Upload
buinguyet
View
236
Download
3
Embed Size (px)
Citation preview
--)
PRISPEVEK O RAZVOJU PASMEKRŠKO POLJSKI PRAŠIC
mag. Andrej Kastelic, KGZS - Zavod Novo mestoprof. dr. Andrej Šalehar, zaslužni profesor, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
znan. sod., dr. Špela Malovrh, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Krs7wpoijska pasma (Rohrman, 1899: 10); Kranjslw krs"R.opoijskapasma (Vichodil, 1902:
115); Dolenjska krškopoijska pasma (Oblak, 1927: 29)
UvodBiotska raznovrstnost domacih ži
vali je del biotske raznovrstnosti živih organizmov, ki se nanaša na vsevrste, pasme in linije domacih živali, ki jih redimo z namenom prirejehrane živalskega izvora in za potrebe kmetijstva. V zadnjih desetletjih20. stoletja je clovek s selekcijo iskalgenotipe z visoko proizvodnost jo inz njimi nadomešcal ponavadi manjproduktivne avtohtone tipe domacih živali. Zato smo izgubili velikobiotske raznovrstnosti v živinoreji. Vzadnjih dveh desetletjih pa je vse vecspodbud za ohranitev in uveljavitevavtohtonih pasem domacih živali.
Krškopoljski prašic, imenovantudi crnopasasti, pasasti ali prekastiprašic, je slovenska avtohtona pasma prašicev. Ime pasme je vezanona geografsko obmocje, kjer je nakmetijah konec 19. stoletja prevladoval bolj ali manj izenacen crnopasasti oz. prekasti prašic (Rohrman,1899). Zaradi povecevanja obsegareje sodobnih pasem se je v sedem-
desetih in osemdesetih letih 20.
stoletja reja krškopoljskega prašica mocno zmanjšala in je bila rejsko povsem zanemarjena. Ponovnoohranjanje pasme se je zacelo poletu 1990. V delu prikazujemo povzetek ugotovitev proucevanj dokumentarnih in arhivskih virov o izvo
ru in razvoju pasme.
Izvor in razvoj pasmeKrškopoljski prašici so potomci
evropskega divjega prašica (Sus scrofa scrofa). Udomacitev živali je potekala postopoma, in sicer v procesu,ki je vkljuceval veliko majhnih sprememb obnašanja cloveka do živaliin obratno (Šalehar in sod., 1995).Sredi 19. stoletja je bilo v Kranjskideželi 75.200 prašicev, ki so jih rejciredili bolj v dolinah ter predvsem naDolenjskem (Vojaški popis ..., 1851,cit. po Zalokar, 1854).
Prašici so bili dolgi, klapouhi, vecji del crni ali pa prekasti, nekateripa kratki s pokoncnimi ušesi.
Prašici so bili skoraj pri vsaki hiši,in sicer navadne crne pasme (Poduknašemu kmetu, 1887). Prašice so redili pretežno le za domaco potrebo.Na shodu dolenjskih kmetijskih podružnic v Novem mestu leta 1895 so
omenili podobnost berkširske pasmepo barvi našim navadnim prašicemna tem obmocju (Shod dolenjskihkmetijskih ..., 1895). Natancneje jeob koncu 19. stoletja krškopoljskega prašica opisal Rohrman (1899) inga tudi poimenoval. Pasasti ali tudiprekasti prašici so imeli po sredi telesa belo liso, ki je objemala telo kakor pas, drugod pa so bili crni (slika1). Zadnji del telesa je bil vedno povsem crn, prednji del pa bolj ali manjbel. Bele lise so se nahajale tudi poprsih, vratu, glavi in po prednjih nogah. Vichodil (1902) je menil, da jekrškopoljska pasma nastala s križanjem domacih dolgouhih prašicev sKrškega polja in berkširjem.
