PROBLEMATIKA SANACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DEL NA …mvd20.com/LETO2010/R24.pdf · vodotoka, je podatek o evidentiranih drstiščih rib. Zavod za ribištvo Slovenije v svojem Ribiškem

dr. D. ZABRIC, dr. K. PLIBERŠEK, G. ALBREHT, M. BERTOK, T. TAVČAR, L. RAMŠAK, M.ČARF

- 134 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010

dr. Daša ZABRIC* dr. Kaja PLIBERŠEK* Gregor ALBREHT* Marko BERTOK* Tone TAVČAR* Lucija RAMŠAK* Maša ČARF*

PROBLEMATIKA SANACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DEL NA VODOTOKIH S STALIŠČA ZAVODA ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE

POVZETEK

Osrednji cilj Vodne direktive (Water Framework Directive; 2000/60/EC) je vzpostaviti okvir za varstvo površinskih in podzemnih voda na celotnem ozemlju EU. Glavni okoljski cilji do leta 2015 je torej doseganje in ohranjanje dobrega stanja vseh površinskih in podzemnih voda, kar pomeni predvsem njihovo dobro ekološko stanje in ekološki potencial, dobro kemijsko in količinsko stanje, ugodno stanje za habitate in vrste ter zagotovitev ukrepov, ki bodo preprečili slabšanje oz. zagotavljali ohranitev visoke kakovosti vodnih ekosistemov, kjer je ta že prisotna. Tudi Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008) v uvodnih določbah pravi, da je cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. V nadaljevanju med drugim določa, da je treba rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave. Vsakdo je tudi dolžan varovati kakovost in količino voda ter jo uporabljati tako, da čim manj vpliva na naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov, skladno s pogoji, ki jih določa ta zakon in drugi predpisi.

Z vidika ribištva Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/2006) (v nadaljevanju: ZSRib) v 19. členu določa, da mora biti vsak poseg v ribiški okoliš načrtovan in izveden na način, ki v največji mogoči meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Med pomembnimi ukrepi za doseganje zgoraj navedenih ciljev je torej tudi ohranjanje vodnih habitatov in vodnega življa. Prav z ne dovolj premišljenimi in strokovno nepodprtimi posegi v vodotoke pa se lahko od tega cilja močno oddaljimo. Z neustreznimi posegi v vodotoke lahko namreč močno, v nekaterih primerih pa tudi usodno, vplivamo na biotsko in kemijsko kakovost le-teh ter njihovo morfologijo (oblikovanost) in hidrologijo (vodnatost). V prispevku se osredotočamo predvsem na škodljivost neustreznih posegov z vidika ribištva. Navkljub vsemu zgoraj navedenemu namreč na Zavodu za ribištvo Slovenije opažamo, da prihaja vsako leto pri izvajanju različnih posegov v obsegu sanacijskih, vzdrževalnih in intervencijskih del na vodotokih do številnih za ribe, vodne organizme in njihove habitate negativnih in v veliki meri tudi trajno nepopravljivih posledic. * dr. Daša ZABRIC, univ. dipl. biol., *dr. Kaja PLIBERŠEK, univ. dipl. biol., * Gregor ALBREHT, univ. dipl. prav.., * Marko BERTOK, univ. dipl. biol., * Tone TAVČAR, Fish and Wildlife technologist, * Lucija RAMŠAK, univ. dipl. biol.* Maša ČARF, univ. dipl. biol., Zavod za ribištvo Slovenije, Sp. Gameljne 61a, 1211 Ljubljana - Šmartno




