Prleška düša kot uvod v

razpravo o Martinu Kojcu

Državni svet RS

Ljubljana

24. april 2019

10.00–10.20 Pozdravni nagovori

Matjaž Švagan, podpredsednik Državnega sveta

Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi

Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož

Mag. Primož Ilešič, sekretar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Dušan Gerlovič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka

10.20–10.40 Helena Srnec, kratka predstavitev knjige Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu ter predstavitev Martina Kojca

(Martin Kojc, most k spoznanju, KUD Prasila, 2018)

10.40–10.55 dr. Janek Musek, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo – Martin Kojc – duhovni izvori in samoniklost

10.55–11.10 doc. dr. Igor Škamperle, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za sociologijo – Razumevanje celovitosti osebe v nauku

Martina Kojca in pojem individuacije C. G. Junga

11.10–11.20 Jan Brodnjak, A. Diabelli: Sonata v f-duru

11.20–11.35 mag. Blanka Erhartič, Gimnazija Ormož – Kje lahko najde svoje mesto Martin Kojc v splošni gimnaziji?

11.35–11.50 mag. Franc Mikša, veleposlanik v Ministrstvu za zunanje zadeve – Razmišljanje gimnazijca ob branju knjige Martina

Kojca Das Lehrbuch des Lebens v letih 1968 in 1969

11.50–12.05 mag. Bojan Šinko, Zasebna klinična psihološka ambulanta, pranečak M. Kojca – Martin Kojc skozi oči pranečaka

12.05–12.20 Razprava

12.20–13.00 Pogostitev

Prleška düša; severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji:

prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih (KUD Prasila, 2014)

Pokrajina, govor, upravna razdelitev, ljudski grbi, ljudsko slovstvo

96 avtorjev in 16 avtoric

Motivi in teme:

- Poezija skrivnostnega zelenkastega morja (pokrajina)

- Dobro kot rženi kruh in vedri kot jutranja zarja (Prleki)

- Trdoživost narave ljudi (življenje)

- Grunt, grunt, gruntek, moj košček raja (odnos do zemlje)

- Ženska je srce, moški je glava družine (vloge, odnosi)

- Vino dá ogenj mesu in duši (vino, alkoholizem)

- Stiska in bridkost samotnega bivanja (odnos do mesta, tujine)

- Že dugo dugo v šole grem … (odnos do izobraževanja)

- Zelenje prinaša blagoslov in srečo (šege, navade, vraže)

- Bog vse vidi, bog vse ve (vera, krščanstvo, duhovnost)

Prleška düša kot uvod v razpravo o Martinu Kojcu

PRETEKLE DOBE DO

RAZSVETLJENSTVA

Anton Vramec

Leopold Volkmer

Štefan Modrinjak

Franc Cvetko

Janez Leopold Šmigoc

Peter Dajnko

Anton Krempl

Jožef Ivan Knolc

Anton Murko

OD ROMANTIKE DO

MODERNE

Stanko Vraz

Franc Miklošič

Davorin Trstenjak

Ivan Macun

Jakob Radoslav Razlag

Božidar Flegerič

Josip Križan

Jakob Gomilšak

Matej Slekovec

Peter Skuhala

Ivan Skuhala

Franc Simonič

Boguš Goršič

Henrik Schreiner

Fran Rakuša

Josip Freuensfeld – Radinski

Anton Kosi

Franc Mohorič

Franc Kovačič

Matija Senkovič

Fran Ilešič

Karel Ozvald

Ljudmila Poljanec

Franc Ksaver Meško

Franc Herič

Božidar Kryl

Janko Šlebinger

Matija Slavič

Rudolf Vrabl

Cvetko Golar

Jakob Kelemina

20. STOLETJE

Ivan Vuk

Alojzij Trstenjak

Mirko Muršec

Jan Baukart

France Veber

Božidar Borko

Vladimir Vauhnik

Rudolf Kolarič

Stanko Cajnkar

Janez Janžekovič

Martin Kojc

Edvard Kocbek

Albert Žerjav

France Borko

Bratko Kreft

Ruda Jurčec

Milena Mohorič, por. Premru

Anton Trstenjak

Anton Ingolič

Jože Košar

Leopold Stanek

Vinko Brumen

Jože Kerenčič

Ivan Potrč

Stanko Kociper

Katja Špur

Erna Meško

Manko Golar

Stanko Janežič

Franček Bohanec

Vekoslav Grmič

Milena Šaruga

Zdravko Klanjšček

Jože Puklavec - Pril

Alojzija Rak

Tone Ferenc

Viktor Vrbnjak

Ivan Kramberger

SODOBNI USTVARJALCI

Franc Zadravec († 24. julij 2016)

Karolina Kolmanič

Vinko Korošak

Marijan F. Kranjc

Francka Marinič

Božidar Radoš

Rajko Topolovec

Lev Detela

Ciril Vnuk

Ivan Rihtarič

Miran Puconja

Tonček Luskovič

Miroslav Slana Miros († 19. marec 2019)

Jovan Popov

Franc Krnjak

Bernard Rajh

Marko Kočar

Vlado Žabot

Srečko Pavličič

Franci Just

Valerija Perger

Milan Petek Levokov

Jasna Branka Staman

Davorin Bešvir Dabe

Blanka Erhartič

Norma Bale

Irena Kandrič Koval

Aleš Šteger

Petra Kolmančič

Gregor Kosi

Matej Mertik

Igor Plohl

Helena Srnec

Monika Čuš

MARTIN KOJC,

most k spoznanju

Helena Srnec, uni. dipl. lit. komp.

