219

Jasmina ^okrevska- Filip

PROBIVOT NA TEMATA "PRAVEDNO

I GRE[NO ISPOVEDAWE" VO

SLIKARSTVOTO VO MAKEDONIJA

UDk. 75.046(497.7)"19"

registarot na likovni dela i majstori vo XIX vek vo Makedonija e impresiven. istoto mo`e da se ka`e i za ikonografskite temi {to se vtemeleni vo slikarskite programi na zografite od ova vreme, infiltrirani preku ruskata i ukrainska pe~atena kniga so zapa-den likoven priod,1 svetogorskite kni`ni ikoni, apokrifnata literatura,2 ermini-jata na Dionisij od Furna {to gi diktirala slikarskite trendovi vo tekot na XVIII vek,3

i dolgo potoa, kako i mnogubrojnite lokal-ni kompilatorski erminii4 edna od temite {to na{la popularno mesto vo repertoa-rot na slikarite vo XIX vek e Pravednoto i gre{no ispovedawe,5 poznata u{te i kako ~isto ispovedawe, celosna ispoved, sveta ispoved, alegorija na ispovedaweto i ispove-dawe kaj duhovnikot.Zografite ja preto~ile vo slika svetata taj-na na ispovedaweto,6 pokajuvaweto ili po-

1 ovoj priod e glavno prifaten preku prisustvoto na Bibliite od k. vajgel (Bibliae ectypae) i na N.J. piskator (Theatrum biblicum), i adaptiran za vku-sot na pravoslavnata tradicija. 2 od apokrifnite dela popularnost u`ivale: "slovoto za adam", "ka`uvaweto za krsnoto drvo","knigata na enoh","@itieto na aleksij ~ovek bo`ji" i dr. vidi: A. Vasiliev, Socialni i patrioti~ni temi v staroto B†lgarsko izku-stvo, Sofi® 1973, 11.3 M. MediÊ, Stari slikarski priru~nici III, Er-minija Dionisija iz Furne, Beograd 2005 (so po-stara literatura)

4 A. Vasiliev, Erminii, tehnologi® i ikonogra-fi®, Sofi® 1976; G. pop atanasov, Za makedonski-te erminii, kulturno nasledstvo V(1976-78), sko-pje 1978, 197-201; M. Georgievski, Opis na novoot-krienata erminija od dosega nepoznatiot make-donski zograf Pavel Stojanovi} od Gali~nik od 1869 godina, kulturno nasledstvo X-XI (1983-84), skopje 1987, 123-130; M. Georgievski, Opis na tri novootkrieni erminii, Zbornik za srednovekov-na umetnost br.1, skopje 1993, 211-219; e. Muta-fov, Pogled vrz dvete erminii na Di~o Zograf, Zbornik za srednovekovna umetnost br.3, skopje 2001, 268-279; nepublikuvanata doktorska diser-tacija na e. andreevska, Makedonskite slikar-ski prira~nici- erminii od XIX vek, odbraneta na Univerzitetot sv. kiril i Metodij vo skopje 2001 godina. 5 interesot za ovaa ikonografska tema ja imaat inicirano nekolku avtori vo Bugarija, kade {to se javuva kon krajot na XVIII vek, poto~no najstarata freska e od 1799 g. vo crkvata sv. luka vo rilski-ot manastir od slikarot Hristo Dimitrov, vidi: A. Vasiliev, Socialni i patrioti~ni temi.., 86-88; e. popova, Temi, v†vedeni v b†lgarskata `ivopis ot Hristo Dimitrov, problemi na izkustvoto, br. 3, sofi® 2001, 3-10; e. Genova, Mo-deli i pÍtiça za modernizirane na cÍrkovnata `ivopis v bÍlgarskite zemi ot vtorata polovi-na na XVIII i XIX vek, istori~esko BÍdeçe, godina V, br. 2, asociaciÔ klio, sofiÔ 2001, 45-74.

Sl. 1. Ikona, ran XIX vek, Defterevon Sifnios, kikladski slikar (Vizantiski muzej, Atina)

Fig.1. Icon, early 19th century, Cycladic painter Defterevon Sifnios (Byzantine Museum Athens)

220

miruvaweto. Toa e ~inot koga vernikot se ispoveda - gi priznava grevovite pred Boga7 vo prisustvo na sve{tenik, koj slu`i kako du-hoven voda~ i ispovednik.8 ikonografijata na tema Pravednoto i gre{no ispovedawe se rasprostranila preku zapadniot `ivopis od XVI vek, preku krit i po ostrovite na Jonskoto More,9 a drugi avto-ri zabele`uvaat deka temata ima docno pote-klo i deka do{la od Mala azija i Carigrad.10 (sl. 1 )

vo Makedonija ikonografskata tema na Pra-vednoto i gre{no ispovedawe mo`e da se sle-di od prvata polovina, pa sî do poslednite

6 vo Bugarija vo nekolku Damaskini od vtorata po-lovina na XVIII postoi prepis od Josif Bradati, koj svedo~i za nepo~ituvaweto na verskite normi kaj hristijanite, naveduvaj}i deka ne odat na ispo-vedawe i veruvaat vo baja~ki, sp., Narodno ~etivo prez XVI-XVIII vek.,podobor i redakci® D. petka-nova, sofiÔ 1990, 328-330.7 prvoto poslanie na sv. Jovan Bogoslov, 1:9, "ako gi ispovedame grevovie svoi, on e veren i prave-den za da ni gi prosti grevovite i da nî o~isti od sekakva nepravda."8 ExomolÒghsh - e ~inot na ispovedaweto ili pri-znavaweto na grevovite na vernikot pred Boga vo prisustvo na sve{tenik, koj slu`i kako duhoven voda~ i ispovednik - pneumatikÒj, i e ovlasten da pobara pro{ka za vernikot kako i da predlo`i kazna. Makrantonaki-Farasa M., Glossary of Theological Terms, English -Greek, Greek-English, Thessaloniki 2000, 35; l. MirkoviÊ, Pravoslavna Liturgika, poseb-ni deo (svete tajne i molitvoslavqa), Beograd 1983, 74, 79, 80-85; Y. MaŸendorf, Dogmati~eski temi, Sofi® 1995, 244; ispovedaweto vo Biblija-ta se spomenuva pove}epati: psalmite 31, 31:5; kn. Jeremija 9:3; Jakov 5:16; luka 19:18.9 e. popova, nav. delo, 6.10 stanuva zbor za ikonata "ispoved" od raniot XIX vek {to se atribuira na kikladskiot slikar