Pri tem je potrebno še izpostaviti, da so navedeni posegi mnogokrat že na meji tega, kar še lahko sodi v okvir sanacijskih in vzdrževalnih del, kot je določeno v Zakonu o graditvi objektov in drugih področnih predpisih, ali pa ta okvir že presegajo, zato bi morale ustrezne institucije v določenih primerih predhodno preveriti, ali glede na vrsto in obseg predvidenih del ni potrebno za tak poseg gradbeno dovoljenje oz. drugo ustrezno soglasje ali dovoljenje, saj je lahko škoda za vodne habitate in vodni živelj, ki s takim posegom nastane, nepopravljiva. Poudariti je potrebno, da lahko ima pridobitev ustreznega strokovnega mnenja neposredni pozitivni učinek tudi za samega izvajalca sanacijskih ali vzdrževalnih del. Poleg tega, da bo tak poseg izveden skladno z 19. členom ZSRib, bo tudi možnost uveljavljanja odškodninskih zahtevkov izvajalcev ribiškega upravljanja zaradi škode nastale na ribah manjša, saj škode v najboljšem primeru ne bo oz. bo ta zmanjšana na najmanšo možno mero. Verjetno ne gre krivde za slabo situacijo na tem področju iskati le pri neupoštevanju oz. nepoznavanju področne zakonodaje s strani izvajalcev omenjenih posegov, ampak tudi v slabi informiranosti slednjih, pomanjkanju sodelovanja pristojnih institucij, omejeni časovni razpoložljivosti finančnih sredstev in verjetno še kje. Zato naj ne bo ta prispevek le kritika trenutnega oz. zatečenega stanja, ampak predvsem spodbuda oziroma poziv, da skupaj stanje na tem področju v bodoče izboljšamo.

UVOD

Za izvajanje ribiškega upravljanja je Slovenija razdeljena na 12 ribiških območij, 67 ribiških okolišev in 2972 ribiških revirjev. Glede na način ribiškega upravljanja imajo številni vodotoki oz. njihovi deli tudi status varstvenih revirjev, kot so npr. gojitveni revirji za sonaravno gojitev rib ali rezervati. Trenutno ima kar 600 ribiških revirjev status rezervata, skupno pa se ribiško upravljanje izvaja v 1358 varstvenih revirjih. Rezervati so namenjeni vzpostavljanju in ohranjanju populacij domorodnih vrst rib, odvzemu spolnih celic plemenskih rib za nadaljnjo gojitev domorodnih vrst rib za poribljavanja ter ohranjanju genskega materiala rib. Večina rek in potokov predstavlja življenjski prostor številnim ribam in ostalim vodnim organizmom. Zavod za ribištvo Slovenije kot s strani Republike Slovenije ustanovljen javni zavod opravlja določene upravne, strokovne in razvojne naloge s področja ribištva, kamor sodi tudi monitoring populacij rib in monitoring rib kot elementa ekološkega stanja voda ter izvajanje ribiškega upravljanja v vodah posebnega pomena. Pomemben podatek, ki daje informacije tako o fizikalno-kemijskem in ekološkem stanju določenega vodotoka, je podatek o evidentiranih drstiščih rib. Zavod za ribištvo Slovenije v svojem Ribiškem katarstru vodi evidenco drstišč. Drstišče je vodni prostor, ki zaradi posebnih hidromorfoloških lastnosti omogoča razmnoževanje posameznih ribjih vrst. Zakon o sladkovodnem ribištvu določa, da je prepovedano posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Med hujše prekrške pravnih oseb, ki se kaznujejo z globo, spadajo prav posegi na drstišča oziroma vznemirjanje rib na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. V skladu s predpisi so pomemben del upravljanja rib naloge v zvezi z ohranjanjem ugodnega stanja rib in doseganja dobrega ekološkega stanja. Posledično izvajanje ribiškega upravljanja predstavlja tudi izvajanje ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja rib ter trajnostno rabo rib. Pri izvajanju ribiškega upravljanja, katerega pomen je upravljanje ribolovnih virov v celinskih vodah, se številni izvajalci ribiškega upravljanja pogosto soočajo s težavami, ki so posledica različnih posegov v vodotoke. Zaradi nevključenosti Zavoda za ribištvo Slovenije in ostalih izvajalcev ribiškega upravljanja ter neusklajenosti in nesodelovanja z izvajalci različnih posegov na vodotokih, kamor spadajo tudi sanacijska in vzdrževalna dela, prihaja do poslabšanja življenjskih pogojev za ribe in spreminjanja njihovih habitatov. Vplive lahko ločimo na vplive v času izvajanja del in na trajne posledice zaradi spremenjenih habitatov. Najhitreje vidni vplivi posegov v struge vodotokov so povečano kaljenje vode, spremenjeno dno struge vodotoka, uničenje obrežne vegetacije in spremenjen hidrološki režim vodotoka. Dolgoročne posledice uničujočih posegov v struge vodotokov so uničena drstišča rib in zmanjšana ali uničena raznolikost habitatov rib. Zavod za ribištvo Slovenije je v preteklosti že organiziral posvet v zvezi s problematiko urejanja vodotokov, kot jo vidi ribiška stroka. Posvet se je nanašal na usklajevanje kriterijev in zahtev vodarske stroke pri urejanju vodotokov z zahtevami ribiške stroke po omogočanju prehajanja in prostega razporejanja rib v vodotokih.