Na razvoj pasme so vplivali okoljski dejavniki, nacin vhlevitve in reje.Na populacijo krškopoljskega prašica so v 19. stoletju vplivale tudidruge prisotne populacije prašicevna tem obmocju. Rejci in prekupcevalci so uvažali okrogle hrvaškeiTt ogrske bele, bošnjaške, srbske,turške in angleške prašice (Zalokar,1854, Sporocilo o razdelitvi ..., 1876,Da se govedo reja ..., 1887, Nekolikoo prešicjereji, 1891, Rohrman, 1899,Zgodovinski razvoj cen ..., 1916,Stefancic, 1951). Na podrocju današnje Slovenije so bili tudi padovanski ali laški prašici (Nekoliko o prešicjereji, 1891).
Po letu 1869 je Kranjska kmetijskadružba namenjala sredstva za pospeševanje prašicereje in nacrtno uvajala predvsem angleške pasme prašicev (Sporocilo o razdelitvi ..., 1876).Leta 1887 je vodstvo deželne vinar-
16 \ ~~prašicev
(~--
Kmecki rejci so še naprej obdržalibelo žlahtno in požlahtnjeno pasmo ter delno crnopasasto pasmo.Manjše število svinj crnopasaste pasme je vzdrževal Kmetijski inštitutSlovenije v kontroli proizvodnosti.Zadnje raziskave o plodnosti krškopoljskega prašica sta opravila Eiseltin Ferjan v letu 1970, zadnje objavepa v letu 1972. Licenciranih merjascev se v tem obdobju ni dalo dobiti, se je pa strogo izvajala dolocba okastraciji nelicenciranih merjascev.Po mnenju rejca je bila »kravata«strah in trepet krško poljskih prašicev (Marincek, 2006, cit. po Luzar,2006).
Po letu 1990 je bil izveden popis preostalih prašicev krškopoljske pasme. Izmed 31 kmetij s 57mladicami in svinjami te pasme,ki so še redile te prašice, so se trivkljucile v spremljanje porekla inkontrolo proizvodnosti in do leta1995 povecale stalež na 30 svinj. Vletu 2003 je bila v spremljanje porekla vkljucena cetrta kmetija, izvedeno pa je bilo tudi osveževanjespasmo sattelschwein (Šalehar inKramar Pribožic, 2000; Šalehar insod., 2002, 2003). V letu 2008 je vspremljanje porekla in kontrolo reprodukcije vkljucenih 90 plemenskih svinj in 23 merjascev na približno 30 kmetijah (Malovrh in sod.,2008). I
beli merjasci, le v Stopicah naj bien rejec redil enega belega in enegapasastega merjasca. Tudi v sektorjupasastih merjascev se naj bi pustilopar belih za rejce, ki so želeli pripušcati svinje pod bele merjasce. Znovo obravnavo pasme leta 1961 najbi bili dovoljeni krškopoljski merjasci na obmocju zadrug Šentjernejin Kostanjevica ter delu obmocjazadrug Videm - Krško in Brežice,drugje pa bi se smeli uporabljati leše do konca leta 1961 (Zapisnik sejeSveta ..., 1961a).
Ucinek omejevanja na zacetkušestdesetih let prejšnjega stoletjaše ni bil velik, saj je komisija za licenciranje spomladi 1961 pregledala 73 merjascev, od tega 36 krškopoljskih, leta 1963 pa 56 merjascev~in med njimi kar 47 krškopoljskihmerjascev (Zapisnik seje Sveta ...,1963). Nekateri krško poljski merjasci so bili prav lepi in posameznimed njimi so bili oplemenjeni s pasmo wessex (Zapisnik seje Sveta ...,1961b). Za široko rejo je bilo uvoženih po 10 merjascev in mladie pasem wessex in sattelschwein (Ferjan,1969). Zaradi paše v gozdu je bilopovsem možno parjenje z divjimprašicem. Na sestanku skupšcineobcine Novo mesto je bila podanainformacija, da so kmetijske organizacije uvozile v letu 1969 tri plemenske merjasce sedlaste pasme.
