DIPLOMSKO DELO

Primerjava usposabljanj oseb, zadolženih za osebno varovanje v

javnem in zasebnem sektorju

Avgust, 2016 Boštjan Grm

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varstvoslovje

Primerjava usposabljanj oseb, zadolženih za osebno varovanje v

javnem in zasebnem sektorju

Avgust, 2016 Boštjan Grm

Mentor: doc. dr. Maja Modic

Somentor: pred. dr. Miha Dvojmoč

Zahvala

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Maji Modic in somentorju pred. dr. Mihi Dvojmoču

za njuno pomoč, nasvete in vodstvo skozi proces nastajanja diplomskega dela.

3

Kazalo

1 Uvod ............................................................................................ 8

2 Pojem varnosti in varovanja ............................................................. 13

2.1 Varnost .............................................................................. 13

2.2 Nacionalna varnost ................................................................... 14

2.3 Zasebna varnost ....................................................................... 16

2.4 Razmerje med zasebno varnostjo in nacionalno varnostjo ..................... 17

2.5 Varovanje .............................................................................. 19

2.5.1 Preventivno in operativno varovanje ...................................... 20

2.5.2 Tehnično varovanje .......................................................... 20

2.5.3 Fizično varovanje ............................................................ 20

3 Pojem kompetence in management znanja .......................................... 22

3.1 Kompetence ........................................................................... 22

3.2 Znanje in delitev znanja ............................................................. 23

3.3 Prenos – izmenjava znanja .......................................................... 24

4 Sistem usposabljanja v policiji .......................................................... 26

4.1 Metodologija in potek izobraževanja .............................................. 28

4.2 Vsebine izobraževanja ............................................................... 29

4.2.1 Pravna podlaga za policista specialista – varnostnika CVZ ............. 29

4.2.2 Administrativno delo ........................................................ 29

4.2.3 Taktika osebnega varovanja ................................................ 29

4.2.4 Načela defenzivne in taktične vožnje ..................................... 30

4.2.5 Druge oblike varovanja ...................................................... 31

4.2.6 Protokol in bonton ........................................................... 31

4.2.7 Psihofizična pripravljenost ................................................. 31

4.2.8 Sredstva za zveze in materialno-tehnična ter zaščitna sredstva ...... 32

4.2.9 Prva pomoč ................................................................... 32

4.2.10 Tuj jezik angleščina ......................................................... 33

4.2.11 Vaje v streljanju ............................................................. 33

5 Sistem usposabljanja za telesnega stražarja v zasebnem varovanju ............ 34

5.1 Metodologija in potek izobraževanja .............................................. 35

5.2 Vsebina izobraževanja ............................................................... 37

5.2.1 Opravljena predhodna opravila varovanja ............................... 37

5.2.2 Izdelava načrta varovanja varovane osebe ............................... 39

5.2.3 Varovanje oseb ............................................................... 40

5.3 Poklicni standard ..................................................................... 41

5.3.1 Analiza, načrtovanje in organizacija dela ................................ 42

4

5.3.2 Priprava dela oziroma delovnega mesta .................................. 42

5.3.3 Operativna dela .............................................................. 43

5.3.4 Administrativna dela ......................................................... 43

5.3.5 Komercialna dela ............................................................. 43

5.3.6 Zagotavljanje kakovosti ..................................................... 44

5.3.7 Komunikacija ................................................................. 44

5.3.8 Varovanje zdravja in okolja ................................................ 45

6 Primerjava usposabljanj v zasebnem in javnem sektorju ......................... 46

6.1 Vstopni pogoj .......................................................................... 46

6.2 Vsebine usposabljanj ................................................................. 47

6.2.1 Taktika osebnega varovanja ................................................ 48

6.2.2 Pripravljalna dejanja ........................................................ 49

6.2.3 Prva pomoč ................................................................... 49

6.2.4 Vožnja ......................................................................... 50

6.2.5 Protokol ....................................................................... 51

6.2.6 Rokovanje z orožjem ........................................................ 52

6.2.7 Pravna podlaga za delo ...................................................... 52

6.3 Različne vsebine ...................................................................... 53

6.3.1 Tuj jezik ....................................................................... 53

6.3.2 Psihofizična pripravljenost ................................................. 53

6.4 Čas trajanja usposabljanja .......................................................... 54

6.5 Izvajalci usposabljanj ................................................................ 54

6.6 Usposabljanja Close Protection Unit (CPU) mednarodne mirovne civilne

misije Združenih narodov (UN) UNMIK na Kosovu ................................ 55

6.6.1 Mednarodna mirovna civilna misija UNMIK na Kosovu .................. 55

6.6.2 Potek izbora kandidatov med mednarodnimi policisti ter

usposabljanje le teh za opravljanje varovanja oseb v mednarodni

mirovni civilni misiji UNMIK v enoti CPU .................................. 56

6.6.3 Primerjava usposabljanja služb UNMIK CPU in CVZ Republike Slovenije57

7 Preverjanje predpostavk ................................................................. 59

8 Zaključek .................................................................................... 61

9 Uporabljeni viri ............................................................................ 63

10 Priloge ....................................................................................... 67

PRILOGA 1: Primer pisnega testa in praktične naloge za pridobitev nacionalne

poklicne kvalifikacije varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna

stražarka, uporabljena v letu 2013. ....................................... 67

PRILOGA 2: Certifikat o uspešno opravljenem usposabljanju CPU UNMIK ........... 80

PRILOGA 3: Certifikat iz CPU UNMIK usposabljanja za rokovanje z brzostrelko .... 81

PRILOGA 4: Certifikat iz CPU UNMIK usposabljanja za rokovanje s puško ........... 82

5

Kazalo slik

Slika 1: Shema nacionalnovarnostnega sistema v Republiki Sloveniji ................... 19

6

Povzetek

V diplomskem delu smo proučevali usposabljanje oseb zadolženih za osebno

varovanje v javnem in zasebnem sektorju. Predstavili pa smo tudi usposabljanje

Close Protection Unit (CPU) mednarodne mirovne civilne misije Združenih narodov

(UN) UNMIK na Kosovu in ga primerjali z usposabljanjem policist specialist –

varnostnik Centra za varovanje in zaščito (PSV CVZ). Ugotovili smo, da morajo osebe

zadolžene za osebno varovanje imeti številne sposobnosti in znanja, ki jim

omogočajo svoje delo opravljati strokovno. Ugotovili smo, da se usposabljanja v

zasebnem in javnem sektorju med seboj razlikujejo. Razlike so opazne predvsem v

obsegu učnih vsebin ter seveda v obsegu učnih ur. V zasebnem sektorju usposabljanje

za varnostnika telesnega stražarja traja 130 ur, v javnem sektorju pa usposabljanje

za PSV CVZ traja 528 ur. V obeh sektorjih so natančno določeni pogoji kdo lahko

pristopi k usposabljanju za osebo zadolženo za osebno varovanje. Ti pogoji so vezani

predvsem na doseženo stopnjo izobrazbe, delovno dobo, zahtevan je izpit B

kategorije, dovoljenje za posest in nošenje orožja itd. Ob primerjanju usposabljanja

služb UNMIK CPU in CVZ pa smo ugotovili, da je CPU UNMIK bilo za sprejem v učno

enoto potrebno opraviti zelo zahteven test iz streljanja, prav tako pa je razlika tudi v

usposabljanju za rokovanje z orožjem. V UNMIK CPU se je potrebno kvalificirati za

rokovanje in streljanje s kratkocevnim orožjem, pa tudi z brzostrelko ter jurišno

puško, kar pri usposabljanju za PSV CVZ ni potrebno. Razlika je opazna tudi pri

usposabljanju v prvi pomoči in tehnikah samoobrambe. CVZ obravnava temo prve

pomoči dokaj široko, med tem ko se v CPU UNMIK več ali manj koncentrira na

"strelne rane", "poškodbe telesa ob eksploziji" oziroma krvavitve nasploh ter srčne

zastoje. Področje samoobrambe pa je v okviru usposabljanja v CPU UNMIK vezano

predvsem na pridobitev določenih specifičnih znanj.

Ključne besede: varnost, varovanje, usposabljanje, policija, zasebni sektor,

nacionalna varnost Republike Slovenije, varnostnik telesni stražar

7

Summary – The comparison of trainings for persons

responsible for close protection in the public and

private sector

In the diploma thesis we have studied the training for persons responsible for close

protection in the public and private sector. We also presented the training of the

Close Protection Unit (CPU) in the United Nations (UN) Mission in Kosovo UNMIK and

have compared it with the training of PSV CVZ. We found out, that people

responsible for close protection have to have many capabilities and extensive

knowledge, that enables them to perform their work professionally. We also found

out that the trainings in the public and private sector have differences. They are

noticeable in the range of teaching contents and in the range of lessons. In the

private sector the training lasts for 130 hours and in the public sector it lasts for 528

hours. In both sectors specific conditions are required for admission to the training.

This conditions are bound to the level of education, years of service, the candidates

need to have a driver`s license, a license for possession and carrying of arms and so

on. In the comparison of the training in CPU UNMIK and CVZ we found out, that for

the admission to the learning unit in the CPU UNMIK it was necessary to pass a tough

shooting test. Also there is a difference in the training for weapons handling. In the

CPU UNMIK it is necessary to qualify oneself for handling and shooting with short

barrel firearms and assault rifles, which is not necessary in the training for PSV CVZ.

The differences are notable in the first aid course and in the course for self-defense

too. The CVZ discusses the subject of first aid fairly wide, while in the CPU UNMIK it

is concentrated on gunshot wounds, blast injuries, bleedings in general and cardiac

arrest. And the self-defense course in CPU UNMIK is bound on gaining certain specific

knowledge.

Key words: safety, protection, training, police, private sector, national security of

the Republic of Slovenia, bodyguard

8

1 Uvod

Varnost je stanje v katerem je zagotovljen uravnotežen, fizični, duhovni, duševni ter

gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih

posameznikov, družbenih skupnosti in narave (Grizold, 1992).

Varovanje je kompleksen pojem, ki zajema raznovrstna področja, med katera

spadajo načrtovanje, organiziranje, usklajevanje, metodike in taktike osebnega

varovanja in neposredno opravljanja teh nalog. Varovanje človekovega življenja je

imperativ sodobnih varnostnih služb. Varovanje varovanih oseb pa daje temu

univerzumu še poseben nacionalovarnostni, lahko celo globalnovarnostni pomen

(Perklič, 2002).

Varnostna dejavnost pomeni preprečevanje, preiskovanje in odpravljanje določenih

oblik ogrožanja varnosti neke dobrine. Varnostno dejavnost kot funkcijo države

opravljajo policija in druge varnostne službe in je torej razdeljena med več

subjektov (Purg, 1995).

