Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Številka 85 • julij 2010Cena 1,54 €

www.diabetes-zveza.si

Prof. dr. Tadej Battelino:

Debelost je socialna bolezen

Športno-rekreativno srečanjediabetikov Slovenije na Rogli

Prof. dr. Tadej Battelino:

Debelost je socialna bolezen

Športno-rekreativno srečanjediabetikov Slovenije na Rogli

J U L I J 2 0 1 0 3

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

Telefon: (01) 430 54 44, faks: (01) 430 54 54,

e-pošta: sloda@siol.net, e-pošta uredništva:

sladkorna.urednistvo@gmail.com,na spletu: www.diabetes-zveza.si

Iz da ja telj ski svet:Jan ko Ku šar (pred se dnik),

Maruša Pavčič,Dominik Soban, Val ne a Ju re čič,

(čla ni)

Ure dni ški od bor:Živa Janež

(glav na in od go vor na ure dnica), Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Tomo Šajn, Aleš Škvarča, dr. med.,

Ksenija Šperanda, (čla ni),Špel ca Ru dolf

(taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

Grafična priprava: BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk:Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjeno 17.850 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95

Projekt glasilo Slad kor na bo le zen je na podlagi javnega razpisa (Ur. l. RS, št. 14/2010 z dnem

26. 2. 2010) finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Ministrstvo za zdravje je z javnim razpisom v letu 2009/2010 namenilo

sredstva za financiranje redne dejavnosti ZDDS na področju varovanja

in krepitve zdravja

Izdajo Sladkorne bolezeni je omogočila FIHO

– Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij

Novo Nordisk AS je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Spoštovane bralke, spoštovani bralci!

Jan ko Ku šar, pred sed nik Zve ze druš tev di a be ti kov Slo ve ni je

Na zadnji seji uredniškega odbora našega glasila Sladkorna, ko smonačrtovali in se dogovarjali o vsebini prihodnje, 85. številke glasila, je večinsko prevladalo mnenje naše glavne in odgovorne urednice Žive,da bomo v tokratni številki nekoliko obširneje spregovorili o našihprehranskih navadah oziroma – o debelosti.

V zadnjih letih zelo hitro narašča tudi število mladih, ki imajo glede na svoja leta čezmerno telesno težo. V veliki meri je to gotovo tudiposledica neprimerne prehrane in zanemarjanja telesne aktivnosti.

Stroka nas znova in znova opozarja na posledice nezdrave prehrane.Očitno se tega še vedno premalo zavedamo in podcenjujemo poslediceteh nezdravih navad. Še zlasti bi morali zelo skrbno in odgovorno mislitina naš jedilnik mi, sladkorni bolniki. To ugotavljam tudi na lastnihizkušnjah. Nisem med tistimi, ki se težko odpovedujejo za sladkornebolnike neprimerni prehrani. Seveda se občasno tudi sam spozabim. To se mi najpogosteje zgodi ob kakšni dobri sladici, ki je pripravljena v domači kuhinji. Tudi v prijetni družbi ali na kakšnem družinskempraznovanju pozabimo na dieto. Paziti moramo, da se to ne dogajaprepogosto. Posledice naše nedoslednosti so lahko tudi dolgotrajne. Kar nekaj časa je nato treba skrbeti za primerno prehrano, da namnaprave za merjenje sladkorja v krvi in druge meritve pokažejo, da smose poboljšali. Zato je zelo pomembno, da upoštevamo priporočila našihdiabetologov in osebnih zdravnikov, ki spremljajo naše zdravstvenetežave, nam svetujejo in pomagajo, da bi tudi s to trdovratno boleznijočim bolj normalno živeli.

Tudi sami že veliko vemo o tem, kako ravnati, da se bolezen ne boposlabšala. Naša volja in vztrajnost sta pri tem zelo pomembni. Za našeravnanje je v zadnjem času na voljo po dostopni ceni tudi veliko zelopoučne in strokovne literature. Ni razlogov, da bi se jezili in iskali krivce,predvsem sami lahko in moramo poskrbeti, da bo naše zdravstvenostanje čim bolj normalno.

Za letošnje poletne počitnice ste se gotovo že odločili, kje jih bostepreživeli. V najbolj vročem mesecu se ne bomo preveč izpostavljalisončnim žarkom, saj ni niti prijetno niti koristno. Če pa že bomo v temčasu na morju ali ob kakšnem zdraviliškem bazenu, si bomo izbraliprimeren prostor za počitek.

Kjerkoli že boste, drage bralke, spoštovani bralci, vam želim, da prijetno in lepo preživite letošnje počitnice. Morda je prav ta čas tudi primeren za nekoliko več telesne aktivnosti. Tudi na mizi naj bo več sadja in zelenjave, če bo z domačega vrta – toliko bolje.

Lep pozdrav vsem bralkam in bralcem!

U V O D N I K

Foto:Brane Bombač

J U L I J 2 0 1 04

V S E B I N A

www.diabe

tes-zveza.si

6 15. Športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije na Rogli

8 Pahljača raznovrstnih oblik izobraževanja

10 Prof. dr. Tadej Battelino: Debelost je socialna bolezen

12 Doc. dr. Cirila Hlastan Ribič: Zakaj diete na dolgi rok ne delujejo?

14 Z zdravili nad debelost?

16 Pasti potrošništva

17 Svetovalni telefon za bolnike s sladkorno boleznijo DIA-FON kmalu tudi pri nas

18 Hujšanje v skupini je bolj uspešno

20 Žrtve oglasov za nezdravo hrano

22 Presnovni sindrom

24 Šport: Gorske poti za sladkorne bolnike

29 Atrijska fibrilacija: Ko preddvori migetajo

32 Osebna zgodba: Ta nesrečni dan ali kako prisluhniti sebi

34 Pisan primorski poletni jedilnik

36 Prehrana sladkornih bolnikov - iz teorije v prakso

39 Poročila društev diabetikov Ljubljana, Murska Sobota, Sežana, Velenje, Škofja Loka, Trbovlje, Domžale, Ajdovščina-Vipava, Novo mesto, Maribor, Kranj, Hrastnik in Idrija

48 Koledar športnih in drugih aktivnosti društev diabetikov

J U L I J 2 0 1 0 5

Spoštovani!

Prekomerna prehranjenost v svetu narašča. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo imele ZDA leta 2020 kar 45 odstotkov prebivalcev debelih.Vzporedno narašča tudi število sladkornih bolnikov tipa 2. Debelostzmanjšuje življenjsko kakovost, povečuje zbolevanje za številnimi boleznimiin skrajšuje življenjsko dobo. V Sloveniji naj bi bilo kar 54 odstotkov odraslih v starostnem obdobju od 25 do 64 let čezmerno prehranjenih, kar 15 odstotkov vseh oseb pa je debelih.

Tokratno poletno številko smo posvetili odvečnim kilogramom, ki nekaterejezijo pri drugih pa je prekomerna prehranjenost postala resen zdravstveniproblem.

Prof. dr. Tadej Battelino v intervjuju ugotavlja, da ima debelost podobnezakonitosti kot nalezljiva bolezen. Raziskovalci so dokazali, da je že stik z okoljem, v katerem je bilo veliko debelih ljudi, dejavnik tveganja za razvojdebelosti. Pravi, da je debelost tudi socialna bolezen, ki še zlasti močnovpliva na otroke. Nezdrave prehranjevalne navade se pogosto začnejo že votroštvu. Največkrat so ti dejavniki: neustrezna sestava in priprava obrokov,neprimerno število obrokov in dnevna razporeditev le-teh, energijsko gostiobroki hrane, sladkane brezalkoholne pijače, velikost obrokov in na hitropripravljena hrana izpostavlja doc. dr. Cirila Hlastan Ribič v prispevku Zakajdiete na dolgi rok ne delujejo?

Pomembno vlogo pri nastanku debelosti pa imajo tudi pomanjkljivaozaveščenost in psihološki dejavniki. Stanje kroničnega stresa in nerešljivihfrustracij, pri nekaterih ljudeh vodijo v prekomerno uživanje hrane in s tem v prekomerno prehranjenost.

Izdelki pa nas nagovarjajo, da jih kupimo. Nakup živil ni več preprostoopravilo, opozarja novinarka Slavka Hajdenkumer, za preudarno in varnoizbiro bi kupec pogosto potreboval mnogo znanja. Zveza potrošnikovSlovenije navaja številne primere zavajanja potrošnikov, zato je potrebna za preudarno izbiro izdelkov ustrezna zaščita in veliko informacij.

Čudežne paličice s katero bi lahko zamahnili in odpravili odvečno težo, še ni. Vzorce starega, uničujočega vedenja pa je tako težko prekiniti.

Veliko lahko naredimo v trenutku, ko se zavemo, da sami ne zmoremoizstopiti iz začaranega kroga. Skupinsko hujšanje je mnogim pomagalo. V 61 zdravstveno-vzgojnih centrih po Sloveniji potekajo delavnice hujšanja o katerih je spregovorila njihova pobudnica prim. asist. Jana Govc Eržen.Seveda pa je aktivna udeležba in motivacija pri tem ključnega pomena.

Poletni čas pa je priložnost, da naše neustrezne prehrambene navadespremenimo in si privoščimo zdravje, ki se začne na domačem krožniku.Pripravili smo veliko koristnih nasvetov, kako nadomestiti zimsko-pomladansko pomanjkanje s paleto zdravih poletnih jedi. Ne glede narazlične vidike debelosti, so avtorji tokratne številke enotnega mnenja: pri ohranjanju zdrave teže je zelo pomembno, da se pravilno in zdravoprehranjujemo ter veliko gibamo.

Na naše zdravje in dobro počutje pa vpliva mnogo dejavnikov. MarijaMerljak jih je združila v deset zapovedi, med katerimi ne gre pozabitipozitivnega mišljenja in čim več smeha!

Ustvarjalci revije Sladkorna bolezen vam želimo lahkotno in aktivnopoletje.

Debelost skrajšuje življenjsko dobo

Živa Janež, urednica

B E S E D A U R E D N I K A

J U L I J 2 0 1 0

Marija M. Kotnik

Ljudje se začnemo zavedati svojegazdravja šele takrat, ko ga začnemoizgubljati. To je resnica, ki ji nihče nemore ubežati. Sladkorni bolniki, tudiudeleženci 15. Športno-rekreativnegasrečanja, to vedo in se tega zavedajo.Prav zaradi in morda zgolj zaraditega si Zveza društev diabetikov Slo-venije že več kot pol stoletja s svojimiprogrami in veliko aktivnostjo priza-deva za čim globljo ozaveščenost inzdrav življenjski slog. Saj je le zzgodnjim prepoznavanjem sladkornebolezni in pravočasnim zdravljenjemmogoče preprečiti zaplete, ki so ne-malokrat precejšnje breme za posa-meznika kot tudi za njegove bližnje.Tako je pozdravil v svojem nagovoru

udeležence tudi Ljubo Germič, pred-sednik odbora za zdravstvo v držav-nem zboru in poslanec, ki je dejal,da številni udeleženci srečanja naRogli »pravzaprav sporočajo vsem, kiso tako ali drugače povezani ali delu-joči v zdravstveni politiki, da jim nivseeno za svoje zdravje. Da želijo prioblikovanju odločitev sodelovati, jihoblikovati, da bi epidemija 21. stole-tja, kar diabetes danes je, imela čimmanjše negativne posledice za življe-nje posameznika in za družbo v celo-ti.« V nadaljevanju pa je še enkrat po-udaril staro, a nemalokrat neuresni-čeno misel, da je treba postaviti bol-nika v središče vsakega dogajanja,vseh odločitev in prednostno zagoto-viti zdrav način življenja; kar je giba-nje, je zdrava prehrana in, seveda,odgovornost posameznika za to, »daob današnjem hitrem tempu, ob stre-sih, ki jih doživljamo, temu res name-nijo pozornost. Predvsem pa, da boposameznik skrbel zato takrat, kozdravje še ima. Odgovornost družbeza to je neizmerna, saj mora poskr-beti, da ponudi in da podporo temprogramom, hkrati pa, da ko bolezenpride, omogočiti takšne programe, kibodo kakovostni, ki bodo zagotavljalikakovostno obravnavo vseh, ne gledena kraj bivanja v državi, da bodo po-sledice bolezni čim manjše,« je dejalGermič in ponovil, »da smo vsi sood-govorni za oblikovanje takšne zdrav-stvene politike, kjer bo bolezni čimmanj, sproščenega, družabnega inprijetnega življenja pa čim več.«

POSLANICA MINISTRA ZA ZDRAVJEMisel o skupni odgovornosti vseh

je udeležencem sporočil tudi ministerza zdravje Dorjan Marušič, ki je v po-slanici (prebral jo je predsednikZveze društev diabetikov SlovenijeJanko Kušar) zapisal, da je »vesel, kerje Slovenija letos dobila Nacionalniprogram za obvladovanje sladkornebolezni in da je bil hkrati sprejetnačrt, kako ga bomo uresničevali vprvih dveh letih. Program zajema vsevidike zdravstvene oskrbe, vključujerazlične zdravstvene in nezdravstve-ne strokovnjake in poudarja partner-stvo med vsemi, ki delajo na tem po-dročju. Rad poudarim, da moramo obskrbi za bolnike več pozornosti na-meniti tudi skrbi za zdrav način ži-vljenja in spodbujati telesno aktiv-nost. Današnji dogodek je odličnapriložnost, da boste lahko ob prijet-nem druženju tudi telesno aktivni,«je zapisal minister v poslanici in jokončal z zahvalo za prispevek zvezedruštev diabetikov pri oblikovanju Na-cionalnega programa ter za prizade-

»Res imamo sladkorno bolezen, a ona nas nima«Številna prizorišča, 1650 udeležencev,odlična organizacija ter obilo dobrevolje so osrednje značilnosti jubilejnega15. Športno-rekreativnega srečanjadiabetikov Slovenije na ZreškemPohorju; natančneje na Rogli, zadnjosoboto v maju. Hudomušno vreme jegrozilo, da bo pokvarilo razpoloženje, a se to ni zgodilo. Izkazalo se je, da sovsi udeleženci letošnjega srečanja s pozitivno energijo in veliko dobrevolje pregnali temne oblake nad 1517 metrov nadmorske višine v svetu,kjer zrak resnično še diši po svežem.

6

Veliko udeležencev se je odpravilo na pohod

VSE

FOTO

: BR

AN

EB

OM

BA

Č

Ljubo Germič,poslanec in predsednik odbora za zdravstvo v državnemzboru

Na 15. Športno-rekreativnem srečanju diabetikov Slovenije zbralo kar 1650 udeležencev

A K T U A L N O : 15. Športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije na Rogli

J U L I J 2 0 1 0 7

vanja pri skrbi pri povezovanju bolni-kov s sladkorno boleznijo.

V odgovoru pa so udeleženci sre-čanja na Rogli ministru izrazili priča-kovanje, da se bo partnerstvo, dose-ženo pri pripravi Nacionalnega pro-grama za obvladovanje sladkornebolezni, z veliko mero odgovornostinadaljevalo tudi pri njegovem ures-ničevanju v praksi. »Napovedujejose pomembne zakonske spremembena področju dejavnosti iz zdravstve-nega varstva in zavarovanja. Tudi natem občutljivem družbenem področ-ju so po dolgihletih potrebnespremembe.Treba je poskr-beti, da seraven in kako-vost zdravstve-ne oskrbe nebosta poslabša-li, čakalne vrstepa ne podaljša-le,« je še zapi-sano v odgovo-ru na ministro-vo poslanico.

TELESNA AKTIVNOST INSKRB ZA PREHRANO STA NUJNI

Eden najbolj zadovoljnih zaradi do-gajanja na Rogli pa je bil zagotovoJanko Kušar, predsednik Zveze društevdiabetikov Slovenije. Vzroka za njego-vo zadovoljstvo ni bilo težko odkriti:»Na začetku bi bilo koristno poudariti,da se je v 15 letih močno povečalo šte-vilo udeležencev. Pred 15 leti v Domža-lah je bilo približno sto udeležencev,danes pa že 1650. Po svoje smo prese-nečeni nad pripravljenostjo naših bol-nikov in seveda svojcev teh bolnikov,da prihajajo na naša srečanja. Po enistrani je zanimivo, da se srečajo z dru-gimi društvi, hkrati izmenjajo aktivno-sti. Vsako tako srečanje pa spodbujatudi k odgovornosti za tisti del našeskrbi za zdravje, to je telesni aktivno-sti. Veliko udeležencev se je udeležilopohoda, nekaj pa se jih je pomerilo

tudi v drugih disciplinah. Največ ude-ležencev gre na pohode, kar je tudipriporočljivo. V društvih diabetikov jepovezanih približno 18 tisoč članov,bolnikov s sladkorno boleznijo pa jepo zdajšnjih podatkih skoraj 120 tisoč.Vendar je treba poudariti, da so tuditisti, ki ne pridejo na naša srečanja, te-lesno aktivni. Ali si sami prizadevajoza to, da hodijo ali v okviru drugihdruštev in organizacij. Mislim, da jevelika večina sladkornih bolnikov spo-znala, da sta telesna aktivnost in skrbza prehrano med temeljnimi nalogaminas sladkornih bolnikov. Ne da bi samiimeli to odgovornost, zgolj zdravilaniso dovolj. Sami moramo marsikajstoriti za to, da bo naše zdravje čimbolj normalno. Zase lahko rečem, dase dobro počutim, ne glede na leta, neglede na bolezen. Predvsem zato, kerupoštevam tisto, kar je potrebno za

sladkornega bolnika, in zadeve selahko kar dobro uredijo,« je dejalJanko Kušar, tik preden se je odpravilna ogled prizorišč, na katerih je prav-zaprav mrgolelo udeležencev. In zado-voljstva. In smeha. Tisti, ki se niso od-pravili na pohod, so se pomerili v šahuin namiznem tenisu in na svojevrstnipohorski olimpijadi, kjer so tekli nasmučeh, žagali hlod, vlekli vrv in po-skušali srečo v metu podkve.

Tudi predsednikDruštva diabetikovCelje Slavko Brus niskrival zadovoljstva.»Vesel sem, da smolahko pripravili sreča-nje, s katerim smosporočili, da sicerimamo sladkorno bo-lezen, a ona nasnima,« je dejal indodal, da je bilo sre-čanje »na čudoviti pla-noti, kjer si pašnikipodajajo roke s pro-

stranimi stoletnimi gozdovi, mir pamoti le žvrgolenje ptic, pripravljenov okviru projekta zreške občine Obči-na po meri invalidov.«

Ko se je pozno popoldne ali celozgodaj zvečer kolona avtobusov, vkaterih so bili tudi dobitniki medalj,spuščala z Rogle, je bilo slišati marsi-katero zabavno anekdoto. Utrujenostini bilo (no, malo najbrž že), številnipa so se že veselili prihodnjega sre-čanja. To bo prihodnje leto v MurskiSoboti.

DOBITNIKI MEDALJNamizni tenis: Ženske - 1. Anica Rep; 2.Milena Srabočan; 3. Kristina Kasnik; Mo -š ki - 1. Boris Govednik; 2. Stane Babič; 3.Roman JakopičŠah: 1. Aleksander Uršič (Sežana); 2.Franc Mrak (Škofja Loka); 3. Lovro Sku-mavec (Krško)Pohorska olimpijada: 1. Društvo diabeti-kov Ilirska Bistrica; 2. Društvo diabetikovKočevje; 3. Društvo diabetikov SlovenjGradec

Slavko Brus, predsednik Društva diabetikovCelje in Janko Kušar, predsednik Zveze društevdiabetikov Slovenije, predajata zastavo zveze

organizatorju prihodnjega srečanja

Na svojevrstni pohorski olimpijadi, ki je vklju-čevala štiri discipline (tek na smučeh, vleka

vrvi, žaganje hloda in met podkve) so se ude-leženci bolj zabavali kot zares tekmovali

J U L I J 2 0 1 0

asist. dr. Jelka Zaletel Vrtovec, dr. med.,predsednica Diabetološkega združenja Slovenije

Diabetološko združenje Slovenije jepovabilo strokovnjake in laike, naj ssvojimi predstavitvami oblikujejo Fe-stival edukacijskih gradiv, programovin praks za oskrbo bolnika s sladkor-no boleznijo, ki je potekal 15. maja2010 v Univerzitetnem kliničnem cen-tru Ljubljana. Prispelo je veliko zani-mivih in raznovrstnih predlogov, zatoje bil program prava pahljača razno-vrstnih oblik izobraževanja bolnikovs sladkorno boleznijo.

BOLNIK NI PASIVNISPREMLJEVALEC

Vloga bolnika se spreminja. V pre-teklosti je bil tisočletja hvaležni pre-jemnik zdravstvene pomoči brezmožnosti za sooblikovanje zdravlje-nja. Šele dobri dve desetletji imamonov koncept, ki poskuša besedi »bol-nik« odvzeti asociacijo »bolečina« inki v bolniku ne vidi žrtve bolezni, kiji je naložena pasivna vloga v zdra-vljenju. Danes bolnik s sladkorno bo-leznijo izkuša, kako pogosto se vzvezi s sladkorno boleznijo odločasam: pri jedi, pri gibanju, pri samo-stojnem odločanju o odmerkih inzuli-na in o pogostnosti in o času, ko siizmeri krvni sladkor, če naštejem lenekaj najpogostejših. Seveda želimo,da bi bile vse te odločitve čim boljpravilne, da bolnik ne bi bil v stiski,da bi izmerjene rezultate tudi razu-mel in znal pravilno ukrepati. Mo-drost ob vsem tem pa je tudi upošte-vanje prave mere odgovornosti, kibolnika ne obremeni – upoštevati, dasmo ljudje različni.

Uvodne besede je pospremila pred-stavnica z ministrstva za zdravje, kisrečanja s tako široko in povezovalnotematiko podpira in spodbuja. V nada-ljevanju je prim. dr. Jana Govc Eržen,nacionalna koordinatorica za preventi-vo srčno-žilnih bolezni, spregovorila ovlogi družinskega zdravnika kot pose-bej bližnjega partnerja svojim bolni-kom in o moči, ki jo takšno sodelova-

nje lahko prinese v preprečevanje bo-lezni. Mateja Tomažin Šporar, pred-sednica Sekcije medicinskih sester vendokrinologiji pri Zbornici zdravstve-ne nege, je zbranim prikazala organi-zirano delovanje njihove sekcije in po-nudila vizijo razvoja vloge medicinskesestre izobraževalke.

ORGANIZIRANO DELOVANJEBOLNIKOV IMA DOLGO TRADICIJO

Strokovnjaki že dolgo prepoznavajopomen pravilno izbranih in na prije-ten način posredovanih sporočil, kijih bolnik išče med svojo boleznijo.Doc. dr. Marko Medvešček in Maruša

Pavčič sta predstavila pahljačo brošurin knjig za bolnike s sladkorno bo-leznijo, ki jih pripravljata že tri deset-letja. Uvodne besede o preteklosti inviziji Zveze društev diabetikov Slove-nije so optimistično zazvenele iz ustpredsednika zveze Janka Kušarja. Zzasedenim življenjskim slogom stase spopadli Jolanda Polanec in Kar-men Janša, ki sta predstavili projektgorenjskih društev »Šopek planinskihpoti za sladkorne bolnike«, ki na za-nimiv in varen način bolnike in njiho-ve bližnje zvabi v gore. Želimo si, dabi podobni projekti zacveteli tudi vdrugih pokrajinah, saj nam hribov inhribčkov ne manjka. Uspehi učnih de-lavnic Društva diabetikov Ljubljanaso bili v mednarodnem merilu že

predstavljeni, tokrat pa tudi domačijavnosti; Judita Erjavec in Maruša Pav-čič sta predstavili rezultate, na katereje lahko ponosen vsak tim, ki jih do-seže. Veseli smo tudi, da smo gostilipredstavitev o tekmovanju iz znanjuo sladkorni bolezni za učence osnov-nih in srednjih šol, prek kateregaznanje o zdravem življenjskem sloguin o sladkorni bolezni prek otrokstopa v naše družine; Maruša Pavčičin Aleš Skvarča sta poudarila tudipomen primernih gradiv in Aleševonavdušeno pripovedovanje o prepro-stih in iz zgodb bolnikov izvirajočihtemeljih njegovega Abecedarija slad-

korne bolezni inPrvih sladkornihkorakov se je razli-lo med poslušalci.Skupaj z vami želi-mo delati za vas,brez vas ne gre.

SLADKORNABOLEZENIN MEDIJI

Letošnji dan led-vic sta tokrat prvičs skupno akcijopočastila Združe-nje ledvičnih bolni-kov Slovenije inZveza društev dia-betikov Slovenije

Pahljača raznovrstnih oblik izobraževanjaDruštva bolnikov s sladkorno boleznijo in Zveza društev diabetikov Slovenije so zelo aktivni partnerji pripomoči in skrbi za sobolnika. Podobno velja tudi za dejavnosti medicinskih sester edukatork in zdravnikov, s katerimi se redno srečujete v ambulantah. Vendar, kako dobro se poslušamo? Poleg sobolnikov, edukatork in zdravnika spremljajo bolnika številni strokovnjaki z zdravstvenega in drugih področij. Tudi družba samaponuja oporo pri preprečevanju sladkorne bolezni s krepitvijo zdravega načina življenja. Pa vemo, kaj vse nam je na voljo?

A K T U A L N O : Festival edukacijskih gradiv, programov in praks za oskrbo bolnika s sladkorno boleznijo

8

Doc. dr. Marko Medvešček, dr. med. in Maruša Pavčič

Asist. dr. Jelka ZaletelVrtovec, dr. med.

Prim. dr. Jana GovcEržen, dr. med.

J U L I J 2 0 1 0 9

pod geslom Zaščiti ledvice – nadzo-ruj diabetes!, ki ga je predstavilaMojca Lorenčič in opozorila na moč,ki jo združenja bolnikov v sodelova-nju z mediji imajo v ozaveščanju obolezni in zdravju. Iz stiske medicin-skih sester izobraževalk iz obdobja,ko še ni bilo edukacijskih gradiv, jenastala zamisel o strokovni zdrav-stvenovzgojni reviji Vita, ki zdaj ssvojo prosto dostopnostjo, visokonaklado in strokovnostjo na številnihpodročjih polni vrzeli, o čemer jeprepričljivo spregovoril Črt Mori,predstavnik tiskovne agencije Morel.

PREHRANA – VSAKODNEVNEDILEME BOLNIKA SSLADKORNO BOLEZNIJO

Zveza potrošnikov Slovenije je za-nesljiv ocenjevalec hrane, ki jo lahkokupimo v naših trgovinah, in, kot jeprepričljivo in jasno prikazala PajkŽontar, lahko potrošniku bolniku spreprostim sistemom semaforja po-maga ugotoviti, kaj je tisto, kar je.Jasna in sporočilna, predvsem pa

trdno podprta z dokazi je tudi DGEPrehranska piramida, ki jo je prikaza-la Irena Sedej. Ne samo količina,temveč tudi vrsta in način obdelavemaščob vplivata na hranilno vrednostmaščob, pravi prehranska strokovnja-kinja Ruža Pandel.

ZASEBNI SEKTOR SODELUJEV OSKRBI BOLNIKAS SLADKORNO BOLEZNIJO

Na tem srečanju smo k aktivni ude-ležbi povabili tudi farmacevtskedružbe in druga podjetja, ki sodelu-jejo pri oskrbi bolnika s sladkornoboleznijo. Zasebni sektor na področ-ju sladkorne bolezni ne sodelujezgolj z izdelavo in prodajo zdravil inmedicinsko-tehničnih pripomočkov,temveč daje tudi podporo bolnikom.Joži Groboljšek iz družbe Roche, far-macevtske družbe, je predstavilaučinkovit edukacijski portfelj Accu-Check, ki sega tudi na področja bol-nikovih največjih strahov, težav indilem in daje podporo zdravstvenimstrokovnjakom v veščinah, s katerimi

se v formalnem izobraževanju nesrečamo: komunikacija, psihološkapodpora, gojenje motivacije. MatejaKšela Gantar iz podjetja Micro+Poloje predstavila nogavice za diabetikeReflexa in opozorila na skrbno negonog. Poleg omenjenih podjetij so do-godek prepoznale za pomembnegain ga finančno podprle tudi družbeNovoNordisk, Servier Pharma in Me-dias International.

PROST DOSTOP DO PROGRAMOVPRIMARNEGA PREPREČEVANJAKRONIČNIH BOLEZNI

Sanja Vrbovšek je predstavila delo-vanje Inštituta za varovanje zdravja,in sicer enote za preprečevanje in

spremljanje kroničnih bolezni CINDISlovenija. V zdravstvenovzgojnihcentrih, ki se bodo nadgradili v cen-tre za krepitev zdravja, že potekajoprogrami za ohranjanje in krepitevzdravja in so zanimiva baza za raz-voj v smeri sodelovanja v oskrbi bol-nika s sladkorno boleznijo ter tudiza preprečevanje sladkorne boleznitipa 2. Družba, ki s številnimi aktiv-nostmi spodbuja zdrav način življe-nja, ima sistemske ukrepe, med ka-terimi je tudi omejevanje trženja ne-zdrave hrane in pijače, predvsemotrokom, o čemer je spregovorilaMojca Blenkuš.

BOLNIK S SLADKORNOBOLEZNIJO SE SREČUJEZ RAZLIČNIMI STROKOVNJAKI

Mateja Bandur, patronažna sestra,v domove tudi najbolj onemoglih pri-naša zdravje in skrb. Valnea Jurečičje predstavila vlogo lekarniškega far-macevta, ki je najširše dostopenzdravstveni strokovnjak in bo v pri-hodnje prevzel večjo podporo za ob-vladovanje sladkorne bolezni. Dru-žinska zdravnica Jana Govc Eržen paje predstavila šolo hujšanja v svojemkraju, v kateri sodelujejo tudi lokalnimediji, njej kot zdravnici gledajo podprste, kaj kupi v trgovini, izgubljenekilograme pa proslavijo hujšajočiskupaj s svojimi prijatelji. Da je igrasodoben pristop pri izobraževanjubolnika s sladkorno boleznijo, je po-kazala Majda Mori Lukančič in pred-stavila didaktično igro za bolnike ssladkorno boleznijo tipa 2. Uvajanjeinsulina je manj stresno in zelo učin-kovito ter varno, če se uvaja v skupi-nah, kar je prikazala Andreja Žnidar-šič in rezultate postavila ob bok re-zultatom iz znanih kliničnih raziskavter nam predala žar, s katerim medi-cinske sestre izobraževalke in bolnikidelajo na ta bolnikom prijaznejšinačin. Karin Kanc je v predstavitvi»jazindiabetes je FIT« prikazala kori-sti sodelovanja FIT-trenerja v eduka-ciji bolnikov z najzahtevnejšimi nači-ni zdravljenja ter prijetne načine zaedukacijo o prehrani, kuhanju in gi-banju. Krhkost bolnika s sladkornoboleznijo na hemodializnem zdra-vljenju in posebne zahteve v prehra-njevanju ter vodenju sladkorne bole-zni je z veliko empatije predstavilaMarija Madronič.

Naši raznovrstni pogledi so se vza-jemno bogatili, z zanimanjem smoposlušali različne ideje in pozdravljalibogate projekte. Še se bomo srečali.

