poezije

- Lear (zelo pomemben za to pes. obl) je vpeljal, da se vsak limerick začne z »Nekoč …«

- gre za eno izmed najbolj učinkovitih oblik komične poezije – večina efektov se gradi na

šalah, ki namigujejo na spolnost

- najbolj običajen ritem je anapest – gre za poskočen ritem

- zgrajen je na dveh rimah, redkeje na eni sami AABBA (5 verzov, št. stopic: 3, 3, 2, 2, 3)

Luc-bat (luk-bat)

- vietnamska ljudska, tudi umetna poezija

- pomeni 6-8, kar se nanaša na št. zlogov v verzih: izmenoma si sledita šesterec in osmerec

- rime:

o _ _ _ _ _ A

o _ _ _ _ _ A _ B

o _ _ _ _ _ B

o _ _ _ _ _ B _ C

o _ _ _ _ _ C

o _ _ _ _ _ C _ D

o _ _ _ _ _ D

o _ _ _ _ _ D _ E

o itd.

- sodo št. zlogov v SLO adaptaciji zahteva moške rime, kar je nevarno, saj izključna uporaba

moških rim v SLO poeziji učinkuje trdo! zato pesniki tudi kombinirajo z Ž

Luna

- 20 let stara oblika

- avtor Robert Kelly se je zgledoval po haikuju

- 1. in 3. verz imata po 5 zlogov, 2. pa po 3 (načelo: 535; haiku: 575)

- spominja na lunin krajec

Madrigal

- eno ali večglasna vokalna skladba posvetne narave, a tudi pesniška oblika

- prvotno: iz dveh ali treh trivrstičnic, ki jim je sledil sklepni distih, rime: ABA BCB CC

- kasneje razmeroma svobodna pes. obl.

Metafora

- meta – onstran, preko, čez, phero – nosim, metafora prenaša pomen onstran sebe

- primerjava je mati metafore – z metaforo primerjamo in 2 stvarem najdemo sk. imenovalec –

simile (iz lat. similis – podoben)

- učinkuje kot most – zveže pomensko oddaljeni besedi, ki ju združuje zamolčani skupni

imenovalec

Metonimija

- v stari GR pomeni poimenovanje, z njo drugače poimenujemo neko stvar, pojav, uporabimo

svežo, novejšo, umetniško močnejšo besedo


- učinkuje tako, da:

- del ponazarja celoto (med štirimi očmi)

- vzrok nakazuje posledico (beremo Prešerna Prešernove pesmi)

- del telesa označuje čustvo (srce = ljubezen)

- konkretna stvar kaže na širši, abstrakten pojem (meč vojna)

- metonimijo in metaforo povezuje le zamolčani skupni imenovalec

- tesna zveza med nadomeščujočo in nadomeščeno besedo (lažje jih razberemo)

Naraščajoča pesem

- nasprotna brisani pesmi

Naštevanka (list poem)

- bistvo je preprosto naštevanje

- npr. v Iliadi naštevanje grških junakov, ki so se odpravili na trojansko vojno, knjiga Geneze

predstavlja eno samo naštevanko Adamovih in Evinih potomcev

Nibelunški verz in kitica

- po Pesmi o Nibelungih, ki je eden najbolj slavnih del epske poezije, temelječ na germanski

mitologiji!!

- gre za dolgo vrstico, sestavljeno iz dveh polstihov, ločenih z močno cenzuro (Avers in

Abvers)

- verz temelji na številnih aliteracijah, ki so značilne za poezijo germanskih narodov sr. veka,

npr. za aliteracijski verz – ta verzni sistem je osnova nibelunške kitice

- kitica je štirivrstičnica, ki temelji na dveh zaporednih rimah AABB

- SLO: Prekop in Neiztrohnjeno srce (na jambski metrični shemi)

- SLO priredba: o ó o ó o ó o | o ó o ó o ó

Nonsense poezija

- mojstra nonsensa sta Edvard Lear in Lewis Carroll (Alica v čudežni deželi in Alica v

ogledalu)

- predvsem v Angliji, ampak ne samo

Oda

- oda je hvalnica, odé (stara gr.) – petje

- oče ode je Pindar (stara Grčija) – po naročilu je pisal hvalnice zmagovalcem na športnih

tekmovanjih

- te pesmi je ob glasbeni spremljavi pel in plesal zbor

- vse ode so razdeljene na 3 kitice – strofo (kitico), antistrofo (protikitico) in sklepno epodo

- po obliki je svobodna

Pantúm

- indonezijska (malajska) pesniška oblika

- iz samih 4-vrstičnic

- temelji na ponavljanju verzov – 2. in 4. verz sleherne kitice se v naslednji kitici ponovita kot

1. in 3.