Za opravljanje nalog varovanja določenih oseb, organov, objektov in okolišev je z

zakonom zadolžena Policija. Nosilec naloge, ki vodi in izvaja varovanje je Center za

varovanje in zaščito (v nadaljevanju CVZ). CVZ je specifični del slovenske policije,

saj se ukvarja samo z dejavnostjo, ki zadeva tiste segmente varnosti, ki jih je država

predpisala v posebnih aktih – uredbah. Z zaščito oseb, ki zasedajo najvišje položaje

uprave države, pa posredno varujejo tudi ustavni red v državi. CVZ načrtuje,

organizira, usklajuje, usmerja, vodi in nadzira varovanje oseb, prostorov, objektov in

okolišev objektov, ki jih varuje policija, skrbi za usposabljanje in urjenje svojih

delavcev, pripravlja predpise s svojega delovnega področja, sodeluje s tujimi

varnostnimi organi in je lastnik evidence varnostno preverjenih oseb (Policija,

2015a).

Varnostnike v javnem sektorju bi lahko opredelili kot bolj izkušene v primerjavi z

varnostniki v zasebni sferi. To lahko trdimo že zaradi pogojev, ki jih morajo

izpolnjevati še pred pričetkom njihovega usposabljanja. Mednje spadajo delovna

doba v policiji, ki znaša 3 leta in 6 mesecev in specifična znanja, kot je znanje

angleškega jezika.

9

Policija varuje najvišje predstavnike države Republike Slovenije, kakor tudi

predstavnike tujih držav. Tako varovanje poleg mednarodnega sodelovanja,

načrtovanja, logistične ter kadrovske podpore policije in ostalih varnostnih organov

države terja visoko usposobljen kader, kjer ni prostora za napake, ki bi v najboljšem

primeru za državo pomenila vsaj blamažo, če ne kaj hujšega. Fizično varovanje

predstavlja eno od oblik varovanja. Obsega neposredno fizično varovanje in druge

ukrepe fizičnega varovanja, ki jih izvajajo policisti z namenom, da preprečijo

ogrožanje. Fizično varovanje zahteva visoko stopnjo profesionalnosti, popolno

predanost in odlično izurjenost. Varovanje izvajajo policisti specialisti–varnostniki, ki

se za tovrstno delo usposabljajo po posebnih programih. Poleg splošnega policijskega

znanja, ki so ga pridobili v procesih izobraževanja za poklic policista, v procesu

usposabljanja in izobraževanja pridobijo tudi druga specifična znanja in veščine,

pomembne za zagotavljanje varnosti varovanih oseb (Policija, 2015b).

Tako kot osebe se tudi objekte varuje z neposrednim fizičnim varovanjem ter z

drugimi oblikami dela, kot so varovanje s policijskimi patruljami, z opazovalno službo

in s preventivnimi pregledi okolice objektov. Varujejo se določeni objekti državnih

organov, stanovanjski objekti varovanih oseb, objekti tujih diplomatskih in

konzularnih predstavništev ter rezidenc, protokolarni objekti, objekti prebivanja

tujih varovanih oseb med obiski v Republiki Sloveniji ter določeni objekti policije

(Policija, 2015b).

Kako pa se opravlja varovanje v zasebni sferi? Kdo so ljudje, ki ta varovanja

opravljajo? Kakšna so njihova znanja in izkušnje?

Zasebno varovanje ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Začetki segajo v obdobje

varovanja družbenega premoženja, kakor so takrat tovrstno dejavnost poimenovali in

urejali predpisi o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. S sprejetjem

Zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja leta

1994, so bili postavljeni temelji nedržavnega varovanja ljudi in premoženja v sodobni

demokratični družbi (Gostič in Kečanović, 2004).

Zakon o zasebnem varovanju (2011) v 4. členu pravi, da zasebno varovanje obsega

varovanje ljudi in premoženja, varovanje oseb, prevoz in varovanje gotovine ter

drugih vrednostnih pošiljk, varovanje javnih zbiranj, varovanje prireditev v gostinskih

lokalih, upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, načrtovanje sistemov

tehničnega varovanj in izvajanje sistemov tehničnega varovanja.

10

Zasebno varstvo ima širši pomen od zasebnega varovanja, saj poleg zasebnega

varovanja in detektivske dejavnosti, obsega še državljansko samovarovanje in

varnostno svetovanje (Strategija MNZ, 2010).

Zakon o zasebnem varovanju (2011) v 15. členu pravi, da normativni okvir varovanja

varovanih oseb v zasebnem sektorju pomeni, da ima gospodarska družba zasebnega

varovanja poleg splošnih pogojev za pridobitev licence še certifikat o licenci za

varovanje oseb. Varovanje oseb izvaja varnostno osebje – varnostniki telesni

stražarji, s katerimi ima imetnik licence sklenjeno delovno razmerje in sklenjeno

pisno pogodbo o varovanju z naročnikom storitve varovanja. Varnostniki telesni

stražarji morajo pri opravljanju nalog pri sebi imeti tudi službeno izkaznico.

Telesni stražarji zasebno varnostnega sektorja morajo biti primerno usposobljeni za

opravljanje nalog varovanja. Zaradi slednjega smo prepričani, da je tudi v zasebno

varnostni dejavnosti poleg izbire kandidatov, ki morajo meti primerne lastnosti, tako

osebnostne kot telesne, za telesne stražarje, usposabljanje eno ključnih pogojev za

zagotavljanje dobrega kadra, ki je zmožen samostojno in profesionalno opravljati

svoje delo.

38. člen Zakona o zasebnem varovanju (2011) narekuje, da se mora varnostno osebje

obvezno strokovno usposabljati in izpopolnjevati z namenom pridobivanja in

izpopolnjevanja strokovnih znanj in spretnosti po programih strokovnega

usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja, ki jih določi minister glede na

vrsto dela, ki ga varnostno osebje opravlja na področju zasebnega varovanja.

Zavedamo se, da lahko le dobro strokovno usposobljene osebe uspešno zaznavajo,

sprejemajo in učinkovito odgovorijo na vse večje zahteve in pričakovanja državljanov

sodobne družbe, sedaj že močno vpete v Evropsko unijo. Raznovrstni, aktualni in

kakovostni programi usposabljanj ter izpopolnjevanj zagotavljajo uspešno delo.

Namen diplomskega dela je pregledati sisteme usposabljanj v policiji in zasebno

varnostnem sistemu in jih med seboj primerjati.

Cilji diplomskega dela so:

proučiti potek izobraževanja varnostnikov v policiji,

proučiti potek izobraževanja v zasebno varnostni dejavnosti,

11

ugotoviti kakšne so razlike med usposabljanjem v policiji in usposabljanjem

v zasebno varnostni dejavnosti,

podati predloge izboljšav.

Pri raziskovanju smo opredelili naslednje hipoteze:

H1: Usposabljanje in s tem pridobljena znanja oseb v javnem sektorju so

obširnejša od usposabljanj oseb v zasebnem sektorju.

Pri izvajanju varovanja, tako kot pri vsaki dejavnosti, je predvsem potrebno

znanje. Podlaga je teoretično znanje, ki je razdeljeno po vsebinah. Zato

bomo opravili pregled vsebin in jih tudi primerjali z predvidenimi urami

usposabljana. Potrdili ali ovrgli bomo predpostavko, da je teoretično znanje

v javnem sektorju bolj obširno kot v zasebnem varovanju.

H2: Varnostniki v policiji imajo več izkušenj.

Za kvalitetno opravljanje osebnega varovanja pa so poleg teoretičnega

znanja potrebne tudi izkušnje. Zato bomo pregledali tudi vstopne pogoje in

čas trajanja usposabljanje in pri tem potrdili ali ovrgli predpostavko, da

imajo varnostniki v policiji več izkušenj.

H3: Varnostniki v policiji opravljajo bolj zahtevna varovanja.

Zahtevnost varovanja se meri skozi ogroženost oseb, ki jo varnostniki

varujejo. Ker so pri tem zelo pomembni tako znanje kot pridobljene

izkušnje, se v policiji, seveda na območju Republike Slovenije, opravljajo

tudi bolj zahtevna varovanja. Na podlagi proučenega bomo potrdili ali ovrgli

predpostavko, da v policiji opravljajo bolj zahtevna varovanja.

Analiza bo narejena na podlagi teoretičnih in praktičnih izhodišč, iz domače in tuje

strokovne literature, ki bo dopolnjena z določenimi znanji, pridobljenimi med

študijem ter praktičnimi izkušnjami.

Pri pisanju diplomskega dela bomo uporabili naslednje metode:

analizo vsebine,

zgodovinsko-primerjalno metodo,

opisno-deskriptivno metodo,

induktivno ter deduktivno metodo.

12

V diplomskem delu bomo predstavili pojem varnosti in varovanja, se dotaknili

področja kompetenc, managementa znanja, predstavili določila predpisov, ki urejajo

področje varovanja in sistem usposabljanja tako v policiji kot v zasebno varnostni

dejavnosti. V posebnem poglavju bomo oba sistema usposabljanj med seboj

primerjali ter ugotavljali morebitne razlike. Diplomsko delo bomo zaključili s

povzetkom glavnih ugotovitev ter podajo predlogov izboljšav glede usposabljanja

oseb, zadolženih za osebno varovanje v javnem in zasebnem sektorju.

13

2 Pojem varnosti in varovanja

V tem poglavju bomo opredelili kaj pomeni pojem varnost, kaj pomeni zagotavljanje

varnosti in kdo so nosilci tega. Prav tako pa bomo opredelili tudi pojem varovanja in

vse tri načine varovanja. Temeljni dokument, ki opredeljuje področje nacionalne

varnosti je Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (2010).

Uvod navedene resolucije pravi, da resolucija opredeljuje nacionalne interese in

nacionalnovarnostne cilje Republike Slovenije. Prav tako analizira varnostno okolje,

vire ogrožanja varnosti in varnostna tveganja države, določa izhodišča politike

odzivanja Republike Slovenije na posamezne varnostne grožnje in tveganja ter določa

najširše sistemsko-organizacijske rešitve celovitega delovanja države pri

zagotavljanju nacionalne varnosti.

2.1 Varnost

Pojem varnosti je temeljna vrednota, za katero obstajajo številne med seboj različne

definicije. Duh (2012) navaja tri definicije varnosti, in sicer:

po Wolfersu je varnost objektivno stanje odsotnosti groženj pridobljenim

vrednotam in subjektivno odsotnost, da bodo te vrednote napadene,

Grizold varnost opredeljuje kot stanje, v katerem je zagotovljen

uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in

družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti

in narave,

Anžičeva opredelitev varnosti pa govori, da je varnost prvina družbe, ki se

nanaša na družbo, državo in mednarodno skupnost; z varnostjo se ob

varstvoslovju ukvarjajo tudi druge vede, kot so kriminalistika, psihologija,

obramboslovje, pravne znanosti …

Ustava Republike Slovenije v 124. členu (1991) o zagotavljanju varnosti govori tako:

»Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture

miru in nenasilja«.