Judita Erjavec Karmen Janša in Jolanda Polanec Aleš Skvarča, dr. med.

FOTO

: BR

AN

EB

OM

BA

Č

J U L I J 2 0 1 0

Maja Južnič Sotlar

Kako kot zdravnik gledate na to,da v razvitem svetu debelost dobivaže epidemične razsežnosti? Najprej naj vas popravim. Podatek,

da je največ debelih ljudi v razvitemsvetu, nikakor ne drži. Debelost naj-hitreje narašča v deželah v razvoju.Največ debelih ljudi je v nerazvitemsvetu. Državi, ki se spopadata z naj-hitrejšo rastjo debelosti, sta Indija inKitajska, ki nista razviti državi. Tudi vrazvitih državah debele ljudi pravilo-ma najdemo med preprostimi in rev-nejšimi sloji. Revnejši ko je človek,večja je verjetnost, da bo debel. Dej-stvo je, da debelost narašča že 40 let,najprej pa se je razširila v družbah, kiso prve začele proizvajati ceneno, ne-kakovostno hrano. Človek je bil štirimilijone let navajen na lakoto in po-manjkanje, zato je telesno izvrstnopripravljen na razmere, v katerihmora stradati. Brez velike škode lahkoživi skoraj brez hrane tudi par ted-nov, medtem ko je telesno in razvoj-no popolnoma nepripravljen na kalo-rično obilje. Stanje obilja je za člove-ka popolnoma novo, zato nanj ni pri-pravljen in posledično zaradi njegakmalu zboli. Narava namreč v temrazvojnem obdobju ni vzpostavila po-trebnih varovalnih mehanizmov, ki binas obvarovali pred obiljem jedi.

Problem debelosti radi povezujemoz ZDA …Tam se je najprej pokazal, ker so

ZDA država, v kateri so reveži najprejspoznali in okusili cenene kalorije.Poceni nekakovostna hrana je postalaširoko dostopna in si jo je lahko pri-voščil prav vsak. V zgodovini so lju-dje pogosto stradali in strah predstradanjem je bil vedno prisoten vrevnih slojih prebivalstva, zato seniso znali ubraniti preobilja, ko je tonastalo in postalo lahko dostopno.Ker človek nima razvitih naravnihobrambnih mehanizmov, ki bi nasbranili pred nenadnim obiljem, senam nalaga v obliki odvečne maščo-be. Nekoč je bila odvečna maščobakoristna, ker je obilju vedno sledilo

obdobje stradanja, v katerem smonaloženo maščevje porabili in tudipreživeli, zdaj pa teh obdobij strada-nja ni več. Logično je, da človek natako stanje odgovori z boleznijo. Naj-pogostejši odgovor je sladkorna bo-lezen tipa 2, ki pa ni ena sama bole-zen in za nameček povzroči še vrstodrugih. Je namreč kriva za kar 40 od-stotkov vseh srčno-žilnih bolezni, jeprvi vzrok slepote in končne ledvičneodpovedi na svetu ter zagotovo edennajvečjih javnozdravstvenih proble-mov v svetu. Še zlasti skrb zbujajočepa je, da debelost močno naraščatudi med otroki mladostnicami inmladostniki.

Kako tudi ne bi? Na otroke ni težkovplivati, ti vplivi pa niso vedno dobriin koristni. Nekatera oglasna sporoči-la celo poskušajo trkati na vest star-šev, da morajo otrokom kupiti dolo-čene sladkarije, če jih imajo najrajena svetu, svoje otroke namreč.

Kako vi gledate na tovrstnereklame?Pred kratkim je Svetovna zdravstve-

na organizacija sprejela navodilo zaprepoved oglaševanja izdelkov za

otroke, kar je večina držav upošteva-la, žal med njimi ni Slovenije. Zatolahko pri nas še naprej neomejenogledamo tovrstna oglasna sporočila,ki nas prepričujejo, da je nekaj dobroza otroke. Seveda velika večina stva-ri, ki jih oglašujejo, ni dobra. Proizva-jalci se branijo, da so imeli v mislihdober okus in ne zdravstvenih kori-sti. Otroci so žal še vedno nezaščite-ni. Dajemo jim najcenejšo hrano, bo-gato s kalorijami in maščobami, po-gosto tudi zato, da nehajo sitnariti inda imamo mir pred njimi. Čips jihres za kratek čas pomiri in zadovolji,a s kakšnimi posledicami.

Pogosto lahko slišimo ljudi, ki sopretežki, da je za njihovo debelostkriva genetika. Koliko je v temresnice?Sklicevanje na genetiko pri debelo-

sti je enako kot sklicevanje na geneti-ko pri nezvestobi partnerja. Sevedaje mogoče, da ima nekdo genetskomočnejši libido kot drug, a je vendar-le od vsakega posameznika odvisno,ali bo nezvest ali ne. Pri človeku jekončno vse genetsko pogojeno, tudičustva, nagnjenja, lakota … Brez

Debelost je socialna bolezenDebelost je povsod po svetu čedalje večji javnozdravstveni problem. Svoje poglede na ta nezaželeni trend je v pogovoru razkril prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., endokrinolog in predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, presnovne bolezni in diabetes na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

I N T E R V J U : prof. dr. Tadej Battelino

10

Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., endokrinolog

FOTO

: BR

AN

EB

OM

BA

Č

J U L I J 2 0 1 0 11

dvoma imamo ljudje različno močnenagone, a ima vendarle zadnjo inodločilno besedo svobodna volja.Sami se odločimo, kako bomo ravna-li. Pri nekaterih je to lažje kot pridrugih in povsem mogoče je, daimajo nekateri ljudje večje težave prisamonadzorovanju.

Če ima genetika pri nekom večjomoč kot pri drugem, kako naj sitak človek pomaga, da se bo laženadzoroval? Ko govorimo o hrani, je treba vede-

ti, da na vnos hrane poleg genetikevpliva tudi mehanizem odvisnosti. Topa je lahko velik dodaten problem,saj je odvisnost zelo težko zdraviti,ker se ta mehanizem zelo dobrovzdržuje. Človek pogosto in prevečje in ta krog je lahko zelo neprijeten.Tudi če ima človek neskončno voljoin željo, da bi ga prekinil, je totežko. Vsekakor je smiselno poiskatipomoč strokovne osebe, nutricioni-sta, ki svetuje, kaj je treba jesti in vkaterih kombinacijah. Prav tako jepomembno, da se začnemo gibati.Telesna dejavnost ima tudi lepo last-nost, da lahko od nje postanemo od-visni. In ta odvisnost je koristna! Čelahko del odvisnosti od hrane zame-njamo z odvisnostjo od gibanja, je tonajboljše. Samo uravnotežena pre-hrana in veliko gibanja nas lahko pri-peljeta ven iz začaranega kroga de-belosti.

Zakaj dolgoročno uspe le redkim?Ker je boj z debelostjo močno od-

visen tudi od okolja, v katerem živi-mo. Izobraženi ljudje, ki poznajopravila zdravega življenja in imajourejeno življenje, veliko laže nadzira-jo telesno težo kot revni ljudje, ki ve-čino časa in misli namenijo delu zagolo preživetje. Če vse dneve le gara-jo, so utrujeni, slabo plačani, vdani vusodo, je njihova edina tolažbahrana, praviloma nekakovostna.Otroci pa odraščajo v takem okoljuin se tovrstnih vzorcev nehote navza-mejo še sami. In krog je sklenjen.

Pogosto so cele družine predebele.Kako to nezdravo tradicijoprekiniti?Ugledna medicinska revija New En-

gland Journal of Medicine je predčasom objavila izsledke raziskave, skatero so ugotovili, da ima debelostpodobne zakonitosti kot nalezljivabolezen. Raziskovalci so dokazali, daje že stik z okoljem, v katerem jebilo veliko debelih ljudi, dejavnik tve-

ganja za razvoj debelosti. Če se jenekdo dlje časa zadrževal med debe-limi ljudmi, je tudi sam postal debe-lejši, in če se je pozneje vrnil mednormalno težke ljudi, je tudi samshujšal. Gotovo je debelost tudi so-cialna bolezen in še zlasti močnovpliva na otroke. Otroci so zelo odvi-sni od okolja, v katerem živijo, in sodovzetni za vse, kar se z njimi inokoli njih dogaja, zato je zelo po-membno, kakšne informacije preje-majo in pod kakšnim vplivom so.Poleg tega moramo vedeti še, da sozlasti občutljivi pred puberteto inmed njo, saj se takrat nastavljajo šte-vilne presnovne poti in debelost vtem obdobju lahko pusti hude posle-dice za vse življenje. Morda pa je šehujša posledica slaba samopodoba,ki otroka lahko spremlja še potem,ko odraste. To potrjujejo tudi nekate-re raziskave, ki so pokazale, da sonekoč debeli otroci, ko odrastejo,slabše plačani kot njihovi enako iz-obraženi in inteligentni vrstniki, ki sobili v otroštvu normalno težki.

Kako pomagate družinam, katerihpretežki otroci prihajajo k vam vbolnišnico, še zlasti če imajo težaves preveliko težo tudi starši?Pediatrična klinika je zdravstvena

ustanova najvišjega strokovnega ni-voja. Smo zelo dobro organizirani inizvrstno sodelujemo tudi s pediatrina osnovni ravni. Že na rednih pedia-tričnih pregledih prepoznavamo čez-merno hranjene otroke in na ravnistroke imamo jasno opredeljeno, dokdaj posameznega otroka vodi nje-gov izbrani pediater in kdaj mora bitiotrok napoten k nam na kliniko. Pripretežkih otrocih je dobro čim prejopraviti določene preiskave, kerlahko že v zgodnji mladosti pride doresnih zdravstvenih posledic, pred-vsem do sladkorne bolezni in z njopovezanih zapletov. Lani smo pri de-setih odstotkih vseh na novo diagno-sticiranih otrok s sladkorno boleznijoodkrili sladkorno bolezen tipa 2.Deset odstotkov! Česa takega nismoopažali še nikoli prej, v letošnjemletu pa smo odkrili že osem otrok ssladkorno boleznijo tipa 2, najmlajšimed njimi je star komaj osem let.

Kako se na takšno novico odzovejostarši?Večinoma gre za otroke, ki so iz

družin, v katerih že poznajo sladkor-no bolezen. Poleg tega so to večino-ma družine, ki so obremenjene z de-belostjo. Razumljivo je, da so starši

žalostni, tako kot so starši vedno ža-lostni, ko jim otrok zboli za katerokoli hudo kronično boleznijo.

Pa jih to spodbudi k spremembam?Nekoč smo sprejeli otroka s slad-

korno boleznijo tipa 2, ki je izhajaliz družine, v kateri so bili vsi močnopredebeli. Otrokova bolezen je očetaspodbudila, da je shujšal za 50 kilo-gramov! Spremenjene prehranske na-vade so ugodno vplivale tudi na otro-ka, saj je shujšal tudi on in bolezenje potem izginila. Žal je takih prime-rov malo in večinoma nam ne uspespodbuditi celih družin k spremembiživljenjskega sloga.

Kaj pomeni tako huda bolezen zaotroka?Sladkorna bolezen tipa 2 je izjem-

no huda bolezen, ker gre za sklopbolezni. Vedno ima bolnik še poviša-ne maščobe v krvi, povišan krvnitlak, tako da ima že na začetku bole-zni tri hude dejavnike tveganja zarazvoj najrazličnejših zapletov naožilju in živčevju. Stopnja ogroženo-sti otrok je zelo visoka, sploh ker bo-lezen nastane v obdobju, ko se v or-ganizmu presnovni mehanizmi šelevzpostavljajo.

Se zapleti sladkorne bolezni priotrocih pokažejo prej, kot se sicerpri odraslih?Se. Japonska raziskava je pokazala,

da prej kot v dveh letih po diagnozinastanejo zapleti na živčevju. Do tehpride prej kot pri sladkorni boleznitipa 1. Sladkorna bolezen tipa 2 indebelost sta socialni bolezni, kar po-meni, da praviloma prizadeneta rev-nejše sloje prebivalstva, kar še do-datno poslabša stanje in prognozo.

Bo novi nacionalni program zaobravnavo sladkorne boleznitovrstno stanje lahko spremenil?Zdravniki si že dolgo prizadevamo

epidemijo debelosti in z njo poveza-nih bolezni ustaviti. Nacionalni pro-gram za obravnavo sladkorne bole-zni je zagotovo korak v to smer, sajzdružuje napore tako strokovnjakovkot bolnikov in laikov , torej širšedružbe. V njem jasno piše, kaj bimorali narediti, da bi to ustavili. Pro-gram je dobro zastavljen in v njemso konkretne naloge. Med njimi statudi prepoved oglaševanja za otrokein promocija zdravega načina življe-nja z več telesne dejavnosti in sevedaspremenjenim, bolj zdravim načinomprehranjevanja.

J U L I J 2 0 1 0

Marija M. Kotnik

Najpogostejša napaka pri hujšanjuje prav gotovo neustrezno pričakova-nje zmanšanja telesne mase. Velikoljudi “strada” nekaj dni, nato paobupa, pravi doc. dr. Hlastan Ribič.Prav tako je zmotno prepričanje, dasamo zmanjšanje telesne teže pripe-lje do uspeha. Bistveno težje jevzdrževanje nove telesne teže. »Ne-sporno je, da je vzdrževanje telesneteže proces spreminjanja življenjske-ga sloga, kjer ima poleg uravnoteže-ne prehrane pomembno vlogo tudiredna telesna dejavnost. Zato dose-ganje idealne telesne teže ni realno

za vsakogar.« Znanstvena literaturanavaja, da zmanjšanje telesne težeza deset odstotkov izboljša regulaci-jo glukoze, zniža krvni tlak in kon-centracijo holesterola. Vsakršnozmanjšanje telesne teže bistveno pri-pomore k zmanjševanju prisotnostibioloških dejavnikov tveganja zazdravje.

Vzrok za debelost je tudi ta, da lju-dje čedalje pogosteje posegamo poenergijsko bogati, vendar hranilnorevni hrani, kar vpliva na naraščanjetelesne teže, ki vodi do nastanka čez-merne prehranjenosti in debelosti.Zato je pri ohranjanju zdrave težezelo pomembno, da se pravilno inzdravo prehranjujemo.

NEZDRAVO PREHRANJEVANJEVODI V DEBELOST

Izvor problematike čezmerne pre-hranjenosti in debelosti se kaže v hi-trih spremembah socialnega, eko-nomskega in fizičnega okolja, v kate-rem živimo. Le-ti vzajemno vplivajona energijsko neravnotežje, ki je po-sledica slabih prehranjevalnih navadin občutnega zmanjšanja telesne de-javnosti in spremenjenih prehranje-valnih navad. Nezdravo prehranjeva-nje, ki vodi v debelost, se pogostozačne že v otroštvu, pravi doc. dr.Hlastan Ribič. »Razvoj čezmerne pre-hranjenosti in debelosti je povezan znezdravimi prehranjevalnimi navada-

Čezmerna prehranjenost in debelost sta v današnjem času eden resnejših javnozdravstvenih problemov.Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu, in nespornoposlabšuje kakovost življenja, povečuje obolevnost in skrajšuje življenjsko dobo. Zato se čedalje več ljudiposkuša znebiti odvečne teže, vendar se tega ponavadi lotevajo napačno. Največkrat posegajo po restriktivnihdietah, ki pa na dolgi rok ne delujejo. Zakaj, smo vprašali doc. dr. Cirilo Hlastan Ribič, z Inštituta za varovanjezdravja.

O S R E D N J A T E M A : Sladkorna bolezen in debelost

12

Doc. dr. Cirila Hlastan Ribič: Nesporno je, da je vzdrževanje telesne teže proces spreminjanja življenjskega sloga

Zakaj dietena dolgi rokne delujejo?

FOTO

: BR

AN

EB

OM

BA

Č

J U L I J 2 0 1 0 13

mi in z dostopnostjo hrane v okolju.Največkrat so ti dejavniki: neustreznasestava in priprava obrokov, nepri-merno število obrokov (manj kottrije, več kot šest) in dnevna razpore-ditev le-teh, energijsko gosti obrokihrane, sladkane brezalkoholne pija-če, velikost obrokov in na hitro pri-pravljena hrana.« Pogosto se temupridruži tudi neaktivni življenjskislog. Dokazano je, da lahko vzrokeza nastanek kroničnih bolezni, ki sopovezani z neustrezno prehrano innezdravim načinom življenja, iščemov socialnih in ekonomskih dejavnikih,kot sta nizka stopnja izobrazbe innizek dohodek ter s tem težja do-stopnost do zdravega načina življe-nja. Največ nezdravega prehranjeva-nja, nezdravega življenjskega slogain zgodnjih oblik kroničnih boleznije prav med revnimi in manj izobra-ženimi, je poudarila doc. dr. HlastanRibič.

ZAKAJ SE PO DIETISPET ZREDIMO

V različnih medijih, še posebno vpomladnem in poletnem času, najde-mo številne modne diete, ki oblju-bljajo čudežne učinke v najkrajšem

času. Številne od njih vodijo v bistve-no pomanjkanje energije in po-membnih hranil, kar je potencialnidejavnik tveganja za zdravje. Diete,ki obljubljajo hitro zmanjšanje teže zmajhnim naporom, spodbujajo ne-realna pričakovanja pri ljudeh, je pre-pričana doc. dr. Hlastan Ribič. Shuj-ševalnih diet poznamo veliko in po-gosto izključujejo določena živilaoziroma hranila iz dnevne prehrane.Tako so zelo popularne ločevalnediete, pa tiste, ki prepovedujejo pre-velik vnos ogljikovih hidratov, drugespet odsvetujejo vnos maščob. Neka-tere diete pripisujejo hranilnemu raz-merju posebne učinke. Vendar pa,kot opozarja naša sogovornica, takediete dolgoročno niso učinkovite.»Redukcijske diete z dnevnim ener-gijskim vnosom pod potrebami ba-zalnega metabolizma povzročijo me-tabolne, hormonske in druge presno-vne spremembe. Raziskave kažejo,da dnevna dieta z manj kot 1200 ka-lorijami ni dolgoročno uspešna za

vzdrževanje nove telesne mase. Pred-vsem se zmanjša presnovni metabo-lizem, kar pomeni, da po končani re-dukcijski dieti človek potrebuje bi-stveno manj energije za vzdrževanjena novo pridobljene telesne mase.Zaradi slednjega in neupoštevanjanovega celostnega življenjskegasloga (predvsem redne telesne dejav-nosti) pride do ponovnega pridobiva-nja telesne mase, tako imenovanegaučinka jo-jo.« Obvladovanje čezmer-ne prehranjenosti in debelosti, ki te-melji na promociji zdrave prehranein redne ter zadostne telesne dejav-nosti s čim manj restriktivnimi dieta-mi, je cilj pri vsaki dieti. Zato ciljzmanjševanja telesne mase niso re-dukcijske diete, temveč vzdrževalnediete, ki zajezijo naraščanje telesnemase in omogočajo kakovostnejše ži-vljenje posameznika.

KAKO DO USTREZNETELESNE TEŽE

Smernice zdravega prehranjevanja,ki so zasnovane na številnih znan-stvenih dognanjih, ne priporočajoenovrstne prehrane, kot jih priporo-čajo številne modne diete. Kajti pritakem načinu prehranjevanja lahko

pride do pomanjkanja določenihesencialnih hranil in hkrati do čez-mernega vnosa drugih hranil. Takšnaprehrana je lahko predvsem pri dol-gotrajni uporabi škodljiva za zdravje.Za zmanjšanje telesne mase se pri-poroča zdravo hujšanje, ki vključujemešano prehrano z veliko zelenjave,sadja in z manj maščobami ter zado-stno telesno dejavnost. Najučinkovi-tejši način ohranjanja telesne teže jepravzaprav zelo preprost. Porabitimoramo več energije, kot je s hranovnesemo v telo. To pomeni, da mora-mo biti pri prehranjevanju zmerni injesti takrat, ko smo zares lačni. Obe-nem pa ne smemo pozabiti na giba-nje oziroma telesno aktivnost. Čebomo vse te dejavnike upoštevali, ni-koli ne bomo imeli težav zaradi pre-velike telesne teže.

KAKO NAJ SE HUJŠANJA LOTIJOSLADKORNI BOLNIKI?

Vsaj 80 odstotkov sladkornih bol-nikov ima čezmerno telesno masooziroma je predebelih. Čezmernotežkim in debelim sladkornim bolni-kom priporočamo zmerno in dolgo-ročno zmanjšanje telesne mase zavsaj pet do sedem odstotkov. Tolahko dosežejo z zdravim življenj-skim slogom, ki vključuje zmanjša-nje obsega obrokov v dnevni pre-hrani in veliko gibanja, svetuje doc.dr. Hlastan Ribič. »Zdravo hujšanjepomeni, da posameznik ne izgubiveč kot pol do kilograma na teden,kar pomeni približno od petsto dotisoč manj zaužitih kilokalorij venem dnevu. Poskrbeti je treba zapestro prehrano in izbirati manjmastna živila (pusto meso, posnetomleko in manj mastni mlečni izdel-ki) ter omejiti sladkarije. Iz jedilnikaje treba izločiti sladkarije, sladke pi-jače, izdelke, ki vsebujejo velikomaščob, soli in alkohol. Največji de-javnik tveganja glede na najnovejšaznanstvena dognanja so sladki na-pitki, predvsem pri otrocih.«

UČINKI IZGUBE TELESNE MASEPRI SLADKORNEM BOLNIKU

Zmanjša se predvsem količina me-tabolično aktivne visceralne maščo-be, izboljša se toleranca za glukozoin poveča občutljivost za insulin. Iz-guba desetih kilogramov telesnemase pri sladkornem bolniku izbolj-ša utilizacijo glukoze za približno37 odstotkov.

ZARADI DEBELOSTILAHKO ZBOLIMO

Debelost je povezana s povečanimtveganjem za nastanek sladkornebolezni tipa 2, z nastankom hiper-tenzije in srčno-žilnih bolezni. De-belost je prav tako dejavnik tvega-nja za nastanek jetrnih bolezni, žol-čnih kamnov, ortopedskih zapletov,dermatoloških sprememb, nevrolo-ških motenj in hormonskih motenjter psihosocialnih posledic. Epide-miološke in eksperimentalne razi-skave kažejo, da je debelost v pove-zavi s preobilno in energijsko gostohrano in telesno nedejavnostjo vo-dilni dejavnik tveganja pri nastankurazličnih oblik raka, predvsem rakana maternici, debelem črevesu, led-vicah, trebušni slinavki, na dojkah vpostmenopavzalnem obdobju priženskah, na požiralniku, limfom inlevkemije.

Temeljna načela zdravega prehranjevanja sladkornega bolnika so zasnovanana upoštevanju načel zdravega življenjskega sloga, katerega cilj je ohranjatinormalne vrednosti glukoze v krvi in lipidov ter krvnega tlaka ter preprečiti aliodložiti nastanek poznih zapletov sladkorne bolezni.

J U L I J 2 0 1 0

Maja Južnič Sotlar

Eden prvih ukrepov, ki jih zdravnikipredpišejo tako rekoč vsakemu nanovo odkritemu sladkornemu bolni-ku, je sprememba življenjskegasloga, ki vključuje zmanjšanje tele-sne teže vsaj za nekaj kilogramov.

Prvi in najučinkovitejši način zniže-vanja in vzdrževanja telesne mase ješe vedno hujšanje z dieto, pri kateriomejimo vnos kalorij in se obenemveč gibamo. Nekateri ljudje pa samos temi ukrepi ne morejo zmanjšati te-

lesne teže oziromase ta zmanjšuje pre-počasi in brez vid-nih rezultatov. Vtakih primerihzdravniki lahkopredpišejo pomočpri hujšanju s far-makološkimi pri-pravki, ki jih je natrgu že kar lepo šte-vilo. Kot pravi sogo-vornica, naj bi popriporočilih ameri-ške agencije za pre-hrano in zdravila(FDA) po farmakolo-ških pripravkih po-segli, če spremembeživljenjskega sloga(dieta, telesna dejav-nost) niso dovoljuspešne in je indekstelesne mase večjiali enak 30 oziromakadar je indeks tele-sne mase večji alienak 27 kg/m2 in jeprisoten vsaj en zdebelostjo pogojenogrožajoči dejavnik(kar je tudi sladkor-na bolezen).

ČUDEŽA NIIdealne učinkovine za zdravljenje

debelosti naj bi, kot pojasnjuje doc.dr. Mojca Lunder povzročile kliničnoznačilno zmanjšanje telesne masein jo ohranile, s čimer bi se zmanj-šalo tveganje za bolezni, povezanez debelostjo, in smrtnost. »Takšneučinkovine naj bi imele tudi ugodnorazmerje med koristjo za posamez-nika in tveganjem za nastanek neže-lenih učinkov in navsezadnje naj bibile lahko dostopne. Pri nas se tre-nutno uporablja le učinkovina orli-stat. Njegov terapevtski učinek te-melji na zaviranju delovanja encimatrebušne slinavke – lipaze in takozmanjša absorpcijo maščob iz pre-bavnega trakta.«

Farmakološki pripravki za zmanjše-vanje telesne teže se vsekakor zdijozelo privlačna zamisel, saj na prvipogled ponujajo možnost hujšanjabrez trpljenja, kar pa ne drži po-vsem. »Klinične študije kažejo, danam jemanje orlistata omogoči pribli-žno enkrat večjo izgubo telesnemase, vendar le ob sočasni dieti.Torej, če bi samo z dieto shujšali zadva kilograma, lahko ob sočasnemjemanju orlistata izgubimo štiri kilo-grame.« Iz povedanega je jasno, dane gre za čudežne tabletke. Viden re-zultat lahko dosežemo le ob sočas-nem zmanjšanem vnosu hrane, spre-menjenih prehranjevalnih navadah invečji telesni dejavnosti.

ŠTIRI LETASeveda se takoj vprašamo, kako

dolgo je treba jemati farmakološkepripravke. »V do zdaj opravljenih ra-ziskavah so proučevali jemanje, ki jetrajalo do štiri leta. Jemanje orlistataje relativno varno, saj se iz prebavil

Z zdravili nad debelostjo?Debelost postaja povsod v razvitem svetu čedalje večji zdravstveni problem. Težava debelosti ni v videzu;konec koncev baročne obline so še pred nekaj kratkimi desetletji veljale za vrhunsko estetiko, slikarjisvetovnega slovesa pa so pred stoletjem ali dvema na svojih platnih upodabljali telesa golih žensk, ki daneszagotovo ne bi veljale za vitke. Kaj se komu zdi lepo in kaj je za koga preobilno, je stvar osebnega okusa, o okusih pa se ne razpravlja. Pomembnejše je, kaj je še zdravo in kdaj nas preobilen pas lahko ne le ovira,temveč spravi v vrsto zdravstvenih težav. Debelost gre praviloma z roko v roki z zvišanim krvnim tlakom, v krvi se povišajo vrednosti holesterola in trigliceridov, neredko pa tudi krvni sladkor. Zdravniki pravijo, da je sladkorna bolezen tipa 2 bolezen, ki si jo dobesedno »prijemo«.

O S R E D N J A T E M A : Sladkorna bolezen in debelost

14

Orlistat je kontraindiciran pri kroni-čnem malabsorpcijskem sindromuin holestazi.

IN KDAJ SMO PO MEDICINSKIHMERILIH PRETEŽKI?

Svetovna zdravstvena organizacijapovišano telesno ma so definirakot stanje, kjer je inde ks telesnemase (ITM) večji od 25 kg/m2, de-belost pa kot stanje z indeksomtelesne mase nad 30 kg/m2. Zatoje priporočeno zmanjšati in ohra-njati telesno maso pod indeksomtelesne mase 25 kg/m2, kar pome-ni, da ima oseba, ki je visoka okoli170 centimetrov, manj kot 70 kilo-gramov.

FOTO

: BR

AN

EB

OM

BA

Č

absorbira manj kot en odstotek učin-kovine. Glavni neželeni učinki so po-vezani z uživanjem hrane z velikimdeležem maščob. Zaostajanje neraz-grajenih maščob v črevesju je vzrokza prebavne motnje, krče, mastnestolice in driske. Skupna incidencaneželenih učinkov, povezanih s pre-bavili, ki so se pokazali v prvem letu,se je v štirih letih zmanjševala letoza letom. Če pa se masa bolnika po12 tednih ne zmanjša vsaj za pet od-stotkov, se zdravljenje opusti,« pojas-njuje sogovornica.

TUDI ZA SLADKORNE BOLNIKE? Kot smo že napisali, imajo številni

sladkorni bolniki velike težave s čez-merno telesno težo, hkrati pa imajotudi hudo presnovno bolezen in mo-rajo pri zdravilih še posebej paziti.Ali so farmakološki pripravki zanjevarni? Doc. dr. Mojca Lunder pojas-njuje, da »je pri sladkornih bolnikihhujšanje oteženo, še zlasti pri tistih,ki se zdravijo z insulinom. Zmanjša-na uspešnost pri hujšanju z dieto pritej skupini je sprožila veliko zanima-nje za pomoč s farmakoterapijo. Kli-nične raziskave so pokazale, da jepri bolnikih s sladkorno boleznijotipa 2 hujšanje uspešnejše, če jekombinirano z jemanjem orlistata,kar velja za tiste, ki se zdravijo s hi-poglikemiki v obliki tablet, in zatiste, ki se zdravijo z insulinom. Ven-dar pa se je pokazalo tudi, da jezmanjšanje telesne mase pri bolnikihs sladkorno boleznijo tipa 2 manjšekot pri bolnikih brez sladkorne bole-zni. Pri nekaterih osebah s sladkornoboleznijo, udeleženih v teh kliničnihraziskavah, je prišlo do hipoglikemi-

je, zato mora biti ob jemanju orlista-ta zdravljenje z antidiabetiki skrbnonadzorovano. Zaradi hujšanja je vča-sih treba prilagoditi odmerek zdravi-la, ki ga bolniki jemljejo za zdravlje-nje drugih bolezenskih stanj (na pri-mer zvišanega holesterola ali slad-korne bolezni).«

NEŽELENI UČINKIFarmakološkim pripravkom za huj-

šanje mnogi očitajo neprijetne neže-lene učinke, ki se lahko dolgoročnopokažejo šele čez več let. »Neželeniučinki, ki nastanejo šele po daljšemčasu, so mogoči pri vseh skupinahzdravil, ne le pri zdravilih za hujša-nje. Zato spremljanje učinkovitosti,varnosti in kakovosti nekega zdravi-la poteka tudi po tem, ko pride natrg, v okviru četrte faze kliničnih ra-ziskav. Zdravila, pri katerih se izka-že, da je tveganje večje od koristizdravljenja, umaknejo s trga. Takšniprimeri so se že zgodili. Večinomase neželeni učinki pokažejo že medkliničnimi raziskavami in če so po-gosti in resni, učinkovina niti nepride do pacientov. To se je zgodiloz učinkovino rimonabant, ki zaviral-no deluje na kanabinoidne receptor-je in zmanjšuje apetit, vendar kotneželen učinek pogosto nastane de-

presija,« pravi sogovornica in šedoda, da so danes farmakološki pri-pravki za uravnavanje telesne teževeliko varnejši, kot so bili pred nekajdesetletji.