PROBLEMATIKA Sanacijska in vzdrževalna dela na vodotokih so del vodnogospodarskih nalog, urejanj vodotokov zaradi zagotavljanja poplavne varnosti, odpravljanja posledic poplav, zaščite vodne in ostale infrastrukture, popravljanju poškodb na objektih vodne infrastrukture ter zagotavljanja funkcionalnosti objektov vodne infrastrukture. Rezultat sanacijskih ali vzdrževalnih posegov v vodotoke v smislu urejanja pretočnosti in prodonosnosti vodotokov je med drugim tudi spremenjena hidromorfologija struge vodotoka. Posledice spremenjene hidromorfologije struge so sprememba v sestavi usedlin, fizikalno-kemijskih in biotskih lastnosti vode, kar pomeni bistveno spremembo habitata. Sprememba habitata vpliva na ribje združbe, kar se odraža kot sprememba v vrstni sestavi, velikosti populacij, prostorski razporeditvi vrst, velikostni in starostni strukturi populacij. Pri izvedbi različnih sanacijskih ali vzdrževalnih del se pogosto ne upošteva določil zakonodaje, ki določa temeljna načela varstva okolja in sonaravno urejanje vodotokov. Dela se velikokrat izvedejo ob neprimernem času, ko se ribe drstijo, zaradi česar se reprodukcija rib močno zmanjša. Posamezna drstišča so lahko uničena, s tem pa je dolgoročno onemogočeno preživetje rib. Najpogosteje uporabljene metode za dosego cilja urejanja vodotokov so: izravnavanje struge, stabilizacija struge s talnim pragovi ali jezbicami – odbijači toka, betoniranjem, kamnometi, širjenje in poglabljanje struge, preusmeritev vodnega toka, umirjanje toka, odstranitev obrežne vegetacije, odstranjevanje naplavin, postavitev prodnih zadrževalnikov ali zaplavnih pregrad za zadrževanje plavin.

Posegi v okviru vzdrževalnih in sanacijskih del, ki najbolj negativno vplivajo na združbe rib in njihove habitate, so neposredni posegi v samo strugo vodotoka, kot so npr. betoniranje struge, stabilizacija struge z uporabo kamnometa ali skalometa, postavitev vodnih pregrad in odstranitev obrežne vegetacije. Nekatere za ribe in njihove habitate negativne posledice navedenih posegov so naslednje:

Tabela 1: Nekatere pogoste posledice posegov v strugo vodotokov

POSEG KRATKOROČNE POSLEDICE(med gradnjo)

DOLGOROČNE POSLEDICE(po izvedbi)

Betoniranje struge

vodotoka

izcejanje strupenih betonskih

odplak v vodo

kaljenje vode

pogin rib

prevelika hitrost vodnega toka

uničenje habitatov rib

uničenje obstoječih drstišč

osiromašenje vrstne pestrosti ribjih združb

Širjenje struge

vodotoka

kaljenje vode znižanje vodostaja/presuševanje struge

segrevanje vode

zmanjšanje pestrosti habitatov

zmanjšanje števila (površine) skrivališč za ribe


Izravnavanje struge kaljenje vode povečanje hitrosti vodnega toka

zmanjšanje števila (površine) skrivališč za ribe

uničenje habitatov rib

uničenje obstoječih drstišč


Izvedba prodnega

zadrževalnika

kaljenje vode

uničenje obstoječih brežin

zmanjšana ali popolnoma preprečena prehodnost vodotoka za ribe

in nedostopnost drstišč

spremenjena prodonosnost in posledično sprememba substrata dna

dolvodno od prodnega zadrževalnika

osiromašenje ali uničenje vrstne pestrosti ribjih združb

Odstranitev obrežne

vegetacije

zmanjšana osenčenost struge

izguba skrivališč za ribe

segrevanje vode (spremenjen temperaturni režim vode)