Martin

TSCHULEG/ČULEK

11. 11. 1833 – 13. 10. 1909

tržan središki

Terezija ŠKORJANEC

1. 10. 1838 – 14. 5. 1909

Poroka: 8. 8. 1859

Ana ČULEK

22. 7. 1859 – 3. 11. 1924

poštarica in posestnica

Alojz Herman ČULEK

6. 4. 1870 – 26. 7. 1870

Martin KOJC

16. 10. 1873 – 1935

višji davčni upravitelj in

posestnik

Otilija KOJC,

roj. ČULEK

10. 12. 1877 – 1937

Martin KOJC

14. 9. 1901 – 18. 3. 1978

psiholog, parapsiholog

Tončka KOJC,

roj. KOSI

1902 – 1993

Poroka Kojc: 1938,

1943, 1949

Dušan MOŠKON

2. 1. 1924 – 10. 7. 2006

arhitekt

Potomka češko moravske plemiške družine

Čulek

MARTIN KOJC

Martin Kojc se je rodil 14. septembra leta 1901 v Središču ob Dravi.

OŠ Središče ob Dravi, gimnazija: Ptuj in Maribor

1928 – odpotuje v Gradec, nato na Dunaj, Berlin

1930–1933 – psihološka posvetovalnica Kojc Institut (Berlin, Nemčija)

Strokovna predavanja na Nizozemskem - Haag, Amsterdam in Rotterdam.

Po prihodu Hitlerja na oblast se vrne v Slovenijo.

Marec 1940 – februar 1941 – v Ljubljani odpre podobno posvetovalnico za življenjski pouk v hotelu

Metropol (hotel Miklič).

Po vojni ostane v Središču ob Dravi, kjer živi z ženo, igra violino, poučuje esperanto,

piše knjige in članke ...

Martin Kojc je umrl 18. marca 1978 v Bolnišnici Maribor.

Foto: Črtomir Goznik

MARTIN KOJC Psiholog,

filozof,

pisec (meditacijskih) knjig,

pedagog,

profesor esperanta,

učitelj resnice,

vodnik,

vizionar,

vzgojnik,

začetnik duhovne revolucije,

modroslovec,

globok in praktičen mislec,

ljubitelj živali in tudi vinogradnik.

Kojc je razvil etične principe, ki izhajajo iz univerzalnih etičnih in moralnih načel.

Kojčeva filozofija se poleg krščanstva veže tudi na budizem in taoizem, teozofijo in druge

modrosti modrecev, gurujev ter drugih duhovnih učiteljev in iskrenih iskalcev resnice, ki so

delovali v smeri srca.

KOJČEVA FILOZOFIJA

»Samo duh v nas je živ. Samo duh v nas je resničen in pravi. Smo duhovna bitja in nič drugega.« (M. Kojc)

Kojčeva filozofija je filozofija o spoznanju, je pozitivna filozofija, ker se osredotoča na moč in človeški vir,

ki je v vsakem posamezniku.

Kojčeva filozofija temelji na predpostavki, da se vse misli, o katerih realnosti smo prepričani, uresničujejo.

Misli so zanj edine realne sile, ki vodijo in ustvarjajo naše življenje glede na stopnjo našega razvoja in

prepričanja. Misli kreirajo naša življenja.

Življenje človeka se gradi tako, kakor je človek prepričan, da se bo gradilo.

Telo človeka se oblikuje tako, kakor je človek prepričan, da se bo oblikovalo.

Ne obstaja torej nič zunanjega, kar bi moglo kakorkoli učinkovati na nas.

Vse se poraja duhovno iz notranjega prepričanja.

Kojc nas skozi praktični in življenjski pouk uči/nauči

… da je duh primarno gibalo življenja in prapočelo vsega.

… tehnik zaupanja do vsega dogajanja.

... o pomembnosti višje duhovne koncentracije (meditacije).

… naj celotno človeško delovanje vodijo ljubezen, globoka, sveta čustva ter zdravi življenjski

nazori.

… da se človek mora naučiti pravilne drže, ponotranjiti mora vrednote in živeti v skladu z

njimi – ljubezen, razumevanje, uvidevnost, pogum, odločnost, vztrajnost - vzbuditi moramo

plemenite nagone po miru in sožitju med vsemi ljudmi.

KOJC, PREROK NA TUJEM

Do začetka 2. svetovne vojne je Martin Kojc deloval v Nemčiji v Berlinu –

praktično-psihološka posvetovalnica Kojc – Institut.