»Pri primerjavi zdravil danes inpred nekaj desetletji bi ugotovili, dase učinkovine, ki so se uporabljalepred 20 leti, ne uporabljajo več. Zavse te učinkovine od hormona ščitni-ce (tiroksina) in dinitrofenola, ki stase prva uporabljala za zmanjševanjetelesne mase že okoli leta 1930, pado aminoreksa, fenfluramina in dru-gih amfetaminom sorodnih učinko-vin, ki so postale aktualne po letu1940, so skupni toksičnost in nevarnineželeni učinki. Danes lahko rečemo,da je farmakološka terapija varna,vendar še vedno zelo omejena in ledelno učinkovita. Varne in učinkoviteučinkovine so cilj številnih raziskav,ki intenzivno potekajo in spričo čeda-lje boljšega poznavanja perifernih si-gnalov regulacije vnosa hrane in me-hanizmov v centralnem živčevju jezelo verjetno, da bodo dostopne vbližnji prihodnosti.«

J U L I J 2 0 1 0 15

Mehanizem regulacije telesne maseje kompleksen mehanizem, ki se jerazvil ob pomanjkanju hrane in jemočno prilagojen za stradanje.Danes določen del populacije živi vokolju preobilja in mehanizem re-gulacije deluje zunaj svojega dose-ga in namena. Epidemija debelosti vrazvitem svetu spodbuja proučeva-nje mehanizmov regulacije te lesnemase, iskanje novih tarč in učinko-vin za farmakološko terapijo debe-losti. Vendar so uspehi trenutnihfar makoloških pristopov omejeni inmajhni. Prevladuje prepričanje, dabo zmanjšanje telesne mase obmanjših neželenih učinkih laže do-seči s kombinacijo učinkovin kot zeno samo učinkovino.

VODA ALI VODA Z OKUSOM?Mnogi si poletne dni težko zamišlja-jo brez športne aktivnosti v naravi.Paleta poletnih športov je res razno-vrstna, vsi dobrodejno vplivajo nasplošno počutje, obenem pa tudiuspešno pomagajo pri boju z odve-čnimi kilogrami. Paziti je treba le, dazaužijemo dovolj tekočine in da nepride do dehidracije, to še posebno velja za vroče dni, tudi pri aktivnosti vmorju in vodnih športih. Da bi ohranjali dnevno bilanco vode v telesu, mora-mo s pijačo vnesti v telo vsaj 2 do 2,5 litra tekočine na dan. Voda je najpo-membnejša pijača in za ljudi s sladkorno boleznijo tudi najprimernejša,predvsem naravna mineralna voda, ki ne vsebuje energije. Vendar imamodanes na izbiro tako raznovrstne ustekleničene vode, od mineralne, pitne, alivode z okusom, da previdnost ni odveč. Ko se naveličamo okusa navadnevode, imajo prednost vode z okusom, ki ne vsebujejo dodatnih sladkorjev.Ponavadi so jim dodani naravni okusi, vitamini, zelišča ali minerali, kot somagnezij, krom in cink, zato ne povečajo energijski vnos zaužite hrane alivnosa prevelikih količin nehranilnih sladil. Pri veliki izgubi natrija in drugihelektrolitov, npr. pri vzdržljivostnih športih, pa je treba to izgubo dodatnonadomestiti. Športni napitkih sicer učinkovito nadomeščajo elektrolite, nisonujno najboljša odločitev. Pogosto namreč vsebujejo veliko sladkorja in kalo-rij. Boljše jih je nadomestiti s tabletami soli ali z nekoliko bolj slanim obro-kom in pitjem navadne vode. Tudi sami lahko pripravite takšen napitek, takoda v nizkokalorične napitke dodate malo soli. Če je le mogoče, pa se izogi-bajte pitju pijač, ki vsebujejo kofein in alkohol, ki imata diuretične učinke. Vir: http://www.dlife.com/diabetes/information//daily_living/Viewpoints/stoppler_07_19_06.html

J U L I J 2 0 1 0

Slavka Brajovič Hajdenkumer

Zveza potrošnikov Slovenije je leta1993 skupaj z britansko potrošniškoorganizacijo Consumer Associationustanovila Mednarodni inštitut za po-trošniške raziskave v Ljubljani, ki sprimerjalnim ocenjevanjem kakovostiizdelkov in storitev, obveščanjem insvetovanjem skrbi za varstvo potroš-nikov. Tudi na področju prehrane.Nakup živil naj bi bil sicer preprostoopravilo, toda za preudarno in varnoizbiro bi kupec pogosto potrebovalskorajda doktorat, saj mu sodobnitržni prijemi nastavljajo prenekaterepasti. Doktorica živilskih znanostiTanja Pajk Žontar z omenjenega inšti-tuta skozi dolgoletno prakso več-plastnega testiranja živilskih proizvo-dov, katerih rezultate vsak mesec ob-javijo v potrošniški reviji VIP, opozar-ja na številne primere zavajanja po-trošnikov, zato je prepričana, dakupci potrebujemo za preudarno iz-biro veliko informacij in ustrezno za-ščito. Po njenih izkušnjah je namrečpovezava med formalno izobrazbo in

tem, ali je potrošnik ozaveščen alilaičen, relativno šibka.

KOMU ZAUPATI?Potrošniki lahko izbiramo najrazli-

čnejše živilske proizvode, pri čemernas najprej prepriča videz. Če izbira-mo sadje, se bomo verjetno odločiliza tisto, ki deluje sveže, manj mika-vni sadež pa marsikoga bržkone od-bije. Ob tem pa se bodo le redki po-zanimali o tem, koliko aditivov in sul-fatov vsebuje na pogled privlačnejšesadje. Potrošnika hitro zavede tudisama embalaža. Ovoj številnih žit zazajtrk krasijo vitke mladenke. Ko papogledate, koliko sladkorja imajo,hitro ugotovite, da lahko taka žitavsebujejo tudi do 40 g sladkorja na100 g izdelka. Tudi pri žitnih plošči-cah je potrebna previdnost. Plošči-cam v oglasih namreč pripisujejo ve-like količine mleka, embalažo pa po-gosto krasi žitno klasje. (poudarjeno)Testiranje je pokazalo, da imajožitne ploščice malo prehranskih vlak-nin. Kupca lahko hitro zavede tudinapis, da žitna ploščica nima doda-

nega sladkorja, saj meni, da izdelekne vsebuje sladkorja. Pri tem paspregleda sladkor v obliki čokolade,medu in suhega sadja, ki so v teh ži-vilih pogosti. O sladkorju boste boljmalo razmišljali tudi tedaj, ko proiz-vajalec svoje bonbone opremi z na-lepko, da so brez maščob in umetnihbarvil. Tovrstno enostransko označe-vanje namreč potrošniku kaj hitropreusmeri pozornost.

PREVIDNOST NI ODVEČ

Prav tako napis, da neki izdelek nevsebuje gensko spremenjenih organ-izmov, ki je zavajajoč, saj potemzmotno menimo, da izdelki breztega napisa gensko spremenjene or-ganizmi vsebujejo. Čeprav to ne drži.Na izdelku mora biti namreč napisa-no, da vsebuje gensko spremenjeneorganizme, in ne, da teh ni. Drugazmotna tolažba je, če nas proizvaja-lec obvešča, da je nekaj brez konzer-vansov, ob čemer pozabimo na aditi-ve. Konzervansi so namreč le enaizmed skupin aditivov, ki jih dodajajoživilom. Na prodajnih policah mrgolitudi čedalje več “lahkih“ jogurtov. Tires ne vsebujejo veliko maščobe,dobro pa je preveriti, koliko sladkor-ja, umetnih barvil in aditivov imajo.Maščoba namreč jogurtu zagotavljakonsistenco, mehkobo in gladkost inv lahkih jogurtih jo mora proizvajalecnadomestiti z aditivi. Mednarodni in-štitut je ugotavljal tudi, kako utegne-jo potrošnika z oznakami zavestiproizvajalci kranjske klobase. Čepravje ta izdelek certificiran, lahko na po-licah izbirate med “najboljšo kranjskoklobaso 2009” in kranjsko klobaso zoznako “zlata medalja 2009”. Kdo ve,katera je boljša? Še večja pa jezmeda pri izdelkih, opremljenih zznaki eko, bio in organik. Resničenpomen teh oznak lahko odkrije šeleanaliza v akreditiranem laboratoriju.

MESEČNO TESTIRANJE

Raziskovalci Mednarodnega inštitu-ta za potrošniške raziskave se od leta2007 vsak mesec lotijo testiranja po-samezne skupine živil. Po skrbnem

Pasti potrošništvaKar se zdi sveže, ni nujno zdravo in kar je drago, ni zagotovilo, da je kakovostno. To in še kaj dokazuje primerjalno testiranjeMednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, s katerim svetujejo in izobražujejo slovenske potrošnike.

A K T U A L N O

16

J U L I J 2 0 1 0 17

načrtu, ki ga oblikujejo skupaj s stro-kovnjaki z univerz, industrije in akre-ditiranih laboratorijev, določijo skupi-no živil in parametre, ki jih bodo te-stirali. Pri izboru upoštevajo zakono-dajo, evropska priporočila, medna-rodne raziskave in živila, ki so zna-čilna za Slovenijo. Posamezno skupi-no živil testirajo tudi po naročiludržavnih ustanov. Tako so pred krat-kim za projekt, ki ga je financiraloministrstvo za zdravje, ugotavljali,koliko je aditivov v živilih, ki so na-menjena otrokom. Sicer pa inštitut vtestiranje vključuje tudi živila na po-budo potrošnikov. Raziskovalci seodpravijo v večje trgovske centre inopravijo tržni pregled. Če se odločijoza analizo špagetov, bodo izbralitiste, ki so najpogosteje na sloven-skih prodajnih policah. Ob tem sepogosto zastavi vprašanje cenovnegarazreda. Ko so denimo raziskovalcianalizirali peneča se vina, so se obnjihovo izbiro obregnili poznavalcivin. Očitali so jim, da so za analizoizbrali peneča se vina nižjega insrednjega in ne višjega cenovnegarazreda. Kot pojasnjuje dr. Tanja PajkŽontar, inštitut testira predvsemproizvode, ki so široko sprejeti prinavadnih potrošnikih in “ne pri pe-ščici ljudi, ki odpirajo buteljke po500 evrov”. Ko so živila za testiranjeskrbno izbrana, se raziskovalci nena-povedano odpravijo v trgovino in jihkupijo. Občutljivim živilom zagota-vljajo nepretrgano hladno verigo: izkošarice na blagajno, od tam v hla-dilno torbo in naravnost v akreditira-ni laboratorij, kjer živilom pregledajodeklaracije in izvedejo mikrobiološkoin senzorično analizo ter posamezenizdelek tudi ocenijo.

REZULTATI TESTIRANJAJAVNO OBJAVLJENI

Svoje izsledke objavljajo v revijiVIP. Inštitut sodeluje tudi pri medna-rodnih raziskavah. Tako so preddvema letoma testirali žita za zajtrk,ki jih tržijo otrokom, in ugotovili po-membne razlike pri istih izdelkihdveh največjih svetovnih proizvajal-cev. Tako so v žitaricah, ki jih ponu-jata na slovenskem trgu, odkrili večmaščob in soli ter bistveno več slad-korja kot v enakem živilu v enaki em-balaži, ki ga tržita v Avstraliji. Tudi tiizsledki govorijo o domiselnostiproizvajalcev pri zavajanju potrošni-kov in o potrebni previdnosti pri iz-biri živil, ki je v potrošniški dobi ni-koli ni dovolj.

Zveza društev diabetikov Slovenije in asist.Draženka Pongrac Barlovič, dr. med.

S prvim septembrom letos bozačel z delovati svetovalni telefonza sladkorne bolnike. Namenjen bobolnikom z vprašanji ali problemi,na katere še niso dobili odgovora,ali pa si jih preprosto še niso upalina nikogar nasloviti. V ta namen bovsako sredo od 18. do 22. ure odpr-ta brezplačna telefonska linija 080-1420, kjer bo na klice odgovarjalstrokovnjak s področja sladkornebolezni.

Podobne oblike pomoči bolnikoms sladkorno boleznijo poznamo tudiiz tujine. Večinoma, tako na primerv Veliki Britaniji, na Nizozemskem, vBelgiji ali Turčiji jih vodijo laični sve-tovalci. To so bolniki ali svojci bol-nikov s sladkorno boleznijo, kiimajo veselje do širjenja lastnih iz-kušenj in so bili poleg tega za todelo še dodatno izobraženi. Le-tiimajo neprecenljive, tudi osebne iz-kušnje ter znajo pomagati na bolni-ku dostopen in razumljiv način.

Pobudnik in nosilec projekta zasvetovalni telefon je Zveza društevdiabetikov Slovenije. Pobuda sedobro vklaplja tudi v ideje in cilje,ki jih prinaša Nacionalni programza obvladovanje sladkorne bolezni.Gre za udejanjanje vizije poučenegabolnika s sladkorno boleznijo. Bol-nika, ki bo razumel svojo bolezen,

jo sprejemal in bo z njo lahko živelčim bolj aktivno in polno življenje.

Projekt svetovalnega telefona zabolnike s sladkorno boleznijo bonajprej potekal kot trimesečni pilo-tni projekt. V tem času bomo imelimožnost oceniti, ali tak telefonzares potrebujemo in kateri so naj-pogostejši problemi, ki tarejo našebolnike. Cilji pa segajo tudi velikodlje, saj si v prihodnje, tudi na pod-lagi teh izkušenj, želimo načrtovatiizobraževanje za laične svetovalce,ki bodo najpomembnejši nosilcitega telefona.

Svetovalni telefon za bolnike s sladkorno boleznijo DIA-FONkmalu na voljo Bolezen, s katero se soočamo prav vsak dan, nam večkrat lahko utrnemisel, pomislek, kakšno vprašanje, na katero ne najdemo odgovora.Velikokrat lahko občutimo zmedenost, strah, krivico, razočaranje,počutimo se premalo usposobljeni, osamljeni. Prav v tem prostoruobčutij in vprašanj želi ponuditi svojo roko svetovalni telefon zabolnike s sladkorno boleznijo. Saj imamo že vsi izkušnjo, da nam jeprava informacija v pravem trenutku prinesla veliko olajšanje.

Na zvezi bomo veseli dodatnihvprašanj in predlogov glede SOStelefona na 01 430 54 44 ali elek-tronski pošti: sloda@siol.net.

Brezplačni svetovalni telefon za sladkorne bolnike DIA FON s telefonskoštevilko 080-1420 bo na voljo od letošnjega septembra dalje. Na vašavprašanja bodo strokovnjaki odgovarjali vsako sredo med 18. in 22. uro.

Zveza društev diabetikov Slovenije uresničuje svojprogramski načrt

J U L I J 2 0 1 0

Marija M. Kotnik

Shujševalnih diet je veliko in velikoje takšnih, ki obljubljajo hitro izgubokilogramov. Žal čudežnih diet ni, tudičudežnih tabletk in obližev, ki bi karčez noč stopili maščobe, ni. Pri zdra-vem hujšanju, ki ga tokrat predsta-vljamo, priporočamo uživanje razno-vrstne, uravnotežene hrane z velikosadja in zelenjave. Zmanjšajte količi-no hrane in količino maščob in slad-korjev. Jedilnik sestavljajte s pomočjoprehranske piramide in povečajtesvojo telesno dejavnost. Pri zdravemhujšanju izgubite kilogram telesneteže v enem tednu, vendar se naučiteživeti in prehranjevati zdravo in zatodoseženo telesno težo tudi obdržitepo končanem hujšanju. Nekateri lju-dje se za spremembe odločajo sami,nekateri pa potrebujejo pri tempomoč in podporo. Hujšanje v skupi-ni ima številne prednosti, saj so vskupini ljudje, ki imajo podobne te-žave in so drug drugemu v oporo.

HUJŠANJE POD NADZOROMZDRAVNIKA

V okviru Nacionalnega programapreventive srčno-žilnih bolezni pote-kajo delavnice zdravega hujšanja vvseh 61 zdravstveno-vzgojnih centrihv Sloveniji, ki se nahajajo v vseh več-jih zdravstvenih domovih. Pobudo zadelavnico hujšanja v sodelovanju zlokalnimi mediji v celjski regiji jepred sedmimi leti dala prim. asist.Jana Govc Eržen, dr. med., specialist-ka splošne medicine, ki je predstojni-ca Zdravstvene postaje Vojnik - Do-brna in tudi nacionalna koordinator-ka za preventivo srčno-žilnih boleznipri nas. »Da bi vsebine delavnic huj-šanja približali širšemu krogu ljudi injih spodbudili k bolj zdravemu nači-nu življenja, smo v celjski regiji žesedmo leto zapored izvedli delavnicezdravega hujšanja v sodelovanju z lo-kalnim radiom in časopisom ter Za-vodom za zdravstveno varstvo Celje,«je povedala prim. asist. Jana GovcEržen. »Vsako leto februarja v lokal-nem časopisu objavimo prijavnice za

udeležbo na delavnici zdravega huj-šanja. Izmed prijavljenih izberemoskupino dvajsetih udeležencev. Pred-nost imajo tisti, katerih indeks tele-sne mase je enak ali presega vred-nost 28.« Delavnica zdravega hujša-nja traja štiri mesece, kjer udeležencispoznajo načela zdravega prehranje-vanja, zdravega hujšanja, se seznani-jo s pomenom duševnega zdravja zaobvladovanje telesne teže, prav takospoznajo vse pozitivne učinke tele-sne dejavnosti za zdravje in se se-znanijo z njeno vlogo pri zagotavlja-nju uspešnega hujšanja in vzdrževa-nja telesne teže. »Skupina se sestajaenkrat na teden, izvedemo 16 srečanjv skupini in 2-krat test hoje na dva

kilometra, s pomočjo katerega dolo-čimo telesno pripravljenost udeležen-cev hujšanja na začetku in na koncudelavnice. Udeležencem določimo te-lesno težo, telesno višino, indeks te-lesne mase, izmerimo krvni tlak invrednosti krvnega sladkorja,« je opoteku delavnice povedala naša so-govornica. Na podlagi teh podatkovvsakemu posamezniku določijo koli-čino energije v kalorijah, ki jo morazaužiti vsak dan, da je hujšanjeuspešno. Uspešnost sodelovanja nadelavnici spremljajo s tehtanjem navsakem tedenskem srečanju. Vsi ude-leženci imajo neomejen prost vstop vfitnes in dvakrat na teden tudi sku-pinsko vodeno vadbo.

KAJ VSE SE UDELEŽENCIDELAVNICE NAUČIJO

Naučijo se, kako nakupovati in pri-pravljati hrano med hujšanjem, kakose prehranjevati med dopustom inkako v restavracijah, če želijo jestizdravo in ob tem tudi hujšati, pojas-njuje prim. asist. Jana Govc Eržen.»Obiščemo nakupovalni center in jihnaučimo, kako brati deklaracije na iz-delkih, da bo hrana vsebovala čimmanj sladkorjev in maščob, da bo vse-bovala manj energije in bo kljub temuzdrava.« Kot je povedala naša sogo-vornica, vse udeležence delavnicezdravega hujšanja naučijo tudi pripra-

Hujšanje v skupini je bolj uspešnejšeNačin življenja, ki ga živimo, nas kar sili v pridobivanje dodatnih kilogramov, čedalje bolj postajamo sedečiprebivalci tega planeta in pozabljamo, kako pomembno je za zdravje gibanje. Hrana, ki jo uživamo, je preobilna, premastna in preslana. Zaužijemo preveč sladkorjev, bodisi v jedeh bodisi v pijačah. Tako kotživimo odrasli, pa živijo tudi naši otroci in debelost je postala pereč problem že v otroškem obdobju.

O S R E D N J A T E M A : Sladkorna bolezen in debelost

18

KAKO IZRAČUNATE SVOJINDEKS TELESNE MASE (ITM)?

Telesno težo (kg) delite s kvadra-tom telesne višine v metrih:Indeks telesne mase = kg/m2

Primer: teža = 65 kg, višina = 1,65 mITM = 65 : 1,65 x 1,65 = 23,9Če je indeks telesne mase manjšiod 18,5 ste podhranjeni.Če je indeks telesne mase med 18,5in 24,9 ste normalno prehranjeni.Če je indeks telesne mase večji od25 ste prekomerno prehranjeni.Če je indeks telesne mase večji od30 ste debeli.

Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med., je pobudnica delavnic zdravega hujšanja

FOTO

: OS

EB

NI

AR

HIV

JGE

vljati zdrave obroke hrane. »Na sred-nji šoli za gostinstvo in turizem jimučitelji kuhanja prikažejo, kako lahkoz načini zdravega kuhanja pripravljajozdrave obroke z malo energije.«

REZULTATI VEČ KOT USPEŠNISrečanja, ki potekajo v obliki preda-

vanj, kjer se dela v majhnih skupinah,zahtevajo aktivno sodelovanje vsake-ga posameznika. »Dejavnosti, vsebinedelavnic in izkušnje udeležencev soobjavljene vsak teden v časopisu in vradijski oddaji. Številni bralci in poslu-šalci se pridružijo skupini, spremenijosvoj življenjski slog in zmanjšajo tele-sno težo. Zaradi uspešnosti promocijezdravega hujšanja v sodelovanju zmediji, želimo te aktivnosti nadaljeva-ti tudi v prihodnje,« je o načrtih de-lavnic zdravega hujšanja, ki so zaudeležence brezplačne, povedalaprim. asist. Jana Govc Eržen. »Finan-čno podporo za izvedbo delavnic namdajeta Zavod za zdravstveno varstvoCelje in Novi tednik & Radio Celje. Ledvakrat v sedmih letih smo bili uspe-šni pri prijavi na razpis Zavoda zazdravstveno zavarovanje Slovenije,kjer smo pridobili sredstva, da smo

lahko kupili telesni analizator. Na de-lavnicah sodelujejo številni strokovnja-ki, ki že vrsto let požrtvovalno posre-dujejo svoje znanje udeležencem de-lavnic.« V sedmih letih je v delavnicizdravega hujšanja hujšalo že 140ljudi. Zadnja skupina, ki je obiskovala

delavnico zdravega hujšanja lani, jeskupaj izgubila 270 kilogramov,obseg pasu so zmanjšali za več kot270 centimetrov. Kar 15 jih je izgubiloveč kot 10 kilogramov in pet več kotpet kilogramov. Kot je povedala našasogovornica, si udeleženci delavnicželijo ponovnih srečanj in pomoči privzdrževanju telesne teže. Največkratzato, da se z nami pogovorijo, kaj najjedo v različnih letnih časih, da se čezzimo ne bo spet nabralo odvečnih ki-logramov. »Človek se mora prehranje-vati letnemu času primerno,« svetujeGovc Erženova. Poletje nam ponujaveliko svežega sadja in zelenjave.Hkrati nas spodbuja h gibanju. Tisti,ki hočejo hujšati, se morajo čim večgibati. Posamezniki, ki mislijo, dabodo shujšali ali obdržali želeno težosamo s tem, da se bodo omejevali priprehrani, se krepko motijo. »Če hoče-mo shujšati, potrebujemo eno urozmerne telesne vadbe večino dni vtednu. Če hočemo ohranjati želenotežo, pa je dovolj že pol ure zmernetelesne vadbe večino dni v tednu. Večko se gibljemo, bolje je. Priporočamhitro hojo, tek, nordijsko hojo, plani-narjenje, plavanje, ples.«

Za ve~ informacij obi�~ite strani:

www.glucerna.net

Glucerna SR – polnovredna hrana za sladkorne bolnike Nadomestni obrok ali malica za bolnike s sladkorno boleznijo

tipa 2.

Posebno lahek obrok za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1.

Idealen obrok za vse sladkorne bolnike, ki želijo prepre~iti no~ne hipoglikemije.

Za starej�e osebe s sladkorno boleznijo in slabo prehrano.

Zaradi prakti~nega pakiranja je Glucerno SR mogo~e vzeti s seboj kamorkoli: v pisarno, na pot, v telovadnico,…

Glucerna SR je na voljo v dveh prijetnih okusih: VANILIJA in ^OKOLADA.

Abbott Laboratories d.o.o., Dolenjska cesta 242C1000 Ljubljana, tel: 01/23 63 176.

Pravo ravnotežje za urejenost

sladkorne bolezni

Pravo ravnotežje za urejenost

Pravo ravnotežje za urejenost

Pravo ravnotežje za urejenost

Zdravi obroki, ki so jih pripravili na Srednjišoli za gostinstvo in turizem v Celju

J U L I J 2 0 1 0

Slavka Brajovič Hajdenkumer

Inštitut za varovanje zdravja jelani v okviru evropskega projektaPolMark pripravil poročilo študije otrženju hrane in pijač otrokom zaSlovenijo. Namen projekta je, da bimednarodna skupina raziskovalcevna podlagi zbranih podatkov prouči-la, ali epidemiologija čezmerne težein debelosti otrok upravičuje uved-bo strožjih ukrepov na področjutrženja hrane otrokom. Raziskovalciiz enajstih sodelujočih držav so po-datke pridobivali na podlagi enotnihstandardiziranih vprašalnikov zastrokovnjake z različnih področij.Večina slovenskih je ocenila, da jenadzor nad oglaševanjem hrane prinas nezadosten.

VABLJIVE SLADKE MALENKOSTIPRI BLAGAJNI

Iz študije, ki je nastala pod vod-stvom Mojce Gabrijelčič Blenkuš zInštituta za varovanje zdravja, izha-ja, da je nadzor nad trženjem naj-slabši nad izdelki, ki otroke nago-varjajo s polic tik ob blagajni. Da seotroci tem sladkim »malenkostim«,ki jih nagovarjajo s podobami risa-nih junakov na embalaži, najtežeodpovedo, pa lahko verjetno potrditudi vsaka mama. Po mnenju sode-lujočih strokovnjakovimajo sicer zelo močneučinke na otroke še te-levizijski oglasi za re-stavracije s hitro pre-hrano, sladke pijače zotroškimi filmskimi ju-naki in spletne igrice.Večina vprašanih se jestrinjala, da sta oglaše-vanje in trženje energij-sko goste, mastno-slad-ke hrane oziroma pijačprecej povezana z de-belostjo otrok. Kajtiprepričani so, da televi-zijski oglasi vplivajo naotroke, ko izbirajo živi-la in na hitro pripravlje-

no hrano, saj pogosteje posegajopo oglaševanih izdelkih. Ali kot je vštudiji ocenil eden izmed sodelujo-čih strokovnjakov s področja druži-ne: »Problem je v tem, da ti reklamazleze pod kožo in jo je zelo težkoločiti od svetovanja.« Sogovorniki vraziskavi pa si niso povsem enotni,do katere starosti naj bi otroke va-rovali pred oglaševanjem. Večina jihje menila, da bi morali otroke predoglasi varovati do polnoletnosti.Enotnosti med strokovnjaki pa meddrugim ni bilo niti o tem, na kateretelevizijske programe ali čas predva-janja naj bi se omejitve oglaševanjahrane in pijač nanašale.

NADZOR NAD OGLASIZA OTROKE?

Oglaševanje hrane in pijač za otro-ke in mladostnike v Sloveniji ni pose-bej urejeno. Zakonska ureditev je na-mreč razpršena med različne predpi-se. Zakon o medijih denimo prepove-duje oglase za otroke, ki bi škodovalinjihovemu zdravju in razvoju. Pravtako prepoveduje tudi spodbujanjeotrok k nakupu tako, da bi oglas iz-koriščal njihovo neizkušenost ali dabi otroke nagovarjali k prepričevanjustaršev za nakup. Posebno skrbglede ustreznosti oglasnih sporočilza otroke pa namenja tudi KodeksRTV Slovenija.

Raziskovalci evropskega projektaPolMark so ugotovili, da imamo vprimerjavi z drugimi državami v Slo-veniji razmeroma skromen nadzornad trženjem hrane, najstrožjegaimajo v Španiji, najslabšega pa vFranciji. Zato sogovorniki v študijiocenjujejo, bi bili najboljša možnostnadzora nad trženjem zakonskipred pisi ali kombinacija več obliknadzora. Evropska komisija pa se za -vzema za čim večjo samoregulacijoživilskih podjetij in išče načine, kakobi to čim učinkoviteje spremljala.

»AMERIKANIZACIJA«SLOVENSKIH OTROK

Trženje hrane vpliva na znanje otroko prehrani, na njihovo izbiro in načinporabe žepnine. Čezmerna teža po-staja čedalje večji problem tudi priotrocih in mladostnikih v Sloveniji, sajje pri nas pretežak že vsak četrtiotrok. Raziskave Inštituta za varovanjezdravja kažejo, da otroci ne zaužijejodovolj sadja in zelenjave in da telesneteže ne uravnavajo s primerno telesnodejavnostjo. Čedalje pogosteje namrečgledajo televizijo in deskajo po inter-netu, kjer jih obsevajo z oglasi, v 70odstotkih so ti namenjeni promocijinezdravih prehranskih izdelkov. Uredi-tev trženja hrane in pijač otrokom

lahko spremeni okolje,ki zdaj žal spodbujapredvsem pogosto uži-vanje velikih količin ne-zdravih živil. Otroci papotrebujejo tudi znanjein veščine za ustreznoizbiro prehrane. Kakoresen in škodljiv jevpliv agresivnega in ne-nadzorovanega oglaše-vanja otrokom, kažetudi akcijska mreža zazmanjševanje pritiskovtrženja nezdrave hraneotrokom in mladostni-kom, ki jo je ustanovilaSvetovna zdravstvenaorganizacija.

Žrtve oglasov za nezdravo hranoVsak četrti slovenski otrok je čezmerno prehranjen. Kar petina petnajstletnic je na dieti, skoraj polovica otrokmed enajstim in petnajstim letom pa vsak dan pred televizorjem preživi do tri ure. V tem času jih uspešnobombardirajo z oglasi, v povprečju si jih lahko ogledajo deset na uro. Kar 70 odstotkov oglasov je namenjenihhrani. Oglaševana živila pa so daleč od priporočene prehrane za otroke in mladino. Zato skupina evropskihraziskovalcev, med njimi so tudi slovenski, proučuje, kako trženje nezdrave hrane in pijače učinkovito omejiti.

O S R E D N J A T E M A : Sladkorna bolezen in debelost

20

Mag. Mateja Gantar Kšela, mag. farm.

Diabetično stopalo je resen zaplet sladkorne bolezni, sku-pek bolezenskih okvar na stopalu bolnika s sladkorno bolezni-jo, kjer lahko okvara živčevja, slaba prekrvitev in infekcija pri-vedejo do gangrene in amputacije. Tveganje za tovrstne zaple-te povečujejo poškodbe, okužbe, neustrezna nega nog in neu-strezna pedikura. Osrednje mesto zavzema preventiva; vsakposameznik lahko največ naredi za svoje noge prav sam.

VAROVANJE STOPALADiabetiki morajo skrbeti, da je koža stopal čista, suha in

voljna. Stopala naj bodo zavarovana z uporabo nogavic in če-vljev. Vroči predmeti, na primer termoforji, grelne blazine ingrelne odeje lahko opečejo noge. Ne smejo hoditi bosi, da sine poškodujejo nog na vročem pesku, pregretih tleh okoli ba-zena, kamnih ali robovih pohištva. Redno si je treba pregle-dovati stopala, da se opazijo že manjše poškodbe, ki sovstopno mesto za okužbo. Zaradi nevropatije se spremembene čutijo, zato je smiselno, da poleg nog sladkorni bolnikvsak dan pregleda tudi nogavice, ali so na njih vidni madežiizcedka ali krvavitve.