- vsak verz zveni dvakrat, 1. in 3. pa se oglasita ponovno v zadnji kot 2. in 4. (shema str. 159)

- forma je lahko poljubno dolga

- indonezijski pesniki so tudi drug z drugim tekmovali, se šli »pesniški dvogovor«

- idealno za upesnjevanje tistega, ki temelji na večnemu vračanju istega

- izvirni pantum predstavlja obliko erotične poezije (sugeriranje ljubezenskih gibov)

- prvi v Evropo prinesel Victor Hugo

Parodija

- para – podoben, odé – pesem, parodija – podobna pesem

- povezava z grškim gledališčem – po tragedijah so uprizarjali satirske igre, da bi razbremenili

občinstvo

- parodije: Don Kihot, Boj med žabami in mišmi (parodija Iliade)

- sodobna parodija je posnemanje kakršnega koli široko znanega literarnega dela, avtorja,

literarnega sloga, tako, da s pretiravanjem določenih potez dosežemo komičen učinek

- to posnemanje lahko razgalja tudi votlost in zlaganost del (Don Kihot)

- en izmed običajnih postopkov je uporaba visoke literarne forme za nizko snov

- sorodna parodiji je travestija – ta ohranja vsebino parodiranega dela, a ji podeli nižjo obliko

Pesem v prozi

- križanje poezije in proze

Peterostišje

- »mama« je ameriška pesnica Crapsey

- je silabična verzna oblika (temelji na št. zlogov)

- zlogovna struktura: (načelo: 24682)

- verz: 2 _ _

- verz: 4 _ _ _ _

- verz: 6 _ _ _ _ _ _

- verz: 8 _ _ _ _ _ _ _ _

- verz: 2 _ _

Ponavljanje besed

- aliteracija – ponavljanje začetnih soglasnikov

- asonanca – ponavljanje samoglasnikov

- rima – ponavljanje samo- in soglasnikov, vseh glasov od zadnjega naglašenega samoglasnika

dalje

- refren – ponavljanje iste skupine besed, verza, kitice

- ritem – ponavljanje enakih vzorcev naglašenih in nenaglašenih zlogov v naši akcentuacijki oz.

silabotonični verzifikaciji

- anafora – ponavljanje istih besed na začetku več stavkov ali verzov

- epifora – ponavljanje besed na koncu stavkov ali verzov

- geminacija ali podvojitev – beseda se dvakrat ali večkrat ponovi

Priložnostna poezija

- pesmi, ki nastajajo ob raznih priložnostih vesele narave ali žalostnega značaja


- oblike: zdravica, epigram, epitaf, epicedij, protestna poezija, epitalamj in posvetilo …

- po navadi obravnavanje kot 3.-razredne

- epitalamij je pesem, ki hvali nevestino lepoto in ženinove vrline

- posvetilo (lahko je tudi v verzih)

Prosti verz

- danes prevladujoč

- razlika je, da je pri klasičnem treba upoštevati vnaprej določena pravila, pri prostem pa ne, a

mora vseeno imeti neko obliko

- paralelizem členov – zvočni in pomenski – tvori obliko, kar se vidi tudi v grafični podobi

pesmi na papirju, ki daje likovni videz pravilnih kitic – gre za ponavljanje enakih ali podobnih

stavčnih besednih skupin, kar zvišuje urejenost besedila

- prosti verz obnavlja postopek paralelizma členov (ki je bil pomemben pred metrično!)

- ritem raste iz sintakse, je bolj naraven

- neodvisnost od metričnih in evfoničnih pravil (evfonija – blagoglasje, različni načini

zvočnih vzorcev, ponavljanja in ujemanja glasov)

- ritem pogosteje izvira iz gibanja sintakse oz. stavka

Protestna poezija

- v 50-ih in 60-ih letih 20. st. se je razmahnila v Ameriki, z gibanjema hipijev in beatnikov za

člo. pravice zoper vojno v Vietnamu

- značilna je beat-poezija Allena Ginsberga, rock glasba (Bob Dylan)

- ni vnaprej predvidene forme, gre za stališče (kritično, angažirano)

Psalm

- ena izmed najstarejših pesniških oblik

- izvira iz Egipta in Mezopotamije, od koder so ga prevzeli hebrejski pesniki osrednje

izrazno sredstvo Svetega pisma Stare zaveze (Knjiga psalmov, v njej so pisani kralju Davidu

in kralju Salomonu)