~Svinja pasme krs1wpoijski prašic s kmetije Lipicar
ske, sadjarske in poljedelske šole naGrmu kupilo cisto angleško pasmojorkšir z namenom pripušcanja tujih svinj (Da se govedoreja ..., 1887).Kmetijski družbi je bil podan predlog za nakup petih merjašckov pasme berkšir in za predajo v okolicoŠentjerneja (Shod dolenjskih kmetijskih ..., 1895). Za pospeševanjeprašicereje je c. kr. Kmetijska družbakranjska v Ljubljani na podlagi odloka vis. c. kr. kmetijskega ministrstva ustanovila organizacije v prašicereji (Dolocbe o ustanovitvi ...,1899). Glavni odbor c. kr. Kmetijskedružbe kranjske je objavljal razpise za dodelitev merjašckov in mladie pasme jorkšir po polovicni ceni(Poziv kranjskim gospodarjem ,1889; Dolocbe za ustanovitev ,1903; Postaje za prasicjo ..., 1903).Neznani avtor je priporocal angleško nemške prašice križance (Umnaprasicjereja, 1896). Deželni odbor jeustanovil prve postaje za rejo merjascev in plemenskih svinj in na eniuhlevil prašice požlahtnjene dolgouhe pasme H6esheve reje iz Nemcije(Oblak, 1927). Bilo je kar nekaj poskusov uvajanja ogrskih (bakonjeev;Oblak, 1927) in hrvaških (turopoljcev in pikeev; Nekoliko o prešicereji, 1891; Oblak, 1927) ter kodrastihprašicev iz Srbije in Romunije zaradi vec masti (Oblak, 1927). Po drugisvetovni vojni so se lotili osveževanja s ceško belo pasmo, jorkširjemiz Anglije, belo požlahtnjeno pasmoin žlahtno belo pasmo iz Avstrijeter holandsko belo pasmo (Ferjan,1955). S temi pasmami se je delnopokrilo veliko pomanjkanje merjascev krško poljske pasme.
Po drugi svetovni vojni je bila pasma krškopoljski prašic po eni strani ogrožena z vpeljevanjem vednonovih paseni, po drugi pa z omejevanjem obmocja reje in pomanjkanjem ustreznih merjascev ter z dolocilom, da morajo vsi plemenskimerjasci izvirati iz rodovniške reje- vzrejnega središca. Na obmocjuokraja (današnje upravne enote)Novo mesto se je crnopasaste merjasce lahko redilo na obmocjih kmetijskih zadrug Škocjan, Šmarjeta,Šentjernej in Brusnice (Zapisnik 7.redne ..., 1959). Drugje po novomeškem okraju pa naj bi se vpeljevali
2 - 2008 17
-~)
Preglednica 1: Spremembe zunanjosti prašicev krškopoljske pasme
lETO18511189921956319704'199]51994620077
BARVA
Crna aliSredi telesa belBelo crna; nava-Barva šcetin crnaBolj aliPasastaZnacilna opasa-
prekasta
pas, drugod crni;dno prednji delin bela, širši alimanj pravilna(75 %**); spre-nost(67 %***);
zadnji del telesa
bolj ali manj beložj i bel pas cezopasanost;dnji del telesaširok bel pas
crn, prednji bolj
pleca in sprednjerazlicno širokbel (10 %); celo(30 %), sprednji
ali manj bel; bele
nogebel pastelo crno (7,5 %);dellisast (3 %)
lise lahko po
pikasti (7,5 %)
prsih, vratu, glavi in prednjih nogahUŠESA
Viseca,Velika, visecaViseca, enakoSrednje velika,Viseca, razlicnoViseca (92,5 %),Viseca (93 %),nekateri s
ušesa, malo pora-dolga kot rilec alivisecadolgapolvisecapolviseca (7 %)
pokoncnimi
šcena, pogostodaljša (7,5 %); dolga,ušesi
skoraj gola segajoca prekrilca (67,5 %);kratka (32,5 %)
GLAVA