Anžič (1997) navaja, da se nacionalna varnost nanaša na samostojno in suvereno

državo, ki prevzema odgovornost za lastno varnost in tudi odgovornost za globalno

varnost. Posplošeno lahko rečemo, da se tukaj gre za varnost naroda, ki zajema

14

varnost nacionalnega ozemlja, zaščito življenja ljudi, zaščito osebnega in drugega

premoženja, varovanje človekovih pravic in svoboščin, ohranitev in vzdrževanje

nacionalne suverenosti, uresničevanje temeljnih funkcij družbe in varstvo okolja.

Reči je mogoče, da nacionalna varnost zagotavlja varnost svojim državljanom ter

odpravlja vire, ki jih ogrožajo, hkrati pa lahko preko svojih varnostnih organov sama

postane vir ogrožanja individualne varnosti.

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (2010) v petem

poglavju govori, da nacionalnovarnostno politiko Republike Slovenije sestavljajo

zunanja politika, obrambna politika, politika zagotavljanja notranje varnosti ter

politika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ker pa je razumevanje pojma

nacionalne varnosti večdimenzionalno se upošteva tudi varnostni vidik politike države

na gospodarskem, socialnem, okoljskem, zdravstvenem, demografskem,

izobraževalnem, znanstveno-tehnološkem, informacijskem in drugih področjih.

Namen nacionalnovarnostne politike je zagotoviti čim višjo stopnjo človekove

varnosti, ustrezen družbeni razvoj in blaginjo slovenske družbe ter ohranjanje

nacionalne identitete slovenskega naroda. Zraven vsega naštetega se z resolucijo,

skupaj z uresničevanjem sprejetih mednarodnih obveznosti naše države, želi tudi

prispevati k ohranjanju miru ter h krepitvi varnosti in stabilnosti v širši in ožji

mednarodni skupnosti.

2.2 Nacionalna varnost

Z besedno zvezo nacionalna varnost lahko opredelimo tisto področje, ki ga je z

zakonodajo dolžna zagotavljati država.

Čas (2012) navaja, da različni strokovnjaki pojem nacionalne varnosti različno

pojmujejo. Nobilo nacionalno varnost opredeljuje kot zapleteno interakcijo

političnih, ekonomskih, vojaških, ideoloških, pravnih, socialnih in drugih notranjih in

zunanjih družbenih dejavnikov, preko katerih si z različnimi sredstvi država poskuša

zagotoviti sprejemljive pogoje za ohranjanje suverenosti, ozemeljske celovitosti,

fizičnega obstanka prebivalstva, politične neodvisnosti ter možnosti za enakopraven,

uravnotežen in hiter družbeni razvoj.

Druga opredelitev nacionalne varnosti temelji na varnosti državnega naroda. Njena

vsebina zajema varnost nacionalnega ozemlja, ki vključuje tudi zračni prostor in

ozemeljske vode, zaščito življenja ljudi in njihove lastnine, ohranitev in vzdrževanje

nacionalne suverenosti ter uresničevanje temeljih funkcij družbe (Grizold, 1992).

15

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (2010) navaja, da ima

Republika Slovenija za zagotavljanje nacionalne varnosti vzpostavljen sistem

nacionalne varnosti. Ta sistem temelji na političnih, pravnih, gospodarskih, socialno-

zdravstvenih, informacijskih, infrastrukturnih, znanstveno-tehnoloških,

izobraževalnih in drugih temeljih ter zmogljivostih države. Pomemben

nacionalnovarnostni temelj je tudi dosežena stopnja varnostne kulture v družbi.

Nacionalno varnost se zagotavlja tudi z delovanjem obrambnega sistema, sistema

notranje varnosti ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot

podsistemov sistema nacionalne varnosti. Zagotavljanje nacionalne varnosti

Republike Slovenije pa vključuje tudi zunanjepolitične, gospodarske, informacijske in

druge dejavnosti, ki neposredno vplivajo na nacionalno varnost.

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (2010) nadalje navaja,

da obrambni sistem v naši državi predstavlja celoto političnih, normativnih,

organizacijskih, vojaških, kadrovskih, materialno-finančnih, obveščevalno-varnostnih,

informacijsko-komunikacijskih, razvojno-raziskovalnih, izobraževalnih in drugih

dejavnosti, ki jih organizira država za učinkovito zagotavljanje obrambe. Obrambni

sistem tvori Slovenska vojska, ki predstavlja nosilko vojaške obrambe in razvoja

vojaških zmogljivosti. Zraven tega pa obrambni sistem tvorijo tudi nevojaški deli, ki

oblikujejo in izvajajo obrambno politiko, zagotavljajo pogoje za delovanje celotnega

obrambnega sistema, zagotavljajo nevojaške zmogljivosti za podporo Slovenski vojski

in zavezniškim silam ter izvajajo priprave in ukrepe za potrebe obrambe države in

delovanje obrambnega sistema v kriznih razmerah. Zraven tega se v obrambni sistem

vključujejo tudi drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ter civilno družbene

organizacije, ki so pomembne za obrambo.

Sistem notranje varnosti predstavljajo institucionalni nosilci varnostnih nalog. Vanj

so vključeni tudi pravosodni in drugi državni organi ter institucije, ki z

uresničevanjem nalog prispevajo k notranji stabilnosti in varnosti (Resolucija o

strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, 2010).

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami zagotavljajo prebivalci Republike

Slovenije kot posamezniki, kot prostovoljno organizirani v društva, strokovna

združenja ter druge nevladne organizacije, ki opravljajo dejavnost, pomembno za

varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, javne reševalne službe, gospodarske

družbe, zavodi in druge organizacije ter lokalne skupnosti in država. Vsak izmed

omenjenih varstvo zagotavlja v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti

(Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, 2010).

16

2.3 Zasebna varnost

Pojem zasebne varnosti je mnogokrat opredeljen v povezavi z zasebnovarnostno

dejavnostjo in detektivsko dejavnostjo. Pojmovan je kot stanje, v katerem se z

varnostnimi, preventivnimi in drugimi aktivnostmi preprečujejo in razrešujejo

protipravna dejanja, ki so v pristojnosti zasebno varnostnih družb. Zasebno varnost je

mogoče opredeliti tudi kot dobrino, ki jo je mogoče pridobiti in uživati, če jo je

nekdo naročil, saj jo zagotavljajo subjekti varstva v skladu z zakonom in za ustrezno

plačilo. Zasebna varnost je torej blago, ki se pojavlja na varnostnem trgu, se kupuje

in prodaja. Iz tega razloga je tovrstna dejavnost torej gospodarska dejavnost, ki pa

se zaradi pomembnosti dobrine, ki se varuje, dodatno uravnava in nadzira iz strani

države. Zasebno varnost pa je na splošno mogoče opredeliti tudi kot stanje, v

katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni, socialni in ekonomski

obstoj posameznika v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in

narave (Čas, 2012).

2. člen Zakona o zasebnem varovanju (2011) govori tako: »Zasebno varovanje je

varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, določenem objektu ali

prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim

osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih s tem

zakonom.«

Zakon o zasebnem varovanju (2011) v 4. členu pravi, da zasebno varovanje obsega

varovanje ljudi in premoženja, varovanje oseb, prevoz in varovanje gotovine ter

drugih vrednostnih pošiljk, varovanje javnih zbiranj, varovanje prireditev v gostinskih

lokalih, upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, načrtovanje sistemov

tehničnega varovanj in izvajanje sistemov tehničnega varovanja.

Zraven izvirnih nalog s področja zasebnega varovanja opravljajo zasebne varnostne

službe tudi druge dejavnosti, ki veljajo kot pomožne naloge zasebnega varovanja.

Naloge zasebnovarnostnih služb so v veliki meri odvisne od vrste in narave poslovnega

subjekta in organizacije ali zavoda, ki je naročil storitve zasebnega varovanja

(Anželj, 1998).

Pečar (2000) poudarja, da država sama ne more porazdeljevati varstva tako, da bi

bilo vsem zadoščeno. Prav zaradi tega razloga je nujno potrebno, da se dopušča tudi

komercialno varstvo ter samovarovanje. S širitvijo zasebnovarnostnih področij pa

17

mora država zagotavljati ustrezen nadzor in urediti moč zasebnovarnostnega

podjetništva in zasebne detektivske dejavnosti, ki ju motivira pridobitništvo na

varnostnem tržišču. Ob vsem tem se pa porajajo vprašanja, vezana na razmejitev

področij med državno policijo in zasebnim varstvom, kakšna pooblastila ima kdo in

kako onemogočiti zlorabljanje teh za protipravnost v korist zasebništva, ki

nadzorstvene in varnostne storitve ali kupuje ali pa vzdržuje.

O pojmovanju zasebnega varstva obstajajo številne teorije, kot so teorija fiskalnega

pritiska, strukturalistična ali pluralistična teorija ter ekonomska in komplementarna

teorija. Navedene teorije se v marsičem prekrivajo, hkrati pa potrjujejo upravičenost

razvoja zasebnega varstva, z upadanjem zmogljivosti države, z nezmožnostjo

vzdrževanja naraščajočih stroškov za policijo, predvsem pa z liberalizacijo in

demokratizacijo družbenogospodarskega življenja. Ta mora zasebništvu dopuščati

pravni prostor in gospodarske pobude tudi pri urejanju nadzorstva in varnosti (Pečar,

2000).

Grizold (1992) poudarja, da je zasebna varnost velik prispevek k nacionalni varnosti v

sodobni družbi. Zaradi številnih nalog in dejavnosti, ki jih izvajajo zasebne varnostne

službe in zaradi dopolnila varstvu, ki ga država zagotavlja preko nacionalnega

varnostnega sistema, je njihova umestitev v okvir nacionalnega varnostnega sistema

toliko bolj upravičena.

2.4 Razmerje med zasebno varnostjo in nacionalno varnostjo

Grizold (1998) pravi, da je nacionalna varnost danes politična in osebna dobrina, ki se

uresničuje kot temeljna človekova pravica. Koncept nacionalne varnosti se v družbi

razširja s spoznanjem, da je varnost ljudi, njihove kulture in narave sestavni del

nacionalne varnosti, ki jo uresničujeta tako civilna družba kot država, na temelju

javnega, odgovornega in medsebojno nadziranega delovanja.

Čas (2012) pa dodaja, da zasebna varnost pomeni tisto stanje, potrebo, hotenje in

občutenje, ki ga je mogoče doseči z dodatnim varstvom, zasebnim varstvom in

dopolnjuje varstvo, ki ga zagotavlja družba z nacionalno varnostnim sistemom.

