1

KAKO SE PRI VAŠI HIŠI

REČE? Hišna imena v vaseh Draga, Gosteče, Hosta in

Pungert v občini Škofja Loka

2

KAKO SE PRI VAŠI HIŠI

REČE? Hišna imena v vaseh Draga, Gosteče, Hosta in

Pungert v občini Škofja Loka

Škofja Loka iz obdobja 1928–1947 (vir: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja, Vekoslav Kramarič)

5

Zbrala in uredila: Kristina Miklavčič (Razvojna agencija Sora) in Klemen Klinar (Razvojna agencija Zgornje Gorenjske)

Slikovno gradivo: Sašo Kočevar, Slovenski etnografski muzej, Loški muzej Škofja Loka, Razvojna agencija Sora

Oblikovanje: Simon Pavlič, Standart d.o.o

Škofja Loka, november 2017

UVODHišna imena so del nesnovne kulturne dediščine slovenskega pode-želja. Izoblikovala so se na podlagi značilnosti določenega območja, prebivalcev in njihovih dejavnosti, z namenom lažjega ločevanja ljudi med seboj. Domača imena so se na domačijah obdržala kljub menjavi lastnikov hiš in njihovih priimkov, ponekod pa z opuščanjem kmetova-nja in podiranjem starih poslopij izginjajo iz vsakdanjega govora. Vsa hišna imena določenega območja pogosto poznajo in uporabljajo le še starejši.

Da bi preprečili njihovo izginotje in da bi razširili njihovo uporabo, je bil v okviru projekta Stara hišna imena – obraz dediščine naših krajev ob sofinanciranju Občine Škofja Loka opravljen podroben pregled nekda-njih in današnjih hišnih imen v vaseh Draga, Gosteče, Hosta in Pungert župnije Sv. Jakob Škofja Loka in župnije Sora.

Podatki za sezname hišnih imen, ki so objavljeni v tej knjižici, so bili pridobljeni s pregledom zgodovinskih virov, franciscejskih katastrov in župnijskih knjig. Zelo pomembno vlogo pa so pri zbiranju odigrali starejši domačini, s katerimi smo opravili razgovore, in drugi krajani, s katerimi smo se sestali na zanimivem srečanju.

V knjižici so zbrana stara hišna imena, ki jih domačini za navedene lo-kacije še poznajo, čeprav se imena v nekaterih primerih ne uporabljajo več. Poleg tega v spodnjem delu tabele navajamo še imena, ki so evi-dentirana v zgodovinskih virih, vendar so se očitno že izgubila, ker jih ljudje ne poznajo več.

KAKO SE PRI VAŠI HIŠI REČE?

Hišna imena v vaseh Draga, Gosteče, Hosta in Pungert v občini Škofja Loka

6 7

Pomen in izvor hišnih imenS hišnimi imeni se ohranja domače narečje in njegove krajevne govorne posebnosti. Hišna imena večkrat sporočajo tudi zgodovinske posebnosti kraja ali domačij, z njimi se ohranja identiteta določenega območja in pri-padnost ljudi domačemu kraju in domačiji.

Izvor hišnih imen je raznolik in marsikdaj ni več poznan.

Najpogosteje izvirajo iz: • ledinskihimenalilokacijedomačije(npr.PriStrugarju–domačijastoji

poleg potoka oz. struge, Pri Podlesniku – lokacija pod gozdom, lesom),

• krajevnih ali pokrajinskih imen (npr. Pri Žirovcu – po priseljencu iz Žirov),

• osebnih imen(npr.PriŠtefonu–po imenuŠtefan,PriŠmončku–poimenu Simon, Šimen),

• priimkov(npr.PriGolarju–popriimkuGolar,PriKalanu–popriimkuKalan, Pri Gabru – po priimku Gaber),

• vzdevkov,kisonastalinapodlagistatusa,telesnihposebnostialidu-ševnih lastnosti nosilca, iz imen živali, rastlin, značilnih jedi, predmetov… (npr. Pri Plešcu – pri hiši so bili plešasti gospodarji),

• poimenovanjzapoklice,dejavnostialistatuse(npr.PriMežnarju–podejavnosti oskrbe cerkve, Pri Bognarju – po dejavnosti izdelave vozov).

