prof.dr. Sašo Medved 

Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse Učinkovita raba energija v občinah in zmanjšanje izpustov CO 2 Lj, 13.6.2013 

1 

Projekt »Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse« izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije,Vlade Republike Slovenije ali Evropskega parlamenta.

Izho

dišče  BAU 2002  BAU 2030 

40 Gt/a 

58 Gt/a 

max 480 

trajno 400 ppm 

1,8°C 

25 Gt/a 

32 Gt/a 

40 Gt/a 

max 510 

trajno 450 ppm 

2°C 

max 550 

trajno 550 ppm 

3°C 

Za zmanjšanje posledic globalnega segrevanja ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov na še sprejemljivo raven (2K), bi 

morale vsebnosti CO 2 v ozračju ostati pod vrednostjo 450 ppm. 

IPCC ‐ Intergovernmental Panel on Climate Change

Za zmanjšanje posledic globalnega segrevanja ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov na še sprejemljivo raven (2K), bi 

morale vsebnosti CO 2 v ozračju ostati pod vrednostjo 450 ppm. 

IPCC ‐ Intergovernmental Panel on Climate Change 

Izho

dišče 

Emisije CO 2 na prebivalca na leto, 2004 

0 

5 

10 

15 

20 

25 

Svet  Slovenija  OECD  ZDA  Nemčija  Kitajska  Afrika 

Potrebna raven zmanjšanja emisij CO2

Za zmanjšanje posledic globalnega segrevanja ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov na še sprejemljivo raven (2K), bi 

morale vsebnosti CO 2 v ozračju ostati pod vrednostjo 450 ppm. 

IPCC ‐ Intergovernmental Panel on Climate Change 

Potrebna primarna energija po scenariju 2K (MWh × 10 9 ) 

0 

50 

100 

150 

200 

250 

2003  2010  2020  2030  2040  2050 

URE 

Energija morja 

Geotermalna energije 

Sončna energija 

Biomasa 

Energija vetra 

Hidroenergi ja 

Zemeljski pl in 

Nafta 

Premog 

Jedrska energi ja 

Elsevier, Energy Policy, 2007 

Izho

dišče

Podn

ebne

 in ene

rgetske po

litike 

2007: Zaveza k prehodu EU v visoko energijsko učinkovito in nizkoogljično gospodarstvo. Sprejeti zahtevni podnebni in energetski cilji do leta 2020: 

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % glede na leto 1990 (za 30% če tudi druge države prevzamejo ta cilj); 

20% OVE v končni rabi energije (25% SLO, sedaj 16%); 

zmanjšanje rabe primarne energije za 20% z ukrepi energijske učinkovitosti (URE); 

10 % zamenjava fosilnih goriv za motorna vozila z biogorivi 

1997: Bela knjiga: “Energy for the Future” 

2001: Direktiva o zeleni elektriki: “Green Electricity Directive”

Podn

ebne

 in ene

rgetske po

litike 

2011: Kažipot za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050 

stroškovno učinkovite poti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80 do 95% do leta 2050. 

Dopolnitev Direktive o energijski učinkovitosti stavb EPBD): 

po letu 2018 bodo vse nove ali obnovljene (večje) javne stavbe morale biti “skoraj nič energijske: oskrba energijsko varčnih stavb z energijo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, TSV in osvetlitev pretežno s pretvarjanjem obnovljivih virov energije na stavbi sami ali v bližini stavbe (daljinski sistemi).

Leta 1997 je Evropska komisija sprejela Belo knjigo »Energija za prihodnost: Obnovljivi viri energije«, strategijo in akcijski načrt za 

povečanje deleža obnovljivih virov energije. 