Sl. 2. Freska,1799, Hristo Dimitrov, Sv. Luka, Rilski manastirFig.2. Fresco, 1799, Hristo Dimitrov, St.Luke, Rila Monastery

Sl. 3. Freska, 1811, Toma Vi{anov, Pokrov na Bogorodica, Rilski manastir

Fig. 3. Fresco, 1811, Toma Višanov, The Vail of the Holy Virgin, Rila Monastery

Defterevon sifios, vidi: The World of the Byzanti-ne Museum (katalog), Athens 2004, kat. 176; istata ovaa ikona M.k. Garidis ja datira vo XVIII vek i ja imenuva kako "ispoved na eden ribar", vidi: M. K.Garidis, Etudes Sur Le Jugement Dernier Post-Byzan-tine du XVe la fin du XIXe siècle, iconography-esthetique, Cahiers Balkanique 6, Thessaloniki 1985, 109.

221

decenii na XIX vek, vo pro{irena i skratena redakcija.pro{irenata redakcija korespondira so:1) freskite od crkvata sv. luka vo rilskiot manastir od 1799 godina od zografot Hri-sto Dimitrov,11 kako i so freskite vo istiot manastir vo crkvata posvetena na pokrovot na Bogorodica slikani od Toma vi{anov vo 1811 godina (sl. 2-3) 2) so freskite na zografot Mitrofan od 1817 godina vo svetogorskiot manastir Zograf12 (sl.4)3) so kni`nata ikona distribuirana od ar-himandritot na ovoj manastir, znamenitiot Haxi isaja13 od 1839/40 g.14 (sl. 5)

4) so sli~nata svetogorskata grafika od ma-nastirot kutlumu{15 5) so opisot vo erminijata na Di~o Zograf16 {to se datira vo periodot od 1835-39 godi-na.17

Sl. 4. Freska, 1817, zograf Mitrofan, manastir Zograf

Fig.4. Fresco, 1817, zograph Mitrofan, St.George, Zographou Monastery Sl. 5. Kni`na ikona, 1839/40,

ktitor Haxi Isaja, Rilski manastirFig.5. Paper icon, 1839/40,

donor Hadji Isaja, Rila Monastery

11 Na ikonata od vizantiskiot muzej i na freski-te vo sv. luka ma`ot koj gre{no se ispoveda e do polovina gol.12 kompozicijata "pokajanie i ispovedawe" e na-slikana vo narteksot na crkvata sv. Georgi, sp., a. Bo`kov i a. vasiliev, Hudo`estveno nasled-stvo na Manastira Zograf, sofiÔ 1981, sl. 105.13 Za Haxi isaja vidi: V. Zahariev, P†rvoto na{e grafi~esko zavedenie-Èamparnicata na Had`i IsaŸ i Kalistrat v Rilsi®Manastir, Izvesti® na Instituta za izobrazitelni izkustva, BAN,Tom VI, Sofi® 1963,155-195; kako ktitor Haxi isaja e poznat i po grafikata so Bogorodi~iniot pokrov (krilatata Bogorodica) {to se smeta za edna nova tema od slovenskiot barok, vidi: M. Tati˚-™uriÊ, Jedna nova tema slovenskog baroka, in Zapadno-

evropski barok i vizantiski svet (saNU) kw. 18, Beograd 1991, 123-135 .14 kni`ni ikoni od rilskiot manastir se sre}ava-at ~esto vo crkvite vo isto~niot del na Makedo-nija; primerok od Pravednoto i gre{no ispove-dawe se ~uva vo Manastirot sv. arhangel Mihail vo Berovo. Ukrasnata bordura okolu grafikata (petlisna palmeta) e identi~na so grafikite sv. Jovan rilski vo cel rast, pokrovot na sv. Bogoro-dica, i sv. Bogorodica Milostiva so sv. Nikola i sv. Jovan krstitel, raboteni vo 1839 g. vo pe{ta, {to ni dava za pravo da veruvame deka ovaa grafi-ka e pe~atena vo istoto atelje.15 D. Davidov, Svetogorska grafika, katalog saNU, Beograd 2004, 72, kat. 19, grafikata naslo-vena "sveti andrej zaradi Hristos Jurodiv".16 Za Dimitar (Di~o) krstevi~ (1819-1872) od selo Treson~e vidi: C. Grozdanov, Bele{ki za Di~o Zo-graf po povod sto i trieset godini od negovata smrt, in Umetnosta i kulturata na XIX vek vo za-padna Makedonija (studii i prilozi), Fondacija Trifun Kostovski i MANU Skopje 2004, 9 -29 (so postara literatura) 17 A. Vasiliev, Erminii, tehnologi® i ikonogra-