Zasebna varnost ni vezana samo na posameznika, temveč na njegovo premoženje in

premoženje drugih subjektov. Prav tako pa je vezano na zagotavljanje drugih pravic

in svoboščin, ki so lahko ogrožene. Z takšnim razumevanjem se zasebna varnost

18

pojavlja kot potreba za doseganje še večje varnosti. Z zasebnim varovanjem se

opravljajo dejavnosti varovanja ljudi in premoženja pred uničenjem,

poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega delovanja, ki ga država ne

zagotavlja. S takšnim varstvom se dosega višja stopnja nacionalne varnosti. Iz tega

razloga je mogoče zasebno varnost upravičeno uvrščati kot pomemben sestavni del

nacionalne varnosti Republike Slovenije.

Nacionalno varnost zagotavljajo policija, oborožene sile in civilna zaščita, zasebno

varnost pa zasebne varnostne družbe in detektivi. Vsi, ki so zadolženi za varovanje

tako v zasebnem kot javnem sektorju so uravnavani iz strani države, s tem da je

področje zasebnega varovanja prepuščeno tudi posameznikom in naročnikom oziroma

izvajalcem zasebnega varstva. Slika 1 prikazuje ureditev nacionalnovarnostnega

sistema v Sloveniji.

Pečar (2000) navaja, da so številne države pri formalnem urejanju pravic in dolžnosti

organov zagotavljanja nacionalne varnosti in zasebnega varstva previdne. Zasebno

varstvo lahko poimenujemo kot mlajšega partnerja policije. Večina držav ima

zasebno varstvo urejeno do podrobnosti, vendar pa pravice zasebnikov nikakor niso

primerljive s pravicami policije. Ta se navadno opredeljuje kot inštanca nad

zasebnim varstvom.

Pooblastila, ki jih ima varnostnik oziroma ukrepi, ki jih lahko uporabi, so določeni v

45. členu Zakona o zasebnem varovanju (2011). V kolikor je ogroženo življenje,

osebna varnost, premoženje, če je kršen javni red na varovanem območju, lahko

varnostnik opozarja, preprečuje vstope oziroma izstope z varovanega območja,

zadrži osebe in uporabi fizično silo.

Policijska pooblastila pa določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije. (2013). Štiri

pooblastila, ki so podobna pooblastilom varnostnika so opozarjanje, omejitev gibanja

in protiteroristični pregled, zadržanje osebe in uporaba prisilnih sredstev.

19

Slika 1: Shema nacionalnovarnostnega sistema v Republiki Sloveniji (Vir: Čas, 2012)

2.5 Varovanje

Pojem varovanje lahko razumemo kot načrten pristop in uporabo metod, taktik,

ukrepov, sredstev in zaščite pred ogrožanjem določenih osebnosti, ljudi, združevanje

ljudi, odprtega in zaprtega prostora ali objekta (Videmšek, 2005).

2. člen Uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov,

ki jih varuje policija (2013) pravi, da policija zaradi varovanja določenih oseb,

prostorov, objektov in okolišev objektov, organizira, vodi, usklajuje in izvaja ukrepe

preventivnega, operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja.

Policija osebe, prostore, objekte ter okoliše objektov varuje po stopnjah varovanja

glede na pomembnost funkcije, ki jo ima varovana oseba oziroma glede na

pomembnost prostora, objekta in okoliša ter glede na stopnjo ogroženosti omenjenih

območij. Varovanje se izvaja glede na štiri stopnje (Uredbe o varovanju določenih

oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, 2013).

20

2.5.1 Preventivno in operativno varovanje

Preventivno in operativno varovanje pomeni uporabo in izvajanje varnostnih ukrepov

za predhodno delovanje, katerih namen je preprečevanje ogrožanja varovanih oseb,

objektov, organiziranje, načrtovanje, koordiniranje, izvajanje in nadziranje izvajanja

varnostnih ukrepov tako za posredno kot neposredno delovanje na lokacijah,

prostorih, objektih zadrževanja, bivanja, nastanitve ali delovanja varovanih oseb in

drugih mednarodno zaščitenih oseb v Sloveniji (Policija, 2015b).

Godson (1995) razlaga, da besedna zveza preventivno-operativno varovanje in

ščitenje pomeni obveščevalno zaščito oziroma tisto področje varovanja, ki se ga v

svetu imenuje »protective intelligence«. Pomeni prav zaprav proces zbiranja,

obdelave in namenskega distribuiranja informacij, ki so vezane na varnost varovanih

oseb. Omenjeni termin pa je nastal v času po samosvojitvi Republike Slovenije.

2.5.2 Tehnično varovanje

Z besedno zvezo tehnično varovanje je pojmovano načrtovanje, organiziranje in

izvajanje vseh oblik tehničnega varovanja. Za tovrstno varovanje skrbijo usposobljeni

strokovnjaki, ki z uporabo sodobnih alarmnih in videonadzornih sistemov ter sistemov

mehanske zaščite zagotavljajo visoko stopnjo varnostnih storitev na tem področju

dela (Policija, 2015b).

Frank (2009) navaja, da oddelek za tehnično varovanje načrtuje in izvaja tehnično

varovanje objektov, ki zajema: protivlomno in protipožarno varovanje, videonadzor

objekta in okolice, mehansko varovanje, protiprislušne preglede določenih prostorov

v varovanih objektih ter tehnično zaščito komunikacij v varovanih objektih in pri

varovanih osebah; zagotavlja nemoteno delovanje sistemov zvez za potrebe

varovanja, skrbi za ustrezno rabo in vzdrževanje orožja, prevoznih sredstev in drugih

materialno-tehničnih sredstev in opreme sektorja ter skrbi za materialno tehnično

podporo enotam, ki izvajajo neposredne naloge varovanja.

2.5.3 Fizično varovanje

Fizično varovanje obsega neposredno fizično varovanje in druge ukrepe tovrstnega

varovanja. To varovanje zahteva visoko stopnjo profesionalnosti, popolno predanost

in odlično izurjenost. Varovanje izvajajo policisti specialisti varnostniki. Ti se za

21

tovrstno delo usposabljajo po posebnih programih. Zraven splošnega policijskega

znanja si v procesu usposabljanja za policista varnostnika pridobijo tudi specifična

znanja in veščine, ki so pomembne za zagotavljanje varnosti varovani osebi (Policija,

2015b).

Videmšek (2005) navaja, da se osebno varovanje opravlja z ustreznim delom in

razvrščanjem specialnih vozil v koloni, v kateri potuje varovana oseba. Prav tako se

tovrstno varovanje zagotavlja s stacionarnim in mobilnim fizičnim varovanjem

znotraj in v okolici objekta, v katerem biva in se zadržuje varovana oseba, s fizičnim

varovanjem prireditvenih prostorov, letala, helikopterja ali drugega prevoznega

sredstva s katerim potuje varovana oseba, z urejanjem ali zaporo prometa na poti

potovanja varovane osebe in z drugimi ukrepi.

Fizično se pa varuje tudi objekte. Zraven neposrednega fizičnega varovanja se

objekte varuje tudi z drugimi oblikami dela, kot so varovanje s policijskimi

patruljami, z opazovalno službo in s preventivnimi pregledi okolice objektov. V

predhodnih poglavjih smo že navedli objekte in okoliše objektov, ki se varujejo.

Zraven navedenih objektov pa se varuje tudi stanovanjske objekte varovanih oseb

(Policija, 2015b).

22

3 Pojem kompetence in management znanja

Meško Štok (2009) navaja, da ima management znanja dvojen pomen. In sicer

predstavlja na eni strani ravnanje z znanjem v organizaciji in vlogo managementa in

managerjev pri tem. Znanje pa je možno pridobiti z učenjem. Slednje predstavlja

neprekinjen krog pridobivanja in preverjanja znanja. Management znanja pa pomeni

ustvarjati ustrezne pogoje za inovativne in hkrati koristne spremembe v vedenju ljudi

in organizacije. Učenje predstavlja temeljni strateški proces v vsaki organizaciji in

družbi. Ključna konkurenčna sposobnost v družbi znanja je organiziranje znanja, saj

izobražen posameznik sam ne more delovati. Družba znanja je družba organizacij,

imenujemo jo učeča se družba.

Sposobnost za uporabo znanja in drugih zmožnosti, ki so potrebne za uspešno in

učinkovito izvedbo dela, imenujemo kompetence. Slovar Slovenskega knjižnega

jezika (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1994) pojem kompetence

opredeljuje kot obseg, mere odločanja, ki so določene z zakonom in kot pristojnost

ter pooblastilo.

3.1 Kompetence

Pojem kompetence izhaja iz socialne psihologije. Sternberg in Grigorensko

kompetence opredeljujeta kot končno stopnjo raziskovanja človekovih sposobnosti in

kot začetek raziskovanja procesa pridobivanja ekspertnega znanja. Opazimo lahko,

da so psihološkega vidika, kompetence bile zmeraj razumljene kot sposobnosti na eni

strani in znanje na drugi strani. Vendar pa je kompetenca večdimenzionalna. David

Mc Clelland je leta 1973 s svojim delom Testing for Competence Rather than

Intelligence, ki ga je objavil v reviji American Psychologist, dokazoval, da je

uspešnost posameznikovega delovanja odvisna od njegovih kompetenc, ki se izražajo

v vedenju, in ne od njegove inteligence. Predlagal je kompetenčni model, ki bi naj

služil kot napovedovalna alternativa uspešnosti. Pri tem je v ospredje stopil koncept

kompetenc kot avtonomen prostor proučevanja razmerja med sposobnostmi in

uspešnostjo v vsakdanjem življenju (Andragoški center Slovenije, 2010).

Glavna delitev kompetenc te deli po ravneh. Tako poznamo ključne kompetence, ki

se jih lahko poimenuje tudi kot temeljne, splošne, prenosljive, multifunkcionalne,

generične in multidimenzionalne kompetence in na poklicne oziroma specifične

kompetence. Slednje pa se delijo na generične, poklicno specifične in organizacijsko

specifične (Andragoški center Slovenije, 2010).

23

Ključne kompetence so tiste kompetence so neodvisne od konteksta delovanja in

posamezniku omogočajo funkcionalno odzivanje in delovanje v širokem spektru

različnih dejavnosti. Tovrstne kompetence so prenosljive med različnimi poklici in

posamezniku omogočajo udeležbo v družbi in osebnostni razvoj. Predstavljajo jedro

vsake izobrazbe (Andragoški center Slovenije, 2010).