- psalm se je izvajal ob spremljavi harfi podobnega strunskega glasbila

- osnovni gradbeni princip psalma je paralelizem členov (ponavljanje enakih besed, skupin

besed ali podobnih stavčnih (sintaktičnih) elementov)

- šele kasneje Grki uvedejo metriko, kateri se sintaksa podreja

- za svetopisemske je značilno, da nagovarjajo Boga neposredno – gre za žalostinke in

hvalnice

- eden najbolj pretresljivih je 137. psalm, ki je nastal po izgonu Judov iz domovine, na katero so

bili globoko navezani (Jeruzalema?)

- v poznejših obdobjih so se psalmi že tudi oddaljili od prvotnega paralelizma členov, ohranili

pa so temeljni odnos do sveta

Rap

- doma med ameriškimi črnci

- ne samo glasbena, ampak tudi pesniška oblika

- v slengu ameriških črncev rap pomeni govoriti (in to prepričljivo)

- v veliki meri izbruh kritičnega odnosa do vladajočih institucij ameriške družbe


- drža izvira iz lika opice, ki s pomočjo uma ukani močnejše ali neumnejše, gre za norčka …

danes gola forma

- nenehno se pojavljajo skupine štirih močnih naglasov, kar je značilno za zgodnjo angleško

poezijo, ki je temeljila na akcentuacijski verzifikaciji (vsak verz 4 močne naglase,

nenaglašenih zlogov je poljubno)

- rapovska melodija je recitativ, ki ga povedo na način, ki je znan pod imenom parlando

Razvejano drevo

- likovno ta pes. obl. spominja na drevo, temelji na menjavanju ožjih verzov, ki predstavljajo

deblo in širših (veje)

- poljubno dolga

- sestavljeno je iz poljubnega števila verznih trojic, pri katerih dvema širšima (po 5 zlogov)

sledi ožji (po 2 zloga); načelo: 552…

- veje se medsebojno rimajo, debla pa tudi

- problem prenašanja v SLO – potrebujemo širši verz in večjo raznovrstnost pri rimanju

Refren

- mnoge pesmi temeljijo na ponavljanju verzov, refren = ponavljanje

- refren lahko pomeni ponavljanje skupine besed zadnjega verza ali celotne kitice

- dobro zvenijo le tisti, ki od kitice do kitice izžarevajo drugačen, nov, bogatejši pomen, to ni

odvisno le od teksta, ampak tudi od konteksta

Rima

- stik dveh ali več besed, sozvočje, kjer se ujemajo glasovi od zadnjega naglašenega

samoglasnika naprej

- poznamo tudi začetne rime in notranje rime

- moške (krak – korak; besede z naglasom na zadnjem zlogu) in ženske (lepše, mehkejše, tudi

»šibka«; oljka – školjka; besede z naglasom na predzadnjem zlogu)

- bogate rime – vključen je tudi glas pred naglašenih zlogom: korak-somrak, mena, imena

- tekoča (pravljica – mravljica), besede, ki so naglašene na predpredzadnjem zlogu (zato tudi

daktilska) in torej naglašenemu sledita še dva nenaglašena

- zaporedna, prestopna, oklepajoča

Ritem

- pomeni tok, takt, obliko, pomeni urejeno gibanje

- ritmi so različni po značaju

- metrum je ritmična mera v klasičnem verzu, predvidena shema, ki določa zaporedje dolgih in

kratkih oz. naglašenih in nenaglašenih zlogov

- ritem je utrip, valovanje, gibanje, metrum pa abstrakcija ritma v klasičnem verzu (metrična

shema – kvantitativno)

- stopica je osnovna metrična enota (povezana je s korakom, s stopanjem)

- arzo – dvig (lahko, naglašen, dvig glasu …)

- tezo – spust stopala (težko, nenaglašen, spust glasu …)

- trohej: –U

- jamb: U–

- daktil: –UU (iz besede za prst)


- anapest: UU– (anapestost – obrnjen)

- amfibrah: U–U (iz obeh strani enak)

Romanca – španska romanca

- sorodna baladi, vendar bolj lirična in manj tragična

- pripovedna pesem, ki vsebuje izrazite lirske razsežnosti

- gre za pesniški izraz romanskih narodov (od tu tudi ime; balada je bolj germanska), v ožjem

smislu gre za pesniško obliko španskega porekla

- balada se po navadi konča s smrtjo, romanca pa pogosto najde manj tragičen razplet ali pa le-

tega razvedri tako ali drugače, tudi s humorjem

- španska romanca je nastala v srednjem veku, v času spopadov med kristjani in muslimanskimi

Mavri, viteških običajev in krutih medosebnih odnosov (večina jih je iz 15. in 16. st.)