Zgodovinski zapisiZapisi hišnih imen v zgodovinskih virih nam potrjujejo, da je hišno ime v času nastanka tega vira že obstajalo. Z njimi si včasih lahko pomagamo tudi pri ugotavljanju izvora hišnega imena. Zapisi iz zgodovinskih katastrov so za naselja Gosteče, Pungert in Draga iz katastrske občine Draga ter za naselje Hosta iz katastrske občine Puštal pridobljeni iz Franciscejskega ka-tastra za Kranjsko, natančneje iz Abecednih seznamov lastnikov zemljišč iz leta 1826. Navedene katastre hrani Arhiv Republike Slovenije. Tudi v statu-su animarum oz. knjigi župljanov so hišna imena vodena kot posebna kate-gorija. V tabelah so izpisana le hišna imena iz statusa animarum iz obdobja 1830–1930 župnije Sv. Jakob v Škofji Loki za naselje Hosta, medtem ko so bile župnijske knjige župnije Sora za naselja Draga, Pungert in Gosteče v požaru uničene. Župnijske knjige župnije Sv. Jakob v Škofji Loki so hranje-ne na sedežu župnije.

Škofja Loka leta 1942 (vir: fototeka Loškega muzeja Škofja Loka)

8 9Loški grad nad Škofjo Loko (avtor: Sašo Kočevar)

Jezikoslovna pojasnilaHišna imena kot tudi narečja ter njihovi krajevni govori so del kulturne dediščine, zato so zbrana in zapisana v njihovi narečni obliki. Pri zapisu narečnega izgovora hišnega imena so uporabljena naglasna znamenja, ki povedo, kako je hišno ime naglašeno in kakšen je naglašeni samoglasnik. Ostrivec pomeni ozek in dolg glas (npr. répa, móka), strešica zaznamuje širok in dolg glas (npr. pêta, rôka), krativec pa širok in kratek glas (kmèt, nastòp). V Škofjeloškem narečju sta naglašena samoglasnika i in u vedno kratka, g pa se izgovarja kot priporniški zveneči γ.

Hišnim imenom so dodane še delno poknjižene oblike, to je narečnemu izgovoru kar najbližji zapis z znaki slovenske abecede s poknjiženo konč-nico imena.

Škofja Loka v času 1. svetovne vojne. (vir: fototeka Loškega muzeja Škofja Loka)

10 11

V povezavi z obliko površja se poimenuje vas Draga, katere ime ob vzhodni občinski meji označu-je plitvejšo, kadunjasto dolinico, ki sega pod zahodni breg Homa (Planina, 1981). Draga je poleg naziva oz. imena doline, osebne-ga imena in naselja po tolmačenju Rudolfa Badjure v knjigi Ljudska geografija – terensko izrazoslov-je (1953) najpogostejši plitvejši kadunjasti dolec, manjša dolinica

oz. dol. V nekaterih delih Slovenije draga lahko pomeni tudi odtočni jarek. Na Jadranu se izraz Draga tudi zelo pogosto uporablja za manjše morske zajede v kopno.

Večji del vasi Draga leži v ozki, stranski dolini, na obeh straneh poraščeni z gozdom, kar vsekakor upraviči tako poimenovanje.

DRAGA

Domačija Pri Polencu, Draga 14 (vir: Razvojna agencija Sora)

Hišna št.

Stara hišna št.

Franciscejski kataster 1826

Hišno ime narečno

Hišno ime poknjiženo

1 / / Per Frènck Pri Frencku

3 / / Per Andrèj Pri Andreju

4 10 Podviss Per Pudvìz Pri Podvizu

5 5 Zhik Per Čìk Pri Čiku

7 / / Per Podlésnk Pri Podlesniku

8 7 Messek Per Mèsk Pri Mesku

10 13 Luschina Per Lšìn Pri Lušinu

11 11 Godiz Per Gódc Pri Godcu

12 12 Gaber Per Gáber Pri Gabru

13 14 Beuz Per Bévc Pri Bevcu

14 15 Pollenz Per Pulénc Pri Polencu

15 16 Sherouz Per Žiròvc Pri Žirovcu

16 / / U Vìl V Vili

17 / / Per Jélc Pri Jelici

18 17 Laurin Per Luvrìn Pri Lovrinu

19 18 Gasper Per Kùhari Pri Kuharju

20 19 Micheuz Per Jernáč Pri Jernaču

23 / / Per Pêp Pri Pepi

/ 1 Gaber / /

/ 2 Sherouz / /

/ 3 Luschina / /

/ 4 Beuz / /

/ 6 Pollenz / /

/ 8 Krauss / /

/ 9 Zhik / /

/ 20 Podviss / /

12 13

Gosteče, gručasta vas na južnem robu Sorškega polja, ima ime, ki je nastalo verjetno iz osnove ˝gost˝ nekega osebnega imena (Planina, 1981).