NAMENITE POZORNOST NOGAVICAMNogavice za diabetike so na prvi pogled enake kot druge

nogavice, a so izdelane na poseben način. Navaden šiv v no-gavicah lahko draži in poškoduje prste, zato morajo imeti no-gavice ploski šiv. Elastika na vrhu nogavic ne sme stiskatinoge, ker je lahko cirkulacija dodatno motena. Nogavice semorajo gladko prilegati stopalom, brez gubanja. Nogavice sene krpajo, preluknjane se zamenjajo z novimi. Glede materia-la je dolgo veljalo, da sta bombaž in volna najboljša izbira.Na trgu pa so že visokokakovostni sintetični materiali, na pri-mer CelliantTM. Ta je mehkejši od bombaža, uravnava potenjein klinično dokazano pomaga ohranjati toploto nog. Po-membna lastnost tega materiala je tudi, da pospešuje prekr-vitev in s tem posledično celjenje ran.

PRIMERNA OBUTEVPri čevljih je pomembno, da si diabetiki kupijo kakovostne

čevlje, ki imajo mehak zgornji del, dovolj prostora za prste,debel gumijast podplat in vložek, ki ga je mogoče odstraniti.Čevlji naj ne bodo preveliki ali pretesni in pete ne previsoke,najbolje jih je kupovati popoldne, ko so stopala že nekolikootečena.

Približno 15 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo imamed boleznijo razjedo na stopalu. Z upoštevanjem nasvetovmedicinskega osebja lahko preprečijo hude zaplete. Priporoč-ljivo je sedenje tako, da sta obe stopali položeni na tla, inkratek sprehod vsako uro. Pedikuro lahko izvajajo izključnopedikerke, ki so dodatno strokovno usposobljene za delo zdiabetiki. Če nastane nova razjeda ali druga bolezenska spre-memba, pa je treba takoj poiskati medicinsko pomoč.

J U L I J 2 0 1 0

Z A N A Š E Z D R A V J E : Diabetično stopalo

Sladkorni bolniki imajo pogosto probleme s stopali. Vzroki so okvara živcev (nevropatija), zoženje in otrditev žilne stene(ateroskleroza) in visok krvni sladkor (hiperglikemija). Zaradiokvare živcev je oslabljen občutek stopal za dotik, bolečino in temperaturo. Zaradi ateroskleroze je oskrba nog in stopal s krvjo slabša, slabša prekrvitev pa pomeni zmanjšantransport kisika, hranil in antibiotikov, kar lahko povzročiodmiranje tkiva in manjšo odpornost na infekcije. Visok krvni sladkor ovira normalno celjenje ran in še posebno pribolnikih s kroničnimi razjedami je pogost zaplet okužba.

Negujmo svoje noge

J U L I J 2 0 1 022

Barbara Kruhar Lorger

O presnovnem sindromu govorimo,kadar se hkrati pojavi več dejavnikov,ki za dva- do štirikrat povečajo tve-ganje za pojav srčno-žilnih bolezni inza petkrat tveganje za pojav sladkor-ne bolezni tipa 2. Ti dejavniki so tre-bušna debelost, odpornost telesaproti inzulinu (inzulinska rezistenca),zvišan krvni tlak (hipertenzija), mot-nje v presnovi krvnih maščob (dislipi-demija) in zvišan krvni sladkor (hi-perglikemija).

Na presnovni sindrom najprej po-mislimo, ko ovrednotimo trebušnodebelost. Maščevje se pri ljudeh ra-zlično kopiči. Za trebušno debelost jeznačilno nalaganje maščobe okolipasu: trebuh je izbočen, zadnjice jebolj malo in tudi stegna niso pretira-no debela.

Ali imamo prevelik obseg okolipasu, lahko izmerimo sami. Merilnitrak (običajno tak, ki ga uporabljajošivilje) ovijemo okoli pasu v višinipopka, sprostimo trebuh, izdihnemoin odčitamo obseg.

Vendar samo trebušna debelost šene pomeni presnovnega sindroma.Da ga potrdimo, mora imeti bolnikvsaj še dva dejavnika tveganja: zvi-šan krvni tlak, zvišane trigliceride,znižan holesterol HDL ali zvišankrvni sladkor na tešče.

Cilj prepoznavanja in obravnave tebolezni je zmanjšanje tveganja zapojav srčno-žilnih bolezni. Zato jetreba obravnavati vse dejavnike tve-ganja.

Največ lahko naredimo sami. Naj-prej se moramo odločiti za zdravoprehrano in več gibanja. Tako lahkozmanjšamo telesno težo, hkrati patudi trebušno debelost. S tem ukre-pom vplivamo tudi na ostale dejavni-ke tveganja. Dokazano je, da se lju-dem, ki se redno gibajo, znižajokrvni tlak, holesterol in sladkor vkrvi. Enako dosežemo tudi z zdravimnačinom prehranjevanja: jesti mora-mo večkrat na dan, omejiti vnos eno-stavnih maščob, ogljikovih hidratovin soli. Redna telesna dejavnost inzdrav način prehranjevanja moratapostati del našega vsakdana. Hitrediete in stradanje ne prinašajo dolgo-ročnih uspehov.

Kadar pa s spremembo načina ži-vljenja ne uspemo obvladati dejavni-kov tveganja, nam zdravnik predpišezdravila za zniževanje krvnega tlaka,uravnavanje holesterola in krvnegasladkorja.

NEVARNOSTI ZVIŠANEGAKRVNEGA TLAKA

Dokazano je, da je zvišan krvnitlak eden od glavnih dejavnikov tve-ganja za pojav srčno-žilnih bolezniže pri ljudeh, ki nimajo presnovnega

sindroma. Pri tistih, ki ga imajo, pase tveganje bistveno poveča. Danesje na voljo veliko učinkovitih in var-nih zdravil. Katera skupina zdravil jenajprimernejša, se odloči zdravnikpo kliničnem pregledu bolnika in potehtnem premisleku. Pri sladkornihbolnikih zdravniki najpogosteje pred-pišejo zdravila, ki spadajo v skupinozaviralcev reninsko-angiotenzinskegasistema (npr. enalapril, perindopril,ramipril, losartan, valsartan), ker jedokazano, da še dodatno ščitijo tar-čne organe. Zdravila je treba jematiredno, vsak dan, kakor jih je predpi-sal zdravnik.

UČINKOVITO URAVNAVANJEVREDNOSTI KRVNIH MAŠČOBZ ZDRAVILI

V številnih raziskavah so dokazali,da znižanje holesterola v krvi bistve-no upočasni napredovanje ateroskle-roze, ki je glavni dejavnik tveganja zanastanek srčnega infarkta, možgan-ske kapi ali periferne arterijske bole-zni. Danes je na razpolago velikoučinkovitih zdravil za zniževanje ho-lesterola in maščob v krvi. Najpogo-steje so uporabljeni statini. Redno je-manje zniža holesterol v krvi, zlastiizrazito »škodljivi« holesterol LDL, insicer v največjih odmerkih za skoraj60 odstotkov, »koristni« holesterolHDL pa se hkrati zviša za 5 do 15odstotkov. S statini lahko znižamotudi trigliceride. Učinek je odvisen odzačetnih vrednosti trigliceridov –večji je, kadar so trigliceridi predzdravljenjem bolj zvišani.

Zdravila za zniževanje zvišanegakrvnega tlaka in holesterola je trebajemati do konca življenja.

Več o presnovnem sindromu lahkopreberete v knjižici Presnovni sin-drom iz Krkine zbirke V skrbi zavaše zdravje. Knjižice so na voljo privašem izbranem zdravniku, objavlje-ne pa so tudi na Krkinih spletnihstraneh www.krka.si.

Presnovni sindromPresnovni sindrom, metabolni sindrom, sindrom X ali sindrom insulinske rezistence – obolenje ima veliko imen, vendar pravzaprav nobeno ne pove, za kaj gre. Najpogosteje se uporabljata imeni presnovni in metabolni sindrom.

Obseg pasu pri moških Obseg pasu pri ženskahmanj kot 90 cm normalen obseg pasu manj kot 76 cm normalen obseg pasuveč kot 94 cm povečana ogroženost več kot 80 cm povečana ogroženostveč kot 102 cm zelo povečana več kot 88 cm zelo povečana

ogroženost ogroženost

Glavni dejavnik tveganja Vsaj še dva dejavnika tveganjatrebušna debelost zvišan krvni tlakobseg pasu nad popkom l 130/85 mm Hg ali večl pri moških večji kot 94 cm l že uvedeno zdravljenje z antihipertenzivil pri ženskah večji kot 80 cm zvišani trigliceridi

l 1,7 mmol/l ali večznižan holesterol HDLl 1,0 mmol/l ali manj pri moškihl 1,3 mmol/l ali manj pri ženskahzvišan krvni sladkor na teščel 5,6 mmol/l ali večl že zdravljena sladkorna bolezen tipa 2

V skrbi za vaše zdravje

Presnovni sindrom

www.krka.si

V tisk

esnorPda prZa v

ašem oljo pri voljo pri vašem i je na vani oblikV tisk

.omvni sindresnoo njižice keteberda pr

am prmacij voreč infeč inforZa v

ašem

, očamoiporam pr

rbi za vV sk

aše zrbi za v

pa je tudi na spletni strsplošnem/družinskV tisk

vjeadraše z

wwwani pa je tudi na spletni strpa je tudi na spletni strani avnikudrdravnikuem zsplošnem/družinsk

ašem oljo pri voljo pri vašem i je na vani oblikV tisk

vje

.a.sirk.kww.kjavljena , ob, objavljena avniku

ašem

J U L I J 2 0 1 0

Slavka Brajovič Hajdenkumer

Zdrav življenjski slog, predvsemredna telesna dejavnost in zdravaprehrana,pozitivno vplivajo na ureje-nost sladkorne bolezni, zmanjšujejobolezni srca in ožilja in prinašajoboljšo kakovost življenja. Prav dejstvi,da je sladkorna bolezen tipa 2 pred-vsem posledica nezdravega načinaživljenja in da se z njo sooča čedaljeveč mladih, sta razloga, da zdravnikičedalje bolj poudarjajo pomen tele-sne dejavnosti v vsakdanjem življe-nju. Med njimi je tudi specialistka in-

ternistka Karmen Janša, dr. med. izdiabetološke ambulante Splošne bol-nišnice Jesenice, ki pa ni le zdravni-ca, temveč tudi planinka: »V tej brez-skrbni naravi redno srečujem tudisvoje sladkorne bolnike. Veseli smodrug drugega. V ambulanti se pogo-sto pogovarjamo o prehojenihpoteh,« je med drugim zapisala vuvod svoje knjižice. Prav srečanja zbolniki in želja, da bi jih spodbudilak čim večji telesni aktivnosti, so jovodila k pripravi knjižice Šopek pla-ninskih poti za sladkorne bolnike.

SLADKORNI BOLNIK -POHODNIK

Janševa opozarja, da je izbor pla-ninskih poti namenjen telesno boljepripravljenim sladkornim bolnikom,ki imajo urejeno sladkorno bolezen

brez napredovalih poznejših zaple-tov, in svetuje, da se pred prvimvzponom posvetujejo s svojim zdrav-nikom in po možnosti opravijo šetest hoje v zdravstvenem domu ali vdruštvu diabetikov. Za varno pot jepotrebna ustrezna obleka, še zlastipa obutev. Poleg planinskih čevljevpriporoča nogavice brez šivov, rezer-vno in toplo obleko. Pred pohodomin po njem si mora pohodnik obve-zno pregledati noge. Posebno pozo-ren naj bo na morebitne rane inžulje. Janševa priporoča, da si prihoji pomaga s palicami. V nahrbtnik

spadata malica inzadostna količinavode ter sevedazdravila, če se vhribe morda od-pravlja za več dni.Zdravila, predvseminsulin, mora shra-niti v posebenovoj, ki bi prepre-čil vpliv vremenaali poškodb nazdravila. Na potnaj se odpravi zju-traj in preveri vre-mensko napoved.Dr. Janševa slad-kornemu bolnikupohodniku svetu-

je, naj v gore ne hodi sam, temveč vdružbi ljudi, ki poznajo njegovo bole-zen in znajo pomagati, če mu krvnisladkor pade. Prav tako naj bi imelsladkorni bolnik vedno s seboj karti-co ali obesek s podatkom, da je slad-korni bolnik. Če je sladkorni bolnikpohodnik zelo utrujen, naj se odločiza daljši počitek. »Če vas boli vprsih, težko dihate, izgubljate ravno-težje ali vam je slabo, se takoj ustavi-te. Pokličite gorsko reševalno službona 112, če težave ne prenehajo. Pri-poročam, da na pot vzamete mobilnitelefon,« še dodaja Janševa.

PREPREČEVANJE HIPOGLIKEMIJEKer je hoja v hribe bolj naporna in

daljša kot po ravnem, se mora slad-korni bolnik nanjo ustrezno pripravi-ti. Če se pohodnik zdravi s tabletami

za zniževanje krvnega sladkorja, najjutranji odmerek razpolovi. Kadar pase na planinsko pot odpravlja pohod-nik, ki sladkorno bolezen ureja z in-sulinom, naj jutranji odmerek znižaza trideset do petdeset odstotkov.Pred odhodom je obvezen obrokhrane. Za kontrolo sladkorja na potine sme pozabiti na merilnik krvnegasladkorja. »Pri dnevnih in večernihodmerkih upoštevajte, da se krvnisladkor znižuje še več ur po telesnidejavnosti,« opozarja avtorica knjiži-ce Karmen Janša. Za prvo pomoč najima pohodnik s seboj vedno od pet-najst do trideset gramov sladkorja obhipoglikemiji in malico, ki naj vsebu-je približno trideset do šestdeset gra-mov ogljikovih hidratov in petnajstgramov beljakovin. Pred odhodomnaj si sladkorni bolnik izmeri krvnisladkor. »Če je ta višji od 14 mmolo/l,na pot ne smete,« opozarja Janševain dodaja, da naj si diabetik s slad-korno boleznijo tipa 1 izmeri tudi ke-tone v urinu: »Če so pozitivni, pohododložite.« Če je izmerjeni krvni slad-kor nižji od 5,5 mmol/l, pa naj si po-hodnik ob obroku privošči dodatenprigrizek.«

SLADKORNI BOLNIKI, KI HOČEJO VEČ

Šopek planinskih poti za sladkornebolnike ni zgolj tiskovina, gre za gi-banje sladkornih bolnikov, ki hočejokaj več. Knjižica vsebuje namreč tudidnevnik petindvajsetih lahkih indobro označenih poti, ki je namenjensamo diabetikom. Če v enem letuprehodijo vsaj petnajst planinskihpoti in v planinskih kočah zberejožige, ki potrjujejo, da so določenepoti dejansko tudi prehodili ali, kotpravi planinka in zdravnica KarmenJanša, »da ste povezali svoj šopekplaninskih poti«, si lahko prislužijopriznanje in praktično nagrado. Knji-žice lahko sladkorni bolniki pohodni-ki oddajo v gorenjskih društvih dia-betikov ali v svoji diabetološki ambu-lanti. Slovesne podelitve priznanj innagrad bodo ob dnevu sladkorne bo-lezni ali na občnih zborih sladkornihbolnikov.

Gorske poti za sladkorne bolnikeV ugodnem vremenu oživijo planinske poti, na katere se radi podajo tudi sladkorni bolniki. Prav zanje jespecialistka interne medicine Karmen Janša v sodelovanju z gorenjskimi društvi diabetikov pripravila knjižicooziroma gibanje »Šopek planinskih poti za sladkorne bolnike«, v kateri med drugim najdete priporočila zavarno pot v gore in preprečevanje hipoglikemije.

Š P O R T

24

FOTO

: BR

AN

EB

OM

BA

Č

Karmen Janša

Vsakodnevno vodenje sladkorne bolezni zahteva zbadanje v prste, saj se druga e samokontrole ne da izvajati. Pogosta samokontrola ravni glukoze v krvi ima pri zdravljenju sladkorne bolezni pomembno vlogo. Veliko prispeva k razumevanju bolezni in omogo a boljšo prilagoditev zdravljenja, kar zmanjša število zapletov, ki nastanejo zaradi sladkorne bolezni. V nedavni raziskavi je kar 35 odstotkov sodelujo ih izjavilo, da je bole ina glavni vzrok, ki odvrne ljudi s sladkorno boleznijo od rednega merjenja ravni glukoze v krvi.1,2 Napa no rokovanje s sprožilno napravo je eden od dejavnikov, ki zvišuje bole ino pri zbadanju. Ljudje s sladkorno boleznijo so pogosto premalo ali pa sploh niso pou eni o pravilnem rokovanju s sprožilno napravo. In to je lahko eden od razlogov, zakaj se pri samokontroli ravni glukoze v krvi najve napak naredi pri tem postopku.

Kako se pri zbadanju izogniti bole ini — 4 enostavni napotki za rokovanje

PripravaPred zbadanjem v prst je pomembno, da so vaši prsti topli, isti

in suhi. Mrzle roke so namre slabo prekrvljene, zato je lahko vzorec krvi premajhen. Za izboljšanje prekrvitve si umijte roke s toplo vodo in jih nežno masirajte

od dlani do prstnih blazinic. Druga možnost je, da roki nežno masirate drugo ob drugo ali pa pustite, da nekaj minut visita ob telesu. Zaradi vlažnih in mokrih prstov ali ostankov sladkorja na njih so rezultati merjenja ravni glukoze v krvi lahko previsoki.

NamestitevNajboljše mesto za odvzem krvi je stranski del prstne blazinice, ki je v višini nohta. Prstna blazinica naj se ne bi uporabljala za odvzem vzorca krvi, saj je

to podro je podnevi najbolj obremenjeno zaradi vsakodnevnih dejavnosti. Poleg tega je odvzem krvi mogo iz katerega koli prsta. Poskušajte zamenjati prst, ki ga redno uporabljate, z drugim, da se koža malo opomore. Pogosteje boste menjali mesto, manjša je možnost, da nastanejo zadebelitve na koži.

Globina vbodaPoskusite uporabiti majhno globino vboda in predrite le tako globoko, kot je potrebno. Globlje lanceta prodre v kožo, ve krvnih žilic in živ nih

kon i ev je prizadetih, kar povzro i ve jo bole ino. Sprožilno napravo je treba trdno namestiti ob kožo, preden pritisnete sprožilni gumb in se zbodete, saj tako lanceta lažje predre kožo. Glede na debelino kože, ki je pri vsakem posamezniku druga na, je treba izbrati tako globino vboda, da se s kar najmanj bole ine pridobi primerna kapljica krvi.

Menjava lancetePriporo amo, da lanceto uporabite le enkrat, saj je bilo dokazano, da je konica iglice z vsako uporabo manj ostra, tako da povzro a bole ino.

Zbadanje v prst – nujno zlo

Manj aaau , ve vaaau!

Advertorial_SL.indd 1 3/5/10 7:50 AM

Naro ite brezpla ne informacije Accu-Chek!Da, zanimajo me ...

sistemi za odvzem krvi Accu-Chek sladkorna bolezen in potovanje

kako do natan nih rezultatov merjenja dnevnik samokontrole

Ime

Ulica

Poštna številka

Pošta

Napotki za izbiro prave sprožilne naprave — na kaj je treba biti pozoren

Poleg napa nega rokovanja poznamo še druge razloge za bole ino pri zbadanju v prst. Pomembno je torej pravilno rokovanje, pa tudi pozorno izbrana primerna lanceta in sprožilna naprava, ki lahko precej zmanjšata bole ino. Pri izbiri bodite pozorni predvsem na enostavno uporabo sprožilne naprave in število korakov, potrebnih pri rokovanju. Pomembna je tudi nastavitev globine vboda, ki se lahko prilagodi posameznemu tipu kože. S temi nastavitvami se v kožo prodre le tako globoko, kot je potrebno. Pomembno je tudi vodilo lancete, saj se lancete tresejo in nihajo, pa tudi sunkovito ustavijo in odbijejo nazaj, kar lahko povzro i bole o poškodbo tkiva. Lanceta lahko predre živ ne kon i e.

Clixmotion® — dvojno vodenje gibanja

Clixmotion je princip dvojnega vodenja lancete, kar pomeni, da sta oba premika lancete (naprej in nazaj) natan no nadzorovana, brez tresljajev in nihanj. Lanceta predre kožo z izjemno hitrim ravnim gibom, tako da prepre uje nepotrebno poškodbo kože. V koži se lanceta mehko ustavi in takoj povle e nazaj. To hitro in nadzorovano gibanje je na koži opazno udobnejše.

Primerjava med tehnologijo Clixmotion in obi ajno tehnologijo

To edinstveno tehnologijo imajo sistemi za odvzem krvi Accu-Chek®, omogo ajo pa tudi nastavitve 11 razli nih globin vboda. Poleg tega imajo lancete Accu-Chek tanek tristranski rez z optimiziranimi koti. Ta rez in pološ ena površina zagotavljata, da je vbod v kožo skoraj brez trenja in še posebno nežen. To je bilo poudarjeno v nedavni primerjalni raziskavi sprožilnih naprav za samokontrolo ravni glukoze v krvi glede na bole ine ob odvzemu krvi. Izvedli so jo Serge Kocher in drugi. Rezultati raziskovalne skupine kažejo, da so Accu-Chek® Softclix, Accu-Chek® Softclix Plus in Accu-Chek® Multiclix najmanj bole e sprožilne naprave.3

Za ve informacij izpolnite spodnjo kartico.

Vse omenjene blagovne znamke so zaš itene. 1 Crossbow Research, 2004. Report on research on attitudes amongst “non-testers” for Roche Diabetes UK. Data on fi le at Roche Diagnostics.2 Burge, M.S. et al., Diabetes Care 2001, (24); 1502–1503.3 Serge Kocher, J. K. Tshiang Tshiananga, Richard Koubek, Comparison of Lancing Devices for Self-Monitoring of Blood Glucose Regarding Lancing Pain,

Journal of Diabetes Science and Technology, September 2009,(3), Issue 5; 1136–1143.

Roche farmacevtska družba d.o.o.Vodovodna cesta 109

1000 Ljubljana

Tehnologija Clixmotion:• Brez tresljajev – tako notri kot ven• Lanceta se mehko ustavi in

takoj povle e nazaj.

Obi ajna tehnologija:• Tresljaji povzro ajo bole o poškodbo tkiva.• Lanceta se ustavi sunkovito

in se tako tudi odbije.

Advertorial_SL.indd 2 3/5/10 7:50 AM

Nataša Sinovec, koordinatorka akcije Zdrave dlesni

Suha usta ali kserostomija je po-sledica premajhnega ali celo preki-njenega izločanja sline. O suhihustih navadno ne govorimo kot obolezni, gre pa lahko za simptomrazličnih zdravstvenih stanj, stranskiučinek pri obsevanju vratu in glaveali za stranski učinek različnih zdra-vil. Zaradi suhih ust pogosto tožijostarejši ljudje.

ZAKAJ JE SLINA POMEMBNAUstrezno izločanje sline vlaži

tkiva v ustih, čisti ustno votlino inmed žvečenjem hrane se začne pre-bavni proces. Slina ima tako nekaj

zelo pomembnih funkcij. Deluje an-timikrobno, mehansko čisti, nadzirapH-vrednost v ustih, odstranjujekoščke hrane iz različnih kotičkov vustih, pa tudi oskrbuje zobe z mi-nerali. Kadar pa je izločanje slinezmanjšano oziroma ko se slina neizloča, nastanejo težave s prehra-njevanjem, požiranjem, govorje-njem, suha usta pa lahko vplivajotudi na spalne navade.

Posledice suhih ust, ki trajajo dlječasa, vodijo v parodontalno bole-zen, zobno gnilobo, izgubo zob,poškodbe sluznice, trajen slabzadah, nezmožnost pravilnega oku-šanja hrane, pekoč občutek v ustihin vnetje v zgornjem prebavno-čre-vesnem traktu. Imetniki protez po-

gosto tožijo, da njihove zobne pro-teze postanejo neudobne in jih ječedalje teže obdržati na svojemmestu. Še zlasti ponoči se lahko pa-cienti prebujajo z nenehno potrebopo vlaženju ust.

ZAKAJ USTA POSTANEJO SUHA

Po podatkih ameriškega dentalnegazdruženja je najpogostejši vzroksuhih ust redno uživanje različnihzdravil (antidepresivi, antihistaminiki,protivnetna sredstva, antiparkinsoni-ki itn.). Vsaka sprememba v delova-nju žlez slinavk ali zamašenih izvod-nih kanalov lahko zmanjša pretoksline. Dejavniki, ki so vzrok za dolgo-trajno suha usta, so radioterapija,operacije glave in vratu, sladkorna

Suha usta

Z A N A Š E Z D R A V J E : Ustna higiena

Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste imeli občutek suhih ust. Morda takrat, ko ste prebolevali kakšnovirozo in ste imeli povišano temperaturo, morda ko ste bili pod pritiskom, morda ko ste morali veliko govoriti,morda preprosto zato, ker imate sladkorno bolezen. Občasen občutek suhih ust ni nevaren, če pa se začnepogosto ponavljati in se za stalno naseli v naš vsakdan, takrat je dobro, da razmislimo o vzrokih njegoveganastanka.

ZA NEGO SUHIH UST

USTNA HIGIENA Krepitev varovalnih mehanizmov v ustih, še posebno v suhih ustih

DOLGOTRAJNO VLAŽENJE

Težave s pomanjkanjem sline ali pri uporabi zobne proteze

SPODBUJANJE NASTANKA SLINE

Spodbujanje varovalnih mehanizmov v ustni votlini, še posebno v suhih ustih.

ZA SUHA IN OBČUTLJIVA USTA

Fleg

is, d

. o. o

., U

lica

mla

d. b

rigad

54,

220

4 M

ikla

vž n

a D

r. po

lju, w

ww

.fleg

is.si

er specializiranih trtbioXtri delkzI

macij na toreč infeč inforVvinah. goer specializiranih trvini gooljo v spletni tr so na vabioXtrbioXtra

ali spletni strani 02/460 53 42ivilkei štonskelefelefonskmacij na todajalnah Sanolabor in lek, prom-nasmeh.cavdr.zww.zwwvini

.a.sitrtra.six.bio.bioxww.bioww ali spletni strani nah arodajalnah Sanolabor in lek

Naro ite brezpla ne informacije Accu-Chek!Da, zanimajo me ...

sistemi za odvzem krvi Accu-Chek sladkorna bolezen in potovanje

kako do natan nih rezultatov merjenja dnevnik samokontrole

Ime

Ulica

Poštna številka

Pošta

Napotki za izbiro prave sprožilne naprave — na kaj je treba biti pozoren

Poleg napa nega rokovanja poznamo še druge razloge za bole ino pri zbadanju v prst. Pomembno je torej pravilno rokovanje, pa tudi pozorno izbrana primerna lanceta in sprožilna naprava, ki lahko precej zmanjšata bole ino. Pri izbiri bodite pozorni predvsem na enostavno uporabo sprožilne naprave in število korakov, potrebnih pri rokovanju. Pomembna je tudi nastavitev globine vboda, ki se lahko prilagodi posameznemu tipu kože. S temi nastavitvami se v kožo prodre le tako globoko, kot je potrebno. Pomembno je tudi vodilo lancete, saj se lancete tresejo in nihajo, pa tudi sunkovito ustavijo in odbijejo nazaj, kar lahko povzro i bole o poškodbo tkiva. Lanceta lahko predre živ ne kon i e.

Clixmotion® — dvojno vodenje gibanja

Clixmotion je princip dvojnega vodenja lancete, kar pomeni, da sta oba premika lancete (naprej in nazaj) natan no nadzorovana, brez tresljajev in nihanj. Lanceta predre kožo z izjemno hitrim ravnim gibom, tako da prepre uje nepotrebno poškodbo kože. V koži se lanceta mehko ustavi in takoj povle e nazaj. To hitro in nadzorovano gibanje je na koži opazno udobnejše.

Primerjava med tehnologijo Clixmotion in obi ajno tehnologijo

To edinstveno tehnologijo imajo sistemi za odvzem krvi Accu-Chek®, omogo ajo pa tudi nastavitve 11 razli nih globin vboda. Poleg tega imajo lancete Accu-Chek tanek tristranski rez z optimiziranimi koti. Ta rez in pološ ena površina zagotavljata, da je vbod v kožo skoraj brez trenja in še posebno nežen. To je bilo poudarjeno v nedavni primerjalni raziskavi sprožilnih naprav za samokontrolo ravni glukoze v krvi glede na bole ine ob odvzemu krvi. Izvedli so jo Serge Kocher in drugi. Rezultati raziskovalne skupine kažejo, da so Accu-Chek® Softclix, Accu-Chek® Softclix Plus in Accu-Chek® Multiclix najmanj bole e sprožilne naprave.3

Za ve informacij izpolnite spodnjo kartico.

Vse omenjene blagovne znamke so zaš itene. 1 Crossbow Research, 2004. Report on research on attitudes amongst “non-testers” for Roche Diabetes UK. Data on fi le at Roche Diagnostics.2 Burge, M.S. et al., Diabetes Care 2001, (24); 1502–1503.3 Serge Kocher, J. K. Tshiang Tshiananga, Richard Koubek, Comparison of Lancing Devices for Self-Monitoring of Blood Glucose Regarding Lancing Pain,

Journal of Diabetes Science and Technology, September 2009,(3), Issue 5; 1136–1143.

Roche farmacevtska družba d.o.o.Vodovodna cesta 109

1000 Ljubljana

Tehnologija Clixmotion:• Brez tresljajev – tako notri kot ven• Lanceta se mehko ustavi in

takoj povle e nazaj.

Obi ajna tehnologija:• Tresljaji povzro ajo bole o poškodbo tkiva.• Lanceta se ustavi sunkovito

in se tako tudi odbije.

Advertorial_SL.indd 2 3/5/10 7:50 AM

NOVICE OD TU IN TAM

J U L I J 2 0 1 028

bolezen, Sjögrenov sindrom in rev-matski artritis. Začasno suha usta palahko povzročijo na primer občutektesnobe, stres, depresija, pomanjka-nje vitaminov, redno uživanje določe-nih zdravil, dihanje skozi usta, povi-šan krvni tlak, hormonske spremem-be in kajenje.

SLADKORNA BOLEZENSladkorni bolniki vedo, kako zelo

pomembno je nadzorovanje sladkor-ja v krvi za obvladovanje sladkornebolezni. Slabo nadzorovan sladkor jevzrok za številne težave. Med njimiso tudi zmanjšano izločanje sline,pekoča usta in jezik. Suha usta imajolahko tudi sladkorni bolniki, ki jem-ljejo oralna hipoglikemična zdravila.Suha usta povečajo dovzetnost zaokužbo z različnimi mikroorganizmi,kot je na primer kvasovka Candidaalbicans, ki pri odraslih ljudeh najpo-gosteje povzroči kandidozo.