- lahko da gre za samostojno pesniško obliko ali pa za odlomke starejših epov (literarni

zgodovinarji niso enotni)

- prav tako si niso jasni glede oblike

- ali gre za šestnajsterec, ki se konča z asonanco

- ali gre za osmerec, kjer je asonanca na vsakem drugem verzu

- pozneje se je uveljavijo zapisovanje romanc v osmercih, španska asonanca pa je asonanca, ki

se oglasi v vsakem drugem verzu

- dolgi španski verzi so bili v srednjem veku razdeljeni na sredini z močno cenzuro v dva

polstiha (tako iz 16-terca dobimo skoraj kot 2 osmerca zapisana en za drugim)

- laisse (les) – kitica iz neenakomernih verznih odstavkov, kjer je verze povezovala ista

asonanca (pozneje pri FR rima)

- verz španskih romanc je temeljil na dveh ritmih:

- trohej (–U)

- daktil (–UU)

- ter njunih mešanih variantah

- Prešeren (SLO): ritem trohejskega osmerca (verz naše variante romance, tudi glose)

Rondel

- ena izmed prvotnih oblik rondela je bil preprosti rondel oz. triolet

- rondel se najpogosteje uporablja za fr. pes. obl. iz srednjega veka in renesanse, obsega 13

verzov v treh kiticah, zgrajena je na dveh rimah

- fr. rond – okrogel, saj se začetek rondela kot refren še dvakrat ponovi na sredini in na koncu

pesmi

- struktura (velike črke za refren): ABba abAB abbaA

- drugega verza refrena na koncu rondo ne izreče naglas, da bi močneje izzvenel v notranjem

sluhu - rondel je pesem zvočnega spomina!

Rondo

- fr. rond – okrogel

- pri rondoju se začetek prvega verza ponovi na koncu druge in tretje kitice kot refren

- pesem vsebuje 15 verzov v 3 kiticah, temelji pa na izmenjavanju dveh rim (kot rondel!) -

zoprno za SLO, kjer se kopičenje rim ne sliši dobro

- struktura (R = refren): RAabba, aabR, aabbaR (refren se piše zamaknjeno in poševno)


- npr. prva kitica je: Življenje je rondo, vse se vrti; medtem ko je refren: Življenje je

rondo

Rubaije

- arabsko pomeni štirivrstičnice

- priljubljena oblika perzijske meditativne poezije

- Omar Hajjam: Rubaiyat (največji mojster te oblike)

- najpogosteje upesnjujejo minljivost časa kot človeško usodo, zavest o smrtnosti, življenje je

zaradi minljivosti potrebno uživati, ljubezen je največji dar usode

- najbolj pogosta metafora za končnost vsega: podoba razbite lončarije

- vsebujejo tudi očarljiv, zemeljski in moder humor

- zelo zgoščena oblika – samo 4 verzi, 4. rezimira vse prejšnje (3)

- rime: aaba (zadnji verz z vrnitvijo rime močneje zveni), redkejše so take z monorimo (aaaa)

- izvirna perzijska vrstica obsega 10–13 zlogov, pri tem je 7 dolgih in 6 kratkih

Sapfiški enajsterec in kitica

- po Sapfo (okoli 600 pr. n. št.), Lesbos (kot tudi Alkaj)

- pogosto je uporabljala (sapfiški) enajsterec (tudi mali sapfiški verz) iz 4 trohejev, ki v sredini

oklepajo daktilsko stopico: –U|–U|–UU|–U|–U

- U pomeni zlog, ki je v antični metriki lahko dolg ali kratek, zato ga imenujemo dvoglavi zlog

- kombinacija treh sapfiških enajstercev in kratkega sklepnega verza tvori sapfiško kitico

- zadnji sklepni verz je sestavljen iz daktila in troheja (–UU|–U) in se mu reče adonij (je tudi

sklepni del heksametra!)

- pomni, da U in – označujejo dolge in kratke zloge in ne poudarjenih in neupoudrjenih

- ker je antična poezija ritmično razgibana, ne potrebuje rime, sodobne adaptacije pa jo lahko

vsebujejo

Satira

- humoristična kritika človeških slabosti

- prve primere te zvrsti zasledimo pri Arhilohu v 7. st. pr. n. št.