Stare (2005) navaja, da delovne kompetence sestavljajo strokovne, socialne in

osebnostne kompetence. Strokovne kompetence se nanašajo na poklicno izobrazbo,

znanje in sposobnosti. Tovrstne kompetence je mogoče pridobiti in izboljšati z

izobraževanjem, ki temelji na razvoju poklicnih spretnosti in znanj. Socialne

kompetence se kažejo na področju besedne in nebesedne komunikacije, na

posameznikovi sposobnosti delovanja v timu, reševanju konfliktov, sposobnosti

vodenja, komuniciranja v tujem jeziku… Osebnostne kompetence pa se nanašajo na

posameznikovo sposobnost odkritega ter pozitivnega pristopa do sodelavcev,

partnerjev in strank. Zajema posameznikovo sposobnost samostojnega oblikovanja

ciljev, poteka dela, prepoznavanja lastnih sposobnosti in pomanjkljivosti,

odgovornost za lastna dejanja, sposobnost konstruktivne kritičnosti… Osebnostne

kompetence se spodbujajo z ukrepi, ki omogočajo razvoj lastnega spoznavanja ter

razvijajo vrednote v organizaciji.

Stare (2005) še nadalje poudarja, da za rezultate organizacije niso pomembne samo

strokovne kompetence zaposlenih, temveč tudi sposobnost timskega dela,

sodelovanja in medsebojne pomoči, sposobnost prenosa znanja med člani tima in

sposobnost skupnega reševanja problemov. Pomembne so torej tudi socialne

kompetence, ki se nanašajo na ravnanje skupine kot celote.

Posedovati vse omenjene kompetence ja izrednega pomena pri opravljanju dela

osebnega varovanja. Zahtevana je strokovnost, zahtevana so specifična znanja in

spretnosti, osebe, ki so zadolžene za osebno varovanje morajo biti sposobne

timskega delovanja, timskega reševanja konfliktov in še bi lahko naštevali.

3.2 Znanje in delitev znanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) pojem znanje razlaga kot celota podatkov,

ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem.

24

Kozjan in Gomezelj Omrzel (2012) navajata, da je znanje širok in kompleksen pojem,

zaradi česar tudi obstajajo številne različne razdelitve in pojmovanja znanja. Avtorja

naštevata zgolj nekaj izmed pojmovanj in delitev znanja. Pravita, da Walsh in Ungson

znanje delita s stališča organizacij na dve vrsti. In sicer poznata individualno in

skupinsko znanje. Individualno znanje po njunem pojmovanju predstavlja

organizacijo, ki je sestavljena iz posameznikov. Njihovo znanje je specializirano in

specifično. Skupinsko znanje pa obsega različne poti po katerih je znanje preneseno

med zaposlene v organizaciji. Tovrstno znanje predstavlja kolektivno razumevanje

organizacije. Demarest poudarja predvsem pomen komercialnega znanja v

organizaciji, katerega cilj je doseganje uspešnega poslovanja podjetja. Lundvall

znanje deli na štiri vrste. In sicer pozna znanje – vedeti kaj, vedeti – kako, vedeti –

zakaj in vedeti – kdo. Znanje vedeti – kaj definira kot znanje o dejstvih. To primerja

z definicijo informacije, ki je opisljiva in uvrščena v bazo podatkov. Znanje vedeti –

kako razlaga kot sposobnosti posameznika, da opravi neko nalogo. Znanje vedeti –

zakaj razlaga kot razumevanje vzročno posledičnih odvisnosti in znanje vedeti – kdo

pa definira kot nabor različnih individualnih in družbenih spretnosti. To bi lahko

preprosto razložili kot znanje kdo zna kaj narediti in kdo kaj ve o nečem.

Najpomembnejša delitev znanja v organizacijah pa je nedvomno delitev na

implicitno ter eksplicitno znanje (Kozjan in Gomezelj Omrzel, 2012). Gomezelj

Omrzel (2007) navaja, da je eksplicitno znanje formalno teoretično znanje, ki je

razpoložljivo v obliki podatkov, priročnikov, navodil … Tovrstno znanje je za

organizacijo najmanj zanimivo, saj redko predstavlja trajnejši vir konkurenčne

prednosti. Eksplicitnega znanja se je mogoče naučiti z opazovanjem in študijem.

Nonaka in Takeuchi (1995) med eksplicitno znanje prištevata podatkovne baze,

tabele, diagrame, razne formule, zapise, standarde, cilje organizacij itd.

Implicitno znanje ali tiho znanje, ki je nasprotno eksplicitnemu je intuitivno in težko

prenosljivo. Označimo ga lahko kot znanje ljudi, ki je pridobljeno preko izkušenj in

težko opisljivo (Gomezelj Omrzel, 2007). Med implicitno znanje uvrščamo izkušnje,

sposobnosti, intuicijo, razumevanje, prepoznavanje, zaznavanje, občutke in čustva

(Nonaka in Takeuchi, 1995).

3.3 Prenos – izmenjava znanja

V poglavju, kjer smo razlagali pojem kompetenc smo med drugim omenili tudi, da v

organizaciji niso pomembne samo strokovne kompetence, temveč tudi sposobnost

prenosa znanja.

25

Prenos znanja pomeni pošiljanje znanj iz enega mesta na drugo in od ene osebe k

drugi. V prenos znanja sta zmeraj vključeni vsaj dve osebi, pri tem pa ena nekaj da

in s tem izgubi, druga pa to sprejme in pridobi. Posameznikovo znanje nenehno raste

in se širi, ob neuporabi pa se izgublja. Poudariti je treba, da se znotraj organizacije

izmenjuje tako implicitno kot eksplicitno znanje. Proces prenosa znanja pa mora biti

takšen, da prejemnik posredovane znanje razume, ga osvoji in ga zna nato tudi

uporabiti. Na takšen način prenos znanja v organizaciji ustvarja bolj kompetentne

zaposlene (Podobnik, 2009).

Podobnik (2009) še poudarja, da na uspešnost prenosa znanja vpliva več faktorjev. In

sicer iskalec znanja, dajalec znanja in medij prenosa. Ključno vlogo pa zmeraj igrajo

zaposleni sami, saj veljajo tako za kreatorje znanja kot za glavne zaviralce tega.

Černelič (2006) navaja, da se mora uspešen prenos znanja prilagoditi organizacijski

strukturi. V procesu prenosa znanja lahko nastanejo nekatere ovire, kot so

pomanjkanje zaupanja med lastniki in iskalci znanja, kar lahko privede do

nezanimanja, različen ugled ljudi v organizaciji, ki lahko poudarja pomen znanja

tistih z večjim ugledom in pa pomanjkanje skupnega jezika med zaposlenimi.

Glavni cilj vsakega prenosa znanja je doseganje ciljev organizacije (Podobnik, 2009).

26

4 Sistem usposabljanja v policiji

Znotraj policije naloge na področju varovanja oseb in objektov opravlja Center za

varovanje in zaščito – CVZ, ki deluje v okviru Uprave za policijske specialnosti.

Bistvena naloga centra je, da v skladu z Uredbo o varovanju določenih oseb,

prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija (2013), z oblikami

preventivno-operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja varuje pred vsemi

grožnjami varovane osebe in objekte ter okoliše, kjer se te osebe nahajajo in/ali se

bodo nahajale (Policija 2015b).

CVZ je sestavljen iz streh oddelkov, in sicer oddelka za varovanje oseb, oddelka za

varovanje objektov in oddelka za podporo in tehniko. Znotraj centra pa delujeta tudi

uradnika za zvezo, ki na podlagi dogovora med ministrstvom za notranje zadeve in

ministrstvom za zunanje zadeve sodelujeta s tujimi varnostnimi organi,

diplomatskimi in konzularnimi predstavniki, predstavniki mednarodnih organizacij pri

koordiniranju in usklajevanju dela ter zagotavljanju strokovne pomoči na področju

varnosti (Policija, 2015a).

Vsak oddelek ima svoje naloge. Oddelek za varovanje oseb pripravlja ocene

ogroženosti in načrte varovanja domačih varovanih oseb in predstavnikov tujih držav

ter mednarodnih organizacij na obisku v Sloveniji, prav tako organizira, izvaja, vodi,

usmerja in nadzira varovanje varovanih oseb ter prostorov, objektov in okolišev

objektov, kjer se varovana oseba zadržuje, sodeluje s tujimi varnostnimi organi,

sodeluje s Protokolom Republike Slovenije in kabineti varovanih oseb, javnimi zavodi,

lokalnimi skupnostmi, javnimi ustanovami ter drugimi zasebnimi in javnimi

organizacijami, zraven tega sodeluje tudi z drugimi strokovnimi in operativnimi

službami Generalne policijske uprave in policijskih uprav ter sodeluje pri načrtovanju

in izvedbi usposabljanja in urjenja svojih uslužbencev (Policija, 2015a).

Oddelek za varovanje objektov je zadolžen za načrtovanje, organiziranje,

koordiniranje, usmerjanje in vodenje ter nadziranje varovanja prostorov, objektov in

okolišev objektov, ki jih varuje policija, sodelujejo tudi z notranjimi organizacijskimi

enotami centra, prav tako sodelujejo pri načrtovanju in izvedbi usposabljanja in

urjenja svojih uslužbencev ter sodelujejo s Protokolom Republike Slovenije, kabineti

varovanih oseb, tujimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi in tujimi varnostnimi

organi. Znotraj oddelkov sta še dva referata, in sicer za zunanje in notranje

27

varovanje. Referat za zunanje varovanje sodeluje pri načrtovanju varovanja

objektov, izvaja zunanje varovanje objektov, izvaja intervencije ob sprožitvi

signalno-varnostnih naprav po načrtu varovanja, izvaja naloge policijskega spremstva

in mobilne zapore prometa, opravlja naloge prekrškovnega organa in sodeluje s

tujimi varnostnimi organi. Referat za notranje varovanje pa izvaja notranje

varovanje objektov, nadzira in upravlja s protivlomnim in videonadzornim sistemom

na varovanih objektih, izvaja varnostno preventivne preglede prostorov, poštnih

pošiljk, daril in prtljage, izvaja varnostne preglede oseb ter nadzor nad

upravičenostjo vstopov in izstopov ter izvaja intervencije ob sprožitvah signalno-

varnostnih naprav po načrtih varovanja (Policija, 2015a).

Oddelek za podporo in tehniko pa sodeluje pri načrtovanju, organiziranju,

koordiniranju, vodenju in izvajanju tehničnega varovanja oseb, prostorov, objektov

in okolišev objektov, ki jih varuje policija, prav tako načrtuje, organizira in izvaja

program usposabljanja in izpopolnjevanja CVZ, načrtuje, organizira in zagotavlja

materialno tehnično podporo notranjim organizacijskim enotam CVZ, načrtuje,

organizira in zagotavlja delovanje lokalnega informacijskega sistema CVZ, zagotavlja

varnostno območje, nadzira in zagotavlja ustrezno rabo in vzdrževanje orožja,

prevoznih sredstev in opreme CVZ, zagotavlja, da sistemi zvez delujejo, zagotavlja

tudi sistem obveščanja in poročanja v policiji za CVZ in vodi dnevnik dogodkov in

aktivnosti centra. Na tem oddelku pa deluje tudi dežurna služba, ki je v

pripravljenosti 24 ur na dan (Policija, 2015a).