222

Upatstvo kako treba da se slika ovaa kompo-zcija no|ame vo erminijata na \or|i Done-vi~ od s. Gari, od 1888 g., {to soodvetstvuva so Di~oviot navod.18 vo edna erminija od krajot na XIX vek od nepoznat lokalen avtor, vedna{ po instrukciite za slikaweto na vto-roto pri{estvie e navedeno kako treba da se slika svetoto ispovedawe vo pro{irenata redakcija, no malku podolu vo prira~nikot i kako treba da se slika i skusenata verzija.19 vostanovenata pro{irena redakcija na Sve-toto ispovedawe {to ja sre}avame kaj Di~o20 se sostoi od dve epizodi. Gre{noto ispovedawe go prika`uva duhovni-kot sednat na prestol.21 vedna{ do nego kle~i golobrado mom~e od ~ija usta izleguvaat zmii

fi®, Sofi® 1976; e. Mutafov smeta deka prvata Di~ova erminija e pi{uvana vo ovoj period, vidi: istiot, Pogled vrz dvette erminii na Di~o Zo-graf, Zbornik za srednovekovna umetnost br. 3, skopje 2001, 270.18 NUB mm f-182, l. 31v-32, e. andreevska, nav.delo.19 NUB mm f-215, l. 29 - pro{irena redakcija, l.31 - skratena redakcija, e. andreevska, nav. delo.20 A. Vasiliev, Erminii, tehnologi® i ikonogra-fi®, 120-121.21 Do duhovnikot obi~no sleduva natpisot: Ceda moi vo Xt'e lübimaã ispoved e sostav¡ Bg* na toã svetß namestu Stra‚n¡i sudß.Nle tuka se pro≤ava. Tamo se nepro≤ava.Tuka n¡ karaã n¡ bneã ni zatvar° ni globeã.Kon duxovn¡k kaje cujdi grexß pi‚e u zakonß da mu ∑rejã ãziku.N 'toã

covek do‚el da se izpoveda pa ne kazuva sickste grexove za tova mu nezlazi zmiãta izß ustata kolku grexove kaza tol-ku zm¡i izßbüva anf* glß xranitelß place za negu za≤o neke cistu da se izpoveda

Sl. 6. Freska, docni {eeseti godini na XIX vek, Jakov Radev, Sv. Nikola, s. TearceFig..6. Fresco, late 1860's, Jakov Radev,

St. Nicholas, v. Tearce

Sl. 7. Freska, 1871, Vasilij K. Ginovski, manastir Sv. Jovan Bigorski

Fig.8. Fresco, 1871, Vasilij K. Ginovski, monastery St. John at Bigor

Sl. 8. Freska, 1872, Zaharij D. Dospevski, Sv. Pantelejmon, s. Pantelej

Fig.8. Fresco, 1872, Zaharij D. Dospevski, St. Panteleimon, v. Pantelej

spored brojot na grevovite, a zad nego e |avo-lot so otvoren svitok.22 vo negova neposredna blizina e angelot hranitel23 so ta`en izraz

22 Posramisa posramisa nekazuvai grßxi tvoã23 Vo delot na zastapni{tvoto vo pro{tevaweto na grevovite i dobivawe bo`ja milost za sekoj ~ovek, posebna uloga ima angelot ~uvar. Osnova za ikonografijata na angelite-~uvari stanale tekstovite na crkovnite otci,osobeno na Vasilij Veliki ,{to se izgradeni vrz postari izvori i tolkuvawa na teolozi, kako na primer, hristi-janskiot platoni~ar Origen od Aleksandrija. Vo katihezisot na Petar Mogila se napomenuva deka angelite ni pomagaat da posreduvaat za nas,nie gi povikuvame vo sekoja molitva da go smiluvaat

223

i u{te eden angel so otvoren svitok,24 koj so prst poka`uva kon sve{tenoto lice. Na kraj od scenata e pretstaveno zaminuvaweto na mladoto mom~e so bastun, a zad nego e ispla-zen |avol so svitok.25

slednata epizoda go prika`uva pravednoto ispovedawe, duhovnikot e ispraven so mitra i epitrahil i dr`i otvoreno evangelie26. Nad nego e Hristovata ikona, a pred nego e kle-knat ma` so brada vo molitven stav27. verni-

Sl. 9. Freska, bra}a Makarievi, Sv. \or|i, Struga

Fig.9. Fresco, 1874, Makariev brothers, St. George, Struga St. George, Struga

Sl. 10. Freska, 1882, Kru{evski zografi, Sv.\or|i, s.^ani{teFig. 10. Fresco, 1882, painters from Kruševo, St.George, v.Chanishte

Sl. 11. Freska, 1885, Avram Di~ov so sorabotnici, Sv. Nikola, s. RankovciFig. 11. Fresco, 1885, Avram Dichov and assistants, St. Nicholas, v. Rankovci

Boga, osobeno go povikuvame onoj angel {to e na{ ~uvar. Povikuvaj}i se na stihovite od psalmite (90,11-12) Mogila istaknuva deka sekoj ~ovek ima svoj angel-~uvar {to bdee nad nego i go vodi vo carstvoto Bo`je po patot na spasenieto. Vidi: M. TimotijeviÊ, Srpsko barokno slikarstvo, Novi Sad 1996, 312-316 (so postara literatura)24 Na negoviot svitok pi{uva: Ispovedan grexi tvoã

duxovnomu o*qu; a do nego: Toã angg*lß xranitelß cuvekß i pokazuva mu dyxovniku sosß prasß da onde da se ispoveda a davolu wdi po negu ta mu duma w≤e sf mlad ima vreme koga ostaree‚ß toga se ispovedai.25 ne izpovädvaŸ grexovete si,ti si sßgre‚il kato covek26 od otvorenoto evangelie i govori: Gospodi boje,spasi svoä rab.27 prosleden so natpis: Toã covek se izpovedal ubavu ci-stu duxovn¡ko mu ceti molitva a gospod da gu blaguslave i prat¡lß angg{ela da mu tur¡ veneqß na glavata.