povečanje erozije brežin





Pri izvajanju sanacijskih ali vzdrževalnih del z negativnimi posledicami za ribe in njihove habitate se tako vse zgoraj navedene posledice posegov seštevajo in stopnjujejo. Tako lahko npr. pri posameznih posegih v vodotoke pride hkrati do uničenja pestrosti habitatov, obrežne vegetacije, kaljenja vode ter uničenja drstišč rib. Pomembna je tudi prehodnost vodotokov za ribe, saj se le z zagotavljanjem prehodnosti struge prepreči genetska izolacija populacij znotraj posameznih odsekov vodotoka. Primeri za ribe neustreznih izvedb posegov na vodotokih

Slika 1: Izvedba prodnega zadrževalnika, ki onemogoča prehodnost za ribe (Kaja Pliberšek, Daša Zabric 2010; ZZRS)

Slika 2: Izravnavanje struge in odstranitev obrežne vegetacije (Miha Petkovšek, Danilo Puklavec, 2010; ZZRS)

Slika 3 in 4: Kaljenje vode, povečanje hitrosti vodnega toka in uničenje obrežne vegetacije (foto: Miha Petkovšek, 2010; ZZRS); razširjanje in izravnava struge pri utrjevanju brežin s kamnometom (Danilo Puklavec, 2010; ZZRS)




Slika 5: Urejanje vodotoka – neposredni poseg v strugo (Miha Petkovšek, Danilo Puklavec, 2010; ZZRS) Primer za ribe ustrezne izvedbe posegov na vodotokih

Slika 6 in 7: Sonaravna ureditev odseka struge Želimeljščice kot primer za ribe sprejemljive ureditve vodotoka. Upoštevane so minimalne ekološke potrebe rib, kjer so ribam dostopni tipi habitatov, ki jih posamezna vrsta ribe v svojem življenjskem ciklu potrebuje. (Aljaž Jenič, 2010; ZZRS) Življenjski prostor rib (habitate) predstavljajo vodotoki, kjer se ribe drstijo, razvijajo, prehranjujejo, rastejo, se skrivajo in prezimujejo (Cowx in Welcomme, 1998). Med temi habitati se ribe lahko tudi selijo. Vsaka ribja vrsta ima svoje ekološke zahteve, zato je za ohranjanje vrstne pestrosti potrebna razgibanost vodnega toka in struge in s tem pestrost vodnih habitatov. Pri izvajanju posegov izvajalci pogosto nimajo celostnega pristopa k urejanju vodotokov. Posegi se načrtujejo lokalno in brez upoštevanja posledic na celoten vodotok, torej gorvodno in dolvodno od posega, ali celo na celotno porečje pri izvajanju večjih posegov. Z izvedbo neustrezne regulacije struge se naravno, razgibano obliko struge spremeni v enolično, regulirano strugo, kar ima za posledico poslabšanje ali celo izginotje ustreznih habitatov za ribe. Primer takšne neustrezne regulacije vodotoka je izvedba ravnega betonskega zidu v strugi reke Mirne v kraju Mirna. Na podlagi vzorčenj Zavoda za ribištvo Slovenije v letu 2009 je bil dokazan vpliv izvedene regulacije na ribje združbe (Slike 8 – 13).




Slika 8 in 9: Reka Mirna v vasi Mirna. Na levi naravni in na desni reguliran odsek reke. (arhiv ZZRS, 2010)

naravna struga regulirana struga

Del

ež [%

]

0

20

40

60

80

100

kapelj

kapelj

blistavec

pisanka

blistavec

pisanka

babica

potočna postrv

rdečeoka

pisanec

navadni ostriž

donavski potočni piškur

pohra

klen

pisanka

blistavec

kapelj

Slika 10: Številčni delež vrst rib in piškurjev v naravni in regulirani strugi reke Mirne v kraju Mirna. V reguliranem odseku številčno prevladuje kapelj, ostale vrste so zastopane v manjšini. V naravnem delu so vrste številčno bolj enakomerno zastopane. Na desni strani so nanizane vrste kot si sledijo v histogramu. Z elipso so označene vrste, ki so bile prisotne v naravnem odseku struge in niso bile opažene v reguliranem odseku. S kvadratom je označena vrsta, ki je bila prisotna v reguliranem odseku struge, in ni bila opažena v naravnem odseku struge reke Mirne.