Poleg tega, da suha usta z vsemispremljajočimi tegobami, kot sotežko požiranje, težko govorjenje,pekoč občutek v ustih in na jeziku inslab zadah, močno vplivajo na kako-vost življenja, pa zelo vplivajo tudina razvoj zobne gnilobe in vnetja ob-zobnih tkiv. Zadnje je pri sladkornihbolnikih zelo pomembno, saj vemo,da sta sladkorna bolezen in vnetjeobzobnih tkiv neprijeten par, ki v za-čaranem krogu slabšata stanje drugdrugega.

PRVA POMOČTrenutno olajšanje suhih ust dose-

žemo s pitjem vode, s pogostimikratkimi požirki. Ker pa je slina takopomembna, zdravniki in zobozdrav-niki pogosto priporočajo žvečenježvečilnih gumijev brez sladkorja. Stem poskušamo stimulirati pretoksline in tako si usta lahko pomagajoz lastnimi obrambnimi mehanizmi.

Odsvetujejo uporabo ustnih vod zalkoholom in zobnih krem, ki vse-bujejo natrijev lavrilsulfat. Prav ta -ko se odsvetuje pitje kave, alkoholain gaziranih pijač.

LAJŠANJE SUHIH USTPri suhih ustih, ki niso kratkotrajne

narave, prva pomoč ne bo dovolj.Zato si v takih primerih pomagamo zizdelki, ki imajo posebne aktivne se-stavine, posebej namenjene negisuhih ust, vzdrževanju njihove vlaž-nosti in spodbujanju nastajanja sline.

Temeljita vsakodnevna ustna higie-na je nujna, saj se v suhih ustihzobna gniloba in vnetje obzobnihtkiv razvijeta še prej kot sicer. Upora-bimo nežno zobno kremo z vlažilni-mi učinkovinami.. Nego dopolnimo zustno vodo brez alkohola. Za dolgo-trajno vlaženje čez noč, pa tudi čezdan, uporabimo vlažilne gele s po-sebnimi učinkovinami, ki se počasi

sproščajo in zagotavljajo dolgotrajnovlaženje suhih ust. Taki geli hkratizavirajo tudi nastajanje zobnihoblog. Za spodbujanje nastajanjasline žvečimo žvečilni gumi brezsladkorja.

Če menite, da imate suha usta,ugotavljanje vzroka prepustite stro-kovnjaku. Ne pozabite tudi, da suhausta niso del staranja in da je trebaza to težavo poiskati pravi vzrok.Zdravnik ali zobozdravnik sta naslo-va, na katerih boste dobili pravi od-govor.

POLNOZRNATI IZDELKI IZ RŽI IN JEČMENAZA BOLJŠO PRESNOVO IN OBČUTEK SITOSTINove študije v okviru evropskega projekta Healthgrain,ki raziskuje pozitivne lastnosti polnozrnatih izdelkov,kažejo, da lahko prehrana, bogata s polnozrnatimi iz-delki zmanjša tveganje za debelost in druge bolezni,povezane s presnovnim sindromom, npr. sladkorno bo-leznijo tipa 2, ter boleznimi srca in ožilja. Ječmenoviproizvodi, ki so bogati s kompleksnimi ogljikovimi hi-drati in vlakninami, preko procesa fermentacije olajša-jo nadzor sladkorja v krvi, saj je fermentacija povezanas sproščanjem hormona glukagon (GLP-1). Čeprav seglukagon, ki je udeležen v presnovi ogljikovih hidratovin pospešuje izločanje glukoze v kri, še ne uporabljakot zdravilo za sladkorno bolezen in proti debelosti,lahko dodajanje polnozrnatih izdelkov iz ječmena vse-eno izboljša občutljivost insulina pri sladkorni boleznitipa 2. Tudi za izdelke iz rži velja, da naj bi zmanjšaliodpornost insulina in spodbujali k večjemu občutku si-tosti po obroku. Vir: http://www.medicalnewstoday.com/articles/187858.php

PO TELESNI AKTIVNOSTI OBROKZ MANJŠO VSEBNOSTJO HIDRATOVNova raziskava na ameriški Univerzi v Michiganu je poka-zala, kako različni obroki vplivajo na odpornost na insu-lin, ki je po aerobni aktivnosti ponavadi zmanjšana. Po90 minutah nizko do srednje intenzivne vadbe so udele-ženci raziskave zaužili obrok z nizko vsebnostjo hidra-tov, nizkokalorični obrok ali obrok z uravnoteženo količi-no ogljikovih hidratov in kalorij. Naslednji dan so imelinajboljšo občutljivost insulina tisti, ki so po aktivnostijedli hrano z manjšo vsebnostjo hidratov. Te ugotovitveraziskave poudarjajo tudi pomembno vlogo ogljikovih hi-dratov pri urejanju občutljivost insulina dan po vadbi.Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je za bolnike, ki mo-rajo jemati insulin, pomembno, da zaužijejo dovolj oglji-kovih hidratov tudi po telesni aktivnosti, da se preprečihipoglikemija. In tudi v skupini, ki je zaužila obrok zmanjšo količino hidratov, je posameznik še vedno poje-del več kot 200 gramov hidratov, saj so ti sestaven delprehrane športno aktivnih ljudi.Vir: http://www.ns.umich.edu/htdocs/releases/story.php?id=7512

Prof. dr. Peter Rakovec, dr. med.

Prenehanje učinkovitega krčenjapreddvorov pa ni edina slaba posle-dica atrijske fibrilacije. Pri normal-nem srčnem ritmu utripanje prekatovsledi utripanju preddvorov, ti pa seodzivajo na dražljaje, ki se tvorijo vsinusnem vozlu (skupku celic, ki so vdesnem preddvoru in so sposobnesamodejne tvorbe dražljajev). S pred-dvorov na prekate se širi vzburjanjeprek preddvornega sistema srca. Čepreddvori migetajo, se to migetanjena srečo ne prenese na prekate, sajbi prekatno migetanje povzročilosmrt bolnika. Prek srčnega prevajalase prebijejo le nekateri dražljaji intem sledi prekatni ritem. Ta je popol-noma (absolutno) nereden in prizdravem prevajalu tudi prehiter. Pre-hitro in neredno bitje srca bolnika šebolj moti in prizadene kot sam izo-stanek preddvornega prispevka kprekatni polnitvi.

NEVARNOST KRVNIH STRDKOVTretja posledica atrijske fibrilacije,

ki grozi bolniku, so krvni strdki, kise tvorijo v preddvorih. Če se namrečpreddvori ne krčijo, kri v njih zastajain se lahko začne strjevati. Zlasti ne-varno je strjevanje krvi v levem pred-dvoru, od koder lahko krvni strdekpotuje po velikem krvnem obtokuproti različnim organom telesa in za-maši katero od arterij, ki organ pre-hranjuje. Zlasti nevarna je začepitevkatere on možganskih arterij; sledimožganska kap.

Vzrokov za nastanek atrijske fibri-lacije je več. Večina teh vzrokov je re-lativnih, torej gre za dejavnike, ki na-stanek atrijske fibrilacije pospešujejo,ne pa neposredno povzročajo.

Eden takih dejavnikov je velikostpreddvorov. Bolezni, ki obremenjuje-jo preddvore in s tem povzročajo nji-hovo povečanje, pospešujejo nasta-nek te motnje ritma. Take bolezni so

npr. povečan krvni tlak, hibe mitralnezaklopke, kronična obstruktivna plju-čna bolezen itd. Ne gre samo za po-večanje preddvorov zaradi bolezni,temveč za velikost preddvorov; takoso za nastanek atrijske fibrilacije boljdovzetni ljudje z večjimi telesnimimerami.

DEJAVNIKI NASTANKAATRIJSKE FIBRILACIJE

Vnetje srčne mišice, hormonski intoksični vplivi, vplivi avtonomnegaživčevja so prav tako dejavniki, kilahko privedejo do nastanka atrijskefibrilacije. Pogostnost atrijske fibrila-cije močno narašča s starostjo, torejje očitno, da starostne spremembe inbolezni, ki v večji meri nastajajo vstarosti, bistveno vplivajo na motnjoritma. Vsi ti vplivi delujejo na elektro-kemijsko dogajanje v srčni mišici, kiso temelj tvorjenja električnih dra-žljajev v srcu in prevajanja vzburjenjav njem. Nekateri vplivi delujejo zlastikot prožilo prezgodnjih utripov, zara-di katerih nastane atrijska fibrilacija;drugi jo ohranjajo in povzročajo po-novitve.

OBLIKE ATRIJSKE FIBRILACIJEKo se srečamo z bolnikom, ki ima

atrijsko fibrilacijo, nas najprej zani-

ma, ali je doživel prvi napad atrijskefibrilacije v življenju ali pa ima tomotnjo ritma v paroksizmalni, perzi-stentni ali permanentni obliki. Vidi-mo, da se vse štiri možnosti začnejos črko »p«, zato si te možnosti lažezapomnimo in jih zato namenoma šenismo slovenili.

Paroksizmalna atrijska fibrilacijapomeni, da nastopa v obliki napadov.Največkrat jo ugotovimo pri mlajšihbolnikih; s tem seveda ne mislimoravno mladeničev, temveč bolnikesrednjih let in mlajše starostnike. Na-padi navadno trajajo nekaj ur in sepotem sami prekinejo.

Perzistentna atrijska fibrilacija trajadlje in jo prekinemo šele z zdravlje-njem: bodisi z zdravili bodisi s sun-kom sinhroniziranega enosmernegaelektričnega toka (po predhodni ane-steziji).

Permanentna atrijska fibrilacija jetrajna in je ne moremo prekiniti alipa prekinitev ne bi bila več smiselna,ker ohranjanje normalnega ritma dol-goročno ne bi bilo več mogoče.

Čeprav je trajna atrijska fibrilacijana videz najhujša oblika bolezni, je zzdravljenjem po ustaljenih načelihskoraj vedno obvladljiva. Ta načelazdravljenja so: ureditev prehitrega

J U L I J 2 0 1 0

Ko srčni preddvori migetajo

Z A N A Š E Z D R A V J E : Atrijska fibrilacija

Atrijsko fibrilacijo po slovensko imenujemo preddvorno migetanje, saj pri tej motnji ritma srčni preddvorimigetajo, namesto da bi se ritmično krčili. Pri migetanju se tako rekoč vsako mišično vlakno krči po svoje, torej povsem neusklajeno, tako da preddvori ne opravljajo nobenega vnanjega dela več. Z drugimi besedami,mišičje preddvorov sicer deluje in porablja energijo, a se pri tem ne krči učinkovito. Pri normalnem delovanjusrca se najprej skrčijo preddvori in dodatno pripomorejo k polnitvi prekatov, nato se zapreta obe zaklopki medobema preddvoroma in prekatoma, potem se skrčijo prekati ter potisnejo kri v velike žile. Pri atrijski fibrilacijipreddvornega prispevka k prekatni polnitvi ni. Izostanek tega prispevka povzroči za približno petino slabšoučinkovitost srca.

29

NOVICE OD TU IN TAM

J U L I J 2 0 1 030

bitja srca z zdravili in preprečevanjezapletov zaradi krvnih strdkov, pravtako z zdravili.

Bolnik se mora sprijazniti z nekoli-ko manjšo fizično zmogljivostjo. Ven-dar – če nima kake druge pomembnesrčne bolezni – je ta omejitev razme-roma majhna in bolnik vsakodnevnefizične napore dobro zmore. Velikemednarodne raziskave so pokazale,da preživetje primerno zdravljenihbolnikov z atrijsko fibrilacijo ni manj-še, kot njim po starosti in drugihznačilnostih podobnih ljudi brez mo-tenj srčnega ritma.

VLOGA ZDRAVILPRI ATRIJSKI FIBRILACIJI

Navadno najteže prenašajo atrijskofibrilacijo bolniki, ki se jim napadipogosto ponavljajo. Pomagamo jimlahko z zdravili. Zdravila so redkotako uspešna, da bolnik ob jemanjuzdravil nima več napadov. Za uspehštejemo, če ima bolnik veliko manjnapadov in so ti tudi blažji in krajši.Žal spremljajo zdravljenje z zdravilizoper motnje ritma nekateri proble-mi. Nekatera zdravila so sicer uspe-šna, a jih smemo uporabljati le pribolnikih brez pomembnejše struktur-ne bolezni srca. V nasprotnem pri-meru bi utegnila biti ta zdravila ne-varna. Druga zdravila lahko siceruporabljamo pri večini bolnikov, aimajo precej neprijetnih stranskihučinkov, zlasti če jih mora bolnikdolgo jemati. Na srečo v kratkem pri-čakujemo novo zdravilo, ki večineteh neprijetnih stranskih učinkov nebo imelo.

OPERATIVNI POSEGINekateri bolniki imajo tako obli-

ko bolezni, da jim srce nekaj časautripa prepočasi in so zato lahko

omotični, nekaj časa pa imajo atrij-sko fibrilacijo s prehitrim in neena-komernim utripanjem srca. Takimbolnikom lahko pomagamo z vsa-ditvijo srčnega spodbujevalnika, kijim pomaga s spodbujanjem srca vobdobjih, ko srce utripa prepočasi,in do neke mere tudi zmanjšujepogostnost prehitrega utripanjasrca. Bolnikom, ki imajo atrijsko fi-brilacijo zaradi srčne hibe, lahkopomaga kirurg, ki ne samo zame-nja obolelo zaklopko z umetno ali– če je to mogoče – popravi lastnoobolelo zaklopko, temveč opravi šedodaten poseg v levem srčnempreddvoru, ki ozdravi atrijsko fibri-lacijo. Obstaja tudi operativniposeg na odprtem srcu, namenjensamo za zdravljenje atrijske fibrila-cije, a se ta tudi v svetovnem meri-lu izvaja zelo redko. Poseg je zabolnika prevelik in preveč obreme-njujoč, da bi ga upravičevale teža-ve, povezane z atrijsko fibrilacijo.Bolniki, ki imajo res zelo hude te-žave, imajo možnost transkatetr-skega zdravljenja z ablacijo ali en-doskopske kirurške posege (oz.tudi kombinirane posege).

Pri transkatetrskem posegu inter-nist-kardiolog prek žile (vene) uvedeelektrodni kateter (žico, ovito v pla-

stično ovojnico) do bolnikovega srca,kjer s toploto na določenih mestihnaredi tkivo električno neprevodno. Stem prepreči nadaljnje napade atrij-ske fibrilacije. Kirurg opravi podobenposeg, a s pristopom z zunanje stra-ni srca. Ti posegi žal niso stoodstot-no uspešni. Polovica bolnikov po po-segu dejansko nima več napadovatrijske fibrilacije. Drugo polovicolahko spet razdelimo na dve polovici:ena polovica preostalih (četrtinavseh) mora še vedno jemati zdravila,a ima ob tem malo ali skoraj ničtežav in je z uspehom zadovoljna.Četrtina bolnikov pa je po posegu ra-zočaranih, saj ne zaznajo bistvenegaizboljšanja.

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOGJE KLJUČ

Kako lahko že v mlajših letih pre-prečimo nastanek atrijske fibrilacije vstarejšem obdobju življenja? Zlasti zvestnim zdravljenjem zvišanegakrvnega tlaka ali zdravljenjem drugihbolezni, ki pospešujejo to motnjoritma. Tisti, pri katerih atrijska fibri-lacija nastane po pitju alkoholnihpijač, se morajo alkoholu odpovedati.Zdrav slog življenja ima tu – podob-no kot pri drugih boleznih – pomem-bno mesto.

Številni strokovnjaki po svetu si prizadevajo, da bi način zdravljenja izbolj-šali. Nekateri zlasti poskušajo, da bi način zdravljenja poenostavili, tako dabi ga bilo deležnih več bolnikov in da bi ga ti laže prenašali. Drugi si priza-devajo izpiliti tehnike do te mere, da bi čim manjši odstotek bolnikov ostalneozdravljen, pa čeprav bi bil poseg izjemno zahteven in zapleten. Glede na velikansko število bolnikov z atrijsko fibrilacijo (ima jo več kot dvaodstotka oseb, starih več kot 50 let, in okrog devet odstotkov starejših od80 let) ni mogoče pričakovati, da bi bili zahtevni posegi rešitev za vso tomnožico bolnikov. Zato je le upati, da bodo na novo razvita zdravila zmanj-šala težave bolnikov s to motnjo srčnega ritma.

KOSILA IN VEČERJE V ZNAMENJU ZELENE BARVE

Vse več strokovnjakov priporoča, da sladkorni bolniki vsvoje obroke vključijo več zelenjave, ki ne vsebuje škro-

ba. Prav poletje je pravičas za to, saj imamo navoljo večjo izbiro svežezelenjave in sadja, ki vse-buje številne za telo kori-stne snovi. Tako naj boletos na krožniku še večartičok, graha, stročjegafižola, brokolija, brsti-čnega ohrovta, zelenega

ali kitajskega zelja, kumaric, jajčevca, paradižnikov, bučkin paprik. To je zelenjava, ki vsebuje le malo ogljikovihhidratov in kalorij, vendar ima pomembno hranljivo vred-nost, kar je nadvse primerno za ljudi s sladkorno bolez-nijo. Polovica lončka kuhane zelenjave oziroma en lončekpresne zelenjave tako pogosto vsebuje samo okoli 5 gra-mov ogljikovih hidratov, 2 grama beljakovin, nič maščobin 30 kilokalorij. Če pojeste eno in pol lončka ali več ku-hane oziroma tri lončke surove zelenjave v obroku, jihštejte za eno zamenjavo za ogljikove hidrate. Mordaboste tako izgubili tudi kakšen kilogram več, vaš slab ho-lesterol bo nižji, tovrstna prehrana pa bo ugodno vpliva-la tudi na vaše srce in ožilje. Vir: http://www.mayoclinic.com/health/diabetes-diet/DA00073

J U L I J 2 0 1 0 31

Spoštovani!Imam sladkorno bolezen tipa 2 in

jemljem tablete. Na nekaj zadnjih kon-trolah je moj zdravnik začel omenjati ,da se bom morala začeti zdraviti z in-sulinom. Če prav pomislim, mi niti nitako hudo, da se bom morala 'špikati',hujša je bojazen, da se bom močno zre-dila. Prav to se je zgodilo moji pokojnimami, ko se je začela zdraviti z insuli-nom. Zdi se mi, da je prav zaradi debe-losti zelo trpela, boleli so jo sklepi,noge, sčasoma se ni več gibala in je karobležala. Ne da bi se trudila, sem v zad-njih nekaj mesecih tako lepo shujšala,zdaj pa mi grozi insulin! Bojim se gazaradi debelosti in sploh ne razumem,zakaj redi. Prosim, razložite mi ...Hvala.

Darja s Primorskega

Z veseljem vam razložim, kako in-sulin deluje, lahko pa vam že takojna začetku povem, da sam po sebine redi in da vam še zdaleč ni 'uso-jeno', da se boste zredili, ko bostejemali insulin.

Pred kratkim me je sladkorni bol-nik, ki se zdravi pri meni, presenetils prijetno anekdoto Sosedje so gapomilovali, da se zdravi z insuli-nom, on pa jim je odvrnil: »Saj smovsi na insulinu, le s to razliko, da gaimate vi v telesu, jaz pa ga nosim vžepu!« Pa še res je tako – torej po-meni, da bi potemtakem morali bitiprav vsi na tem svetu debeli? Veste,da to ne drži ... Človek se redi, čepoje več hrane, kot je potrebuje,vmes pa je sicer res vpleten insulin,vendar je povsem 'nedolžen'. Insulinle opravlja nalogo, ki jo je dobil žepred več tisoč leti. Kot sem pisalaže v marčevski številki Sladkornebolezni , imamo tako telo, kot jebilo že v prazgodovini – očitno smozato preživeli! Za delovanje telesamora biti vseskozi na voljo dovoljenergije. Če je hrane preveč, se bota odvečna energija v telesu shrani-la za 'hude čase' v obliki maščobnihzalog in se bo porabila le, ko nove

hrane ne bo. Vseskozi živimo v izo-bilju, energije ne porabljamo, vsimehanizmi v telesu pa so še vednotaki kot v prazgodovini in so narav-nani na to, da odvečno energijovedno spravljajo za hude čase, ahudih časov kar ni in ni ... Lahko birekli, da je naše telo starinsko in niprilagojeno novim razmeram izobi-lja? Ne, naše telo je čudovito, pravičudež narave, le pozabili smo, kakomu prisluhniti in kako z njim čimbolj uglašeno živeti.

Pa se, draga bralka, vrniva na vašoosnovno skrb, da se boste zredili, čeboste začeli jemati insulin. Tabletesčasoma niso dovolj učinkovite prispodbujanju trebušne slinavke ktvorbi insulina, zato potrebujete 'po-moč od zunaj', potrebujete 'insuliniz žepa'. V telesnih celicah imate ne-šteto majhnih 'elektrarn', ki se ime-nujejo mitohondriji. Ko vanje pridejodragocene sestavine iz hrane, kot soglukoza, aminokisline in maščobe,se bodo s pomočjo kisika vse tesnovi spremenile v energijo, ki jotelo potrebuje za svoje delovanje.Glukoza je eno najpomembnejšihgoriv in se nahaja v hrani rastlinske-ga izvora, vpeta je v t. i. ogljikovehidrate. Glukoza je namenjena miši-cam in možganom. Ko glukoza vkrvi po zaužitju hrane zraste, betacelice v trebušni slinavki to začutijoin to jih spodbudi, da tvorijo insulin.Ta bo omogočil, da bo glukoza pri-potovala v celice in se začela pora-bljati. Če insulina ne bo dovolj, glu-koza ne bo mogla do celic, energijase ne bo tvorila, celice bodo 'strada-le' in glukoza se bo neizrabljena iz-ločila z urinom. Nekaj takega se jeverjetno že dogajalo tudi vam, sajste omenili, da ste v zadnjem časubrez napora/odrekanja hujšali.Hrana, ki ste jo zaužili, preprosto niprišla do celic, ker nimate več dovoljinsulina. Tako stanje ne more zelo

dolgo trajati, saj telo potrebujeenergijo in nujno potrebujete 'insu-lin iz žepa', ki bo pomagal, da bodragocena glukoza prišla do celic.Niste omenili utrujenosti – najbrž bota počasi tudi nastopila ali pa ste ženekako manj 'poskočni', pa se vamto še ne zdi tako zelo kritično, da biomenjali.

In kje je v tej zgodbi debelost? Preprosto: če hrana nenehno pri-

haja v telo in so zaloge v mišicah žepopolnjene (oziroma se ne praznijo,ker se npr. človek ne giblje redno),insulin mišic ne more prisiliti, da bisprejele še dodatno glukozo, ki jene potrebujejo, zato insulinu ne pre-ostane drugega, kot da odvečno glu-kozo spravi v maščobnih celicah vobliki maščob. Spomnimo se – tudiinsulin je še iz prazgodovine in delazaloge maščob, da bo človek preži-vel v času lakote, in pač ne razumemodernega jezika, kot je: čips, čoko-lada, sladoled ... Insulin le izpolnjujesvojo nalogo shranjevanja odvečneglukoze v obliki maščob in to, polegše nekaterih drugih mehanizmov,povzroča debelost!

Draga bralka, pa še odgovor navaše vprašanje, ali se boste zrediliob jemanju insulina. Moj odgovor jeodločen NE. Dodajanje insulina k ta-bletam ali pa zdravljenje zgolj z in-sulinom mora biti uravnoteženo. Po-vsem mora ustrezati vašim potre-bam in mora biti usklajen s hrano.Po terapiji z insulinom se boste zre-dili, če boste uživali preveč hraneglede na vaše potrebe – povsemenako, kot bi se zgodilo človekubrez sladkorne bolezni, ki bi prevečjedel. Pomembno je, da ob uvedbiinsulina zaupate svojemu diabetolo-gu, da sodelujeta in najdeta za vasnajprimernejši odmerek.

Uvajanje insulina je področje, kjermenim, da se medicina najbolj pri-bliža umetnosti: v posnemanju nara-ve je potrebna popolna uglašenostterapevta in človeka s sladkorno bo-leznijo, ki skupaj prisluhneta vaše-mu telesu. Srečno!

V P R A Š A N J A I N O D G O V O R I

dr. sc. Karin Kanc, dr. med.

Vprašanja za dr. Kančevo lahko pošljete na elektronski naslov: sladkorna.urednistvo@gmail.com ali po pošti na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Uredništvo revije Sladkorna bolezen, Kamniška ul. 25, 1000 Ljubljana

J U L I J 2 0 1 0

Od nekdaj sem bila radovedna innajraje sem počela stvari, ki so mi jihprepovedali. Prav živo se spomnimteh trenutkov, ko mi je adrenalindrvel po žilah. Ja, bila sem pogumna.Precej pogumna. Skoraj drzna! Nisemse bala posledic. Pravzaprav so bilekar znosne. Veliko sem se naučilaskozi drzne poizkuse. In nekaj tegaje ostalo tudi za 'manj lepe trenutke'.Zakaj sem dobila sladkorno? Zakajsva s hčerko ostali sami? Zakaj živivatako mizerno, da nimava niti svojegadoma? Zakaj me nihče ne razume,kako mi je? Četudi kričim, me nihčene sliši. Pa saj nihče ni kriv za to! Lemoja odgovornost je. Jaz odgovar-jam. In to danes. Nič včeraj, nič jutri,le danes in zdaj. Samo nisem večtako pogumna ...

Nekdaj sem živela drugače. Bilo jeprecej laže. Pa ne zato, ker bi bilozares lahko, ampak samo zaradi mo-jega pogleda na vse. Imela sem polnoljudi okoli sebe, ki so uživali v mojidružbi, se veselili z mano in komajsmo čakali, da se spet vidimo. Pa jemoja življenjska zgodba le bila dru-gačna od večine. Stvari sem videladrugače, dojemala sem svet na dru-

gih dimenzijah in neštetokrat me jespreletel srh, ko sem pomislila, da mina tem svetu ne bo nikoli lepo. Pa sajna koncu 'svet' res ni nič kriv. Naredilismo ga ljudje. Vse smo mi naredili!Tudi naše bolezni, s katerimi imamozdaj toliko opravka, da izgubljamosedanjost. Samo obremenjeni se vesčas sprašujemo, kaj sledi. Moram pri-znati, da se meni moja sladkorna ni-koli ni zdela tako zares grozna, da bise bilo vredno zaradi nje obremenje-vati. Dokler se mi ni življenje zasuka-lo v povsem drugo smer ...

Vsi tako radi govorimo o recesiji. Pane, da bi zdaj razpredala o tem, alise na recesijo celo izgovarjala. Da pase je zgodila drastična sprememba vmojem življenju, je vsekakor kriv tudisplet okoliščin, v katerih sem se zna-šla. Ko sem v preteklem letu izgubilaslužbo, sem morala kaj hitro najti re-šitev, saj imam otroka, ki mu moramdati jesti in sebe, da se preživim in stem omogočim tudi lepo življenjesvoji hčerki. Da ima mamo, zdravomamo! Hrana, s katero se preživljava,je vse prej kot kakovostna. Glede namoje nizke prihodke in relativno viso-ke življenjske stroške, ki jih danes vsi

dobro poznamo, si nisva mogli privo-ščiti ničesar drugega kot materinskidom. V njem bivava že nekaj mesecevin na začetku mi je bilo prav obupno!Grozljivo! Počutila sem se, kot da bise mi godila krivica. Mar res morabiti tako, da v nesreči spoznaš prija-telja in nazadnje celo ugotoviš, da ganimaš?! Kje so zdaj vsi tisti 'dobri lju-dje', ki so me bili vedno tako veseli,ko sem bila tudi sama vesela? Sevedajih ni! Vsi skupaj so se ustrašili! Da jemorda nekdo potreben kakšne pomo-či, morda pozornosti in pogovora. Alipa samo ramo, da se zjočem na njej,ko mi je najhuje. Nikogar ni ... Ne po-trebujejo me več. Ker zdaj bi se bilopa treba resno pogovoriti z mano insi vzeti čas. Tega se pa bojijo. Ker sebojijo sebe. In ker so tako presnetoobremenjeni vsak s svojim življenjem.Ostanem torej sama. S svojo prekra-sno hčerko, ki bo šla letos v šolo.Kako pogumna je ta moja deklica! Kosem popolnoma izčrpana, razočarananad vsemi in vsem, se dobesedno se-sedem in zjokam. Sploh ne vem več,kam. Je še kje kaj svetlega, kaj lepe-ga, kar naju čaka? Potem pride mojaprinceska k meni in mi reče: 'Mami, čeboš jokala, bom še jaz žalostna inpotem še skuhati ne bova mogli!'Ooo, dete moje zlato, kako te ljubim!Sram me je, da me mora otrok videti,kako padam in izgubljam moč. Potemse zdrznem in zavem tega trenutka.In da imam vso moč v svojih rokah inda se pač MORAM odzvati, če hočemspremembo. Kmalu mi je vse jasno. Vtrenutku se mi kot film zavrti moja ži-vljenjska zgodba in zavem se, da semna pravem mestu ob pravem času. Ži-vljenje moram vzeti v svoje roke inposkrbeti za hčerko. Da bi zaradi pre-tirane obremenjenosti in neurejenegaživljenja postavila na kocko svojezdravje in s tem posledično svojohčer? Nikakor! S komaj kaj zelenjavenama skuham juho in z največjim ve-seljem jo pojeva. Včasih se morašsamo malo ustaviti in si prisluhniti.Vse odgovore imamo namreč v sebi,samo slišimo jih ne. In juha iz ostan-kov zelenjave je tako zelo okusna!

Katarina

Ta nesrečni dan ali kako prisluhniti sebiČe je danes moderno imeti probleme, potem sem zelo moderna. Kako in zakaj sem se znašla tukaj, kjer sem zdaj, najbrž zdaj ni tako zelo pomembno. Edino pomembno in dejstvo je, da moram živeti ta trenutek.Včasih si res želim, da bi zavrtela čas nazaj in poskusila stvari narediti drugače. Ampak potem se kmaluspomnim, da takrat tega nisem vedela. Ker če bi vedela, se mi to ne bi zgodilo. In ker se mi je to zgodilo, sem iz tega nekaj spoznala in sem bogatejša za novo izkušnjo. To je pa tudi nekaj, si rečem.

O S E B N A Z G O D B A

32

Skupaj s hčerko na poletni dan

J U L I J 2 0 1 0

Z D R A V J E N A K R O Ž N I K U

33

Slavka Brajović Hajdenkumer

Če želite izvedeti, koliko ogljikovihhidratov se skriva v jedeh, ki jih želi-te zaužiti, je rešitev pravzaprav nakrožniku oziroma v vašem mobilnemtelefonu.

Na številko 6111 pošljete SMS-sporo-čilo s ključno besedo OH in sezna-mom živil. Čez nekaj trenutkov bo steprejeli povratni SMS s podatki o vse-bnosti ogljikovih hidratov v gramihglede na težo domače me re, na pri-mer skodelica, kos, žli ca ali krožnik.

Če ste denimo vnesli besedilo OHzrezek dunajski, boste prejeli SMS zbesedilom: informativna vrednost OHza enoto živila: dunajski zrezek (100g): 15 g OH. Storitev je na voljo veči-ni slovenskih uporabnikov mobilnihkomunikacij, torej vsem uporabni-kom Si.mobila, Mmobila, Mobitela,Debitela in Izimobila. Za vse uporab-nike Si.Mobila in Mmobila je storitevpovsem brezplačna, uporabnikomomrežja Mobitel pa se poslani SMS sključno besedo OH na 6111 obračunapo ceniku operaterja telekomunikacij-skih storitev.