224

kot e nadvi{en od angel so venec i Hristos vo oblak so otvoreno evangelie, koj blago-slovuva. Na grafikite, nad sve{tenikot se pretstavauva dopojasje na arhangel Gavril, a sosema desno arhangel Mihail. vo `ivopisot prisustvoto na arhangelite e izostaveno.Na sredina od kompozicijata e pretstaven |avol na zaminuvawe,28 na drugiot kraj e pravedno ispovedaniot ma`, koj zaminuva so angelot, a nad niv e sv. andrej Jurodivi29 .ilustriraweto na ovaa tema vo varijacii na razvienata forma ja sre}avame me|u mija~kite zografi, koi bile sledbenici i u~enici na Di~o Zograf. vo programata na zapadniot yid na grobni~kata crkva sv. Nikola30 vo tetovskoto selo Tearce {to e `ivopisana od lazaropolecot Jakov

28 dãvolu xodi po negu pa place i duma gorku na moãta sla-bsß Lele lele mene iesnliamu.29 svetitelot dr`i otvoren svitok St*yf Andref ürodiv¡i t¡a raboti. spored @itieto na sv. andrej Jurodivi toj postojano bil vo borba so demonite,a poznato e deka toj uspeal eden gre{en monah (sre-broqubec) da go natera da se ispoveda i da se otka`e od bogatstvoto, vidi J. sp. popoviÊ, @itija Svetih (mesec oktomvri), Beograd 1977, 33-6730 vo crkvata se ~uvaat ikoni od Jakov radev i od Jo-sif radev (1866, 1869); vtorata erminija na Di~o Zograf od 1851 godina bila koristena od Josif Zograf (verojatno stanuva zbor za Josif radulov Ma`ovski) po 1862 g. Za ova vidi: e. Mutafov, Po-gled vrz dvete erminii na Di~o Zograf, Zbornik za srednovekovna umetnost 3, skopje 2001, 277-278; Za crkvata sv. Nikola vidi: p. Miqkovi}-pepek i a. Nikolovski, Sostojbata i valorizacijata na crkovnite spomenici na kulturata od XIV vek do denes na teritorijata na sobranieto na op{tina Tetovo, kulturno nasledstvo VI, skopje 1975, 89 sl. 23.

Sl. 12. Freska, 1847, Di~o Zograf, Sv. \or|i, s. Bawani

Fig. 12. Fresco, 1847, Dicho Zograf, St. George, v. Banjani

Sl. 13. Freska, 1881, Avram Di~ov, Sv. Ilija, s. MelnicaFig.13. Fresco, 1881, Avram Dichov St. Elijah, v. Melnica

225

radev31 vo docnite {eeseti godini na XIX vek, na{lo mesto i sv. ispovedawe vo dve epizo-di (sl.6). vo prvata e pretstaven duhovnikot sednat so otvoreno evangelije, na yidot e Hri-stovata ikona i kandilo, pred nego e mlad ma` vo mija~ka narodna nosija (so mintan, }epe, be~vi so gajtani i {areni ~orapi). vernikot gre{no se ispoveda, |avolot stoi zadovolen, a angelot pla~e. vtorata epizoda se slu~uva srede pejza`, |avolot pla~e, radosniot angel za raka go vodi pravedno ispovedaniot, koj e oble~en vo dolga ode`da.Da spomeneme deka bratot na Jakov radev, Jo-sif, ja koristel vtorata erminija na Di~o (1851) po 1862 godina.vo manastirot sv. Jovan Bigorski ̀ ivopopi-sot na zapadnata fasada e slikan od zografot od Gali~nik vasilij k. Ginovski vo 1871 go-dina, za {to svedo~i natpisot nad zapadniot vlez.32 vo vtorata zona od `ivopisot Ginov-ski naslikal pove}e didakti~ni kompozicii, me|u koi i ispovedaweto. Dejstvieto se odi-

gruva vo ve}e poznat ambient, sve{tenikot sedi na prestol, pod prestolot se ~ita nat-pis: ISPOVHDUTE GRHXI VA%ã. sve{tenikot e pretstaven so bogato izvezen epitrahil, vo levata raka dr`i otvoreno evangelie, a zad nego e ikonata na Bogorodica so Hristos. so-sema levo e pretstavena bela zavesa fatena so cvetna kop~a, na koja e ispi{an sledniot tekst: IMJE ∑ PUSTITE GRHXI ∑ PISTãTSA IM¿, IJE DERJITE DERJATSã IM¿. Mlada-ta devojka {to se ispoveda kle~i od desnata strana na kompozicijata, taa e oble~ena vo belo zdolni{te i crvenikava nametka, race-te i se prekrsteni na gradite. Zad nea e nasli-kana cvetna zavesa i natpis: ISPOVHADAN^E. Na podot do nozete na devojkata se prpelkaat pet mali zmii (sl. 7).samokovskiot slikar Zaharij D. Dospevski33 vo 1872 godina ja oslikal crkvata sv. pante-lejmon, vo ko~anskoto selo pantelej. vo nar-teksot toj dal akcent na temata "Mitarstva na du{ata,"34 tema {to bila popularna me|u

Sl. 14. Freska, 1884, Avram Di~ov, Sv. Petka, s. Be{i{taFig. 14. Fresco, 1884, Avram Dichov St.Petka, v.Beshishta

31 Jakov Radev Ma`ovski (1835-1920), rabotel vo Kostursko, Prilepsko i Skopsko. Vidi: A. Vasi-liev, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori, SofiÔ 1965, 243.32 A. Nikolovski, @ivopisot vo manastirot Sveti Jovan Bigorski od XVIII i XIX vek, in Mana-stir Sveti Jovan Bigorski, Skopje 1994, 122 33 a. vasiliev, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori, 421-425, sl. 239.

34 @itieto na vasilij Novi (+944) go napi{al Grigorij i go sodr`i mitot za Teodora (sonot za mitarstvata na du{ata), sp. J.sp. popoviÊ, @iti-ja Svetih (Mart), Beograd 1973, 490-522; vo Buga-rija ovaa tema za prvpat ja slika Toma Vi{anov vo 1811 godina vo crkvata Pokrov na Sv. Bogorodica "vo Rilskiot manastir, a edno od prvite izdanija na "Mitarstvata na du{ata" e otpe~ateno od Joa-kim Kr~ovski vo 1817 g., vo Budimpe{ta, vidi: A.