Communication from the Commission "ENERGY FOR THE FUTURE: RENEWABLE SOURCES OF ENERGY"; White Paper for a Community Strategy and Action Plan; COM(97)599 final (26/11/1997) 

Inštalirana moč ‐ vetrne turbine (MW) 

56.681 65.069 

75.125 86.000 

40.000 

2007  2008  2009  2010  2010 (Bela knjiga) 

Inštalirana moč ‐ fotonapetostni moduli (MWp) 

5.302 

10.386 

16.071 

23.700 

3.000 

2007  2008  2009  2010  2010 (Bela knjiga) 

Inštalirana moč ‐ sprejemniki sončne energije (MWth) 

16.800  19.950  22.820  25.130 

70.000 

2007  2008  2009  2010  2010 (Bela knjiga) 

Inštalirana moč ‐ toplotne črpalke (MWth) 

10.219 11.768 

13.527 14.611 

5.000 

2007  2008  2009  2010  2010 (Bela knjiga) U

čine

k

Izho

dišče 

Stroški zniževanja toplogrednih plinov 

McKinsley greenhouse gas abatement cost curve 

Ukrepi, ki poleg zmanjšanja izpustov CO 2 e omogočajo 

tudi zmanjšanje rabe energije in s tem prihranke 

Potencial zmanjšanja emisij CO 2 e 

posameznega ukrepa 

t CO 2 e 

Strošek znižanih izpustov 1 tone CO 2 e 

Sprejemljiv strošek npr. 

40€/tono CO 2 e

Izho

dišče 

Stroški zniževanja toplogrednih plinov 

McKinsley greenhouse gas abatement cost curve

Tri četrtine emisij toplogrednih plinov je povezanih s pretvarjanjem fosilnih goriv, zato so ukrepi URE in OVE ključni. Lokalne skupnosti imajo največjo vlogo pri načrtovanju energetske oskrbe in rabe , zato so odločevalci v lokalnih skupnostih najpomembnejša ciljna skupina projekta 

IEAAnn

exLowExergy

SytemsforH

ighPe

rforman

ceBu

ildings

and 

Commun

ities 

zahtevno

st odloč

itev

 / učine

k URE

 

odločitve  odločevalci 

Energijsko

 učink

ovite lokalne skup

nosti

Izho

dišče 

0 

10 

20 

30 

40 

50 

60 

0  500  1000  1500  2000  2500  3000  3500 

Površina stavbe [m 2 ] 

Raba

 električne en

ergije [k

Wh/

m 2  ]  Ljubljana 

Ajdovščina 

Sežana 

Zagorje ob Savi 

0 

50 

100 

150 

200 

250 

300 

350 

0  500  1000  1500  2000  2500  3000  3500 

Površina stavbe [m 2 ] 

Toplota za ogrev

anje [k

Wh/

m 2  ]  Ajdovščina 

Sežana 

Ljubljana 

Zagorje ob Savi 

0 

100 

200 

300 

400 

500 

600 

700 

0  2000  4000  6000  8000  10000  12000  14000 

Površina stavbe [m 2 ] 

Toplota za ogrev

anje [k

Wh/

m 2  ]  Ajdovščina 

Sežana 

Nova Gorica 

Koper 

Ljubljana 

Zagorje ob Savi 

0 

50 

100 

150 

200 

250 

0  2000  4000  6000  8000  10000  12000  14000 

Površina stavbe [m 2 ] 

Raba

 električne en

ergije [k

Wh/

m 2 ] 

Ljubljana 

Zagorje ob Savi 

Ajdovščina 

Sežana 

Nova Gorica 

Koper 

Šole in vrtci Občinske stavbe

Javne stavbe: 15 – 500 kWh/m 2 a 

Izho

dišče

Jutri: razpršena/”on‐site” proizvodnja na osnovi integralnega upravljanja 

pametnih omrežij 

Danes: centralna proizvodnja z monopoli 

Energijsko

 učink

ovite lokalne skup

nosti

Energijsko

 učink

ovite lokalne skup

nosti 

Daljinsko ogrevanje / hlajenje 

Daljinsko ogrevanje s soproizvodnjo 

Daljinsko ogrevanje in hlajenje s soproizvodnjo – “trigeneracija” 

Daljinski sistemi z integracijo OVE 

Napredni daljinski low‐ex sistemi

Energijsko

 učink

ovite lokalne skup

nosti 

Daljinsko ogrevanje / hlajenje 

Daljinsko ogrevanje s soproizvodnjo 

Daljinsko ogrevanje in hlajenje s soproizvodnjo – “trigeneracija” 

Daljinski sistemi z integracijo OVE 

Napredni daljinski low‐ex sistemi 

IEA Annex 49, REMINING‐Low‐Ex

16 

Dob

re prakse 

Javnomnenjske raziskave: Slovenci smo dobro obveščeni o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb vendar zelo počasi spreminjamo navade na osebni in družbeni ravni ! 