Srednje dolga inSrednje dolg rilec,Srednje velika, neKrajša, široka,Konkavni nosniKratka in široka
bolj ozka, celoki je pod vplivompremastna, širokokonkavni (mops)profil (95 %)(38 %); srednja
ravno, rilec raven,
prašicev pasmecelo, linija glavenosni profil (59 %); dolga termocno razvit in
jorkšir postalnekoliko sedlasta, ozka (3 %); nosni
pripraven za pašo
upognjenširok, srednje profil konkaven
dolg rilec
(86 %); raven(14 %)
VRAT
- Kratek in mocanMocanSrednje dolg,--
mocan
TRUP
DolgDolg, srednjeSrednje globok,Srednji, dolžinaDaljši in globokSrednje dolgSrednje dolg
širok in dokaj
malo stisnjen,srednja, globokz ravno ali rahlo(60 %); v neka-(55 %), kratek
raven; hrbet in
zadnji del maloin obsežen; plecaukrivljeno hrbtnoterih rejah dolg(24 %), dolg
ledje nekoliko
višji od prednje-mocna, zaprta;linijo(37,5 %) ali(21 %)
kriva; zadnji
ga, križ pobitšunke dolge, kratek (2,5 %)konec nekoliko
široke in globoke
višji kakor spre- dnji; križ dolg,podrt in zadajoblikovan kakorpodolgovata bucaNOGE
Srednje visoke,Srednje visoke,Suhe, mocnoDokaj visoke inTanke in fineTanke in fine
prej drobne kakor
mocnekitaste;mocne(52,5 %); debele(66 %); debele indebele; kraca
stoja pravilnain grobe (47,5 %)grobe (34 %)in plece mocno
pokoncnarazvita
ŠCETINE
FineMocne in gladke,Goste, mocneRedkejša Mocne, blešcece,iste barve kot
in blešcece;porašcenost ravne, na obarva-koža
crne in bele nih delih telesatemne
KOŽA
- Tanka, redkoDebela in mocna- -
porašcena, vidi se skozi šcetine
J Vojas"kipopis ... (1851) cit. po Zalokar, 1854: 379-380);
2 Rohrman (1899: 9-10); 3 Varl (1956: 17-18);
4 Kmetijski inštitut Slovenije (1970) cit. po Nabava in standardni "') 1971: 2-3);
s Švajger in Bregar (1991: 38);
6 Šalehar (1994: 317);
7 Malovrh in sod. (2007463-464)
* Priporocila;
** % od 40 kmetij;
*** % od 28 svinj
18 ~~prašicev
(~--
smami sufolk, berkšir, jorkšir,cornwall, wessex in sattelschwe
in. Uvoženih živali teh pasem
je bilo v primerjavi z obsegompopulacije malo, zato so imele omejen vpliv na krškopoljsko
pasmo. Izvajala pa so se parjenjatudi z belimi populacijami prašicev. Ker je krškopoljski prašic iz
gubil znacilno obarvanost, je bilizlocen iz populacije prašicev krškopoljske pasme, razen v primerih, ko je bilo izvedeno povratnokrižanje. Zaradi velikega obsega
populacije krškopoljskih prašicev od leta 1851 do leta 1970 je
bil delež tujih genov v populacijikrškopoljskih prašicev majhen.Pasma sattelschwein je bila za
oplemenjevanje prašicev krškopoljske pasme ponovno uvoženav letu 2003, ko je bilo število živali krškopoljske pasme že majhno, in je pomembno vplivala na
genetsko strukturo kot tudi naohranitev populacije krškopoljskega prašica.
Fenotipske spremembepasme
Prašice krškopoljske pasme sonacrtno oplemenjevali s pasmamisufolk, berkšir, cornwall, jorkšir,wessex in sattelschwein. Uvoženih
živali teh pasem je bilo v primerjaviz obsegom populacije malo, zato soimele omejen vpliv na krško poljskopasmo. Iz podatkov v gradivih smoproucili fenotipske spremembe pasme, kar je prikazano v preglednici1.