226

samokovskite zografi vo tekot na XIX vek, pri {to se naveduvaat mnogute isku{enija na ~ove~kata du{a so silite na zloto. vo pro-gramata ovoj zograf ne ja izostavil i pouka-ta za pravednoto i gre{no ispovedawe {to se spoeni vo edna epizoda, bez mnogu detali, duri otsustvuva i Hristovata ikona. (sl. 8) poznatite zografi od Gali~nik bra}ata Ma-karievi,35 Hristo, isak i kozma, vo 1874 go-dina go zavr{ile `ivopisot vo crkvata sv. \or|i vo struga.36 Na severniot yid od katna-ta galerija vo oddelni poliwa dale svoja in-terpetacija na gre{noto i ~isto ispovedawe, dopolnuvaj}i gi so u{te dve narativno mora-lizatorski temi. prvata epizoda po~nuva so Smrtta na gre{nikot,37 (sl. 9a) ~ovek {to

Vasiliev, Socialni i patrioti~ni temi.., 12-14; knigata "Za Pokaãíe" (112.MB. M-6) od 1862 godi-na, napi{ana na Svata Gora na makedonski jazik, e svedo{tvo za popularnosta na "mitarstvata", sp., Slovenski rakopisi vo Makedonija, pod. v. Mo{in, Arhiv na Makedonija, skopje, 1971, 31535 Bra}ata Makarievi pred stru{kata crkva, vo 1871 ja `ivopisale crkvata sv. Bogorodica vo petri~, Bugarija, inaku Hristo Makariev bil u~enik na Di~o Zograf, vidi: a. vasiliev, BÍl-garski vÍzro`denski maŸstori, 215-219.36 J. ^okrevska-Filip, Pravedno i gre{no ispove-dawe vo crkvata Sv. \or|i vo Struga, Zbornik na trudovi posveten na 25-godi{nata dejnost na mi-tropolit g. Timotej, izdanie na MpC, Debarsko-ki~evska eparhija, ohrid 2007, 295- 308.37 Za ikonografijata na umetnosta na umiraweto, vidi: e. Bakalova, Ars Moriendi, akd. petÍr Dine-kov-90 godini ot ro`denieto na u~eni®-humanist, sofi® 2001; kako se slika smrta na gre{nikot i

le`i na smrtna postela, a do nego go demne ko-stur38 i |avol39 so svitok. Zad ma`ot gre{no {to se ispoveda stoi |avol so svitok, a odoz-gora gleda i pla~e angelot hranitel. Duhov-nikot sedi so zatvoreno evangelie, tuka e Hristovata ikona i eden dopolnitelen detaq, polici so knigi. vo slednoto pole e Smrtta na pravedniot, (sl. 9b)~ovekot {to umira spokojno, a do nego e angelot i nezadovolniot |avol. Hristos vo oblak blagoslovuva, ange-lot hranitel vo cvetna tunika so svitok i venec stoi do ma`ot, koj ~isto se ispovedal. Duhovnikot stoi ispraven, go ~ita evangeli-eto i epitrahilot mu e prefrlen na glavata na vernikot. Hristovata ikona e na yidot, a i detaqot so bibliotekata, kako vo prethodna-ta scena, ne e izostaven .eden interesen primer na Ispovedawe kaj du-hovnikot se sre}ava vo crkvata sv. \or|i, s. ^ani{te, Mariovo, slikana verojatno od ne-koja kru{evska tajfa vo 1882 g40 (sl.10). kako

smrta na pravednikot nao|ame vo erminijata na Dionisij od Furna (562), (563), vidi: M. MediÊ, Stari slikarski priru~nici III, 521; Za najstara-ta pretstava kaj nas vo crkvata sv. ilija Gorni od 1513/14 g., s. Bawani, vidi: Z. rasolkoska Nikolov-ska, Po tragite na zografite od vtorata dece-nija na XVI vek vo Skopska Crna Gora, kulturno nasledstvo, XVI(1989), 1993, 63;38 personifikacija za smrtta.39 personifikacija na smrtnite grevovi.40 D. ]ornakov, Rezultati od evidencijata i stru~nata dokumentacija na spomenicite na

Sl. 15. Freska, 1891, Dimitrij i \or|i Andonovi, Sv.Spas, s. Lalen

Fig. 15. Fresco, 1891, Dimitrij and Gjorgi Andonov, The Holy Savior, v. Kalen Sl. 16. Freska, 1839-46, Georgi zograf so sinot

Emanuil od Selica, Sv. Dimitrija, BitolaFig.16. Fresco, 1839-46, George Zographos and son

Emanuel from Selicas, St. Demetrius, Bitola

227

Sl. 17. Freska, 1858, Konstantin i Dimitar Atanasovi, Sv.Petka, s. Malovi{taFig.17. Fresco, 1858, Constantine and Dimitar Atanasov, St. Petka, v. Malovishta

na teatarska scena so krenati zavesi se od-viva ~inot na ispovedaweto. Duhovnikot e sednat na prestol, do nego e Hristovata iko-na, a pred nego e kleknata `ena i |avolot {to ja demne. potamu kon duhovnikot odi angelot hranitel i vodi ma` oble~en vo xube i fu-stanela , tuka se i dva |avola, eden svrten kon ma`ot i drug svrten kon edna ̀ ena vo narodna nosija, koja ~eka da se ispoveda. vo site gorenavedeni primeri slikarite go izostavile sv. andrej Jurodivi.vo krivopalane~koto selo rankovci vo 1885 godina `ivopisuvaweto na crkvata sv.Nikola go izvel sinot na Di~o Zograf, avram,41 so svoite sorabotnici od Treson~e Miron iliev i Grigorija petrov Zograf. (sl.11) Na ju`nata fasada tematski se oprede-lile za narativno didakti~ki temi kako {to se Kaznite za poedine~nite grevovi, Odewe kaj baja~kata so folklorni obele`ja na lo-kalnoto naselenie i Pravednoto i gre{no ispovedawe. sledej}i ja detalno tatkovata er-minija, avram Di~ov so sorabotnicite kom-pozicijata ja predal minuciozno, a pritoa ne go izostavil i likot na sv. andrej Jurodivi. slikaweto na skratenata redakcija na sv. is-povedawe e po~esta i po{iroko rasprostra-