Časopisi so že v tistih letih (1930–1940) pisali o duhovni prenovi, ki poteka po vsem

svetu.

Kojčeve filozofsko etične vidike so primerjali z vidiki Krishnamurtija, Dostojevskega, Tolstoja,

Johannesa P. Müllerja (nemški fiziolog), Charlesa L. Tweedaleja (britanski spiritualist),

Inayata Khana (začetnik sufizma), dr. F. A. Volgyesija (hipnoza), Stanleya Jonesa (misionar,

teolog), Alberta Scweitzerja (francosko nemški teolog, filozof, fizik), Toyohiko Kogawa (japonski

pacifist) …

Iskali so podobnosti z Biblijo ter Bhagavad Gito, jogiji, Sv. Avguštinom (filozof, teolog) ter

Platonom in Aristotelom.

Foto: Sylvia Barth

Nekaj prispevkov, ki so se zvrstili o Kojcu v nemškem tisku

Kojc, ein neuer Wunderarzt / Kojc, novi čudežni zdravnik

Erstaunliche Erfolge des neuen Psycho-Heilverfahrens Kojc /

Izredni uspehi nove psihološko-zdravilne metode Kojc

Der Wunderarzt am Kurfürstendamm /

Čudežni zdravnik na Kurfürstendammu v Berlinu

Interessante Einzelheiten über die Psycho-Heilmethode Kojc /

Zanimiva dejstva nove psihološko-zdravilne metode Kojc

Kojc – der Reformator. Ein Dank an den Wunderarzt /

Kojc – reformator. Zahvala čudežnemu zdravniku

Nekaj misli in odmevov o Martinu Kojcu

Dr. L. A. Rademaker, den Haag:

»Kdor se bo poglobil v metodo Martina Kojca, bo razumel, da zajema »tiho obdobje« Oxforda,

»samoosvoboditev« Krishnamurte, »ozaveščanje na sedanjost« mnogih modernih učiteljev, »veselja do

življenja« Spinoze – skratka »začetke duhovne revolucije«.«

Dr. L. A., Gravenhage, Nizozemska:

» … s Platonom postavlja Martin Kojc moč misli na prestol, s Kristusom uči absolutno

zaupanje …«

Dr. Felipe Tejero, Zaragoza, Španija:

» … vsebino knjige Martina Kojca Učbenik življenja velja označiti kot senzacijo, ker ovrže mnoge

predsodke in ustaljena mnenja, ki so veljala do danes kot nedotakljiva …«

KOJC NA SLOVENSKIH TLEH

Prvi prispevek Martina Kojca v slovenskem periodičnem tisku je zaslediti leta 1928 s člankom

Človek – kovač lastne usode, Življenje in svet.

V Sloveniji so o njegovih uspehih med leti 1930‒1941 poročali predvsem časopisi Slovenec,

Slovenski narod, Ljubljanski Zvon, Jutro.

Leta 1940 in 1941 je izšlo nekaj Kojčevih člankov v Večerniku.

Leta 1968 zasledimo več Kojčevih objav v Tedniku.

Kojčeva zgodnja dela so spremljali dr. Karel Ozvald, dr. Maks Robič ter dr. Fran Bradač.

Kasneje (od konca 90. let 20. stoletja naprej) so o Kojcu in njegovem delu pisali

Simon Borut Pogačnik,

Franc Bricelj,

Tine Stiplovšek,

Viktor Vrbnjak in Jakob Emeršič

ter Francka in Janez Premk.

Igor in Irena Roglič Kononenko sta uvrstila Martina Kojca v delo Učitelji modrosti, kjer Kojcu

dela družbo 78 modrecev, vse od Sri Rame, Jezusa Kristusa, Sv. Frančiška Asiškega, Hafisa, Carla

Gustava Junga, Martina Luthra Kinga ml. …

Kojčeva dela je iz nemškega jezika prevajala njegova žena Tončka Kojc.

KNJIGE MARTINA KOJCA

Učbenik življenja

Samozdravljenje nervoznih težav

Pot k sreči

Prebujajoči se človek

Razsvetljeni človek

drama

V senci vsemirja

Nekaj aforizmov

Foto: Črtomir Goznik

Kojčeva publicistika v knjigi Martin Kojc, most k spoznanju

Človek – kovač lastne usode

Ustvarjalna sila naših misli

Današnji svet s psihološkega vidika

Psihološki tečaj M. Kojca

Iz prakse psihologa

Vpliv dobrega razpoloženja

Fantastični realizem

Upoštevajmo želje drugih

V trenutkih nevarnosti

Neraziskane sile v nas

Sugestija in avtosugestija

Harmonija in mi

Dogme in tabuji

Moč dobre besede

Skrivnost indijskih fakirjev

Skrivnost uspeha

Teta Meta

Upoštevajmo stališče drugih

Nekaj o postu

Zanimiv eksperiment

Razgovori z avtorjem

Moj nenavadni stric Iki

Hvala za Vašo pozornost.

Šele šola življenja naredi iz človeka – človeka. (Martin Kojc)