- satiri so spremljevalci grškega vinskega boga Dioniza, satura pa izraz za mešanico

- satira je posmehljiva moralno-kritična pesnitev (Horacij, Lucilij, Juvenal)

- satira že dolgo ni več omejena na poezijo, najdemo jo tudi v prozi in dramskih delih – gre za

stališče do sveta in ne pesniško obliko

- sočen, zemeljski, občečloveški humor, ne vzvišenost

- skeltonični verz: kratke vrstice ter skupine s poljubnim št. zaporednih rimanih verzov – blizu

naravnemu jeziku

Seguidilla (segvidilja)

- španska pesniška oblika, naslonjena na ljudski ples

- od srednjega veka do današnjega dne

- seguir – slediti, zasledovati; ljubezensko snubljenje

- več vrst, dve najpomembnejši:

- preprosta

- sestavljena


- preprosta segvidilja: prvotna oblika te pesmi, enokitična pesem 4-vrstičnica, zelo zgoščena,

1. in 3. verz imata po 7 zlogov, 2. in 4. pa po 5 in sta povezana z asonanco (načelo:75a75

a)

- sestavljena segvidilja: 7-vrstičnica, enokitična pesem, prvi 4 verzi so enaki kot pri preprosti,

5–7 pa se imenujejo bordon (romarska palica, basovska struna, refren …), 5. in 7. sta

asonirana in dolga 5 zlogov, 6. pa 7 zlogov in ni povezan z drugimi (načelo: 75a75

a.5

b75

b)

- pri nas: Oton Župančič

Sekstina

- šest nerimanih šestvrstičih kitic in sklepna tercina = 39 verzov (6×6 + 3)

- ključne besede, okrog katerih se vrti cela pesem, so zaključne besede vseh šestih verzov prve

kitice (za-ključne besede), v vseh kiticah se ponovijo, vendar po drugačnem, a določenem

vrstnem redu, ter v sklepnih tercinah (glej shemo na str. 223)

- iznašel jo je trubadurski pesnik Arnaul Daniel, uporabljala tudi Dante in Petrarca

Sesta rima

- italijanska srednjeveška kitična oblika

- šestvrstičnica

- tako kot ottava rima in terza rima, tudi sesta rima temelji na verzu jambskega enajsterca

- sesta rima je skrajšana varianta ottave rime, 4 prestopno rimanim verzom sledi zaporedno

rimana dvojica: ABAB|CC (ottava rima: ABABAB|CC)

Simbol

- gr. symbolon – palica, ki sta jo domačin in glost ob slovesu prelomila na dvoje in shranila vsak

svojo polovico, zato da bi se pozneje lahko ponovno medsebojno prepoznala po tem simbolu

prijateljstva in gostoljubnosti

- simbol je konkretna stvar, ki predstavlja (pris)podobo abstraktnega (višjega) smisla

- simbol je en izmed najmočnejših pesniških izraznih sredstev

- 19. st. – simbolizem (literarno modernistično gibanje)

Skovanke

Sonet

- kraljuje na nebu evropske poezije

- zelo soroden glasbi, sonetto (it.) – mali zven

- prvič se je pojavil na sicilskem dvoru v 13. st. za časa vladavine Friderika II., nemškega

kralja in cesarja Svetega Rimskega Cesarstva, znanega kot Svetovno čudo

- na sicilskem dvoru so mnogi pisali sonete, govorimo o sicilski šoli, katere voditelj je bil

Giacomo da Lentini, Friderikov pisar, kateremu pripisujemo izum soneta

- sonet se je uveljavil kot najbolj »priviligirana« oblika za izražanje ljubezenskih čustev

Italijanski sonet

- prevzela ga je tudi slovenska poezija na čelu s Prešernom

- dve kvartini in dve tercini

- angleški ima 3 kvartine in sklepni distih

- francoski pa ima enako kitično sestavo kot italijanski, a drugačno razporeditev rim


- kvaritini po navadi razvijeta temo, tercini pa predstavljata sklep in sporočilo soneta (recimo

v kvartinah pesnik upesni prizor iz narave, v tercinah pa vzdušje iz narave prenese v notranjo

pokrajino svoje duše, tako podoba narave postane prispodoba pesnikovega občutja)

- italijanski sonet temelji na verznemu ritmu jambskega enajsterca

- prvotna rima v kvartinah je bila: ABAB ABAB (sicilska šola), kasnejša pa: ABBA ABBA