neta. popularna e kaj dojdenite zografi i me|u domicilnite mija~ki i kru{evski maj-stori. Tie go sledat obrazecot {to cirku-liral najmnogu preku svetogorskite kni`ni ikoni42 i erusalimite43 od XIX vek, so mali dopolnuvawa ili skratuvawa kako rezultat na nivnata inventivnost i raspolo`liviot prostor vo hramot. skratenata redakcija na sv. ispovedawe se slika vo dolniot registar na vtoroto Hristovo pri{estvie. imeno, toa e prvata scena od frizot kade {to se pretsta-vuvaat poedine~nite kazni za ubijcite, krad-cite, la`govcite, bludnicite i dr.koga govorevme za razvienata redakcija na ovaa tema go spomenavme golemoto vlijanieto na Di~ovata erminija, no koga stanuva zbor za skrateniot obrazec, povtorno ne smeeme da go odmineme Di~o Zograf. ovoj teoretski educiran slikar, koj e sto`er na makedonskoto religiozno slikarstvo na

kulturata-crkvi i manastiri vo mariovskiot, tikve{kiot i gevgeliskiot kraj, kulturno na-sledstvo X-XI (1983-84), skopje 1987, 151.41 a. vasiliev, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori, 188-189

42 vo manastirot sv. arhangel Mihail vo Bero-vo se ~uva kni`na ikona so vertikalen prikaz na stra{niot sud, so sv. ispovedawe i poedine~nite kazni, od sredinata na XIX vek, od nepoznat avtor. vakov primerok e publikuvan kaj D. papastratos, vidi: D. Papastratos, Paper Icons,Greek Orthodox Religi-ous Engravings, 1665-1899, Vol. I, Athens,1990, kat. 54, 89.43 vo manastirot sv. Bogorodica vo s. pobo`je se ~uva erusalim od XIX vek, kade {to pod stra{niot sud e pretstaveno sv.ispovedawe, a do nego ma`ot i `enata {to spijat vo nedela. signaturite se gr~ki.

228

XIX vek, na svoja dvaeset i osumgodi{na vo-zrast, vo 1847 godina go zavr{il `ivopisu-vaweto na pripratata na crkvata sv. \or|i vo s.Bawani44. so izvonredno ~uvstvo za de-taq, plasti~na naracija i evidenten strav od horroi vacui, Di~o naslikal edna od najdramati~nite kompozicii na stra{en sud {to zaslu`uva na{a posebna elaboracija vo nekoja druga prigoda.

vo dolniot registar pod Trkaloto na `ivotot45 i kosa~ot-smrt, toj go naslikal ISPOVEDAN£E SPASITELNOE. Duhovniokot e pretstaven sednat pod arka, kade }to visi kandilo i Hristovata ikona (o{tetena). pred nego e kleknato mom~e {to se ispoveda i od nego izleguvaat zmii. Zad mom~eto stoi |avolot so otvoren svitok, go opomenuva da ne gi ka`uva svoite grevovi.Tuka e i angelot hranitel, koj ta`no go gleda za{to ne si gi ka`uva site grevovi. (sl.12) ovoj obrazec go prifatil negoviot sin avram slikaj}i vo mariovskite crkvi sv. ilija, s. Melnica vo 1881 (sl.1 3) i vo sv. petka, s. Be{i{ta vo 1884 46(sl. 14) pritoa poka`uvaj}i ja svojata likovna zrelost47.podocna modelot go primenuvaat i spase, krste, eftim, kosta, rusalim od lazaropo-le i Gari vo crkvata sv. vlasij, s. lo`ani, stru{ko, vo 1898 g. Druga simplificirana varijanta so prisustvo na |avolot pri ispove-daweto48 primenuvaat zografite od Gari, bra}ata Dimitrij i \or|i andonovi49 vo crkvata sv. spas, s. kalen vo 1891 godina (sl.15). Tretata, najsimlificirana varijanta na is-povedaweto se sostoi od pretstavuvawe na duhovnikot, vernikot pred nego i Hristovata ikona. ovaa varijanta se promovira vo crkva-ta sv. Dimitrija vo Bitola kade {to rabote-le zografite Georgi Zograf i negoviot sin

Sl. 18. Freska, 1861, Konstantin od Selica, Sv. Petka, s. Oreovo

Fig.18. Fresco, 1861, Constantine from Selicas St. Petka, v. Oreovo

sl. 19. Freska, bra}a atanasovi, sv. spas, s. ra{tak

Fig.19. Fresco, 1872, Atanasov brothers, The Holy Savior, v. Rashtak

44 e. aleksiev, Di~o Zograf, (izd. \ur|a), skopje 1997, 10; Za postariot ̀ ivopis na ovaa crkva, vidi: G. Suboti˚, Sveti ™ore u Bawanima, istorija i arhitektura, ZlU Matica srpska, 25, Novi sad 1985, 135-160.

45 Tuka prvpat Di~o go vnesuva Trkaloto na `ivo-tot vo ramkite na stra{niot sud, a sledej}i go ovoj obrazec i nepoznatite zografi vo crkvata sv. petka vo s. pobo`je vo 1873 g., }e ja vnesat vo pro-gramata ovaa scena, pokraj sv.ispovedawe i odewe kaj baja~kata. kako se slika ovaa scena nao|ame vo erminijata na Dionisij od Furna, vidi: M. MediÊ, Stari slikarski priru~nici III, (564) 6. kako se slika isprazni `ivot ovog sveta,521;Za ikonogra-fijata na ovaa tema, vidi: E. Bakalova, The Wheel of Life in 17th Century Painting-Iconographic Sources, ZlU Matica srpska, 32-33, I Tom, Novi sad 2003, 9-1946 a. vasiliev, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori, 188.47 vo ranite osumdesetti na XIX vek avram Di~ov slikal vo crkvata sv. Nikola vo stru{koto selo vrani{te, kade {to se gleda nedovolnata obu~enost (potpi{an e vo naosot).48 ovaa varijanta se sre}ava i vo crkvite sv. ere-mija, vo s. Gorni Disan i vo sv. arhangel Mihail vo s. kokre (1884 g.), verojatno se `ivopisani od mija~ki zografi. 49 D. ]ornakov, Rezultati od evidencijata i stru~nata dokumentacija na spomenicite na kulturata - crkvi i manastiri vo mariovskiot, tikve{kiot i gevgeliskiot kraj, 150.