Razlicni genetski in negenetskidejavniki so vplivali na oblikova
nje pasme. Tako se je pod vplivom oplemenjevanja, križanja in
odbire spreminjala pasma krškopoljski prašic ter tudi prilagajalarevnemu kmeckemu okolju innavadam rejcev. Od prvega po
drobnega opisa (v letu 1899) seje krškopoljska pasma spremenila v obliki glave, vratu, trupa inkože. Glava je bila srednje dolgain bolj ozka, z ravnim celom inrilcem. Postala je krajša ter širša,
nosni profil pa je postal konkaven pred letom 1956. Vrat se jenekoliko podaljšal. Dolg trup je
postal srednje dolg. Leta 1899 jebila koža tanka, redkeje porašcena s finimi šcetinami, pozneje
pa je koža postala debelejša in
mocnejša, šcetine goste, mocnein blešcece. Leta 1991 pa je bila
zabeležena redkejša porašcenost(preglednica 1). Obarvanost prašicev je skozi celotno obdobje
ostala podobna, ušesa so bila vedno viseca, vendar ne nujno enako dolga.
Zakljucek
Krškopoljski prašici so potomci evropskega divjega prašica(Sus scrofa scrofa). Oblikovali sose na širšem Dolenjskem iz domacih dolgih, klapouhih, vecji
del crnih ali pa prekastih prašicev. Prašice krškopoljske pasmeso nacrtno oplemenjevali s pa-
2 - 2008
sme). v: Ohranjanje biotske raznovrstnosti v Slovenski živino
reji. Porocilo za leto 2006. 1. del.Domžale, Biotehniška fakulteta,Odd. za zootehniko: 460-465
Malovrh Š., Šalehar A., KastelicA. 2008. Krškopoljski prašic.Slovenska avtohtona pasma prašicev. Domžale, Biotehniška fakulteta, Odd. za zootehniko inNovo mesto, KGZS-Zavod NM:2 str.
Nabava in standardni opis prašica krško-poljske pasme. 1971.Ljubljana, Republiški kmetijskiinšpektorat: 3 str.
Nekoliko o prešicjereji. 1891.Dolenjske novice, 7, 20: 153-154
Oblak A. 1927. Naša prašicja reja.Ljubljana, Kmetijska matica: 77str.
Poduk našemu kmetu. 1887.Dolenjske novice, 3, 1: 4-5
Postaje za prasicjo rejo. 1903.Dolenjske novice, 19,8: 75
Poziv kranjskim gospodarjem, kise pecajo s prašicjo rejo. 1889.Dolenjske novice, 5, 21: 171
Rohrman V. 1899. Prasicje plemena Dolenjskem. Kmetovalec.Ilustrovan gospodarski list.Ljubljana, C. kr. kmetijska druž-ba vojvodine kranjske, 16, 2: 9-11
Viri Shod dolenjskih kmetijskih po-Da se govedoreja in svinjoreja. 1887. družnic v Novem Mestu. 1895.