DOSEDANJE IZKUŠNJEBaza podatkov informativne mo-

bilne storitve obsega 401 živilo ozi-

roma jed. V bazoje poleg sadja inzelenjave, jedi izžitaric, mleka inmlečnih izdelkov,peciva (tort in pi-škotov), brezalko-holnih in alkohol-nih pijač, pripra-vljenih mesnih inzelenjavnih jediter tradicionalnihsolat, lupinastegasadja in oreščkov,vključena tudihitra prehrana oziroma jedi, kot sopica, toast s sirom in šunko ter jediiz restavracij McDonald's. S storitvi-jo »Vem, kaj jem« pa ne moretepreveriti podatkov o vsebnosti oglji-kovih hidratov v sestavljeni hrani izrestavracij, kar pa je slovenski pro-blem, ker teh podatkov pravzapravni na voljo. Dozdajšnje izkušnjeskrbnika storitve kažejo, da so upo-rabniki najpogosteje povpraševalipo preprostih živilih, kot so krom-pir, kruh, zrezki, solate, jabolka inpanirani zrezki. Zanimiv je tudi po-datek, da so med iskanimi živili, kijih baza še ne vsebuje, zelo pogo-sto meso in mesni izdelki (čevapči-či, kalamari, govedina, salama ...),iz česar sklepajo, da veliko ljudi nepozna sestave posameznih živil intudi ne vedo natančno, katera živila

sploh vsebujejoogljikove hidratein katera ne.Irena Sepin, dr.med. iz farma-cevtske družbeSanofi Aventis,ki zagotavlja bo-gato bazo poda-tkov o vsebnostiogljikovih hidra-tov v živilih,obljublja: “Potru-dili se bomo, dabomo v bazo

uvrstili tudi meso, tako da bodouporabniki lahko prejeli tudi infor-macijo, da ta živila ne vsebujejoogljikovih hidratov.” Med jedmi, ka-terih vsebnost ogljikovih hidratovželijo uporabniki najpogosteje pre-veriti, so tudi različni siri, predvsemgavda, trapist, edamec in mocarela.Sicer pa uporabniki s pomočjo mo-bilne storitve povprašujejo tudi poživilih, ki jih v bazi še ni. Tako jih jemed drugim zanimalo tudi, kolikoogljikovih hidratov je denimo v ek-spresu, liziki, mlincih ali tatarskiomaki.

ZAZRTI V PRIHODNOST

Glede na dobre polletne izkušnje zuporabo storitve bodo skrbniki stori-tve projekt nadgrajevali z novimi ži-vili. Ker želijo uporabnikom ponuditičim bolj praktično storitev, ki bi jimolajšala in poenostavila življenje ssladkorno boleznijo, so k sodelova-nju povabili tudi prehransko strokov-njakinjo Marušo Pavčič, ki jim bo po-magala storitev še izboljšati. Sicerpa je poletje čas, ko v povprečju ver-jetno več razmišljamo o ustreznejšiprehrani in hujšanju, in »Vem, kajjem« nam lahko pomaga pri izbiriživil, saj sta podatka o vsebnostiogljikovih hidratov in glikemičnemindeksu pomembna tudi pri načrto-vani izgubi telesne teže.

Res veste, kaj jeste?Slovenskim uporabnikom je od lanskega svetovnega dne sladkorne bolezni, na voljo mobilna storitev, ki omogoča nadzor nad porabo ogljikovih hidratov. Mobilni operater Si.mobil je namreč skupaj z ljubljanskimKliničnim centrom in farmacevtsko družbo Sanofi-Aventis razvil aplikacijo »Vem, kaj jem«, ki uporabniku s pomočjo SMS-sporočila zagotavlja preprosto štetje ogljikovih hidratov v posameznih živilih. Kot ugotavljajoskrbniki baze podatkov, je dozdajšnje povpraševanje po storitvi pokazalo tudi, da so nekateri uporabniki dokajslabo seznanjeni s sestavo živil. V prvih mesecih dostopnosti storitve je »Vem, kaj jem« vsak mesec uporabilože več kot 800 različnih uporabnikov, ki so prek SMS-sporočil poslali skupaj že 8800 zahtevkov po podatkih o vsebnosti OH v živilih.

J U L I J 2 0 1 0

Mojca Bizjak, univ. dipl. ing. živ. teh., Visoka šola za zdravstvo Izola

Vsa rastlinska živila vsebujejo na tisoče specifičnih ke-mičnih sestavin. Nekatere so dobro poznane in določlji-ve, nekatere geografsko in sezonsko zelo variabilne, ne-katere so edinstvene in se nahajajo le v določenih živilih.Zato v prehrani sladkornega bolnika iz skupine sadja inzelenjave nobeno živilo ni prepovedano.

FENOLNE SPOJINESadje in zelenjava sta bogata z zdravju koristnimi fenol-

nimi spojinami. Skupino fenolnih spojin zastopa okrogosem tisoč različnih spojin, ki imajo v rastlini pomembnovlogo. Nekatere skupine fenolnih spojin varujejo pred škod-ljivci, druge učvrstijo celične stene, tretje dajejo rastlinamlepo barvo, značilen vonj, okus in aromo. Te iste fenolnespojine so lahko pravo bogastvo v naši prehrani. Skupinafenolnih spojin, odgovornih za rdeče, vijoličaste in modrebarve, so antociani. Ti obarvajo češnje, slive, jagode, mali-ne, borovnice, rdeče grozdje, robidnice, rdeči in črni ribez.Več ko je določenih fenolnih spojin, lepše so barve, boljšije okus in močnejši je vonj. Pestrost barv, vonja in okusane povečuje le užitka, temveč pomembno vpliva na pre-hransko kakovost obrokov. Številne fenolne spojine somočni antioksidanti, ki so pomembni, ker uničijo proste ra-dikale. Prosti radikali v človekovem telesu nastajajo ves časin po nastanku takoj reagirajo z molekulami v bližini. Ko vtelesu nastane veliko prostih radikalov, ti povzročajo po-škodbe celičnih struktur, staranje in mutacije celic, karlahko privede do vseh civilizacijskih bolezni. Antioksidantiproste radikale nevtralizirajo in tako zavarujejo naše celice.

DAN VEDNO ZAČNEMO Z ZAJTRKOMZa zajtrk si lahko privoščimo kozarec mleka, košček

svežega rženega kruha z orehi in sočno lubenico. Lubeni-ca je bogat vir likopena, ki je močan antioksidant inspada med karotenoide. To je skupina spojin, ki je odgo-vorna za rumeno, oranžno in rdečo barvo sadja in zele-njave. Karotenoidi obsegajo več kot 600 različnih vrstspojin. Po zajtrku si privoščimo sprehod v »divjino«, kjerlahko naberemo slastne robidnice. Najboljše so svežeobrane, pripravljene s kepico vaniljevega sladoleda inkoščki polnozrnatih keksov. Tak obrok nam pokrije ener-gijske potrebe dopoldanske malice.

KOSILO V ZNAMENJU RIBZa kosilo si privoščimo ribe, ki so koristne za prehrano,

saj vsebujejo beljakovine visoke biološke vrednosti, kalcij,

Pisan primorski poletni jedilnikPoletni čas je priložnost, da nadomestimo zimsko-pomladansko pomanjkanje in si privoščimo polnomero zdravja iz sadežev, ki jih je v tem letnem času v izobilju. Sadje in zelenjavo je treba vključiti prav v vsak dnevni obrok, saj vsebujeta številne bioaktivnesnovi, ki pozitivno vplivajo na naš organizem. Izbiramosezonsko in pri nas pridelano sadje in zelenjavo, ki sta primerno zrela in sta do našega krožnika prišlapo najkrajši poti. Zaradi vsebnosti različnih hranil jepriporočljivo izbrati vse vrste in vse barve, od bele,rumene, oranžne, rdeče in modre do vijoličaste.

Z D R A V J E N A K R O Ž N I K U

34

CELODNEVNI JEDILNIKED

Količina B M OH E obroka(g) (g) (g) (g) (kcal) (%)

Zajtrk 22Mleko 200 7 3 10 94Rženi kruh 60 4 1 26 126Orehi 14 2 9 1 93Lubenica 180 1 0 15 67

Skupaj zajtrk 14 13 52 380Dopoldanska malica 15Robidnice 240 3 2 15 93Vaniljev sladoled 40 2 5 8 82Polnozrnati keksi 20 2 2 15 86

Skupaj dop. malica 6 9 38 261Kosilo 32Pečen losos 70 14 10 0 141Blitva v prikuhi

Blitva 300 6 1 2 41Česen 2 0 0 1 3

Oljčno olje 5 0 5 0 45Kuhan polnozrnati riž

Polnozrnati riž 80 6 2 62 294Oljčno olje 5 0 5 0 45

Sol, koromačParadižnikova solata

Paradižnik 150 1 0 4 24Koruza 20 1 0 3 17Čebula 20 0 0 1 5

Sol, poper, bazilikaOljčno olje 10 0 10 0 90

Skupaj kosilo 29 33 73 706Popoldanska malica 13Breskev 160 1 0 14 63Navadni tekoči jogurt 200 7 3 9 93Polnozrnati krekerji 23 2 0 15 72

Skupaj pop. malica 10 4 38 229Večerja 19Mešana solata

Paradižnik 100 1 0 3 16Paprika 100 1 0 3 18Kumare 100 1 0 2 11

Mlada čebula 30 1 0 2 12Beli sir 30 5 5 0 70

Črne olive 25 0 3 0 34Ječmen 40 4 1 25 125

Oljčno olje 5 0 5 0 45Origano, poperSkupaj večerja 13 15 35 332

SKUPAJ 58 65 237 1766 100Energijski deleži hranilnih snovi (%) 13 33 54Legenda:ED = energijski delež, B = beljakovine, M = maščobe, OH = ogljikovi hidrati

fosfor, železo, jod in druga hranila. Beljakovine rib so láhkoprebavljive ter primerne za vroče poletne dni. Ribje mesovsebuje v primerjavi z maščobami drugih vrst mesa velikoveč nenasičenih in večkrat nenasičenih maščobnih kislin(VNMK), zlasti omega 3 (w-3) VNMK, ki so v prehrani ljudizelo zaželene, saj preprečujejo bolezni srca in žilja terzmanjšujejo vnetne procese. Morske ribe so najboljši virdveh kislin iz skupine w-3 VNMK, in sicer eikosapentaenoi-ske kisline, ki ima kratico EPA, in dokozaheksaenojske kisli-ne s kratico DHA. Riba, ki vsebuje največ koristnih w-3VNMK, je losos. Čeprav ni tipično morska riba, je lahkoodlična izbira. Pripravimo lahko pečen lososov kotlet ali file.Čisto preprosto ga spečemo v ponvi za peko brez maščobe.Ker je meso nežno, je priprava preprosta in hitra. Zravenpripravimo polnozrnati riž. Pripravimo ga po navodilihproizvajalca, nato pa zabelimo z žličko oljčnega olja ter odi-šavimo s sesekljanimi vejicami divjega koromača. Tegalahko prav tako naberemo na jutranjem sprehodu po pri-morskih travnikih. Riž in druge vrste žita so med drugimdober vir prehranskih vlaknin. Prehranske vlaknine so snovi,ki sestavljajo rastlinske celice in jih naše telo ne more pre-baviti, povečajo pa volumen črevesne vsebine in upočasnju-jejo prehod glukoze in maščob iz črevesja v kri, spodbujajogibanje črevesja ter podaljšujejo občutek sitosti. Veliko vlak-nin je v ovojnicah žitnih zrn, zato izbirajmo polnovredna aliintegralna žita. V njih ostanejo tako rekoč vsi minerali, vita-mini in prehranske vlaknine. Prehranske vlaknine dokazanozmanjšujejo nevarnost srčnega infarkta, preprečujejo debe-lost, varujejo pred diabetesom in rakom na debelem čreve-su. V debelem črevesu se tvorijo različne kratkoverižnemaščobne kisline, ki nastanejo potem, ko črevesne bakterije

razgradijo prehranske vlaknine. Te kratkoverižne maščobnekisline nas varujejo pred rakom debelega črevesa.

POPOLDANSKI PRIGRIZEKPopoldanska malica je lahko sestavljena iz dobro opra-

nih breskev, tekočega navadnega jogurta ali drugega pro-biotičnega mlečnega napitka ter polnozrnatih krekerjev.To je tudi primerna malica za popoldansko kopanje. Jo-gurt in breskve spadajo v hladilno torbo in senco, da sena vročini ne pokvarijo.

VEČERJASolata in poletje gresta lepo skupaj in dan lahko konča-

mo s sočno osvežilno solato iz paradižnika, paprike,kumar, mlade čebule, belega sira, oljk in kuhanega, ohla-jenega ječmena. Solato odišavimo z obilico suhega origa-na in zabelimo z deviškim oljčnim oljem. Deviško oljčnoolje je prav tako bogato s fenolnimi spojinami. Prisotneso tudi take, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanjustabilnosti olja med termično obdelavo. Torej tudi pripeki, ne samo na solati, bo oljčno olje odlično.

Takole je videti celodnevni jedilnik, sestavljen po vsehpriporočilih zdrave prehrane. Jedilnik vsebuje približno1800 kcal (7,5 MJ) energije. Ima primerno porazdelitevenergije čez dan: zajtrk pokrije 22 %, dopoldanska malica15 %, kosilo 32 %, popoldanska malica 13 % in večerja 19 %celodnevnih energijskih potreb. Delež energije iz posamez-nih hranil je 13% iz beljakovin, 33 % iz maščob in 54 % izogljikovih hidratov. Poskrbimo še, da bomo čez dan popilidovolj tekočine. Vsako uro potrebujemo približno 1dl teko-čine – najbolje vode, mineralne vode ali nesladkanega čaja.

J U L I J 2 0 1 0

Marija Merljak

V goste so tokrat prišli članice inčlani Društva diabetikov Kočevje. Prinjih sem že pred časom dobila potrdi-tev, da se pri posameznih bolnikihtelo različno obnaša do posameznihživil. Na primer: nekomu jabolko zvišasladkor, drugemu ne. Najbrž bi sedalo s študijo poiskati skupna prese-čišča med živili in značilnostmi bolni-kov. Različen odziv hrane pri bolnikihje po mojem prepričanju posledica ra-zlične prebave pri posameznikih, sajdva človeka nikoli nimata povsemenake prebave in presnove. Po drugistrani je mogoče s kombinacijo živil zrazličnim glikemijskim indeksom do-seči nižji skupni indeks, če sevedaprevladujejo živila z nizkim indek-som. Vsekakor in za vse pa velja te-meljno pravilo, da se je treba odpove-dati živilom z visokim glikemijskimindeksom, dosledno skrbeti za urav-noteženo in polnovredno hrano, jestiredno in po malem ter piti zadostnekoličine vode.

VLOGA MAŠČOB V PREHRANI

V svoji praksi spoznavam, da ljudjena splošno (in tudi večina sladkornihbolnikov) ne ločijo med ''dobrimi'' in''slabimi'' maščobami. Vem, da je naj-lažja pot reči: »Ne jejte maščob!«Vendar s tem lahko telesu naredimoveč škode kot koristi, če mu odtegne-mo na primer esencialne nenasičenemaščobne kisline tipa omega 3 inomega 6. Raziskave newyorške aka-demije za znanost so pokazale, daso diete, bogate samo z omega 6(sončnično, sojino, koruzno in bučnoolje), povzročile odpornost celic nainsulin. Če pa so dodali omega 3maščobne kisline, se je odzivnosttkiv spet vzpostavila ne glede na to,da so zaužili tudi druge maščobe. Topotrjuje tezo, da je zelo pomembnorazmerje med omega 3 in omega 6,ki bi smelo biti samo 1 : 4 v koristomega 6. Avstralski raziskovalec Leo-nard A. Storlien pa je dognal, da sezdravstvene težave povečujejo z ra-stočim nesorazmerjem med omega 3in omega 6 ter močno zmanjšuje od-

zivnost na insulin. Če pa povečamovnos omega 3, zlasti iz morskehrane, se odzivnost na insulin vidnoizboljša že v letu dni. Posredno jetudi dokazal, da je mogoče z izbo-rom hrane bistveno vplivati na izbolj-šanje ali poslabšanje stanja pri slad-kornih bolnikih, ali pa krepiti aliogroziti zdravje pri tistih, ki so šezdravi.

Najhujše so nasičene maščobnekisline. Mastna hrana z nasičenimimaščobami zelo poveča nevarnostza sladkorno bolezen, saj močnozmanjša učinkovitost insulina. Naprimer: 40 g nasičene maščobe, kijo najdemo v 115 g hamburgerja zocvrtim krompirčkom, potroji nevar-nost za razvoj sladkorne bolezni sougotovili znanstveniki na univerzi vColoradu.

OGLJIKOVI HIDRATIInsulin se tvori in sprošča povsem

normalno, če uživamo zmerne količi-ne ogljikovih hidratov in imamo vprehrani tudi dovolj živil, ki vsebuje-jo vitamin B3 (ribe, belo perutninskomeso, suhe slive, jetra, arašidi, jajca,pivski kvas ...) in mineral krom, kiveže insulin na insulinske receptorjev celični membrani.

KROMKrom je tudi sestavni del glukoz-

nega tolerančnega faktorja; krom jeučinkovitejši, če sta v prehrani šedve aminokislini: glicin in glutamin(pistacije in sirotka). Zato smo imelina tržnici brokoli, ječmen, grah,polnozrnati kruh, goveji pršut inarašide.

Na našo petkovo tržnico so kočev-ski diabetiki prinesli tudi pravo ''ko-čevsko klobaso in salamo'', kar je''velik greh'' za diabetike. Omejili pasmo ga z veliko svežega česna, čebu-le in solat iz žit z veliko vlakninami,hkrati sem jim priporočila veliko hojeali fizičnega dela ter omega 3 mašč-obne kisline.

Prehrana sladkornih bolnikov – iz teorije v praksoV juniju smo imeli v petkovi ''TV-tržnici'' na mizi jedi, ki pomagajo sladkornim bolnikom ali pa preprečujejonastanek bolezni. Na osrednji tržnici v Ljubljani z večkratnim živim oglašanjem zjutraj v oddajo Vrtinec naprvem programu Televizije Slovenija smo osvetlili različne vidike prehrane in kako si z njo lahko preventivnoohranimo zdravje ali pa si pomagamo pri zdravljenju bolezni.

Z D R A V J E N A K R O Ž N I K U

36

TV tržnica v jutranjem programu TVS

J U L I J 2 0 1 0 37

Živila na tržnici smo razvrstili vdve skupini: v prvi so bila živila, kiuravnavajo raven krvnega sladkorja,v drugi pa tista, ki raven krvnegasladkorja celo znižujejo.

V prvi skupini smo imeli: zelje,grah in beluše, ker imajo malo oglji-kovih hidratov (OH), veliko pa mine-ralov; solate iz polnovrednih žit: ječ-mena, ajde, riža in ovsa z dodatkizelenjave, ker zaradi vlaknin izbolj-šujejo naravno insulinsko občutlji-vost; posebej omenimo še oves, kerima aminokislino ornitin; ta imafunkcijo zniževanja krvnega sladkor-ja; leča ima sicer veliko OH, vendarima veliko cinka; čičerika ima tudi fi-tinske kisline, ki upočasnijo sprošča-nje glukoze v kri; jabolka in hruškeimajo tudi ''bogastvo mineralov'', prihruškah je zelo dobro razmerje med''povezanimi minerali'' (na primermed kalijem in natrijem, bakrom inželezom, cinkom in bakrom ...); češ-nje imajo sladkor vrste levuloza, kisladkornim bolnikom ne škoduje; zagozdne jagode je značilno, da imajoveliko vitamina C, flavonoidov, mine-ralov, zlasti mangana in nukleinskihkislin, ki okrepijo presnovo; kumari-ce razbremenjujejo trebušno slinav-ko, paradižnik pa spodbuja njeno de-lovanje; banane so bile dolgo na''slabem glasu'', a so primerne, kervsebujejo vitamin B6, ta pa je nujenza prebavo sladkorjev.

V drugi skupini so: česen, čebula,rdeči radič, regrat, cikorija in vitlof,ker imajo insulinu podoben hormon;topinambur ima posebno vrsto OH,ki v nasprotju z drugimi le neznatnopoviša sladkor, ter encim inulaza, kije nujen za razgraditev insulina; su-rovi topinambur ima še vitamin B1, ki''pripelje'' sladkor na kurjenje v celi-ce; stročji fižol ima insulinu podob-no snov glukokinin. Ta je v svežihstrokih, posušene stroke pa uporabi-mo za kuhanje čaja.

VLOGA MAGNEZIJAV prehrani sladkornega bolnika je

nujna tudi zelena solata, ker ima ve-liko mineralov, med njimi magnezij;brez njega je motena presnova slad-

korja. Magnezija je veliko še vmandljih, špinači, soji, žitih, kakavu,figah ter semenih sončnic in buč.Magnezij vpliva na aktivnost insulinain njegovo sproščanje v kri. Pri viso-kih vrednostih sladkorja v krvi je za-znati nizke vrednosti magnezija,zato bi morali sladkorni bolniki šedodatno paziti na večji vnos hrane zmagnezijem.

CIMET NI LE DIŠAVNICA

Pogostili smo se tudi s češnjami: teimajo veliko močnih antioksidantov,antocianinov. Raziskave kažejo, dalahko češnje kar za polovico poveča-jo nastajanje insulina. Omenili smotudi cimet kot dišavnico, saj cimetpomaga celicam pri absorpciji gluko-ze iz krvi. Potresemo ga lahko po

marsičem, od kave do peciva. Pa gani treba veliko. Po obsežni ameriškiraziskavi že pol čajne žličke cimetana dan v 40 dneh znatno zmanjšasladkor v krvi.

Sladkorni bolnik, za katerega sopred leti veljale stroge in omejevalnediete glede izbora živil, lahko danessestavi uravnotežene obroke in seprehranjuje zdravo, skladno s pre-hransko piramido. Celo več: če bizdravi ljudje spoštovali načela, ki jihmorajo sladkorni bolniki, bi ohranilizdravje v pozno starost. Pa ne poza-bimo na gibanje in smeh. Brez njijuni zdravja, pa čeprav imamo vsedrugo urejeno v najboljši meri.

V petkovi oddaji sem bila presene-čena in hkrati zelo vesela, ko sem na

njihovih vabilih opazila mojih desetzapovedi za zdravje iz knjige Zdravjeje naša odločitev.

ZAPOVEDI ZA ZDRAVJE:1. ljubezen do sebe in drugih2. pozitivno mišljenje; vsak dan

novi osebni in ustvarjalni izzivi3. čim več smeha4. uravnotežena prehrana5. pravilna razporeditev obrokov

petkrat na dan6. voda7. gibanje vsaj pol ure na dan8. dovolj spanja9. svež zrak

10. previdno na sonce

IN KJE DOBIMO DOBRE MAŠČOBE?Vrsta maščobe Ime V hrani:NASIČENE m. k. vidna maščoba v mesu, salame, klobase,

loj, maslo, smetana, kokosovo masloNENASIČENE m. k.:- mononenasičene oleinska ksl. (w-9) oljčno, arašidovo, sezamovo olje- polinenasičene * linolna ksl. (w-6) sončnično, koruzno, sojino, bučno olje

* linolenska ksl. (w-3) laneno, ribje olje (losos, skuša, sardine...)TRANS m. k. (hidrogenirana margarina, maščoba v čipsu, pecivo, piškoti,

maščoba) krekerji* esencialna maščobna kislina

V goste so tokrat prišli članice in člani Društva diabetikov Kočevje

zdrav oddih

PODARIMO

50,00 €pri rezervaciji in plaèilu katerega koli (najmanj

3-dnevnega) programa iz cenika Poletje,

jesen 2010.

Kupon velja za 2 osebi.

Veljavnost kupona do vkljuèno 27. 11. 2010.

J U L I J 2 0 1 0

I Z N A Š I H D R U Š T E V

39

Slavka Brajovič Hajdenkumer

Ljubljansko društvo diabetikov žecelo desetletje pripravlja strokovnovodene učne delavnice za sladkornebolnike, ki se jih je doslej udeležiloveč kot 400 diabetikov. Namen delav-nic je, da bi sladkorni bolniki spozna-li potek sladkorne bolezni in zdravlje-nje ter z odgovornim načinom življe-

nja skrbeli za preprečevanje kroni-čnih zapletov bolezni. Na učnih de-lavnicah se bolniki seznanijo z novi-mi smernicami zdravljenja, pravilnoprehrano, pomenom in vplivomredne telesne aktivnosti ter pravicamiin dolžnostmi sladkornih bolnikov.»Prenekateremu udeležencu je dvo-mesečno izobraževanje v varnem inodprtem okolju učne delavnice, kjerse srečuje s sebi enakimi, odprlo svet

o poteku bolezni,« meni predsednicadruštva Judita Erjavec, ki je prepriča-na, da lahko le znanje opremi bolnikaz močjo, da se odgovorno spopade zboleznijo, prežene strah in kakovost-neje zaživi. Učne delavnice društvapotekajo najmanj dvakrat na leto vdveh skupinah po deset udeležencev.Sicer pa jih društvo glede na zanima-nje in razpoložljiva sredstva lahko or-ganizira tudi več.

Posamezna skupina se v dveh me-secih, kolikor dolgo poteka delavnica,snide na sedmih strokovno vodenihsrečanjih, ki imajo natančno določenprogram, vendar ga vedno prilagajajopotrebam skupine. Rezultate delavni-ce in njen vpliv na dolgoročno ureje-nost sladkorne bolezni pri udeležen-

Učne delavnice Društva diabetikov Ljubljana»Dieta, tableta, insulin, konec,« je predsodek marsikaterega sladkornega bolnika,ugotavlja predsednica Društva diabetikov Ljubljana Judita Erjavec, ki s sodelavciin strokovnjaki že deset let pripravlja učne delavnice za sladkorne bolnike.Dvomesečno izobraževanje bolniku prežene strah pred zapleti in ga opremi z znanjem, da se odgovorno spopade s svojo boleznijo. Udeležence delavnic s pomočjo meritev spremljajo še eno leto po končanem izobraževanju. In rezultati? Ti govorijo sami zase.

Marija Merljak

Sestavljen je bil iz razmeroma pre-prostih, temeljnih vprašanj, na primero prehranski piramidi, glikemijskemindeksu, o vlakninah, pijačah, hole-sterolu in maščobah, beljakovinah inše bi se kaj našlo. V nasprotju z mo-jimi pričakovanji je bil obisk zelovelik, kljub bolj hrupni in zabavni de-javnosti v neposredni soseščini.

Kar precej sem se nasmejala, ko semdognala, da so nekateri kar desetkratin več metali kocko, da bi se spetlahko uvrstili v tekmovalni kviz in sepotegovali za priročne nagrade. Sluša-teljica mojih predavanj iz idrijske sku-pine se je kar enajstkrat prerinila domene in vsakič izvlekla prazen listek,dokler ni naposled vendarle naletelana označenega z barvno piko, kar je –ob znanju seveda in pravilnem odgo-voru – prineslo dobitek. Podobnih jebilo veliko in s kolikšno strastjo so vsiodgovarjali na vprašanja!

KAKŠNA JE BILA RAVEN ZNANJA?Kviz je bil nadvse poučen tudi

zame, čeprav se tega sprva nisem za-vedala in tudi ne pričakovala. Šele po

dogodku sem spoznala, kako velikose morajo še naučiti bolniki o slad-korni bolezni. Seveda kviz ni bil za-mišljen kot šolsko ocenjevanje, a jevendarle razkril nizko raven znanja.Krivda najbrž ni toliko na sladkornihbolnikih kot na medicinskem osebjuin na nas, živilskih strokovnjakih. Pasem pomislila na svoja predavanja.Najbrž govorim preveč strokovno,preveč zapleteno, ali pa preveč hkra-ti. Vedno se sicer potrudim, da šetako zapleteno stvar povem na naj-preprostejši način. Vem namreč, daso med mojimi poslušalci ljudje z ra-zlično izobrazbo, poklici in znanjem.Za splošno razumljivost je treba po-iskati »najnižji skupni imenovalec«,saj se šolani laže prilagodi nešolane-mu, kakor nasprotno, mar ne?! Mordapa poskušam povedati preveč hkratiin je nekomu, ki ne sedi prav pogo-sto na podobnih predavanjih, težkoslediti. V prihodnje bom predlagala,naj si slušatelji med predavanjem pi-šejo, saj tako ostanejo bolj pozorni.

KRIVDA IMA SKUPNO IMEVendar krivda le ne more biti samo

na vseh predavateljih. Objektivna jenajbrž ta, da jih zdravniki na hitro od-

pravijo s tabletami ali celo injekcijami,ne da bi jih podrobno seznanili z bo-leznijo. Tako so mi vsaj večkrat zatrdilisladkorni bolniki, s katerimi sem sepogovarjala. Da je bolnikov veliko,zdravnikov pa premalo, vemo, zato nipričakovati, da se bo tu kaj izboljšalo.Mnogi so premalo vedoželjni in prav tiso največkrat prepričani, da je že zdra-

15. Športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije na Rogli

Življenje je sladko!Konec maja so me iz uredništva revije Naša lekarna povabili na Roglo, nasrečanje sladkornih bolnikov Slovenije. Rekli so, da sem zaradi svojih predavanjpo društvih sladkornih bolnikov primerna za vodenje nagradnega kviza, eneizmed zabavno-rekreativnih dejavnosti, s katerimi so popestrili srečanje.

vilo dovolj in da jim ni treba razmi-šljati o sebi in o svojih prehranskih inživljenjskih navadah na splošno.

Prav zato bo treba v prihodnje na-meniti še več pozornosti predava-njem o ustrezni in uravnoteženi pre-hrani, saj je nesporno, da je zdrava,uravnotežena in polnovredna hrananajboljša preventiva in kurativa prisladkorni bolezni.

Pohvaliti velja tistega, ki si je zamislil nagrad-ni kviz, saj je to dobra oblika preverjanja in ne

nazadnje tudi utrjevanja znanja

zdrav oddih

PODARIMO

50,00 €pri rezervaciji in plaèilu katerega koli (najmanj

3-dnevnega) programa iz cenika Poletje,

jesen 2010.

Kupon velja za 2 osebi.

Veljavnost kupona do vkljuèno 27. 11. 2010.

J U L I J 2 0 1 040

cih pa z meritvami preverijo tudi letodni po posamezni učni delavnici.Vsako srečanje, ki poteka dve uri,vodi strokovnjak s posameznega po-dročja.