229

emanuil od kosturska selica, me|u 1839-1846 godina.50 Na zapadniot yid na vlezot vo hra-mot tie naslikale izvonredno dramati~en i narativen stra{en sud. vo dolniot registar, levo od vratata, kompozicijata zavr{uva so pou~nata ilustracija na svetoto ispovedawe.Tuka e pretstaven duhovnikot so epitrahil kako sedi, a pred nego e kleknata `ena so prekrsteni race na gradite, koja gi ispoveda svoite grevovi. Na yidot e Hristovata ikona i delumno so~uvanata signatura na gr~ki ja-zik EZOMOLOGHSIS. pandan na ovaa scena se ma`ot i `enata {to spijat za praznik, |avo-lot {to gi nabquduva i stolpnikot {to pa|a zgrozen od nivniot grev (sl.16)Desetina godini podocna ovoj obrazec go ko-ristat i slikarite konstantin i Dimitar51

atanasovi od s. Magarevo.52 vo 1858 vo crkva-ta sv. petka vo s. Malovi{ta,53 na galerijata na severozapadniot yid vo ramkite na scenata inspirirana od kanonskata i apokrifna li-teratura, kade {to se naglasuva doa|aweto na ilija54 i enoh55 pred vtoroto pri{estvie56 za borba so antihristot, vo dolniot desen regi-star, so so~en kolorit go naslikale ispove-daweto na edno mlado mom~e. pandan na ovaa scena se ma`ot i `enata {to spijat vo nedela kako vo pogorniot primer (sl.17).vo edno drugo bitolsko selo, oreovo, na sprotivnata ju`na strana od Baba planina, vo crkvata sv. petka57 `ivopisot go izvel zografot konstantin od kosturska selica vo 1861 godina58. Na zapadniot yid od `en-skata galerija slikarot go naslikal vtoro-to pri{estvie so sv. ispoved i poedine~nite kazni, koe korespondira so ikonografijata na kni`nite ikoni, so mala razlika {to na kni`nite ikoni se ispoveda ma`, a tuka e pretstavena `ena (sl.18). Ne slu~ajno ja spomenuvame ikonografijata na kni`nite ikoni bidej}i vo ovaa crkva ja otkrivme i najstarata pe~atena grafika na ovaa tema, koja datira od 1807 godina i e delo na bra}ata partenie i Gerasim karavija od itaka,59 a pe~atena e vo konstantinopol.60

Sl. 20. Freska, 1882, Nikola Atanasov, Sv. Bogorodica, s. [tavica

Fig.20. Fresco, 1882, Nikola Atanasov, The Holy Virgin, v. Shtavica

50 a. Nikolovski, "Umetnosta na XIX vek vo Make-donija (izvod od studija)", kulturno nasledstvo, br. 9, skopje 1984, 21; r. Mihajlovski, Prilozi za prou~uvawe na hramot "Sveti Dimitrij" vo Bitola, pelagonitisa, Godina 4, br. 7/8, Bitola 1999, 119.51 Dimitar andonov go naslikal ikonostasot vo crkvata Uspenie na sv. Bogorodica vo Dele~evo vo 1858 g., vidi: a. Nikolovski, Evidencija na spomenicite na kulturata vo Berovo, Del~evo i Vinica, kulturno nasledstvo, br. 10-11, (1983-84)skopje 1987, 185.

52 ovie zografi rodeni vo s. Magarevo, ~ii `ivo-ti i rabota ne se prou~eni, se pretpostavuva deka rabotele vo crkvite vo bitolskite sela, vidi: a. Nikolovski, "Umetnosta na XIX vek vo Makedo-nija (izvod od studija)", 23.53 r. paligora, Sv. Petka - Malovi{ta, Bitola 2006, 81.54 kniga prorok Malahija 4:5-6; kniga Mudrost si-rahova 48:10; evangelije na Mateja 17:11.55 kniga Mudrost sirahova 44:15.56 vidi: r. lozanova, PÍrvoobrazi na Apokalipsi-sa v bÍlgarskoto cÍrkovno izkustvo, problemi na izkustvoto, br. 3, sofi® 1998, 46.57 D. ]ornakov, Rezultati od evidencijata na spomenicite na kulturata-crkvi i manastiri vo bitolskiot kraj, kulturno nasledstvo XIV-XV (1987-88), skopje 1990, 147.58 imeto na zografot se spomnuva vo natpisot nad severniot vlez od hramot. 59 se pretpostavuva deka ovie bra}a bile ~leno-vi na mo{ne poznatoto semejstvo karavija, koe vo XVI vek od krit se preselilo vo itaka. Bra}ata rabotele vo konstantinopol me|u 1805-13 g. vidi: D. Papastratos, Paper Icons,Greek Orthodox Religious Engravings, 1665-1899, 62.60 D. Papastratos, nav. delo, 86-93. Grafikata vo sv. petka namesta e ra~no boena so terakotna tempe-ra i ima golemi o{tetuvawa.