Celotna dolžina osebka [cm]

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18

Frek

venc

a

REGULIRANA STRUGA, blistavec

N=158

naravna struga regulirana struga

Bom

asa

[kg/

ha]

0

20

40

60

80

100

120

140

160

* p




- uporaba naravnih materialov (les, kamen, vrba in kombinacija),

- izbira profila struge vodotoka, ki ohranja njegovo vodnatost in hkrati zagotavlja poplavno varnost (npr. terasasta izvedba brežine),

- ohranjanje meandriranja vodotokov, kjer je to mogoče, ali zagotavljanje razgibanosti vodnega toka znotraj regulirane struge,

- pri izvedbi vodnih pregrad se na ustrezen način zagotovi prehodnost za ribe (višina pragov, globina podslapnega tolmuna, izvedba drč, ribjih prehodov…),

- skrivališča za ribe (odprtine v kamnometu, skalometu, jezbicah, pod obrežno vegetacijo),

- ohranitev obrežne vegetacije s selektivno sečnjo ali nadomeščanje z avtohtono vegetacijo.

ZAKLJUČEK

Dejstvo je, da so določeni posegi na vodotokih, med katere sodijo tudi vzdrževalna in sanacijska dela, nujni in potrebni ter da se tudi škodi, ki pri tem nastane na ribah, vodnih organizmih in njihovih habitatih, ne da popolnoma izogniti. Vendar bi lahko bila ta škoda bistveno manjša v kolikor bi bili navedeni posegi strokovno bolj premišljeni in utemeljeni. Neupravičeno in iluzorno je seveda pričakovati, da bodo izvajalci teh posegov ustrezno strokovno usposobljeni tudi za področje ribištva in da bodo znali presoditi, kakšen oz. kako naj se izvede poseg, da bo v največji možni meri zagotavljal ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Vendar pa izvajalca nepoznavanje tega področja ne odvezuje dolžnosti, da zagotovi oz. izvede tak poseg na takšen način, da bo ustrezal pogojem iz 19. člena ZSRib. To lahko doseže s tem, da pred posegom pridobi strokovno mnenje ustreznega strokovnjaka oz. institucije s tega področja. Za področje sladkovodnega ribištva je to Zavod za ribištvo Slovenije, ki ga 45. člen ZSRib pooblašča in mu nalaga tudi izdajanje navedenih strokovnih mnenj. Sanacijska in vzdrževalna dela se tehnično lahko izvede na način sonaravnega urejanja, ki je sprejemljiv za ribe in druge vodne organizme. S pravilno izbiro materialov in načina izvedbe se lahko vzpostavi boljše stanje vodnih habitatov in izboljša prehodnost za ribe, kar prispeva k boljšemu stanju populacij rib. Ob upoštevanju dejstva, da se sanacijska in vzdrževalna dela na vodotokih večinoma ne izvajajo na za ribe ustrezen sonaraven način, je nujno potrebno izboljšati sodelovanje med izvajalci vodnogospodarskih del in strokovnjaki za ribe.

VIRI

- Vodna direktiva (Water Framework Directive; 2000/60/EC); http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/sektor_za_vode/vodna_direktiva/

- Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008)

- Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/2006) - Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1; Uradni list RS, št. 102/2004-UPB1, 14/2005

popr., 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl.US: U-I-165/09-8, 108/2009)

- Arhiv Zavoda za ribištvo Slovenije; http://www.zzrs.si/ - Cowx I. G., in Welcomme R. L, 1998: Rehabilitation of Rivers for Fish, FAO

Documents

PROBLEMATIKA SANACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DEL NA …mvd20.com/LETO2010/R24.pdf · vodotoka, je podatek o evidentiranih drstiščih rib. Zavod za ribištvo Slovenije v svojem Ribiškem