- tercini dopuščata večje število variant pri razporejanju rim, Prešeren se je odločil za: CDC

DCD

Podzvrsti italijanskega soneta

- italijanski in angleški sta najbolj priljubljena

- obstaja cela vrsta inačic, za katere ni nujno, da obsegajo natančno 14 vrstic, nekatere so tudi

daljše

- kontinuirani sonet: bistvena lastnost te podzvrsti je ponavljanje istih rim skozi celotno

besedilo, kar ustvarja evfoničen vtis (npr. samo rimi A in B)

- repati sonet: ime je dobil po zaključku pesmi, ki spominja na rep, obsega pa samo verz ali

dva, lahko pa ima tudi dva distiha (npr. 2×4 + 2×3 + 1)

- dvojni sonet: srednjeveška pesniška oblika, dvojna podzvrst italijanskega soneta, vsaki

kvartini se doda dva skrajšana verza (po lihih vrsticah), vsaki tercini pa en verz (po 2. vrstici),

skrajšani verzi se morajo rimati s predhodnim verzom, 20 verzov

- sonet z rošado kitic: začenja se s tercinama in končuje s kvartinama ali pa kvartini oklepata

tercini, gre za igranje z zaporedjem kitic

Angleški sonet

- temelji na ritmu jambskega pentametra, ki je enak ritmu jambskega enajsterca (pri

italijanskem)

- sestavljen je iz 3 kvartin in zaključnega dvostišja (3×4 + 2)

- kvartine gradijo pesniške podobe, sklepno dvostišje pa učinkovito zaostri ali strne »moralo

zgodbe« ali pa zanika s paradoksalnim preobratom

- gre za bolj linearno in racionalno kompozicijo, obliko, kot pa estetsko pri italijanskem

- rime: ABAB CDCD EFEF GG (7 rim), preprosta razporeditev rim

- na rime vpliva tudi sam jezik, v angleščini je čistih rim manj kot v italijanščini, zato

preprostejša oblika

- v SLO ga praktično ni

Francoski sonet

- razvil se je pod vplivom italijanskega in mu je po sestavi zelo podoben

- od italijanskega se razlikuje po verznemu ritmu in razporeditvi rim v tercinah

- za verz so vzeli predvsem aleksandrinca, ki pa je dvanajstzložni in nekoliko daljši od

jambskega enajsterca

- dvanajsterec (12 zlogov) s središčno cenzuro – po 6. verzu

- romantika vpelje možnost dvojne cenzure po 4. in 8.

- večina FR dolgih verzov je na sredi razdeljenih s cenzuro

- dva stalna naglasa – pred cenzuro in na koncu verza

- ostali naglasi so svobodni

- rime v tercinah pri francoskem so: CCD EED, v kvartinah pa so oklepajoče kot pri

italijanskem kasnejšem


- pesniki: Baudlaire, Mallarmé, Verlaine, Rimbaud

Sonet z odmevom

- echo verse (verz z odmevom, pesem z odmevom) je ena glavnih oblik srednjeveške poezije,

za katere je značilno, da odmev rima sámo rimo (po navadi z drugačnim pomenom)

- če je pesem echo verse napisana v sonetni obliki, gre za sonet z odmevom

- v zraku slišim čudežno zvenenje (venenje), kdo toži z glasom tihim kakor svila (vila), si

lastno kri in krila je užila (žila), zakleta v odmev in lebdenje (bdenje) …

Sonetni venec

- je najbolj zahtevna pesniška oblika

- gre za šopek iz 15 sonetov

- zadnji verz vsakega soneta se ponovi kot prvi verz naslednjega soneta, zadnji verz zadnjega

(14.) pa predstavlja prvi verz prvega

- vsi ti prvi-in-zadnji verzi sestavljajo magistralni (glavni) sonet ali Magistrale, ki tako

postane zgoščeno sporočilo sonetnega venca

- Prešeren: Sonetni venec (spomenik ljubezni in domovini – najvišji izraz slo. duše in duha)

- v slo. poeziji pa se je razvila še težja oblika – sonetni venec sonetnih vencev

Brisani sonet

- sonetna varianta brisane pesmi

- jambski enajsterec in razporeditev rim: AB(A)BA ABBA CDC DC D

- brisani repati sonet – kombinacija brisanega in repatega

Song

- song – pesniška oblika namenjena petju, tudi popevka

- v ožjem smislu je song besedilo za glasbene vložke v gledaliških predstavah ter filmih in

televizijskih oddajah oz. skladba, ki nastane na podlagi takega besedila

- po navadi lahkotni, spevni, značilne so rime in stalen ritem (metrum)