Naloge varovanja oseb in objektov opravlja policist specialist – varnostnik CVZ (v

nadaljevanju PSV CVZ), ki mora uspešno opraviti usposabljanje za pridobitev

navedenega naziva. Za pridobitev tega naziva se mora udeležiti usposabljanja, ki

traja 528 ur. V program usposabljanja se lahko vključijo tisti kandidati, ki delo

policista opravljajo vsaj 3 leta in 6 mesecev ter izpolnjujejo tudi druge pogoje za

zasedbo delovnega mesta PSV CVZ, kandidati prav tako ne smejo biti v disciplinskem,

predkazenskem ali kazenskem postopku ali obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ne

smejo biti v prekrškovnem postopku, ne smejo biti v postopku zaradi kršitev Pogodbe

o zaposlitvi ter delovno pravne zakonodaje, imeti morajo vozniško dovoljenje B

kategorije ter uspešno opravljen preizkus s področja praktičnega postopka s

samoobrambo, vožnje z osebnim avtomobilom, streljanja in psihofizičnih zmogljivosti

(Policija, 2013).

28

4.1 Metodologija in potek izobraževanja

Cilji usposabljanja za PSV CVZ so razumeti pravno podlago za opravljanje dela,

poznati organiziranost, sestavo in naloge CVZ, poznati administrativne izdelke, ki so

potrebni za delo, organizacijo in izvedbo varovanja, poznati in kritično presojati

različne taktike varovanja, poznati načela defenzivne in taktične vožnje, znanje

vožnje v koloni s spremstvom, osvojitev osnovnih tehnik varovanja objektov,

poznavanje drugih oblik varovanja in njihov pomen, poznati pomen timskega dela,

poznavanje osnov državnega, diplomatskega in poslovnega protokola ter bontona,

pravilna, učinkovita in varna skrb ter vzdrževanje ustrezne psihofizične

pripravljenosti, varno, strokovno in zakonito izvajanje pooblastil s praktičnimi

postopki, znati razložiti pojem terorizma in poznavanje značilnosti ter nevarnosti

večjih terorističnih organizacij, pravilno ravnanje s telekomunikacijskimi sredstvi,

poznavanje njihovega načina delovanja in znanje pravilnega komuniciranja, pravilno

izvajanje prve pomoči ter poznavanje vsebine tipiziranega nahrbtnika za nudenje

prve pomoči, poznavanje osnov psihologije in obvladovanja stresa poznavanje

pomena obveščevalne zaščite, pravilno in varno ravnanje z orožjem, poznavanje

osnovnih značilnosti eksplozivnih sredstev in predmetov, poznavanje osnovnih

značilnosti prisluškovalnih naprav in znanje osnove tujega jezika – angleščine

(Policija, 2013).

V usposabljanju so tudi določeni operativni cilji, glede na posamezne vsebine

izobraževanja, ki pa jih bomo podrobneje predstavili v naslednjem podpoglavju.

Vsebine usposabljanja so določene v internem gradivu Ministrstva za notranje

zadeve, Policija, z naslovom »Policist specialist – varnostnik CVZ«.

Pridobljeno znanje v usposabljanju se preverja sproti, med samim izvajanjem

programa. Ocenjevalci opazujejo, obravnavajo in izpisujejo njihovo aktivnost,

napredovanje in sodelovanje ob izvajanju posameznih vsebin. Ko je usposabljanje

zaključeno, kandidati opravijo test v obliki vaj v streljanju, psihofizični

pripravljenosti in tridnevnih simulacijskih taktičnih vaj, ki zajemajo vse ostale

vsebine in zahtevana znanja (Policija, 2013).

29

4.2 Vsebine izobraževanja

4.2.1 Pravna podlaga za policista specialista – varnostnika CVZ

Kandidat si v sklopu izobraževanja spozna Zakon o organiziranosti in delu v policiji,

Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Uredbo o varovanju določenih oseb,

prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Pravila o varovanju

določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija in se

seznani z drugimi podzakonskimi akti, ki posredno ali neposredno urejajo delo PSV

CVZ.

Z poznavanjem omenjenih zakonov lahko PSV CVZ svoje delo opravlja strokovno,

varno, zakonito, odgovorno in vestno, sposoben je primernega komuniciranja s

sodelavci v enoti, zna predvideti in pričakovati situacije, pri katerih je večja

verjetnost za potrebo po uporabi prisilnih sredstev in drugih policijskih pooblastil,

sposoben je varno strokovno in zakonito izvajati policijska pooblastila in uporabljati

prisilna sredstva in sproti se seznanja s spremembami pravnih podlag in novimi

predpisi, ki neposredno ali posredno urejajo delo PSV CVZ.

4.2.2 Administrativno delo

Tekom usposabljanja kandidat pridobi vso potrebno znanje, da zna sestaviti vse pisne

dokumente, ki so potrebni za organizacijo, izvedbo in zaključek varovanja (načrt

varovanja, e-sporočila, poročilo o delu, uradni zaznamek). Rečemo lahko, da na

koncu izobraževanja kandidat obvlada administrativno delo in pozna tipe pisnih

dokumentov, ki so potrebni za organizacijo, izvedbo in zaključek varovanja.

4.2.3 Taktika osebnega varovanja

Kandidat za PSV CVZ pridobiva znanja, ki mu omogočajo razumevanje taktike

osebnega varovanja, ki zajemajo varovanje med hojo, ob vozilih, v posebnih

okoliščinah, evakuacijskih postopkih in spoznajo metodologijo uporabe policijskega

helikopterja. Prav tako obvladajo posamezne naloge in dolžnosti posameznika v

varnostni skupini, osvojijo različne taktike varovanja oseb, spoznajo različna

sredstva, ki jih imajo na razpolago med opravljanjem nalog, spoznajo pomen

timskega dela, osnove taktike varovanja in pomen obveščevalne zaščite.

30

S temi osvojenimi znani lahko PSV CVZ varno, strokovno, zakonito in diskretno izvaja

osebno varovanje v različnih okoliščinah, razmerah in v različnih taktičnih formacijah

po obliki in številu PSV CVZ, varno, strokovno, hitro in učinkovito izvede evakuacijo,

primerno komunicira z varovano osebo v vseh okoliščinah, ji daje napotke in

navodila, prilagaja svoj položaj in delo varnostni skupini, jo vodi in usmerja ter

učinkovito komunicira, presodi okoliščine in verjetnost napada na varovano osebo,

prepozna napad na varovano osebo in pravilno ukrepa, prepozna nevarne in sumljive

predmete ter pravilno ukrepa, sodeluje z subjekti, ki opravljajo varovanje objekta,

zadrži in identificira napadalca, zna povezati in uporabiti vsa specialistična znanja in

veščine, ki jih potrebuje v danih okoliščinah in razmerah ter prepozna in pravilno

ukrepa ob zaznavi sledenja.

4.2.4 Načela defenzivne in taktične vožnje

Pri tej izobraževalni vsebini kandidat za PSV CVZ spozna pravilno taktiko vožnje,

razume načela defenzivne in taktične vožnje, spozna delovanja in se zaveda pomena

pasivnih in aktivnih varnostnih sistemov v vozilih, spozna vplive alkohola in drugih

psihoaktivnih snovi ter utrujenosti na voznika, spozna osnove principa delovanja

motorja, pogonskih sklopov in drugih naprav v vozilu, spozna delovanje elektronskih

in drugih varnostnih sistemov vozilu, spozna lastnosti vozil z balistično zaščito,

spozna razliko med različnimi vozili v koloni s spremstvom in zna opraviti enostavni

pregled vozila, katerega namen je odkriti eksplozivne ali prisluškovalne naprave.

S pomočjo navedenih zahtevanih znanj nato PSV CVZ zna vozilo pred vožnjo primerno

pripraviti glede na namen in uporabo, zna pravilno sedeti za volanskim obročem,

pravilno vrti volanski obroč, načrtuje glavno, rezervno in evakuacijsko pot potovanja,

v primeru prekrmiljenega/podkrmiljenega vozila pravočasno in učinkovito ukrepa,

poveže in uporabi načela defenzivne vožnje v praksi, vozi taktično in ob postankih

varuje vozilo ter nadzira okolico vozila, uporablja pasivne varnostne sisteme v vozilu,

pravočasno zazna delovanje določenih sil na vozilo in pravočasno ter ustrezno ukrepa

ter stabilizira vozilo, vozi zbran, spočit in v ustreznem psihofizičnem stanju, vozilo

uporablja in z njim ravna skladno z navodili in priporočili proizvajalca, zna pravilno

pripraviti vozilo za prevoz varovane osebe ali vožnjo spremljevalnega vozila, opravi

osnovni protibombni in protislušni pregled ter pravilno ukrepa v primeru najdbe

sumljive naprave ali predmeta in vozi zbrano in zanesljivo tudi v stresu ter učinkovito

prepoznava in selekcionira kritične situacije med vožnjo.

31

4.2.5 Druge oblike varovanja

Pri pridobivanju znanja s področja drugih oblik varovanja kandidati spoznajo pomen

tehničnega varovanja, spoznajo različne osnovne naprave za uporabo in izvedbo

tehničnega varovanja, spoznajo pomen preventivnega varovanja, spoznajo različne

metode za izvedbo preventivnega varovanja, spoznajo pomen operativnega varovanja

ter načine zagotavljanja tovrstnega varovanja. S temi pridobljenimi znanji so PSV

CVZ sposobni povezati vse oblike varovanja v celoto.

4.2.6 Protokol in bonton

PSV CVZ tekom izobraževanja spoznava pravila državnega, diplomatskega in

poslovnega protokola. Prav tako pa spozna bonton. Na podlagi tega se nato zna med

varovanjem ravnati po protokolarnih pravilih in upošteva njihovo razmerje in odnos

do ukrepov za izvedbo varovanja, zna primerno komunicirati in se vljudno vesti ter

zna izbrati primerno obleko, glede na protokolarna pravila in okolje.

4.2.7 Psihofizična pripravljenost

Omenili smo že, da mora PSV CVZ biti v dobri psihofizični pripravljenosti. Tekom

usposabljanja spoznava pomen ustrezne psihofizične pripravljenosti pri svojem delu,

osvoji znanje s področja povezovanja in uporabe različnih športnih disciplin in panog

s taktiko osebnega varovanja, spozna teorijo osnov varne in pravilne športne vadbe,

spozna rekvizite, športno opremo in druge pripomočke, spozna značilnosti lažjih in

tipičnih športnih poškodb ter prvo pomoč, osvoji znanje kako prepoznati in obvladati

stres, spozna osnove psihologije in osnove borilnih veščin kot so judo, karate, boks ….