UČNA DELAVNICANa prvem srečanju se udeleženci z

diabetologom pogovorijo o dozdajš-nji urejenosti sladkorne bolezni in iz-merijo posameznikov HbA1C, težo,ITM in obseg trebuha. Vsak udeleže-nec dobi anketo o prehranskih nava-dah in telesni aktivnosti. V anketimorajo udeleženci do prihodnjegasrečanja odgovoriti na vprašanja, kotso denimo koliko obrokov na danuživajo, kdo nakupuje in pripravljahrano v njihovem gospodinjstvu,kako pogosto uživajo tipična živilapo glavnih prehranskih priporočilih inkako pogosto tipične pijače. V vpra-šalnik morajo vnesti tudi, kako pri-pravljajo hrano in koliko soli porabijopri tem, ter zapisati, kaj so imeli nasvojem jedilniku na dan izpolnjevanjaankete in dan pred tem. Udeleženci,ki sladkorno bolezen uravnavajo spomočjo tablet, morajo do drugegasrečanja spremljati krvni sladkor spomočjo devettočkovnega profila.

NADALJNJA SREČANJAPrihodnje srečanje poteka v zname-

nju na rezultatih meritev temelječerazprave. Udeleženci se pod strokov-nim vodstvom pogovorijo o ukrepihza izboljšanje in morebitni spremem-bi terapije. V ljubljanskem društvudiabetikov namreč opažajo, da imajoštevilni udeleženci njihovih učnih de-lavnic strah pred urejanjem bolezni zinsulinom. Po sproščenem, vendarstrokovnem pogovoru med udeležen-ci in strokovnjaki pa se predsodki po-časi razblinijo: »Tudi Francka je na in-sulinu, pa ima manj težav, očitno ni

tako hudo, ugotavljajo udeleženci,«pravi Erjavčeva. Tretje srečanje je na-menjeno meritvam mikroalbuminovoziroma beljakovin v urinu, holeste-rola in krvnega tlaka, ki jih pokomen-tira diabetolog. Naslednjič pa se ude-leženci s fizioterapevtko pogovorijo opomenu in vplivu redne in primernointenzivne telesne vadbe na urejanjesladkorne bolezni in se naučijo posa-meznih vaj za moč in hujšanje.

DELAVNICA SE KONČAZ ANALIZO STANJA

Na podlagi izpolnjenega vprašalni-ka o prehranskih navadah se udele-ženci na petem srečanju pod vod-stvom Maruše Pavčič seznanjajo zindividualnimi pisnimi priporočili zaizboljšanje prehranskih navad. Vokviru predzadnjega srečanja sesladkorni bolniki odpravijo na lju-bljansko Polikliniko UKC Ljubljana,kjer jim medicinska sestra pregledastopala in jih pouči o pravilni skrbiza noge. Po dveh mesecih sledi zad-nje srečanje posamezne učne delav-nice, kjer udeležencem ponovno iz-merijo HbA1C. Delavnica se konča skomentarjem rezultata in strokovni-mi napotki o nadaljnjih možnostih

za izboljšanje vodenja bolezni. Da biugotovili, ali je imela učna delavnicakonkreten učinek na urejenost slad-korne bolezni, leto po delavnici po-samezne skupine meritve ponovijo.Sicer pa društvo organizira tudi kraj-še, štiriurne učne delavnice z vsebin-skimi sklopi, kot so kronični zapletisladkornih bolnikov, prilagajanje od-merkov terapije pri telesnih aktivno-stih, prehod na inzulin pri tipu 2, hi-poglikemija in uporaba glukagona,zdrava in uravnotežena prehrana innosečnost in diabetes.

IN REZULTATI?Po desetih letih izvajanja učnih de-

lavnic za sladkorne bolnike se lahkoDruštvo diabetikov Ljubljana postaviz zavidljivimi rezultati. Ko se sladkor-ni bolnik vključi v učno delavnico, jenamreč v povprečju star 59 let, imarelativno slabo urejeno bolezen -HbA1C 7,70, mejne vrednosti skup-nega holesterola - 4,88 in čezmernotelesno maso - ITM 27,79 ter je malotelesno dejaven. Že po dvomesečnidelavnici se je povprečna vrednostHbA1C v skupini znižala na 7,38. Re-zultati po enem letu pa so še spod-budnejši. ITM se povprečno zniža na27,30, HbA1C na 7,31 in skupni hole-sterol na 4,81.

Ti rezultati govorijo v prid bistvene-ga izboljšanja zdravstvenega stanjaudeležencev in urejenosti njihovesladkorne bolezni. Pomeni pa tudi,da delavnice dosegajo svoj namen,saj diabetike naučijo odgovornosti prizdravljenju. Najprej do sebe, potemdo svojcev in navsezadnje tudi dozdravnikov.

Posamezna skupina se v dveh mesecih, kolikor dolgo poteka delavnica,snide na sedmih strokovno vodenih srečanjih

V okviru predzadnjega srečanja se sladkorni bolniki odpravijo na ljubljansko Polikliniko UKC Ljubljana, kjer jim medicinska sestra

pregleda stopala in jih pouči o pravilni skrbi za noge

Če želite podrobneje predstaviti izo -braževalen program društva, nampišite na sladkorna.urednistvo@gmail.com.

Strokovno ekipo je devet let vodildiabetolog doc. dr. Andrej Janež, le-tošnje delavnice pa je prevzel diabe-tolog dr. Aleš Skvarča. Za izobraže-vanje o prehrani skrbi dietetičarkaMaruša Pavčič, za meritve ZdenkaNovak in za pregled nog medicin-ska sestra Mira Slak. O telesni aktiv-nosti pa udeležence delavnic poučifizioterapevtka Andreja Backovič Ju-ričan. Strokovno je tim učnih delav-nic ljubljanskega društva diabetikovveč let dopolnjeval tudi pokojni psi-hiater dr. Andrej Marušič.

J U L I J 2 0 1 0

ZAKAJ STA HOLESTEROLIN POVIŠAN KRVNI TLAKPRI SLADKORNEM BOLNIKUŠE BOLJ NEVARNA?

V sredo, 2. junija, smo vsodelovanju s podjetjemKrka organizirali brezplačnostrokovno predavanje, ki jepotekalo pred rednim mese-čnim sestankom. Udeležilose ga je okrog 45 obiskoval-cev. Poleg članov Društvadiabetikov Murska Sobotaso bili prisotni vsi, ki jih za-nima omenjena tema. Preda-vateljica Nataša Pitz, dr.med., je poudarila vplivdobro urejene sladkorne bo-lezni na zmanjšanje tvega-nja za razvoj poznih zaple-tov, ki močno poslabšajokakovost življenja bolnikovin njihovih svojcev. Na ra-zumljiv način smo spoznali,zakaj sta holesterol in povi-šan krvni tlak sladkornemubolniku še bolj nevarna. Vprihodnosti si želimo še večpodobnih predavanj.

OKREVANJEV ROGAŠKI SLATINI

Tudi letos smo bili junijaskupaj z Društvom diabeti-kov Lendava na okrevanjuv Rogaški Slatini, kjer nasje čakal prisrčen sprejem.Vsako jutro smo si predzajtrkom izmeriti vrednostkrvnega sladkorja in krvne-ga pritiska. Po potrebi smopozneje merjenje ponovili.V ponedeljek smo prisluh-nili predavanju Damjana Ju-stinka, dr. med., o inzuli-nih in inkretinih. Naslednjidan je sledil pogovor ozdravi prehrani z vodjo ku-hinje in zatem predstavitevmerilnikov sladkorja John-son & Johnson. Popoldneje sledil aktivni sprehod nahrib Janina, zvečer pa ple-sni večer z duom Gloria.Prisluhnili smo zanimivemupredavanju o diabetičnemstopalu in kozmetiki zanego nog Afrodita terpredstavitev merilnikovsladkorja podjetja Roche.

Popoldne je bila organizira-na vožnja s turističnimvlakcem v Olimje. Ogledalismo si tudi paviljon kaktu-sov, bilo jih je več kot pettisoč. Zvečer je sledilo pre-davanje o zdravilnih učin-kih aloe vere. V petek insoboto je bil na sporeduizlet v nakupovalni center,zvečer pa glasbeni večer innočno kopanje.

Vsak dan smo imeli v ba-zenu razgibavanje v vodi,vodeno gimnastiko in razgi-bavanje s trenerjem za fit-nes. Po napornih dnevih sosledili še zabavno-glasbeniin plesni večeri. Kako kori-stno je bilo za nas okreva-nje, smo ugotovili po vse-splošnem aktivnem tednu,saj so bile vrednosti krvne-ga sladkorja vsak dan nižje.V nedeljo po kosilu smo sedobro razpoloženi in z lepi-mi vtisi vračali proti domu,kjer so nas že težko čakalinaši najdražji. Zahvaljujemose celotnemu kolektivuTerm Spa Rogaška za prijaz-nost in ustrežljivost, osebjuZdravstvenega doma Roga-ška Slatina pa za prvopomoč pri naših nerodno-stih. Vsi srčno upamo, da sev še večjem številu vidimotudi prihodnje leto.

DIABETIKI IZ VSE SLOVENIJELETOS NA ROGLI

Iz našega društva se jesrečanja udeležilo triintri-deset članov, ki smo nasto-pali v različnih panogah insi hkrati ogledali lepoteRogle in okolice. Po špor-tnih aktivnostih je sledilokosilo, zatem pa prijetnodruženje v športni dvoraniob živi glasbi. Pozno zve-čer smo se vračali protidomu z obljubo, da prihod-nje leto v Mursko Soboto,ko smo mi organizatorji

srečanja, privabimo še večudeležencev.

PARODONTALNA INSLADKORNA BOLEZEN

V prostorih Kluba PACsmo pripravili strokovno de-lavnico Medsebojni vpliv pa-rodontalne bolezni in diabe-tesa z bodočima zobozdrav-nicama Špelo Hauko in SaroBojnec. Predstavili sta teore-tične osnove vpliva diabete-sa na parodontalno bolezenin nam ob koncu praktičnopokazali pravilno čiščenjezob z zobno ščetko Cura-prox. Podarili sta nam ščet-ko, ki jo pridno in pravilnouporabljamo.

Darko Miholič

Društvo diabetikov Murska Sobota

Predavanja, okrevanje ...

I Z N A Š I H D R U Š T E V

Naša rumena ekipa

Prevzem zastave DD Murska Sobo-ta kot organizatorja prihodnjega

športnega srečanja (levo)

VELIKO OB^UTKA ZA LJUDI S SLADKORNO BOLEZNIJO

• Kompatibilnost z Bluetoothom• Velikost kreditne kartice• Prenos rezultatov na mobilni

telefon ali ra~unalnik takojpo merjenju

• Enostaven prikaz rezultatov• 100 shranjenih vrednosti• Dobavljivo v trdni {katlici• Dodatna opcija:

prakti~na torbica

MERILNIKISLADKORJAV KRVIsmartLAB

PRVAELEKTRONSKA

SPRO@ILNANAPRAVA

NA SVETU

• Nebole~ odvzem krvi• Takoj{nje prenehanje krvavitve• Hitro celjenje vbodne rane• Individualna nastavitev globine vboda• Varno name{~en disk s 50 sterilnimi

lancetami name{~en v notranjosti• Elektronsko, individualno vodenje

porabe lancet

Zastopnik za Slovenijo:Medimaj d.o.o.[kalce 1f, SI - 3210 Slovenske Konjice

tel.: 03 57 55 830e-mail: info@medimaj.siwww.medimaj.si

J U L I J 2 0 1 042

Sežansko društvo diabeti-kov, ki deluje že 23 let naobmočju vseh štirih kraškihin brkinske občine, je leta2007 pridobilo status huma-nitarne organizacije, ki muga je dodelilo Ministrstvo zazdravje RS, in tudi občinskopriznanje sežanske občine.Intenzivno sodelujejo s so-rodnimi društvi (invalidi,društvom za srce in ožilje,upokojenci, klubom MaksaPerca, klubom Kraški dren,Zvezo borcev in sosednjimidruštvi diabetikov). Društvoskrbi za izobraževanje (re-kreativno zdravljenje, stro-kovna predavanja, učne de-lavnice idr.), telesne aktivno-sti (pohodi, športna sreča-nja), družabna srečanja, po-sameznim članom pa dajejotudi socialno pomoč (obiskina domu, v domovih zaonemogle in bolnišnicah).

PRIZNANE NEKDANJEMUPREDSEDNIKU DRUŠTVA

Priznanje je prejel tudiVladimir Janjić, ki je od leta2002 pa vse do začetkaaprila, ko je funkcijo predalVojku Turku, vodil Društvodiabetikov Sežana. Skrbel jeza uresničitev programovdruštva in dobre odnose ssežanskim zdravstvenimdomom, predvsem z diabe-tološko ambulanto. Aktivnosodeluje tudi z vodstviobčin, v katerih deluje našedruštvo s svojimi člani.Redno skrbi za sodelovanjez društvi diabetikov v našiokolici, z društvi: upokojen-cev, invalidi, Zvezo borcev,Klubom Maksa Perca idr.Ves čas pa je njegova te-

meljna skrb pridobivati novečlane. Z njegovim prihodomna čelo društva se je delo vdruštvu bistveno izboljšalo,program dela za vsako teko-če leto se je zelo razširil,nesebično se zavzema zavsakega člana, saj ve, da sosladkorni bolniki še pose-bno občutljivi in potrebniposebne obravnave. Podnjegovim vodstvom je dru-štvo dobilo občinsko prizna-nje in deluje v javnem inte-resu. Vladimir Janjić je nese-bično kot prostovoljec uspe-šno vodil društvo v zado-voljstvo vseh članov društva.

POMEN PROSTOVOLJSTVAŽupan Terčon je čestital

vsem nagrajencem in obtem poudaril pomen prosto-voljnega dela pri graditvi po-sameznika in celotne druž-be. »Prostovoljstvo je udej-stvovanje na različnih po-dročjih, od socialnega, kul-turnega in družbenega nasplošno, kjer krepimo zavestvseh. Cilj prostovoljstva jedodana vrednost, ne pa ko-pičenje dobička v material-nem pomenu. Pomeni tudiizraz dobrega občutka oz.plemenitosti. Dajanje je pravtako pomembno kot spreje-

manje. Tudi v naši občini soorganizacije in posameznikipripravljeni pomagati.«

Mentorica mladih prosto-voljcev na sežanski srednjišoli Marjetka Gombač pa jepredstavila prostovoljnodelo, ki je še zlasti zadnjidve leti močno prisotnomed srednješolci. Vanj sevključuje več kot 30 prosto-voljcev, njihova dijakinjaAna Zadnik pa je prejelatudi nagrado predsednikadržave Danila Türka.

Besedilo in foto: Olga Knez

Društvo diabetikov Sežana

Dolgoletno prostovoljstvo se obrestujeSežanski župan Davorin Terčon je 23. aprila v veliki sejnidvorani Občine Sežana slavnostno podelil priznanjanajzaslužnejšim prostovoljcem in organizacijam na področjuprostovoljnega dela v sežanski občini ter sprejel skupinoprostovoljcev sežanske srednje šole Srečka Kosovela. Podelili soštiri priznanja (po dve organizacijam in dve posameznikom).Med dobitniki priznanj sta tudi Društvo diabetikov Sežana innjegov nekdanji predsednik Vladimir Janjić, ki je kar dvamandata opravljal funkcijo predsednika. Priznanji pa sta prejelaše Razvojno društvo Merišče iz Merč in Zdenka Furlan.

I Z N A Š I H D R U Š T E V

S podelitve priznanj: župan Davorin Terčon, Vojko Turk, Zdenka Furlan,Vladimir Janjić in Ivan Žiberna

ZIMA S POHODNIMI PALICAMIZvesta svojemu načelu

'čim več gibanja' se je sku-pina naših pohodnikov ja-nuarja letos udeležila tradi-cionalnega pohoda Zdravjunaproti na Goro Oljko. V fe-bruarju se je na letni skup-ščini zbralo veliko članov,saj jih vedno pritegnejo in-formacije o delu društva,kakovostno strokovno pre-davanje (letos je to bil JanezPoles, dr. med., s temoSladkorna bolezen, visoktlak in srce) in pa veselodruženje. Marca smo se pri-družili pohodnikom na tra-dicionalni Trški poti poobronkih nekdanje občine

Šoštanj. Le nekaj dni pozne-je smo se ob svetovnem

dnevu ledvic pridružili pro-gramu CINDI, sestram iz

Od kod prihajajo najboljši? Iz Vele'ja!

Društvo diabetikov Velenje

Dogodki v prvi polovici leta

J U L I J 2 0 1 0 43

Meritve opravljamo v bi-valnem okolju občanov,najpogosteje nam prostoreponudijo gasilska društvain društva upokojencev. Toje za večino enkratna pri-ložnost, da preverijo njiho-ve vrednosti. Čas, ko čaka-mo na rezultate, izkoristi-mo za zdravstveno-vzgojnenasvete o zdravem načinuživljenja in ceni nezdraveganačina življenja. Ponudimojim različne zloženke zomenjenimi vsebinami.Skupaj pogledamo rezulta-te in če niso v mejah nor-male, jim svetujemo obiskpri osebnem zdravniku.Smiselnosti meritev na te-renu ne moremo oceniti lepo enkratnem merjenju,temveč šele po večkratnih

ponovitvah. Predvsem smozadovoljni, ker število ude-ležencev ne upada, temvečse povečuje. Čedalje več jezdravih, ki preverjajo, ali jenjihova skrb za zdravjedobra. Čedalje več je mlaj-ših od 40 let, tistih, kiimajo bolnike že v sorod-stvu in se zavedajo, kakšnizapleti lahko nastanejo, čeje bolezen odkrita prepo-zno in če ne upoštevamopriporočil, pravilne prehra-ne in ne telovadimo.

TRADICIONALNE MERITVEŠe vedno pa se zgodi, da

prav pri meritvah odkrije-mo tudi novega bolnika, kibi z obiskom pri zdravnikuodlašal. V našem okolju,Žireh z okolico, opravljamo

meritve že 13 let, udeležbaje čedalje večja. Meritve sobrezplačne. V pomoč jepodjetje Roche, ki nam za-gotavlja testne lističe insodobne merilne aparate, s

pomočjo katerih so tudi re-zultati točni. ProstovoljkeFrancka, Marija, Maruša,Mojca, Valerija Bernarda inSilva pa smo tudi stroko-vno dobro izobražene, karpripomore h kakovosti iz-vedbe meritev.

Velik napredek v zdrav-stvu skupaj z zdravim nači-nom življenja pripomore kboljši kakovosti življenjaoseb, pri katerih zgodajodkrijejo bolezen. Tudi ne-katere članice EU so uvedlenacionalne načrte ali smer-nice, katerih namen jeustaviti širjenje diabetesa.Poudarek je na preprečeva-nju, diagnozi in zdravljenjudiabetesa.

Bernarda Lukančič

Društvo diabetikov Škofja Loka

Preventivne meritve Društvo diabetikov ima v svojem programu dela polegspremljanja, povezovanja in izobraževanja diabetikov tudipreventivne meritve krvnega sladkorja, holesterola inkrvnega tlaka. To je priložnost, da vsakdo preveri svojezdravstveno stanje. Ugotavljanje sladkorne bolezni tipa 2lahko traja dolga leta, saj so zgodnji simptomi največkratmili in le občasni, zato jim ponavadi ne namenjamo posebnepozornosti.

I Z N A Š I H D R U Š T E V

ZAHVALA ZA DRUŽENJE DIABETIKOVDruštvi diabetikov Škofja Loka in Idrija se zahvaljujetavodstvu društva diabetikov Tolmin za nepozabnoskupno srečanje diabetikov, ki je bilo v soboto, 12. ju-nija v Tolminu. Še posebej se zahvaljujemo MarkuKlavžarju, podpredsedniku društva Tolmin, ki nam jepripravil čudovit program, prilagojen fizični sposob-nosti diabetikov. Za njegovo vodenje po Tolminskemin območju Drežnice pod Krnom se mu iskreno za-hvaljujemo.

Silva Žontar, Društvo diabetikov Škofja Loka Franc Rudolf, Društvo diabetikov Idrija

Čedalje več je mlajših od 40 let,tistih, ki se zavedajo kako resna

je sladkorna bolezen

Društvo diabetikov Trbovlje

Pregled našega delaVseh 83 članov našega društva in društev Hrastnik in Litijater vse vidne predstavnike je pozdravil predsednik EdiBrglez ter predstavil delo društva v preteklem letu indelovanje društva v letu 2010.

Ugotovili smo, da smo bili kar aktivni pri uresničevanju za-danih nalog, kot so: hoja po obronkih Trbovelj, sprehodi ponašem lepem rudarskem mestu ter športne aktivnosti, ki paniso bile tako uspešne. Zato smo si za to leto zadali novenaloge ter po lastnih željah ali zaradi bolezni zamenjalinekaj članov upravnega odbora. Novi referent za šport in re-kreacijo je že pripravil program dela in ga začel uresničevati.Enkrat na mesec bomo imeli rekreacijske pohode, plavanje vLaškem, telovadbo v TVD Partizan Trbovlje, balinanje pridruštvu upokojencev, pikado trikrat na teden. Ne smemo patudi pozabiti na snidenja vsak torek in sredo v prostorih ga-silskega doma Rudnika Trbovlje, kjer imamo prostore. Dobi-vamo se od 10. do 12. ure, si izmenjamo novice ter začne-mo z delom. Merimo namreč tudi sladkor, pritisk in holeste-rol. Odgovarjamo pa tudi na najrazličnejša vprašanja in željediabetikov, če jim le lahko ustrežemo. To bi bilo le na kratkoo delovanju diabetičnega društva Trbovlje.

Janez Koželj

diabetološke ambulante inpodjetju Roche merili tlak inkrvni sladkor ter razdeljevaliizobraževalno gradivo.

ŽIVAHNA POMLADAprila smo seveda šli v

Strunjan na naše rednospomladansko letovanje.Lepi dnevi na morju, dva-krat na dan pohodi, ki jihje organiziral Franc Jurje-vec, in izlet v koprsko pri-stanišče so nam polepšalibivanje. Letovanje nam jepopestrilo podjetje Roche spredstavitvijo merilnikaAviva Nano – šest srečne-žev je bilo izžrebanih zanj.

Polni elana smo se z ve-seljem odzvali vabilu me-stne občine in Turistično-informacijskega centra ter24. aprila odprli svojo stoj-nico na Festivalu prosto-voljcev. Simpatičen pristop

in veliko dobrega gradivasta obrodila sadove: nekajnovih članov.

MAJ V ZNAMENJU ŠPORTAPošteno smo zajeli sapo

in se 28. maja popeljali naRoglo, na Slovensko rekrea-tivno-športno srečanje dia-betikov Slovenije. Junijasmo se pridružili Šaleške-mu koronarnemu klubu napredavanju Franca Kramer-ja, dr. med., z naslovomRak na prostati. Organizira-li smo tudi piknik, na kate-rem smo gostili člane izdruštev Mežica, SlovenjGradec in Savinjske doline.

Zdaj sledi malo počitka,toda ne brezdelja, saj žeživahno potekajo pripraveza jesensko letovanje in šeza kakšen pohod.

Ingeborg ČasFotografija: Franc Čas

J U L I J 2 0 1 044

Nabralo se nas je za polnavtobus, tako da se mi je

zdelo kot nekakšen napadna Tolminsko. Pa se člani iz

prijateljskega društva nisodali. Prisrčno so nas priča-kali na Mostu na Soči, sku-paj z vodnico, ki nas jestrokovno vodila in namrazkazala znamenitostitega obsoškega kraja.

Eno uro smo se vozili poakumulacijskem jezeru, ki

ga polnijo vode Soče. Zazrlismo se v modro zeleniodsev vode in vasice obreki. Hribi, strmi in mogo-čni, nekateri še z belimivrhovi. V preteklosti so bilineme priče raznih vojska,ki so sekale in vrtale vanje.Danes v ljubem miru kotdobre vile pazijo na dolinoin skromne delavne ljudipod seboj. Pravzaprav ničudno, da se je v teh čudo-vitih krajih oblikovalo toli-ko pomembnih ljudi, ki sozaznamovali naš čas. Pre-gelj, Munih, Vuga ... , da jeGregorčič v svojih pesmihdal Soči nesmrtnost.

Popoldne nas je čakalokosilo v Zatolminu in ogledHudičevega mostu in obiskpri sirarju.

Posebna zahvala vsemčlanom društva iz Tolminain predsedniku ter pod-predsedniku Marku Klav-žarju, da so darovali vesdan nam v veselje. Upam,da prihodnje leto pridejona ponovni obisk k nam.

Sonja Groznik

Društvo diabetikov Ajdovščina - Vipava

Pomladni dan na Mostu na SočiPo dolgi in neprijazni zimi smo končno dočakali pomlad inprve toplejše dni. Slovenija je vzcvetela, v naših dušah seporaja hrepenenje po lepih doživetjih. Na povabilo društvadiabetikov iz Tolmina smo konec aprila člani društvadiabetikov iz Ajdovščine in Vipave odšli na obisk na Most na Soči in v Tolmin.

I Z N A Š I H D R U Š T E V

Naš napad na Tolminsko

V avli hotela smo imelitablo, na kateri smo si zapi-sali številne aktivnosti pri-hodnjega dne Imeli smookroglo mizo z Vido Čeh,VMS spec, pogovarjali smose o »zdravem krožniku«,kolikšni naj bodo v odstot-kih naši obroki, ki jih zauži-jemo čez dan. Dobili smotudi domačo nalogo: napi-sati jedilnik, kaj zaužijemočez dan in koliko. V četrtekpa smo se pogovarjali o de-javnikih tveganja in srčno-

žilnih obolenjih. Pomembneso bile tudi meritve krvne-

ga sladkorja, tlaka in hole-sterola. Izpis vrednosti tehmeritev je prejel vsakdo, dase lahko po vrnitvi tudi po-svetuje s svojim diabetolo-gom. Z aparatom J. Snojasmo letos prvič merili tudiprekrvitev stopal.

RAZPOLOŽENJE - IZVRSTNOVsako jutro smo telovadi-

li, hodili in se popeljali zladjo Zlatoperko do Pirana.Ogledali smo si tudi lepovas Marezige. Osem »ka-veljcev« pa se je podalo vdolino Glinščice. Vrnili sose dobro razpoloženi inpolni energije. V sodelova-nju s hotelom smo pripravi-li tombolo. Smeh in dobravolja sta se razlegala na te-rasi hotela, kjer smo obzvokih Janezove harmonikezapeli in zaplesali. Danpred odhodom smo udele-žencem podelili priznanjain izmenjali mnenja, kaj biše lahko spremenili, izbolj-šali in dopolnili na prihod-njih okrevanjih.

Mojca Grčar

Društvo diabetikov Domžale

Na Debelem RtičuPomladansko okrevanje smo pripravili v mirnem kotičkuslovenske obale. V novem hotelu Adria so nam ponudilisedemdnevno zavetje. Osemintrideset članov društva je vodličnem razpoloženju in v pričakovanju prijetnih dniprispelo na cilj.

Aktivni oddih nam je pomagal

Društvo diabetikov Maribor

J U L I J 2 0 1 0 45

Kulturni program je pri-pravila naša članica Roma-na Križman. Nastopili soljudski pevciVaški zvon izKD Prečna. Njihovi glasoviso v dvorani pričarali na-smeh in dobro voljo.

Predavateljica Zdenka Vo-grič, dipl. med. sestra izpodjetja Zaloker&Zaloker,nas je seznanila z vode-njem sladkorne bolezni zinzulinsko črpalko. To jenovejši način zdravljenjasladkorne bolezni, ki zah-teva veliko znanja, natan-čnosti in dobre volje.Zdravnik specialist in prija-zne edukatorke (medicin-ske sestre v diabetološkemdispanzerju) ter predstavni-ki podjetij posredujejosvoje znanje, dokler ga neusvojimo. Šele nato je inzu-linska črpalka naša.

Delovanje črpalke je naj-bolj podobno delovanju

trebušne slinavke, ki proiz-vaja za diabetika zelo po-memben inzulin.

Sledilo je predavanje asist.Roberta Sotlerja z medicin-ske fakultete v Ljubljani znaslovom Predstavitev zako-na o pacientovih pravicah, kije predstavnik za Dolenjsko.Nanj se lahko obrnemo bol-niki, če so kršene bolnikovepravice. Svojo pisarno ima vstavbi Zavoda za zdravstve-no varstvo v Novem mestu.

Nadaljevali smo z občnimzborom, ki ga je vodil našdolgoletni član Silvo Oblak.Podana so bila poročila inzaključni račun društva zaleto 2009. Predsednik PeterMiklavčič nas je seznanil šes programom dela za leto2010. V obdobju recesije sezmanjšujejo denarna sred-stva, zato smo tudi vnašem društvu omejeni inteže izvajamo vse aktivno-

sti, ki si jih zastavimo. Zatosmo hvaležni donatorjem inčlanom izvršilnega odbora,ki s svojo dobrodelnostjo indobro voljo prispevajo svojdelež k delu v društvu.Predsednik zveze društevSlovenije nas je seznanil znovim, pomembnim nacio-nalnim programom, ki je bilsprejet v lanskem letu.

Jožica Mikec

NA ROGLIXV. srečanje sladkornih

bolnikov Slovenije, ki je biloletos na Rogli je organizira-lo Društvo sladkornih bolni-kov Celje. Srečanje je pote-kalo v športni dvorani,kamor smo se množičnozbrali udeleženci iz vse Slo-venije. Po končanem kultur-nem programu je bil organi-ziran voden pohod poobronkih Rogle, udeležilo sega je nekaj sto pohodnikov.

Novomeščani smo na potidomov lepo sončno sobotoizkoristili še za ogled Rim-ske nekropole v Šempetru vSavinjski dolini. Vodnica Tu-rističnega društva Martina

Trlep nas je s svojim navdu-šenim pripovedovanjem po-peljala daleč nazaj v rimskičas. Zelo zanimiva in bogatadediščina za njihov kraj, nakatero so zelo ponosni. Nav-dušeni in dobro razpoloženismo se poslovili od prijaznedomačinke in Savinjske doli-ne. Uživali smo s pogledi ponaši lepi domovini in prijetnivožnji, za katero je skrbelnaš zvesti voznik Miran, kinas je še enkrat več srečnoin varno pripeljal domov.

Silva Les

Društvo diabetikov Novo mesto

Spomladanske aktivnostiČlani Društva diabetikov Novo mesto smo imeli marcaspomladansko srečanje in občni zbor društva. Vprostorih izobraževalnega centra se nas je zbralo večkot 130 članov in povabljenih gostov. Program jezajemal kulturni del, predavanje in občni zbor društva.

I Z N A Š I H D R U Š T E V

Sončno soboto smo izkoristili zaogled Rimske nekropole

FOTO

: ALB

INA

KO

VAČ

IČ

POHODITudi letos smo v društvu

pripravili pohode. Lepovreme, sonce in svež zrakso nas popeljali v naravože zgodaj spomladi. Prijet-na družba znanih obrazov,pogovor in klepet so nampolepšali naše peš poti.Tudi počitek med potjo,prigrizek in pijača so nampolepšali dan. Ob tem pasmo bili deležni še raznihnovosti o aktivnostih, kinam jih pripravlja društvo.Veselimo se vsakega po-novnega srečanja.

OSTALE AKTIVNOSTINa željo nekaterih naših

zelo živahnih članov smo

začeli ob petkih popoldnekegljati in tudi balinati. Vdruštvu imamo zelo lepo

kegljišče in lepo balinarskostezo. Tako si ob petkih po-poldne krajšamo čas z

obema športoma. Ena sku-pina je na kegljišču, drugapa na balinarski stezi. Obzelo živahni igri nam prehi-tro mineva čas. Preostaliprisotni navijajo za igralce,ki tekmujejo. Veseli bomo,če se nam boste pridružili.