- soroden mu je šanson

Stanca ali ottava rima

- ena izmed najpomembnejših italijanskih kitičnih oblik

- !!! pesniške oblike so: 1. verzne (trohejski osmerec, jambski enajsterec, aleksandrinec …), 2.

kitične (alkajska, sapfiška kitica, tercina, kvartina, sesta rima, stanca …) in 3. pesemske

(balade, sonet, rondo, rondel …)

- stanza (it.) – soba

- obsega 8 verzov, ki so razporejeni tako, da šestim prestopno rimanim verzom sledi sklepna

rimana dvojica (ABABAB|CC)

- verz je jambski enajsterec

- primerno za pripovedovanje dolgih zgodb (mnogi epi)

Svitanica

- v provansalščini alba, v trubadurskih albah se je vsaka kitica končala z besedo alba

- ljubezenska pesem, ljubimca se morata ob prvi jutranji svetlobi ločiti


- najbolj znana: poslovilni dialog Romea in Julije

- vsebinsko nasprotje svitanice je serenada, pesem, ki jo zaljubljenec poje izvoljenki zvečer, ko

poskuša osvojiti njeno srce in si obeta noč z njo

Šepavec

- je nenavadnega ritma

- ima po navadi jambsko metrično osnovo in obsega dvanajst zlogov, le da je zadnja jambska

stopica nadomeščena s trohejem: U–U–|U–U–|U– –U (verz na koncu »zašepa«)

- poznamo tud polomljenega šepavca: U–U–|U–U–|– – –U

Tanka

- tradicionalna japonska pesniška oblika, podobna haikuju, le da namesto 3 obsega 5 verzov

- št. zlogov: (načelo: 57577)

1. verz: 5 zlogov

2. verz: 7 zlogov

3. verz: 5 zlogov

4. verz: 7 zlogov

5. verz: 7 zlogov

- tanka (japonsko) – kratka pesem (skrajna zgoščenost izraza)

- tanka prevladuje skozi celotno zgodovino japonske poezije, haiku pa šele od poznega sr. veka

- iz tanke sta se razvili tudi tradicionalni formi renga (verižna pesem) in haiku

- japonski verz temelji na silabični verzifikaciji

- v japonski poeziji ni rim zaradi narave jezika, kjer se vsak zlog konča s samoglasnikom, rime

bi učinkovale monotono in baladno

- v japonski poeziji sta uporabni:

- notranja asonanca (ampak ne asonanca na koncu verza!!! isti razlog kot pri rimi)

- aliteracije (in sleherna konzonanca – soglasniški stik)

Terza rima

- terza rima je to ime dobila, ker se v določeni obliki vsaka rima oglasi trikrat

- temelji na tercini oz. trivrstičnici in sistemu verižno prepletenih rim

- shema: ABA BCB CDC DED EFE …

- rime prestopajo iz kitice v kitico

- začetna in zadnja rima sta edini, ki ne zvenita 3×

- forma je načelno neskončna

- terza rimo je Dante razvil iz tercinskega dela italijanskega soneta (CDC DCD) – tudi sama

pesniška oblika bi na ta način odsevala krščansko Sveto Trojico (Božanska komedija)

- pesnik lahko zaključi pesem z dodanim zaključnim stihom: XYX | X

- jambski enajsterec!

Threnos

- soroden epicediju (izvajali na samem pogrebu) in epitafu (nagrobni napis)

- threnos je pesem v spomin mrtvih, njeno izvajanje ni časovno in prostorsko omejeno

Triolet

- srednjeveška francoska oblika, ki temelji na krožnem ponavljanju verzov


- rondel, rondo in triolet so sorodniki

- preprosti rondel = triolet!

- obsega 8 verzov, ime pa je dobil po tem, da se prvi verz v pesmi ponovi še dvakrat (v 4. in 7.

vrstici), drugi pa še enkrat (kot 8., zadnji stih)

- rime: ABAAABAB

- pesnik mora z vsako ponovitvijo obogatiti zven in sporočilo (ena izmed zahtevnejših oblik!)