PSV CVZ se zaveda pomena vzdrževanja psihofizičnih sposobnosti in te tudi redno,

učinkovito, pravilno in varno vzdržuje, teorijo osnov varne in pravilne športne vadbe

uspešno implementira in povezuje z vadbo in treningi, varno, učinkovito in zakonito

varuje, ko je varovana oseba športno aktivna, izvaja športno vadbo ali se rekreira, v

primeru poškodbe ali nesreče zna nuditi pravilno in učinkovito prvo pomoč, se zaveda

stresne situacije, jo obvlada in pravilno komunicira ter reagira v teh situacijah, s

sprostitvenimi tehnikami v povezavi z osnovami psihologije sprošča telo ter s

treningom različnih borilnih veščin razvija motorične sposobnosti in krepi moč.

32

4.2.8 Sredstva za zveze in materialno-tehnična ter zaščitna sredstva

V programu usposabljanja PSV CVZ spoznava osnove, možnosti in značilnosti različnih

načinov komuniciranja na daljavo, spoznava in razlikuje različne značilnosti

posameznih proizvajalcev radijskih postaj, spoznava značilnosti motilcev radijskih

valov, tako imenovanih Jammerjev, spoznava vsa materialno-tehnična sredstva, ki jih

uporablja pri svojem delu in spozna zaščitna sredstva. Na podlagi tega po koncu

izobraževanja razume način delovanja možnosti in slabosti mobilne telefonije,

razume način delovanja, možnosti in slabosti radijskih postaj, pravilno, jasno in

razločno zna komunicirati po radijski postaji, učinkovito, pravilno in varno zna

uporabljati radijsko postajo s pripadajočo opremo, zna prebrati in razume načrt

zvez, zna prepoznati situacijo, ko se znajde znotraj območja motilca radijskih valov,

pravilno zna načrtovati možnosti in potrebo za uporabo materialno-tehničnih

sredstev, ki jih potrebuje pri svojem delu in pri svojem delu in usposabljanju ter

urjenju zna uporabljati vsa potrebna zaščitna sredstva.

4.2.9 Prva pomoč

PSV CVZ spoznava zgradbo in delovanje človeškega telesa, spozna anatomijo človeka,

spozna nujne življenjske funkcije za delovanje telesa, spozna prvo pomoč pri

poškodbah, šoku, naglih obolenjih in zastrupitvah, spozna temeljne postopke

oživljanje, seznani se z uporabo avtomatskega elektronskega defibrilatorja in spozna

se z uporabo prilagojenega in specializiranega nahrbtnika.

V tem sklopu izobraževanja si PSV CVZ pridobi takšno znanje, ki mu omogoča, da

pozna mišice, mehko tkivo in druge organe v človeškem telesu ter njihovo delovanje,

da zna prepoznati poškodbo in pravilno nuditi prvo pomoč, zna prepoznati šok, naglo

obolenje in zastrupitev ter pravilno nuditi prvo pomoč, v primeru zastoja srca zna

pravilno slediti in izvajati temeljne postopke oživljanja, pri načrtovanju in izvedbi

varovanja zna upoštevati reševalno verigo v Sloveniji, pred opravljanjem naloge

preveri stanje specializiranega urgentnega nahrbtnika ter defibrilatorja in ob

nesrečah in poškodbah zna varno, pravilno in učinkovito uporabiti material, ki je v

specializiranem urgentnem nahrbtniku ter prav tako defibrilator.

33

4.2.10 Tuj jezik angleščina

Angleški jezik mora PSV CVZ osvojiti do te mere, da zna razumljivo, pravilno in jasno

komunicirati s tujo varovano osebo, predstavniki tujih varnostnih organov in člani

delegacije.

Tekom usposabljanja mora razumeti bistvo poslušanega besedila in se nanj primerno

odzvati, razumeti mora prav tako sporočilo sredstev javnega obveščanja in znati

poiskati bistvene informacije, znati mora smiselno povezovati dogajanje z

govornikovim namenom, predstaviti mora znati družino, prijatelje, okolje in svoje

strokovno področje, znati mora izmenjevati mnenja, občutke, povzemati besedila,

uporabljati komunikacijske strategije, posredovati podatke ali navodila v zvezi s

strokovnimi vsebinami ter utrjevati izpolnjevanje obrazcev in vprašalnikov.

4.2.11 Vaje v streljanju

Ta sklop je v procesu usposabljanja izrednega pomena, saj si PSV CVZ tukaj pridobi

znanje, ki mu omogoča pravilno uporabo, nošenje in ravnanje z orožjem in strelivom.

Skozi obdobje usposabljanja mora kandidat obvladati kratkocevno in dolgocevno

orožje v kolektivni zadolžitvi ter znati streljati.

34

5 Sistem usposabljanja za telesnega stražarja v

zasebnem varovanju

Ministrstvo za notranje zadeve (n.d.) določa, da se mora varnostno osebje obvezno

strokovno usposabljati in izpopolnjevati. Namen tega je pridobivanje in

izpopolnjevanje strokovnih znanj in spretnosti po programih strokovnega

usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja. Programe usposabljanja določi

minister glede na vrsto dela, ki ga varnostno osebje opravlja na področju zasebnega

varovanja. Osebe so strokovno usposobljene če imajo:

opravljen izobraževalni program s področja zasebnega varovanja, v skladu s

predpisi, ki urejajo javne izobraževalne programe,

opravljeno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje in pridobljeno

nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja zasebnega varovanja,

na drug način pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja

zasebnega varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne

kvalifikacije.

Odredba o določitvi programa strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja za

varnostnika telesnega stražarja (2012) določa, da usposabljanje za varnostnika

telesnega stražarja traja 130 ur. V usposabljanju so določeni usmerjevalni cilji, kot

so opravljanje varnostnih del in nalog pri varovanju ljudi in premoženja, poznavanje

določenih vsebin predpisov, ki urejajo zasebno varovanje, poznavanje in praktično

izvajanje ukrepov in drugih sredstev varnostnika, poznavanje sistema varovanja

človekovih pravic in svoboščin ter osebnega dostojanstva, samostojno načrtovanje,

priprava ter izvedba in kontrola lastnega dela, pravilna interpretacija informacij,

pravilno reagiranje v primeru napada ali ogroženosti varovane osebe, komunikacija s

sodelavci, strankami in nadrejenimi, racionalna uporaba energije, materiala in časa,

samostojna priprava in uporaba delovnih pripomočkov, samostojna uporaba osebnega

računalnika, samostojno varovanje osebe, izdelava načrta varovanja, poznavanje

tehnik in sredstev osebnega varovanja, spremljanje razvoja tehnologije, opreme in

tehnik osebnega varovanja, razvijanje podjetnih lastnosti, spretnosti, vedenja,

izvajanje dela skladno s predpisi in standardi, pravilna komunikacija ter hitro in

natančno obveščanje v primeru napada ali ogroženosti varovane osebe, povezovanje

praktičnega in teoretičnega znanja ter uporaba sodobne informacijsko-

komunikacijske tehnologije.

35

Poleg usmerjevalnih ciljev, pa so določeni tudi operativni cilji, med katere spadajo

osvojitev taktike varovanja varovanih oseb, osvojitev dolžnosti in uporabe ukrepov

ter drugih sredstev varnostnika pri varovanju oseb, načrtovanje varovanja oseb s

predhodnimi opravili, oborožitev, varno rokovanje z orožjem in streljanje,

komunikacija, vožnja motornih vozil za prevoz varovanih oseb in prva pomoč

(Odredba o določitvi programa strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja za

varnostnika telesnega stražarja, 2012).

Nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna

stražarka lahko pridobi oseba, ki ima zaključeno srednjo strokovno izobraževanje in

pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik/varnostnica oziroma je

drugače strokovno usposobljena za opravljanje teh del. Prav tako mora izpolnjevati

pogoje delovnih izkušenj v skladu z zakonom, ki ureja področje zasebnega varovanja

in določa kot pogoj 3 leta delovnih izkušenj. Oseba mora imeti dovoljenje za posest

in nošenje orožja, opravljen vozniški izpit B kategorije in opravljeno strokovno

usposabljanje za varnostnika telesnega stražarja v skladu z zakonom, ki ureja

zasebno varovanje (Republiški izpitni center, 2006).

V nadaljevanju tega poglavja bomo preučili v kakšnih okvirjih poteka usposabljanje

varnostnikov na področju zasebnega varovanja. Predstavili bomo katalog strokovnih

znanj in spretnosti predpisan iz strani Republiškega izpitnega centra, ki jih mora

osvojiti oseba, ki želi pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik telesni

stražar/varnostnica telesna stražarka. Prav tako pa bomo predstavili tudi poklicne

standarde za navedeni poklic.

5.1 Metodologija in potek izobraževanja

Preverjanje in potrjevanje poklicne kvalifikacije se lahko izvaja samo pri izvajalcih

preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki so vpisani v register

Republiškega izpitnega centra (Republiški izpitni center, 2006). Mednje spadajo Čas -

Zasebna šola za varnostno izobraževanje d.o.o., Gospodarska zbornica Slovenije

Center za poslovno usposabljanje, Sab, varovanje in storitve, d.o.o., Varnost Maribor

d.d., Zavod Karnika in Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja (NRP,

2016). Ti izvajalci pregledajo in potrdijo kandidatovo zbirno mapo ali portfolijo ter

preverjajo njegova strokovna znanja in spretnosti. Pri preverjanju komisija upošteva

številne merila, med katera spadajo:

36

pravilnost interpretacije informacij,

upoštevanje zakonitosti in pravilnosti postopkov z osebami in spoštovanje

človekovih pravic,

pravilnost in optimalnost odzivanja glede na stopnjo nevarnosti, ogroženosti

ali napada na varovano osebo,

pravilnost komunikacije, hitrost ter natančnost obveščanja v primeru napada

ali ogroženosti varovane osebe,

priprava in uporaba delovnih pripomočkov,

kakovost izvedbe naloge,

pravilno načrtovanje porabe materiala in energije,

poznavanje sredstev in taktik osebnega varovanja,

pravilnost, sistematičnost in jasnost odgovora po pravilih slovenskega jezika,

sistematičnost, jasnost, komunikativnost kandidata,

sposobnost povezovanja praktičnih in teoretičnih znanj (Republiški izpitni

center, 2006).