Vrsta priznanih primerov uspešnih, mednarodno priznani rešitev, ki sledijo načelom trajnostnega razvoja, povečujejo gospodarsko konkurenčnost in zagotavljajo nova delovna mesta. Te prakse niso dovolj prepoznavne in razširjene !

17 

pomembnost za druga okolja in skupnosti v Sloveniji 

prenosljivost ukrepov: izvedljivost uporabe in ponovljivost 

merljivi energetski prihranki in zmanjšanje emisij CO 2 

prispevek k prilagajanju na posledice podnebnih sprememb 

prispevke k širšim ciljem trajnostnega razvoja (gospodarski, socialni, okoljski vidik 

družbena sprejemljivost 

prispevek k EU ciljem (Evropa 2020 in prehod v nizkoogljično družbo 2050) 

Merila

 za izbo

r do

brih praks

2012

 

Ecopart Hartberg 

Raziskovanla enota OLEA  Bohinj Park hotel  Pogodbeno zagotavljanje prihrankov v MOK 

Obnova stavb v OJ

2012

 

Ecopart Hartberg 

Ogrevanje na LB in sončno energijo na Vranskem 

Združenje slovenske fotovoltaične industrije

2013

 Model energetskega svetovanja v gospodinjstvih Focus, društvo za sonaraven razvoj 

vključevanje brezposelnih oseb in njihova socialna integracija, možnost novih zaposlitev 

v povprečju 11% prihranki pri porabi električne energije, 8,9% pri vodi, 5,6% pri ogrevanju 

Gradnja nizkoenergijskih in pasivnih hiš ter prodaja materialov za ekološko gradnjo Eko produkt d.o.o. 

Posredno in neposredno usmerjeno v ekološko energijsko varčno gradnjo, inženiring in izvedbo ekoloških energijsko varčnih hiš ter za promocijo in ozaveščanje o ekološki gradnji. Lesen poslovno‐skladiščni industrijski objekt.

2013

 Energetska sanacija javne stavbe Bolnišnica Sežana Bolnišnica Sežana/ PSP d.o.o. 

Izboljšano notranje okolje ob nižji rabi energije. Posodobljeni sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Vgrajeni sprejemniki sončne energije za ogrevanje in hlajenje. Izkoriščanje toplote okolja s TČ, plinska kondenzacijska kotla. Centralni nadzorni sistem z monitoringom rabe energije. 

Energetska prenova daljinskega ogrevanja in naselja Planina Kranj Domplan, Civilna iniciativa Ogrevanje za Planino 

zamenjava kotlov ELKO s kotli na zemeljski plin, vgradnja sistema za soproizvodnjo toplote in električne energije, sanacija razvodnega omrežja in 59 toplotnih postaj (vgrajen sistem daljinskega nadzora) postopna energetska  obnova vseh stanovanjskih objektov zmanjšanje rabe toplote za 25%. Stroški ogrevanja nižji za 253.120 evrov

2013

 V Sloveniji gradimo vetrnice AlpeAdriaEnergija družba za proizvodnjo elektrike d.o.o. , MVE Razdrt d. o. o. 

vetrnica v Dolenji vasi pri Senožečah:  nazivna moč generatorja 2,3 MW, letna količina proizvedene električne energije 4,5 GWh 

vetrnica na Razdrtem:  načrtovana postavitev v juniju 2013, nazivna moč generatorja 900 kW, proizvodnja električne energije 1,67 GWh 

Celovit energetski koncept lokalne skupnosti Heerlen , Nizozemska Peter Opt Veld 

uporaba rudniških vod za ogrevanje in hlajenje stavb,  sistem, s katerim s pomočjo turbine, ki jo poganjajo odpadne vode, proizvajajo električno energijo sistem subvencij, ki jih podeljuje lokalna skupnost za ukrepe ure in ove uporaba sončne energije v javnih stavbah, projekt »Podnebni ambasadorji”

Hvala za pozornost in vabljeni na spletno stran projekta: www.slovenija‐co2.si 

23