Leta 1879 se je v Gostečah št. 14 (stara hišna št. 13) rodil Cvetko Golar, ki se je poleg pesništva in pripovedništva ukvarjal tudi z no-vinarstvom in dramatiko (www.gorenjci.si). Po njem se imenuje Osnovna šola Cvetka Golarja v Škofji Loki, ki je leta 2013 pra-znovala že 50 letnico. Golarjeva rojstna hiša, z imenom Pri Golarju,

je ime dobila po priimku Golar, ki je zapisan že v zgodovinskih vi-rih, franciscejskem katastru iz leta 1826, takrat kot Goller, poleg la-stnice Ursule Goller. Hišno ime, ki je med domačini še dandanes po-znano, ima torej že vsaj 200-letno tradicijo.

Na Rihtarjevi, kajžarski domači-ji so po pripovedovanju zdajšnje lastnice prenočevali delavci, ki so ˝rihtali˝ (urejali, gradili, popravlja-li, obnavljali) določene skupne na-loge oz. vaške investicije in zato se je te hiše prijelo ime Pri Rihtarju.

GOSTEČE

Rojstna hiša Cvetka Golarja leta 1909 (vir: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja, Fran Vesel)

Hišna št.

Stara hišna št.

Franciscejski kataster 1826

Hišno ime narečno

Hišno ime poknjiženo

2 4 Messnerey Per Méžnari Pri Mežnarju

3 2 Mervez Per Mèruc Pri Mrvcu

4 3 Richter Per Rìhtari Pri Rihtarju

6 / / Per Métnk Pri Metniku

7 6 Pleschitz Per Pléšc Pri Plešcu

8 7 Luschina Na Pstôt Na Pstoti

9 8 Kallan Per Kalán Pri Kalanu

11 15 Paulin Per Pulìn Pri Polinu

12 14 Michetz Per Mìhč Pri Mihču

13 16 Luschina Per Pêčnk Pri Pečniku

14 13 Goller Per Gólari Pri Golarju

15 9 Mert Per Mért Pri Mertu

16 10 Jamnig Per Jámnk Pri Jamniku

20 1 Mervez / /

/ 11 Jamnig / /

/ 12 Goller / /

/ 5 Pleschitz / /

14 15

Na podlagi zapisov v prispevku Imena naselij v Loški občini (Pla-nina, 1981) je več naselij imeno-vanih po gozdovih, ki jih je bilo treba odstraniti, da so se ljudje tam lahko naselili, ali po rastlin-stvu, ki je bilo značilno za do-ločen kraj oz. okolico (npr. Bre-znica pod Lubnikom po brezah,

Bukovščica po bukvi, Gabrovo po gabru). Vas Hosta nasproti Suhe, najstarejši vasi Krajevne skupnosti Trata, ki se je ob prvih omembah v darilni listini v latin-ščini imenovala Suzane (www.skofjaloka.si), je tako dobila ime po hosti, po strnjeno rastočem drevju, ki je tam prisotno.

HOSTA

Domačija Pri Pepetu leta 1970, takratni lastnik je bil Jože Fojkar, na tramu je bila letnica 1753 (vir: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja, Srečo Kolar)

Hišna št.

Stara hišna

št.

Franciscejski kataster 1826

Status animarum 1840—1950

Hišno ime narečno

Hišno ime poknjiženo

1 5 Franzel Vrbanc Per Pêpit / Per Bìzant Pri Pepetu / Pri Bizantu

2 4 Vidmar Malantaž Per Malándiž Pri Malandižu

3 3 Schimon Šmonček Per Šmónčk Pri Šmončku

4 2 per Juch (Andrejček), Greva Per Grêvuc Pri Grevovcu

5 1 Michetz Krempelj Per Krémpel Pri Krempeljnu

6 6 Vidmar Lampaž, (Vidmarjeva bajta)

Per Lámpiž Pri Lampižu

10 7 Tiček Tiček Per Tìčk Pri Tičku

/ 8 / / / /

16 17

Naselje Pungert opozarja z ime-nom na gospodarsko dejavnost, ki je botrovala nastanku tega imena. Pungert je namreč ime dobilo po dejavnosti sadjarstva, ki je bila zaradi ugodne geografske lege značilna na tem območju. Izhaja iz nemški izraza Baumgarten, kar pomeni sadovnjak (Planina, 1981).