Kandidat za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije varnostnik telesni

stražar/varnostnica telesna stražarka naziva ne more pridobiti, če:

se nepravilno odzove glede na stopnjo nevarnosti, ogroženosti ali napada na

varovano osebo,

ne pozna obveznih vsebin načrta varovanja,

je nediskretna in se neprimerno obnaša pri izvajanju osebnega varovanja,

ne obvlada praktičnega postopka,

ne pozna komunikacijskih sredstev in načinov komuniciranja,

ne pozna ukrepov in dolžnosti osebnega varnostnika,

ne pozna zakonodaje na področju varovanja,

ne pozna predpisov in sredstev za varnost pri delu,

ne pozna dejavnosti, ki so nezdružljive z varovanjem (Republiški izpitni

center, 2011a).

Preverjanje usposobljenosti kandidatov poteka pisno, ustno, kandidati morajo

načrtovati in pripraviti nalogo ter jo nato tudi izvesti. Vsako področje ocenjevanja

kandidatu prinese določen odstotek skupne ocene. Največji delež pri ocenjevanju

ima izvedba načrtovane naloge. Ta prinese 40 % skupne ocene. 30 % prinese ustni

zagovor, pisno preverjanje predstavlja 20 % in načrtovanje in priprava naloge

37

predstavlja 10 % skupne ocene. Kandidat je ocenjen z uspešno ali neuspešno. Pisni

preizkus je ocenjen kot uspešen takrat, če kandidat doseže najmanj 70 % možnih

točk. Načrtovanje in priprava naloge, njena izvedba in ustni zagovor so ocenjeni kot

uspešni takrat, če kandidat doseže najmanj 60 % zahtevanega znanja. Celoten

preizkus pa je ocenjen kot uspešen takrat, če kandidat obvlada najmanj 60 %

zahtevanega znanja glede na katalog zahtevanih znanj (Republiški izpitni center,

2011a).

V prilogi 1 se nahajata primera pisnega preizkusa ter praktične naloge za pridobitev

nacionalne poklicne kvalifikacije varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna

stražarka, ki sta bila uporabljena v letu 2013 in sta objavljena na spletnih straneh

Republiškega izpitnega centra.

5.2 Vsebina izobraževanja

Kandidat za varnostnika telesnega stražarja/varnostnico telesno stražarko mora

osvojiti znanja in spretnosti za tri ključna dela, ki jih bomo v nadaljevanju

podrobneje predstavili. Za vsako izmed teh del bomo predstavili kakšna znanja in

spretnosti so zahtevane ter s kakšnimi nalogami komisija, torej izvajalec

usposabljanja preveri, ali je kandidat zahtevano znanje in spretnosti tekom

usposabljana osvojil.

5.2.1 Opravljena predhodna opravila varovanja

Republiški izpitni center (2011a) od kandidata, ki želi pridobiti nacionalno poklicno

kvalifikacijo varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna stražarka, zahteva, da se

predhodno seznani z lokacijami in mesti, kjer se bo varovana oseba gibala, da se

seznani z vsemi udeleženci varovanja, torej z odgovornimi osebami, policijo,

reševalno službo, tehničnim osebjem, drugimi varnostnimi službami itd. Od njega se

prav tako zahteva, da planira in pripravi vse potrebno za zmanjšanje nevarnosti in

tveganja za varovano osebo, pripravi varno okolje, kjer se nahaja oziroma se bo

nahajala varovana oseba glede na različna tveganja, torej javni nastopi, hoteli …,

zbere vse potrebne podatke o potencialni nevarnosti in ugotovi stopnjo ogroženosti

glede na varovano osebo, izdela oceno ogroženosti varovane osebe, pridobi

informacije o varnostnem, higienskem in sanitarnem stanju objekta in okoliša, kjer

se bo gibala varovana oseba, izbere tako privatna kot javna prevozna sredstva, na

38

podlagi ogledov izbere varnostno najprimernejše primarne in alternative transportne

poti za varovano osebo, se seznani z načrtom zgradbe v kateri se bo nahajala

varovana oseba in izvede preventivni pregled prostorov zgradbe, vključujoč okolico,

predvidi evakuacijske poti, določi varen prostor in čas prihoda pomoči, predvidi

točke vstopa in izstopa varovane osebe iz vozila in zgradbe, ovrednoti prometne in

hidrometeorološke informacije, ki so pomembne za izvajanje varovanja oseb,

prepozna varnostno pomembne točke in nevarna mesta, vzdržuje varno okolje kjer se

in se bo varovana oseba nahajala ter pozna tehnične karakteristike varnostnih vozil.

Izvajalec usposabljanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije od kandidata

zahteva, da zahtevana znanja in spretnosti izkaže na sledeč način:

kandidat mora opisati osebne pogoje za opravljanje dela varnostnika, ki

zajemajo:

o razlago pojma zadržka javnega reda, varnostni zadržek in posledice

ugotovitve varnostnega zadržka,

o razlago kako se nosi in uporablja službena izkaznica,

o razlago kako se pravilno nosi in uporabi službeno orožje v skladu s

taktiko osebnega varovanja,

o naštevanje razmer in okoliščin, v katerih je dopuščeno storiti dejanja v

silobranu in razlago kaj pojem silobran pomeni,

o ustrezno reagiranje v pogojih silobrana in utemeljitev ravnanja,

o naštevanje dejavnosti, ki so nezdružljive z zasebnim varovanjem,

kandidat mora našteti in opisati predhodna varnostna opravila, ki zajemajo:

o opis osnovnega protokola in njegovo upoštevanje v različnih varnostnih

situacijah,

o pregled prostora in okolice v simulirani situaciji,

o pregled pošiljke ali prtljage z odkritjem nevarnih predmetov,

o pregled vozila in odkritje nevarnih predmetov oziroma poškodb,

o opis značilnosti nevarnih okoliščin, eksplozivnih in drugih nevarnih

predmetov,

o naštetje zaščitnih sredstev, ki jih imajo varnostniki na razpolago,

o opis osebne zaščite pred opisano nevarnostjo,

o razvrstitev nevarnosti po stopnji ogroženosti za osebe,

o opis in obrazložitev ukrepov in pristojnosti udeležencev varovanja,

o opis postopkov uporabe ukrepov varnostnika z vidika varovanja

človekovih pravic in svoboščin,

39

o opis postopka priprave varnega okolja,

o opis pomena in virov pridobivanja informacij za vzpostavitev varnega

okolja,

o opis načina določanja varnostnih točk,

o naštevanje tehničnih značilnosti in opreme varnostnega vozila,

o predlog evakuacijske poti in določitev varnega prostora ter utemeljitev

izbora,

o opis značilnosti nevarnih okoliščin in nevarnih predmetov,

o opis možne nevarnosti na varovanem območju (Republiški izpitni

center, 2011a).

5.2.2 Izdelava načrta varovanja varovane osebe

Med zahtevana znanja in spretnosti, ki jih mora varnostnik telesni

stražar/varnostnica telesna stražarka pridobiti, spadajo:

izdelava načrta varovanja, ki obsega oceno stopnje tveganja in načrt

fizičnega varovanja, na podlagi v predhodnem postopku pridobljenih

informacij,

pri izdelavi ocene stopnje tveganja upoštevanje narave prireditve, strukturo

in število možnih udeležencev, čas in trajanje prireditev ter potrebe in

tveganja prireditvenega prostora,

zbiranje podatkov o varovani osebi, ki so pomembni za izdelavo stopnje

tveganja, opis varovanega objekta in območja, ocenitev stanja varnosti,

ocenitev pričakovanih in nepričakovanih dogodkov ter izdelava splošne ocene

stopnje tveganja,

izdelava načrta fizičnega varovanja, pri čemer kandidat izdela opis

varovanega območja, načrt ali skico tega, opis in skice fizičnega ter

tehničnega varovanja varovanega območja, organizacija službe varovanja,

načrt uporabe zvez, ukrepov in postopkov službe varovanja ter predvidi

sodelovanje s policijo in regijskim centrom za obveščanje, gasilci, reševalno

službo in drugimi pristojnimi službami (Republiški izpitni center, 2011a).

Izvajalec usposabljanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije od kandidata

zahteva, da zahtevana znanja in spretnosti izkaže z pripravo načrta varovanja, pri

tem pa mora našteti obvezne elemente načrta, obvezne elemente ocene stopnje

40

tveganja, obvezne elemente načrta fizičnega varovanja, razložiti mora določeno

prometno situacijo, izdelati in predstaviti ceno ogroženosti osebe, predlagati

varnostno najprimernejše transportne poti ter izbor utemeljiti in opredeliti pomen in

sodelovanje s policijo (Republiški izpitni center, 2011a).

5.2.3 Varovanje oseb

Na področju varovanja oseb mora varnostnik telesni stražar/varnostnica telesna

stražarka posedovati naslednja znanja in spretnosti:

vizualno nadziranje varovane osebe in lokacije,

izvedba preventivnega-tehničnega pregleda prevoznih sredstev,

sposobnost prepoznavanja nevarnih okoliščin in predmetov,

sposobnost podajanja osnovnih varnostnih napotkov in pravil varovani osebi,

sposobnost sprotnega ocenjevanja ogroženosti varovane osebe,

vedenje kako zaščititi varovano osebo z zaščitnimi sredstvi,

diskretno izvajanje osebnega varovanja,

pregled pošiljk in prtljage, kamor spadajo razna darila, poštne pošiljke,

osebna prtljaga…

varovanje prevoznega sredstva v času odsotnosti varovane osebe,

sposobnost komuniciranja v stresnih in nevarnih okoliščinah,

sposobnost presoje resnosti napada, nevarnosti ali grožnje varovani osebi,

zaščita varovane osebe pred napadom in nevarnostmi, kot so zdrsi, padci,

zastrupitve, nevarne nesreče in zagotavljanje varnega umika iz ogrožajočih

situacij,

sposobnost dajanja navodil in ukazov varovani osebi v tveganih situacijah,

komuniciranje z varovano osebo in ostalimi udeleženci, kot so predstavniki

varovane osebe, družinski člani, mediji…,

sposobnost upoštevanja želja in zahtev varovane osebe,

sposobnost prepoznavanja potencialne konfliktne situacije,

obvladanje vozila in poti, po kateri se prevaža varovano osebo,

obvladanje ukrepov in dolžnosti varnostnika ter praktičnih postopkov v

skladu z veljavno zakonodajo,

poznavanje načela varovanja človekovih pravic in svoboščin v postopkih,

uporaba komunikacijskih sredstev,

obvladanje specialnih tehnik vožnje,

41

obvladanje uporabe strelnega orožja v skladu s taktiko osebnega varovanja,

obvladanje ukrepov prve pomoči,

poznavanje vloge drugega varnostnega osebja in pristojnih organov pri

varovanju oseb,

poznavanje taktik varovanja oseb, kar pomeni, da varuje osebo med hojo,

prevozom, športnimi aktivnostmi…,

poznavanje osnov protokola,

poznavanje posebnosti javnega in osebnega prevoza varov