Milena Hat

Na športnem srečanjudiabetikov na Rogli

29. maja je naša članicadruštva Anica Rep

osvojila zlato medaljo v namiznem tenisu -

posamično. Za dosežen uspeh

ji vsi iskreno čestitamo.Prijetna družba znanih obrazov na naših pohodih

J U L I J 2 0 1 046

GORENJSKI DIABETIKINA ŠENTURŠKI GORI

V soboto, 17. aprila, smoorganizirali pohod na Šen-turško goro in udeležilo sega je 58 pohodnikov.

Podali smo se navkreber,na rob vasice, kjer stoji cer-kvica Sv. Urha, ter prehodilisedem kilometrov dolgkrog poti. Toplo pomladnosonce nas je spremljalo vsopot. Vzpon po gozdni potini bil težak in je bil ravnoprav razgiban, da se nismodolgočasili. Po ogledu cer-kvice smo se ob 12. uri po-sedli v Kmečkem turizmuPavlin, kjer je sledilo kosiloz družabnim srečanjem.Čakal nas je povratek poisti poti do avtomobilov innaprej domov.

TEDEN ZDRAVSTVENE VZGOJEV ŠMARJEŠKIH TOPLICAH

Z jutranjo meritvijokrvnega sladkorja in polur-no telovadbo je dan začelovseh 48 udeležencev.

Nordijske hoje se jeredno udeleževalo od 10do 20 članov. Popoldanskipohodi po lepih okoliškihvaseh so bili primerni zakondicijsko bolje pripravlje-ne. Udeležba pa je bila iz-vrstna na popoldanskivodni aerobiki. Vsak večerje bilo poskrbljeno tudi zazabavo. Čez dan smo po-slušali predavanja kardiolo-ga dr. Kapša. O boleznihsrca in ožilja je predaval dr.

Kapš, dermatolog dr. Po-gačnik je spregovoril ospremembah na koži inmalignem melanomu, me-dicinska sestra Slavka So-mrak pa o sladkorni bole-zni. Zanimivosti v povezaviz zdravo prehrano je razlo-žila Janja Strašek, z VidoUrbančič pa smo v kuharskidelavnici pripravili šmarje-ški lonec in piro z rukolo.Krvni sladkor si je rednomerilo 33 članov, ki so do-bili posebno pohvalo sestreSlavke, saj so nekateriizmed njih izboljšali svojerezultate v primerjavi s ti-stimi izpred dveh let.

FESTIVAL IZOBRAŽEVALNIHGRADIV ZA OSKRBO BOLNIKAS SLADKORNO BOLEZNIJO

Organizirano delovanjebolnikov na Gorenjskem innjihovo dolgo tradicijo sva

na festivalu v UKC Ljublja-na predstavili skupaj z dr.Karmen Janša. Zavedamose pomena sodelovanjamed sladkornimi bolniki inzdravstvenimi delavci. Zatosta ohranjanje zdravja inzmanjševanje posledicsladkorne bolezni vseži-vljenjski projekt.

Sodelovanje med gorenj-skimi društvi pri organiza-ciji pohodov je dolgoletnoin uspešno, saj sta gibanjein športna aktivnost postalistalnica v programih našihdruštev. Z idejo za izdajoknjižice nas je zasvojila dr.Janša, ki je napisala besedi-lo in knjižici dodala tudicelotno podobo. V knjižiciso priporočila za varno potsladkornega bolnika in pre-prečevanje hipoglikemijeter pravila za pohodnike pridnevnih pohodih. Dnevnikvključuje 25 lahkih indobro označenih planinskihpoti. Za prvo orientacijo so

navedeni okvirni časi hojein izhodišča poti. 100 pla-ninskih poti za sladkornebolnike je sicer namenjenihaktivnejšim in telesno boljepripravljenim sladkornimbolnikom. Sicer pa vsak po-hodnik, ki se vključi v taprojekt in v enem letu pre-hodi vsaj 15 planinskihpoti, prejme diplomo inpraktično nagrado. Najkončam z besedami avtori-ce: »Želite ’več’«? Mordavas bo prav knjižica motivi-rala, da se boste začeliukvarjati s planinstvom.

NAŠE TRADICIONALNOŠPORTNO SREČANJE

Prvo junijsko soboto smoujeli najlepši dan v letu, nanašem tradicionalnem 10.družabno-športnem sreča-nju v Hrastjah se nas jezbralo več kot 80.

Ob prijavi je vsak udele-ženec dobil malico, vodo insimbolično darilo – ovratnitrak. Po uvodnem nagovorupredsednice društva in pre-davanju diabetologa dr.Marjana Kristanca so seudeleženci podali na krajšipohod. Obiskovalcem sobile na voljo stojnice, kjerso si izmerili sladkor, krvnitlak, lahko pa so se tudi se-znanili s storitvami in iz-delki za sladkorne bolnike.Hrastje je bilo že drugičprizorišče prijetnega dru-

Društvo diabetikov Kranj

Pestro spomladansko dogajanje

I Z N A Š I H D R U Š T E V

Ne preveč naporna pot, zanimivi ogledi in dobra volja na pohodu na Šentjurško goro

Ob odhodu smo se zahvalili celotnemu kolektivu za izjemno pozornost,udeleženci pa smo obljubili, da se bomo vedno radi vračali

Knjižica 100 planinskih poti zasladkorne bolnike je nekakšen

planinski priročnik za sladkornebolnike, s katerim želi avtoricaspodbuditi k redni hoji v hribe.

J U L I J 2 0 1 0 47

Na okrevanju smo opra-vljali meritve krvnega slad-korja in krvnega tlaka, sekopali, savnali, hodili nakrajše sprehode in pili mi-neralno vodo. Skrbeli smoza svoje zdravje, le jedlismo malo preveč, saj sonas v restavraciji prevečrazvajali z dobro hrano inše slaščicami za povrh.

Privoščili so nam brezpla-čno delno masažo telesa, skatero so bili vsi udeležen-ci izjemno zadovoljni. Leposo nas sprejeli v hotelu, biliso prijazni z nami, tako dasmo se jim zahvalili za iz-jemno gostoljubnost in pri-jaznost. Obljubili smo jim,

da se še vrnemo, če nebodo cen v prihodnjem letu

zaradi posodobitve in pre-ureditve hotelskega kom-pleksa preveč navili.

Končna ugotovitev udele-žencev okrevanja je bila, daso preživeli nepozabenteden, saj so se imeli lepo,

dobro so se počutili in bilideležni velike pozornosti,ki je vsakdanjik v življenjune prinaša.

TUDI MI SMO ČISTILIAprilsko soboto smo se

zbrali pred društvenim pro-storom in pod vodstvomMarjana Bastiča odšli nakratek pohod proti Leši doBrnice. Med potjo smo po-birali najrazličnejše odpad-ke. Skupaj smo pobralideset vreč odpadkov insmo jih ob poti prepustiliprevoznikom, ki so tudi so-delovali v čistilni akciji.

Tudi diabetiki smo sode-lovali v vseslovenski čistilniakciji ter pripomogli k lepšiin bolj urejeni okolici hras-tniške občine

Vojka Železnik

Društvo diabetikov Hrastnik

Okrevanje in čistilna akcijaAprila smo se odpravili na sedemdnevno preventivnookrevanje v Grand hotel Sava v Rogaški Slatini.Okrevanja se je udeležilo 28 naših članov in štirječlani trboveljskega društva.

I Z N A Š I H D R U Š T E V

žabnega dogodka, kjer sose člani po okusnem kosilupomerili v pikadu, s tom-bolo na koncu srečanja paso nekateri srečneži prišlido lepih nagrad. Naše dru-ženje je bilo tudi prilož-nost, da Viktoriji Rozmanin Stanetu Markiču, ki sta

se vključila v »Šopek pla-ninskih poti za diabetike«,za prehojenih 15 planinskihpoti podelimo diplomi innahrbtnika.

Zadovoljstvo udeležencevje dokaz, da smo se resni-čno potrudili in za vse karnajbolje poskrbeli. Prepri-

čana sem, da se bodo vsi zveseljem udeležili srečanjačlanov čez eno leto.

15. ŠPORTNO-REKREATIVNOSREČANJE DIABETIKOVSLOVENIJE

Letošnjega Športno-re-kreativnega srečanja diabe-

tikov v Celju smo se v pol-nem številu udeležili tudičlani našega društva. Mile-na Srabočan je zasedladrugo mesto v namiznemtenisu.

Besedilo in fotografije: Jolanda Polanec

Prišli in odšli med zadnjimi – kranjski »cukrčki«Več kot 80 udeležencev je bilo zadovoljnih z izbrano temo. Iz predava-nja o rednem merjenju krvnega sladkorja in krvnega tlaka so mnogi

ugotovili, da jim ta povzroča težave

V Rogaški smo preživeli nepozaben teden

J U L I J 2 0 1 048

I Z N A Š I H D R U Š T E V

Društvo diabetikov Idrijaje bilo aktivno tudi v po-mladanskih mesecih.

Marca smo imeli občnizbor, ki se ga je zaradi sla-bega vremena udeležilomanj članov kot ponavadi.Enaindvajsetega marca smošli na tedensko letovanje vTerme Olimia. Aprila smose odpravili v Žusterno in vPliskovico na Krasu, kjersmo prehodili del ali celotnoPliskino pot po kraškihgmajnah ter se udeležili pri-reditve Dan odprtih borja-čev. Maja smo organiziraliže tradicionalni izlet v ne-znano. Letos smo obiskaliPrekmurje, si ogledali zna-menitosti na Otoku ljubezni,

občudovali tropski vrt in or-hideje v Dobrovniku. Zaradi

slabega vremena smo pro-gram prilagodili in namestoBukovniškega jezera obiskalizasebno sirarno v okoliciCelja, kjer nam je podjetnamlada lastnica predstavila

svojo domačijo. Udeležilismo se tudi dneva nordijskehoje v Šmarjeških toplicahin srečanja društev diabeti-kov Slovenije na Rogli.

Zdenka Bogataj

Društvo diabetikov Idrija

Aktivna pomlad

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Cerknicaod 13. do 20. septembra Okrevanje v Rogaški naknadno Doroteja Nared, 031 652 087vsak 1. četrtek Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega, Notranjska c.14 Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 društvena pisarna, 01 721 42 79Društvo diabetikov Hrastnikvsak 1. torek v mesecu Merjenje krvnega sladkorja in tlaka člani bodo obveščeni naknadnovsako 1. sredo v mesecu Pohod člani bodo obveščeni naknadnoDruštvo diabetikov Idrija10. julij Izlet na Bad Kleinkirchheim in Nockberge (Avstrija) ob 6.00, AP Idrija Zdenka Bogataj, 031 307 0897. avgust Izlet na Kope naknadno Zdenka Bogataj, 031 307 0897. avgust Izlet na Kope ob 6.00, AP Idrija Zdenka Bogataj, 031 307 089od 11. do 12. septembra Izlet na Blatno jezero na Madžarskem ob 4.00, AP Cerkno Zdenka Bogataj, 031 307 089vsak petek Nordijska hoja ob 17.00, UTA Rudolf Franko, 041 959 782Društvo diabetikov Ilirska Bistrica10. julij Pohod na Snežnik z gosti sosednjih društev diabetikov ob 7.00, društveni prostori, ob 8.00 na Sviščakih Jože Kalčič, 05 714 58 1017. julij Pohod na Kokoš, vabi DD Sežana ob 8.00, društveni prostori, prijave do 14. julija Jože Kalčič, 05 714 58 104. september Izlet z ogledom Muzeja soške fronte v Kobaridu ob 8.00, AP Ilirska Bistrica - prijave do 16. avgusta Valentin Kovačič, 05 714 13 68vsak ponedeljek Organizirana telovadba ob 19.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsak torek Vaje za sprostitev ob 19.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Balinanje ženske in moški ob 16.00, športni park Nada Žagar Jože Maljevac, 051 610 951vsako sredo Dežurstvo v društvu z merjenjem KS in KT od 11.00 do 12.00, društveni prostori Ivan Bergoč, 041 726 036od maja do septembra Balinanje, OBZ "B" liga po razporedu OBZ Jože Maljevac, 051 610 951september in oktober Učne delavnice in predavanja več informacij v "Bistriških zapisih" Ivan Bergoč, 041 726 036vsak ponedeljek v jun. in sep. Plesne vaje ob 20.00, društveni prostori Marica Renko, 05 714 43 50vsak semanji dan Dežurstvo v društvu z merjenjem maščob, KS in KT od 10.00 do 12.00, društveni prostori Ivan Bergoč, 041 726 036(1. in 16. v mesecu)Društvo diabetikov Jesenice10. julij Pohod na Hruščansko planino ob 9.00, avtokamp Kamnje Čazim Babič, 041 909 96128. avgust Meddruštveni pohod: Sv. Gora-Vače ob 9.00, pri cerkvi v Vačah Čazim Babič, 041 909 96117. september Proslava ob 25-letnici društva posebno obvestilo18. september Meddruštveni pohod v Dolžanovo sotesko ob 9.00, pri Krvin, Čadorje Čazim Babič, 041 909 961od 5. do 12. septembra Zdravilišče Laško avtobus Čazim Babič, 041 909 961vsak torek Telovadba pod strokovnim vodstvom ob 19.00 do 20.00, Studio Vital, Titova 89 prijave na društvu, 040 565 828vsako sredo Merjenja krvnega sladkorja, holesterola, trigliceridov in tlaka od 17.00 do 19.00, društveni prostori KS Sava prijave na društvu, 040 565 828vsako sredo Uradne ure (v juliju in avgustu uradnih ur ne bo) od 17.00 do 19.00, društveni prostori KS Sava društvena pisarna, 040 565 828 Društvo diabetikov Kamnik5. in 19. julij Pohod v okolico Kamnika ob 8.00, pri Marjanci, Kolodvorska 5 Majda Sivec, 031 803 1962. in 16. avgust Pohod v okolico Kamnika ob 8.00, pri Marjanci, Kolodvorska 5 Majda Sivec, 031 803 19628. avgust Meddruštveni pohod na Sv. Goro nad Litijo ob 9.00, v Moravčah Majda Sivec, 031 803 1966. in 20. september Pohod v okolico Kamnika ob 8.00, pri Marjanci, Kolodvorska 5 Majda Sivec, 031 803 19614. september Skrening - presejalni test Studio Taconka, Prešernova 1 Marjeta Benkovič, 041 212 56316. september Izlet v Planico in Tamar ob 7.30, AP Marjeta Gašperlin, 041 945 18618. september Meddruštveni pohod: Tržič ob 9.00, pri gostilni Krvin, Tržič Marjeta Gašperlin, 041 945 186

D R U Š T V E N E A K T I V N O S T I

Nekaj kapljic dežja nas ni oviralo pri vožnji z brodom čez Muro

J U L I J 2 0 1 0 49

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Kočevje6. julij Svet Kolpe, Ljuba Južnič ob 8.00, AP Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 5551., 8., 15., 22., in 29. julija Organizirano kopanje v Njivicah na Krku ob 7.00, AP Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 555 in

Branka Kovačič, 041 518 25614. avgust Ekološko-rekreativni mednarodni rafting po Kolpi po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 55527. avgust Tekmovanje v kuhanju "Čušpajza" TŠO Kostel po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 555od 12. do 15. avgusta Tamburanje va Kostele po prijavah obvestilo Ksenija Vidoševič, 031 299 5555., 12., 19. in 26. avgust Organizirano kopanje v Njivicah na Krku po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 5557. september Strokovno voden pohod po prijavah Milena Kaligarič, 041 280 67614. september Predavanje ob 18.00, dvorana Nama centra Ksenija Vidoševič, 031 299 55518. september Strokovna ekskurzija po prijavah Ksenija Vidoševič, 031 299 55523. september Zdravstvena delavnica ob 18.00, dvorana Nama centra Ksenija Vidoševič, 031 299 555vsak ponedeljek Telovadba in nordijska hoja za diabetike ob 17.30, dvorana Nama centra Štefanija Ule, 051 410 577vsak torek Voden pohod v okolici Kočevja ob 16.00, pri mostu na Marofu Milena Kaligarič, 041 280 676vsako sredo Uradne ure od 8.00 do 10.00, pisarna društva diabetikov dežurni člani, 01 893 90 13vsako sredo Kolesarjenje: Vsi na kolo za zdravo telo ob 16.00, pri restavraciji Marof Bojan Figar, 041 929 836vsak četrtek Uradne ure od 10.00 do 12.00, pisarna društva diabetikov Branka Kovačič, 01 893 90 13vsako 1. sredo v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, pisarna društva diabetikov Bojan Figar, 01 893 90 13vsako 1. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 12.00 do 14.00, pisarna društva diabetikov Ksenija Vidoševič, 01 893 90 13vsak 1. četrtek v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov in krvnega tlaka od 10.00 do 12.00, pisarna društva diabetikov Branka Kovačič, 01 893 90 13zadni četrtek v mesecu Kopanje v Dolenjskih Toplicah ob 9.00, AP Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 555 in

Branka Kovačič, 041 518 256Društvo diabetikov Koper11. september Enodnevni izlet na Plitvice18. september PiknikDruštvo diabetikov Kranj5. julij Društvena pisarna bo zaprta od 5. 7. do 21. 8. informacije na telefon 031 485 47014. julij Redni mesečni pohod v okolico Kranja ob 16.00, pred Diabetičnem centru društvena pisarna ali 04/20 28 31015. julij Redno mesečno kolesarjenje ob 17.00, brunarica Štern na Kokrici društvena pisarna ali 04/20 28 31011. avgust Redni mesečni pohod v okolico Kranja ob 16.00, pred Diabetičnem centrom društvena pisarna ali 04 202 83 1019. avgust Redno mesečno kolesarjenje ob 17.00, brunarica Štern na Kokrici društvena pisarna ali 04 202 83 1028. avgust Pohod z DD Domžale: Moravče-Sv. Gora ob 9.00, cerkev, Moravče društvena pisarna ali 04 202 83 104. september Izlet: Čedad-dolina Rezije-Belopeška jezera ob 7.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna ali 04 202 83 108. september Redni mesečni pohod v okolico Kranja ob 16.00, pred Diabetičnem centru društvena pisarna ali 04 202 83 1016. september Redno mesečno kolesarjenje ob 16.30, brunarica Štern na Kokrici društvena pisarna ali 04 202 83 1017. september Izlet: potepanje po Gorenjski za starejše člane društva ob 7.30, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna ali 04 202 83 1018. september Pohod: po Dolžanovi soseski z DD Tržič ob 9.00, Parkirišče gostilne PrKrvin, Tržič društvena pisarna ali 04 202 83 1025. september Pohod: Strahinj-Kriva Jelka-Duplje ob 9.00, Biotehniški center, Strahinj društvena pisarna ali 04 202 83 10vsak ponedeljek Uradne ure od 15.00 do 17.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 10vsako sredo Uradne ure od 15.00 do 17.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 10vsako sredo Merjenje KS, holesterola, maščob, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, v Diabetičnem centru društvena pisarna ali 04 202 83 10Društvo diabetikov Lenart3. september Izlet po Gorenjski ob 7.00, AP Jožica Vračko, 031 661 283vsako sredo v mesecu Uradne ure od 9.00 do 11.00, društvena pisarna Jožica Vračko, 031 661 283vsak 1. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, zdravstveni dom Stanko Cart, 041 438 573vsako 1. sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, društvena pisarna Jožica Vračko, 031 661 283vsak 3. ponedeljek v mesecu Kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 9.00, zdravstveni dom Stanko Cart, 041 438 573Društvo diabetikov Lendava21. avgust Kuhanje ribje čorbe 10.00, parkirišče pred hotelom Elizabeta Štefan Hari14. september Predavanje: Zdrava prehrana ob 15.00, Zveza Kulturnih društev Štefan Hari16. september Piknik ob 14.00, Petišovci pri Ribiški koči Štefan Hariod 19. do 26. septembra Okrevanje v Laškem člani obveščeni naknadno Štefan HariDruštvo diabetikov Litijav juliju in avgustu Ni uradnih ur, razen v drugem tednu v avgustu od 8.00 do 11.00 ure v društvu Vanja Lovše, 01 898 15 8410. avgust Izlet v Italijo: Rižarna v Trstu, grad Miramare … ob 7.00, društvena pisarna Vanja Lovše, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Telovadba zopet v septembru in oktobru ob 19.00, športna dvorana Vanja Lovše, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo V juliju in avgustu ni uradnih ur od 8.00 do 11.00, v društveni pisarni Vanja Lovše, 01 898 15 84, 031 777 153vsak 2. torek v septembru Kopanje v Laškem ob 15.00, društvena pisarna Vanja Lovše, 01 898 15 84vsako 2. sredo v septembru Merjenje krvnega sladkorja in holesterola od 8.00 do 10.00, v društveni pisarni Vanja Lovše, 01 898 15 84vsak četrtek Organizirana hoja po programu (v juliju in avgustu ni pohodov) ob 8.00, izpred društvene pisarne Vanja Lovše, 01 898 15 84, 031 777 153Društvo diabetikov Ljubljanacelo leto Vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije Judita Erjavec in Zdenka Novak, 031 708 500 celo leto Učne delavnice in tematske učne delavnice Judita Erjavec, 041 708 500september Jesenski izlet v Prekmurje sporočijo naknadno Judita Erjavec, 041 708 500vsak ponedeljek Uradne ure, merjenje krv. sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 14. do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33, 040 214 966vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje krv. sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 9. do 11.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33, 040 214 966vsako sredo Voden sprehod z meritvijo krv. sladkorja pred in po aktivnosti od 10. do 12.00, Ulica stare pravde 2 Hermina Šteh, 041 338 372vsak četrtek Aerobna telovadba od 17. do 18.00, Športno društvo Tabor Hermina Šteh, 041 338 372vsak 1. ponedeljek v mesecu Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) in mikroalbuminov od 15. do 18.00, Ulica stare pravde 2 01 282 21 33, 040 214 966vsak 1. torek v mesecu Skupina za samopomoč od 16. do 17.30, Ulica stare pravde 2 Tanja Polak, 031 500 802vsako 1. in 3. sredo Vodna telovadba od 19. do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Hermina Šteh, 041 338 372vsako 1. soboto v mesecu Daljši sprehod po okolici Ljubljane (ob lepem vremenu) po dogovoru Hermina Šteh, 041 338 372Društvo diabetikov Ljutomervsako 3. sredo Pohod popoldne, pred pisarno društva Anica Halabarec, 02 582 19 59Društvo diabetikov Mariborvsak pon., tor., čet. in pet. Uradne ure od 8.00 do 12.00 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsako soboto Redni sprehodi ob 10.00, pred društvom Milena Hat, 02 252 23 72vsak 1. ponedeljek v mesecu Meritve sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 9. do 11.00, Qlandija Bernarda Janžekovič 18. september Pohod na Tujzlov vrh ob 9.00, trgovina Gorenje Melita Klasinc, 02 228 23 10september Izlet v Belo Krajino ob 9.00, trgovina Gorenje Lidija Salamon, 02 228 23 10od ponedeljka do petka Plavanje v Fontani in savna 4 ure recepcija Fonatanavsak drugi torek Meritve sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 12.00, Svetozarovska 2 Bernarda Janžekovič

Razne športne aktivnosti Spletna stran in oglasna deska

J U L I J 2 0 1 050

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in četrtek Pohodi v okolico Leš ob 15.00, pri Lukanu na Lešah Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohodi v okolico Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Fanika Verhnjak, 02 823 56 29vsak torek Pohodi v okolico Kotelj ob 15.00, po dogovoru skupaj z društvom osteoporoze Marjeta Macur, 041 847 401vsak torek Rekreacija v telovadnici - odbojka ob 17.30, telovadnica OŠ Koroški jeklarji Bojan Proje, 040 712 559vsako sredo Pohodi v okolico Črne ob 16.00, AP Branko Lepičnik, 041 283 029Društvo diabetikov Murska Sobota7. julij Strokovno predavanje ob 17.00 v klubu PAC, za zavarovalnico Triglav Darko Miholič, 041 364 9534. avgust Predavanje o insulinski črpalki Dana ob 17.00 v klubu PAC, za zavarovalnico Triglav Helena Copot, 041 343 630od 19. do 26. septembra Edukativna rehabilitacija v Laškem uro sporočimo naknadno, AP Murska Sobota Darko Miholič, 041 364 953vsak ponedeljek Nordijska hoja 18.30, grajska ploščad grad Murska Sobota Darko Miholič, 041 364 953vsak 2. torek Uradne ure od 11.00 do 13.00, v prostorih DD Murska Sobota Helena Copot, 041 343 630vsako 1. sredo Sestanek društva diabetikov ob 17.00 uri v klubu PAC, za zavarovalnico Triglav Jožica Gibčar, 041 953 874vsak četrtek Delavnica: Z zdravo prehrano do zdrave telesne teže ob 16.00, ZD Murska Sobota Darko Miholič, 041 364 953Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke Toplice od 12.00 do 14.00 ali od 19.00 do 21.00 Albina Kovačič, 031 423 606vsak dan Plavanje v Termah Dolenjske Toplice celodnevne vstopnice Albina Kovačič, 031 423 606vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu, Rozmanova ulica 10, društvo, 05 903 98 55vsako 2. sredo Pohod ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, 07 332 87 43vsak 2. četrtek v mesecu Skupina za samopomoč ob 10.00, sejna soba društva, Rozmanova ulica 10 Majda Kristan, 031 612 9478. september Pohod po Ressljevi poti ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, 07 332 87 4322. september Pohod: Dolenjske Toplice-Cerovec ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, 07 332 87 43Društvo diabetikov Postojnavsak ponedeljek Uradne ure (merjenje krvnega sladkorja in pritiska) od 9.00 do 11.00, ZD Postojna Milica Savković, 041 721 170vsako sredo Športne dejavnosti ob 17.00, avla ZD Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo v društveni pisarni: od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804 in

prijave, informacije in druge aktivnosti Marija Velikonja, 02 755 15 81 vsako 1. sredo Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804 in

Marija Velikonja, 02 755 15 81 vsako 2. sredo Razdelitev vstopnic, merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804 in

Marija Velikonja, 02 755 15 81 od 27. junija do 4. julija Preventivni program diabetikov v Zdravilišču Thermana Laško ob 10.30, železniška postaja Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 414. september Piknik s športnimi aktivnostmi v Dornavi ob 14.00, železniška postaja Zalika Vučak, 051 272 804, 02 782 96 41Društvo diabetikov Sežana10. julij Pohod na Snežnik z DD Ilirska Bistrica avtobus Ivan Krulej, 031 622 08217. julij Pohod na Kokoš 9.00, MP Lipica Ivan Krulej, 031 622 08214. avgust Pohod s piknikom v Smodnišnici 11.00, pred staro šolo Ivan Krulej, 031 622 08228. avgust Športno srečanje v Sežani Ivan Krulej, 031 622 082Društvo diabetikov Slovenj Gradec7. julij Škratki - Gmajna ob 15.30, pri Novi opremi Olga Repotočnik, 041 945 664od 10. do 11. julija Visoko gorje Snežnik ob 4.00, športna hala Stanislav Oblak, 040 603 85314. julij Piršev dom ob 15.30, pri Novi opremi Olga Repotočnik, 041 945 66421. julij Sveta Ana ob 15.30, pri Novi opremi Olga Repotočnik, 041 945 66424. julij Čez goro k očetu ob 6.00, športna hala Stanislav Oblak, 040 603 85328. julij Šmartno - Obrtna pot ob 15.30, pri Novi opremi Olga Repotočnik, 041 945 6644. avgust Plešivska pot ob 15.30, pri Novi opremi Olga Repotočnik, 041 945 6647. avgust Peca čez Avstrijo ob 7.30, športna hala Stanislav Oblak, 040 603 85311. avgust Partizanske bolnice ob 15.30, pri Novi opremi Olga Repotočnik, 041 945 66418. avgust Puščavska pot ob 15.30, pri Novi opremi Olga Repotočnik, 041 945 66424. avgust Piknik za člane kmečki turizem Krevh nad Pamečami Stanislav Oblak, 040 603 85325. avgust Zgornji Razbor ob 15.30, pri Novi opremi Olga Repotočnik, 041 945 664vsako sredo Pohodi okoli Slovenj Gradca ob 15.30, pri Novi opremi Olga Repotočnik, 041 945 664vsak petek Kolesarjenje pri stari Nami Minka Repnik, 041 435 113vsak petek Kegljanje od 15.00 do 16.00, K.K. Slovenj Gradec Stanislav Oblak, 040 603 853Društvo diabetikov Škofja Lokavsak torek in sreda Meritve holesterola in sladkorja, prijave in informacije od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Silva Žontar, 031 390 284vsako sredo Plavanje v pokritem bazenu CSS od 19.00 do 20.00 Marija Mančevski, 031 472 125vsak četrtek Pohod v okolico Škofje Loke ob 9.00, AP Podlubnik Marija Mančevski, 031 572 12510. julij Srečanje in piknik v Crngrobu pri Škofji Loki ob 10.00, pohod z AP Škofja Loka-Podlubnik Marija Mančevski, 031 472 12528. avgust Srečanje diabetikov Poljanske doline ob 9.00, v Hlavčih njivah Silva Žontar, 031 390 28418. september Pohod v Dolžanovo sotesko ob 9.00, gosilna Krvin, Tržič Marija Mančevski, 031 472 125Društvo diabetikov tipa 1 Slovenijeod 25 do 26. septembra Izlet na Bavarsko tujina Boštjan Korošec, 031 533 337Društvo diabetikov Tolminvsak četrtek v septembru Rekreacija: telovadba ob 15.30, ZD Tolmin Marko Klavžar, 031 740 4615. julij Pohod v okolico Kobarida ob 7.00, AP Kobarid Marko Klavžar, 031 740 46121. avgust Pohod v okolico Bovca ob 7.00, AP Bovec Marko Klavžar, 031 740 46128. avgust Srečanje članov DD Tolmin ob 15.00, Palukč, Tolminska korita Marko Klavžar, 031 740 4614. september Juriš na Vršič Kranjska Gora Boštjan Korošec, 031 533 33711. september Pohod v okolico Tolmina ob 7.00, AP Tolmin Marko Klavžar, 031 740 46125. september Obisk Rezije s pohodom ob 8.00 v Tolminu, ob 7.00 v Kobaridu Marko Klavžar, 031 740 461Društvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek Dežurstvo od 9.00 do 11.00 in 15.00 do 16.00, sejna soba DU Milica Vertačnik, 031 389 807 in

Milan Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Rekreacija: kopanje, telovadba v vodi, druženje od 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595vsako sredo Rekreacija: kopanje, telovadba v vodi, druženje od 8.30 do 11.30, bazen Topolšica Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595vsako sredo Tedenski pohod po Velenju ob 16.00, ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod po Šoštanju ob 16.00, ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595julij Pohod: Ljubelj-Zelenica-Begunjščica naknadno objavljeno na oglasnih deskah društva Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595avgust Zasavska sveta gora naknadno objavljeno na oglasnih deskah društva Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595september Celodnevni izlet naknadno objavljeno na oglasnih deskah društva Fanika Jurjovec, 03 89 11 085, 031 437 595