Dolenjske novice, 3,11: 85 Dolenjske novice, 11, 12: 102-103;Dolocbe o ustanovitvi zavodov in 11, 13: 117-118; 11, 15: 125-126;
postaj za prašicjo rejo, potem o 11, 16: 137-138oddaji posameznih merjascev. Sporocilo o razdelitvi državnih1899. Dolenjske novice, 15, 7: subvencij za razne kmetijske62-63 pridelke za leto 1875 in prejšnja
Dolocbe za ustanovitev postaj za leta pocenši od leta 1869. 1876.prašicjo rejo. 1903. Dolenjske no-" Naznanila, 1875, 1: 26-35vice, 19,8: 75-76 Sustic J. 1926. Gorenjski crnolisa-
Ferjan J. 1955. Naša živinoreja po sti prasic. Kmetovalec, 43, 20:osvoboditvi. Koledar družbe sve- 166-167
tega Mohorja 1956: 97-101 Šalehar A. 1994. The krškopolje pig.Ferjan J. 1969. Prašicereja v Stocarstvo, 48, 9-10: 313-319
Sloveniji nekoc in danes. Koledar Šalehar A., Kramar Pribožic Z.Mohorjeve družbe za navadno 2000. Porocilo o ogledu krško-leto 1970: 170-173 poljskega prašica. Domžale,
Luzar M. 2006. Najprej slast, po- Biotehniška fakulteta, Odd. zatem oblast. Krškopoljski prašic. zootehniko: 4 str.Dolenjski list (Priloga Dolenjske Šalehar A., Kramar Pribožic Z.,novice), 2, 42: 29 Kastelic A. 2002. Krškopoljski
Malovrh Š., Kastelic A., Kovac prašic v letu 2002. Domžale,M. 2007. Pasemski standard Biotehniška fakulteta, Odd. zaza krškopoljskega prašica zootehniko: 7 str.(Zootehniška karakterizacija pa- Šalehar A., Kramar Pribožic Z.,
19
--)
Kastelic A. 2003. Krškopoyskiprašic v letu 2003. Domžale,Biotehniška fakulteta, Odd. zazootehniko: 3 str.
Šalehar A., Štuhec 1., Kovac M.,Salobir K., Salobir J., ErjavecE., Jeric D. 1995. Prašicereja.Ljubljana, CZD Kmecki glas: 278str.
Stefancic, A. 1951. Slovenska živinoreja v 19. stoletju. Živinorejec, 1,1: 28 - 31 in 2: 33 - 36 in 3 - 4:95 - 105
Švajger G., Bregar D. 1991.Krškopoljski (crnopasasti) prašic.Višješolska diplomska naloga.Ljubljana, Biotehniška fakulteta,VTOZD za živinorejo: 60 str.
Um na prasicjereja. 1896. Kmetijske
in rokodelske novice, 54, 24: 234Varl P. 1956. Gospodarski pomen
prašicjereje za obcino Št. Jernej.Diplomska naloga. Ljubljana,Biotehniška fakulteta: 38 str.
Vichodil G. A. 1902. Opasminamasvinja i njihovoj gojtrbi. Osijek,Slavonska gospodarsko društvou Osijeku: 113-116
Zalokar J. 1854. Umno kmetovanjein gospodarstvo. Štirje deli in pristavek. Ljubljana, ek. Kranjskakmetijska družba: 131-381
Zapisnik 7. redne seje Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Novomesto z dne 12.02.1959. 1959.Novo mesto, ObLO Novo mesto(ZAL: OLO NM 328): 2 str.
Zapisnik seje Sveta za kmetijstvo in
gozdarstvo Obcinske skupšcine Novo mesto z dne 5.6.1963.1963. Novo mesto, ObLO Novomesto (ZAL: OLO NM 328): 4str. s prilogo
Zapisnik seje Sveta za kmetijstvoin gozdarstvo ObLO Novo mesto z dne 6.4.1961. 1961a. Novomesto, ObLO Novo mesto (ZAL:OLO NM 328): 7 str.
Zapisnik seje Sveta za kmetijstvo ingozdarstvo ObLO Novo mesto zdne 17.5.1961. 1961b. Novo me
sto, ObLO Novo mesto (ZAL:OLO NM 328): 3 str. s prilogo
Zgodovinski razvoj cen za odstavljene pujske na Kranjskem. 1916.Kmetovalec, 33, 13: 100 - 101 in14: 108 - 109
CERDONISSLOVENJ GRADEC
Stari trg 278, tel.: 02 88 56 706
TISKALNICA
Glavni trg 26, tel.: 059 010 575
v
ZALOZBA
GRAFiCNI STUDIO
TISKALNICA
• graficno oblikovanje
• digitalni tisk
• priprava za tisk
• izdelava graficnih filmov
• CTP - osvetljevanje tiskarskih plošc
20 ~~prašicev