Trohejski osmerec (katalektičen in akatalektičen)

- razvil se je iz trohejskega dimetra: –U–U|–U–U (povsem sovpadata)

- trohejski dimeter je v sr. veku postal ritmična osnova za neko krščansko liturgično hvalnico

- en glavnih ritmov cerkvene himnike in glavni ritem parodiranja uradnega cerkvenega

jezika v vegantski poeziji (poeziji študentov in klerikov, pripravnikov za duhovniški stan)

- najbolj znamenita zbirka vegantskega pesništva je Carmina burana

- katalektični trohejski osmerec, osmerec okrajšan za zadnji nenaglašeni zlog trohejski

osmerec je štiristopični trohejski verz, ki vključuje akatalektično (osmerec) in katalektično

(sedmerec) varianto

- otroški ritem veliko pesmic, pravljic in iger za otroke je zgrajeno na trohejskem osmercu

- trohejski osmerec je tudi temeljni ritmični izraz slovenske poezije

- romarski verz je verzna dvojica, kombinacija akatalektične in katalektične variante

Uspavanka

Večstolpčna pesem

- fr. vers rapportés – nase nanašajoči se verzi

- gre za pesem, lahko tudi sonet (sonnet rapporté), ki je napisan v več stolpcih in se lahko bere

klasično ali po stolpcih

- predstavlja tudi primer likovne pesmi (tipografske)

Verz

- lat. versus – obrat, obrat pluga

- verz oz. stih je vrstica, ki se obrača, ponavlja

- enjambement – prestop (ponuja močen, ritmičen učinek) – stavek seže čez mejo verza v

naslednjo vrstico

- 3 veliki verzni sistemi:

- kvantitativni verz: temelji na dolžinah in kračinah zlogov

- silabični verz: temelji na številu zlogov (japonska, FR, tradicionalna SRB poezija)

- akcentuacijski verz: temelji na mreži naglašenih in nenaglašenih zlogov (večina

modernih evropskih jezikov, ANG, SLO)

- silabotonični verz: ne temelji zgolj na št. naglašenih zlogov, ampak tudi na

številu nenaglašenih

- verz je ritmična, intonacijsko-melodična in semantična (pomenska) enota

Vilanela

- dramaturško učinkovita pesem

- gre za italijansko ljudsko pesem, ki se je pogosto pela pri plesu

- ima 6 kitic – pet trivrstičnic in sklepno 4-vrstičnico (5×3 + 4)

boza

Highlight


- bistvena sta prvi in tretji (zadnji) verz prve kitice, ki se izmenično ponavljata na vsakem

koncu naslednje kitice, 6. (zadnjo) kitico pa končata 1. verz kot 3. in 2. verz kot 4. verz ter

tako tvorita polovico sklepne štrivrstičnice

- A1bA2, abA1, abA2, abA1, abA2, abA1A2

- zadnja dva verza na koncu končno izzvenita v enotnost

- primerno za upesnjevanje nasprotij

Zdravica

- najbolj vesela pesniška oblika

- spodi v okvir priložnostne poezije

- najboljši tovrsten primer je Prešernova Zdravljica, ki daleč presega raven in domet pivske

pesmi

Motet

- označuje večglasno vokalno skladbo in tudi pesniško obliko

- razčetverjeni motet – vsebuje okrajšavo predzadnjega verza

- stalna forma, dvokitična pesem v sedmih verzih, zgrajena na dveh rimah, vse vrstice imajo

enako št. zlogov (navadno 10), razen trizložnega šestega, tj. predzadnjega

- A10B10A10B10 A10b3A10

Zéjel

- dolgujemo ga neevropskim civilizacijam, prvotno gre za arabsko-romansko obliko

- ima 3 elemente: RR M1M1M1V RR M2M2M2V RR …

1. refren, ki ima 2 verza (estribillo)

2. monorimni tristih (3 verze, ki so zgrajeni na isti rimi; mudana=mutacija)

3. verz z drugačno rimo, ki se ponovno rima na refren (vuelta=obrat)

- izumitelj je pesnik Mukadam

- prvotno je šlo za obliko ljubezenske lirike, pozneje tudi za religiozna sporočila

- to obliko so na Zahodu uporabljali trubadurji, npr. Guilhem

- to obliko ima tudi italijanska balatta antica

Zlogovnica

- pesemska oblika, ki nastane na podlagi igre s št. zlogov

- vsaka beseda ima lahko npr. dva zloga manj ali pa dva zloga več itd.

- tudi kot likovna pesem

Zmerljivka

- Vsi so ovce –

le jaz sem sonce! (Boris A. Novak)

Literatura:

Boris A. Novak: Oblike srca: pesmarica pesniških oblik. Ljubljana, 1997 (Modrijan).

Documents

Primerjalna verzologija-teorija