230

Najsimlificirano ilustrirawe na ispove-daweto sre}avame kaj kru{evskite zografi, koi preferiraat vernikot {to se ispoveda da bide `ena. vo crkvata sv.spas vo skopskoto s. ra{tak `ivopisot go izvel vangel so bra}ata Nikola i konstantin atanasovi (anasta-sovi)61 vo 1872 godina. Na katnata galerija go naslikale stra{niot sud i vo leviot agol pod pravednicite, vo smalen razmer go pretstavi-le ~istoto ispovedawe. scenata ne e posebno oddelena, a intreresen detaq e i Hristovata ikona, koja ne e od tipot pantokrator, tuku Mandilion. (sl.19) kru{evskite zografi pri ilustriraweto na ovaa scena ja izostavuvaat Hristovata ikona. Toa e slu~aj vo crkvata

sv.Bogorodica vo s. [tavica, prilepsko, od 1882 (sl.20) i vo crkvata sv.arhangel Miha-il vo s. arhangelos, vo blizina na pela, od 1888g. kade {to slikal Nikola anastasov.62 vrz osnova na goreiznesenite primeri mo`e da zaklu~ime deka vo Makedonija vo tekot na XIX vek ikonografskata tema na pravedno i gre{no ispovedawe bila prisutna vo reper-toarot na doma{nite i dojdeni zografi vo site mo`ni varijacii. Za rasprostranuvawe na temata, sekako, pridonesol i najplodniot slikar na toa vreme Di~o Zograf so negova-ta erminija i bawanskiot primer i negovite mnogubrojni u~enici i sledbenici.

61 a. vasiliev, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori, 278-279; a. Nikolovski,"Umetnosta na XIX vek vo Makedonija (izvod od studija)", 22.

62 Za crkvata vo s. arhangelos vidi: N.K. MOUSO-

POULOU, OI EKKLESIES TOU NOMOU PELLHS, Qes-

saloniki 1973 (reprint 1989), 150 (pl.3), 151 (pl.1), 497 * Za koristenata foto dokumentacija im blago-daram na kolegite: v. popovska-korobar, N. Mi-trevski, B. vidoeska i i. Gergova.

231

Jasmina CHoKREVSKA - FIlIP

THE EMERGE OF THE ICONOGRAPHIC THEME “JUST AND WRONGFUL CONFESSION” IN MACEDONIAN PAINTING

Summary

The register of paintings and masters in Macedonia from the 19th century is impressive. The same can be said for the iconographic themes established in the painting of the zographs from this period that were transmitted from Russian and Ukraine printed books with Western approach.Other influences were intro-duced through the Athonite paper icons, apocryphal literature, and the Hermeneia of Dionysius of Fourna. These, fashioned the painting trends during the 18th century and long after wards. In addition, the many locally compiled manuals had impact on the 19th cen-tury painting. one of the themes that were popular among 19th century painters was the Just and Wrong-ful Confession, also known as: Complete Confession, Holy Confession, Allegory of the Confession, and Confession with the Minister.Through their painting the artists conveyed the sac-rament of Confession, which stands for penance or reconciliation. They precisely delivered the act of confessing and admittance of sins before God in the presence of a minister who is the spiritual guide and confessor.The iconography of the theme Just and Wrongful Confession was transmitted through 16th century Western painting, via Crete and the Ionic islands, however, other scholar believe that the theme is more recent and was brought from Asia Minor and Con-stantinople. In Macedonia the iconographic theme of Just and Wrongful Confession can be traced throughout the 19th century in both detailed and concise form.The detailed structure of the theme corresponds with:1) the frescos of the church of St. luke at the Rila Monastery painted by Hristo Dimitrov as well as the frescos in the same monastery of the church The Vail of the Holy Virgin by Toma Viљanov from 1811.2) the frescos by the zograph Mitrofan from 1817 in the Athonite monastery of Zographou.

3) with the etching distributed by the acclaimed Hadji Isaja archimandrite of the Rila Monastery from 1839/40.4) with a similar Athonite etching from the monas-tery of Koutloumousiou. 5) with the description given in the Hermeneia by Dičo Zograf which has been dated to 1835-39.An instruction how this composition is to be painted is found in the Hermeneia of Gjorgji Donevich from the village of Gari from 1888, that corresponds with Dicho’s reference. In a Hermeneia of an unknown local author from to the late 19th century after the instructions for painting of the Second Coming of Christ, guidelines are given for the expended form of this theme, but further down are given instructions for the concise form of this theme as well.The chartered expended form of the Holy Confession that is found in Dicho’s first Hermeneia is comprised of two episodes. In The Wrongful Confession the minister is enthroned. Kneeling next to him is a young beardless man from whose mouth snakes spring out in accordance to his sins, behind him is the Devil with a scroll. Near by are the sad Guardian Angel and another sad Angel who holds an open scroll, and points his finger to-wards the minister. The scene ends with the departing of the young man holding a staff, accompanied by a Devil sticking out his tong and bearing a scroll.The next description refers to the episode of the Just Confession. The standing minister with a mitra on his head, is adorned with an epitrachelion, and holds an open Codex Above him is the icon of Jesus Christ, and kneeling before him is a man with a beard. Above the believer a wreath bearing Angel and Jesus Christ holding a Codex and blessing should be depicted. In the middle of the composition a departing Devil is to be rendered, and at the opposite side the justly con-fessed man who hand in hand with the Angel moves on is topped by the image of St. Andrew the Fool.

232

on the paper icons the busts of the Archangels Gabri-el and Michael are depicted on the corners, whereas on frescos these images are left out.The Mijak painters’ pupils and followers of Dicho Zograf, like the Radev brothers,his son Avram, and the Makariev brothers implemented the stretched form of this composition with individual modifica-tions.

The concise form of The Holy Confession was paint-ed more often and circulated in wider extent. It was popular among the visiting artist and among the do-micile painters from Kru{evo and from the Mijak region. When speaking about the concise form once again we must not bypass Dicho and his early work in the church of St. George at Banjani. Dicho, and other artists of the period followed the models that

were transmitted by the Athonite paper icons and the 19th century painted canvases of the “Holy Jerusa-lem”. These artists in the composition occasionally supplemented or diminished details as result of their creativity, or they tailored the scene in accordance to the space that was entrusted to them. The concise form of The Holy Confession (Sacred Avowal) was painted in the lowest register of the Second Coming (Parousia). Namely it is the first scene in the band where the punishments for particular sins are illus-trated, like the chastisements for murderers, thief’s, sodomites, liars and etc.The above stated examples show that thought the 19th century the iconographic theme of the Just and Wrongful Confession in Macedonia was popu-lar among the domicile, and the visiting artist, in all forms and variations.