Po pričevanju krajana iz Strugar-jeve domačije je zraven potoka (struge), ki teče mimo domačije, stala majhna uta, kjer se je kuhalo žganje. Stalno je bila namreč na tej lokaciji prisotna hladna voda, ki je bila potrebna za hlajenje pri žga-njekuhi. Pri hiši je bila ta dejavnost uradno registrirana, zato so tam žganje kuhali tudi ostali vaščani in kmetje iz sosednjih vasi.

PUNGERT

Domačija Pri Tonetu v Pungertu leta 1970, takratni lastnik je bil Jože Jenko (vir: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja, Srečo Kolar)

Hišna št.

Stara hišna št.

Franciscejski kataster 1826

Hišno ime narečno

Hišno ime poknjiženo

1 1 Gorianzh Per Strùgari Pri Strugarju

2 18 Tonzhe Per Tunáč Pri Tonaču

4 3 Wittenz Per Bìtnc Pri Bitencu

5 4 Milchar Per Mélhari Pri Melharju

6 7 Pollenz Per Pulénc Pri Polencu

7 8 Gorianzh Per Bôgnari Pri Bognarju

8 11 Udouzhek Na Pstôt Na Pstoti

9 12 Kunstel Per Kùnšl Pri Kunšeljnu

10 13 Udouzhek Per Udòvčk Pri Udovčku

11 10 Podvis Per Pudvìz Pri Podvizu

12 17 Tone Per Tónit Pri Tonetu

13 / / Per Mánc Pri Manci

14 16 Grapar Per Grápari / Per Mùjučk Pri Graparju / Pri Mujovčku

28 15 Stephan Per Štifón Pri Štefonu

36 14 Udouzhek / /

/ 2 Wittenz / /

/ 5 Matiz / /

/ 6 Pollenz / /

19

Izdajatelj zaradi podatkov, pridobljenih preko ustnih virov, ne jamči za popolno pravilnost hišnih imen in zgodb ter ne odgovarja za morebitne tipkarske napake v besedilu in zapisu hišnih imen.

Za pomoč pri raziskovanju hišnih imen se zahvaljujemo sodelujočim domačinom, župniku v Škofji Loki, poznavalki škofjeloškega narečja, mag. Francki Benedik, ter doc. dr. Jožici Škofic (ZRC SAZU).

Za ogled zbranih hišnih imen obiščite www.hisnaimena.si

Fotografija na naslovnici: Peč domačije Pri Tonetu v Pungertu leta 1970 (vir: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja, Srečo Kolar)

Viri in literatura:BADJURA, Rudolf, 1953, Ljudska geografija – terensko izrazoslovje, LjubljanaPLANINA, France, 1981, Imena naselij v Loški občini, Loški razgledi, letnik 28 http://www.gorenjci.si/osebe/http://www.skofjaloka.si/objava/

Poljane nad Škofjo Loko iz obdobja 1928 - 1947 (vir: dokumentacija Sloveskega etnografskega muzeja, Vekoslav Kramarič)

Škofja Loka iz obdobja 1928–1947 (vir. dokumentacija Slovenskega entografskega muzeja, Vekoslav Kramarič)

Per Frènck Per Andrèj Per Pudvìz Per Čìk Per Podlésnk Per Mèsk Per Lšìn Per Gódc Per Gáber Per Bévc Per Pulénc Per Žiròvc U Vìl Per Luvrìn Per Kùhari Per Jernáč Per Pêp Per Jélc Per Méžnari Per Mèruc

Per Rìhtari Per Métnk Per Pléšc Na Pstôt Per Kalán Per Pulìn Per Mìhč Per Pêčnk Per Gólari Per Mért Per Jámnk Per Pêpit

Per Bìzant Per Malándiž Per Šmónčk Per Grêvuc Per Krémpel Per Lámpiž

Per Tìčk Per Strùgari Per Tunáč Per Bìtnc Per Mélhari Per Pulénc Per Bôgnari

Na Pstôt Per Kùnšl Per Udòvčk Per Pudvìz Per Tónit Per Mánc

Per Grápari Per Mùjučk Per Štifón