PROFILI KOPALNIH VODA IN OCENJEVANJE 3>5'+',2',3.&-(?4% ... · 4 POVZETEK?C=

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

!"#$%&'&"()"(*$+",-.&-/,'(0&$1-2'(#34'5

&6787(%9:;<=

PROFILI KOPALNIH VODA IN OCENJEVANJE

3>5'+',2',3.&-(?4%-?,'@"(3>+3/2"(

,"(45-+'5$(#34"%,'@"(3>+3/2"(.-+3,3?()"%-?(–

.&5$,2",(-,(#34"%-0/"(&'5+'(#5#"(– TALASO

STRUNJAN

DIPLOMSKO DELO

Koper, 2010

1

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

!"#$%&'&"()"(*$+",-.&-/,'(0&$1-2'(#34'5

&6787(%9:;<=

PROFILI KOPALNIH VODA IN OCENJEVANJE

3>5'+',2',3.&-(?4%-?,'@"(3>+3/2"(

,"(45-+'5$(#34"%,'@"(3>+3/2"(.-+3,3?()"%-?(–

.&5$,2",(-,(#34"%-0/" TERME KRKA – TALASO

STRUNJAN

DIPLOMSKO DELO

MENTORICA: doc. d;A(?7BCD:<D7(>;C=E9(@;FG7;

ŠTUDIJSKI PROGRAM: Geografija kontaktnih prostorov

Koper, 2010

2

ZAHVALA

!"#$"%&'()#*$#%&+&,#%-*#$".'"/"$/0#')ga diplomskega dela se zahvaljujem mentorici

doc1#2-1#3"4)$'*$*#5-),(& Grubar, sodelavki Agencije za okolje mag. Mateji Poje ter

vsem, ki so kakorkoli prispevali k nastanku tega dela. Posebna zahvala pa gre fantu

6$2-"708#(*#+*#/*#.'"4#&9#.'-"$*#:).#,".#$".'"/"$/"#2*%4&+.();"#2)4"1

3

IZJAVA O AVTORSTVU

0:FHCD:E7( &6787( %9:;<=I( J( KL<MD9( 8:CK<BE9( NOPQRPOSI( KL<M7D7( D7( 8:FH<6ME<( L;9T;7U(

Geografija kontaktnih prostorov, rojena 29.1.1980 v kraju Celje, sem avtorica diplomskega

dela z naslovom: Profili kopalnih voda in ocenjevanje obremenjenosti vplivneg7(9GU9=67(

D7( L;<UC;F( E9L7BDCT7( 9GU9=67( .<U9D9K( J7B<K( – .:;FD67D( <D( E9L7B<8=7( &C;UC( #;E7( –

Talaso Strunjan.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

- 6C(L;CHB9VCD9(HCB9(<JEB6F=D9(;CJFB:7:(U96CT7(B7M:DCT7(;7J<ME9K7BDCT7(HCB7W

- sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,

navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

- sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena

v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v predloženem delu;

- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo po

zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);

- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo

in za moj status na UP FHŠ;

- 6C( CBCE:;9DME7( 9GB<E7( <HCD:<=D7( M( :<ME7D9( 9GB<E9( HCB7( XKCB67( J7( HCB7I( J7( E7:C;7( 6C(

elektronska oblika posebej zahtevana).

V Kopru, dne_________________ Podpis avtorice:____________________________

4

POVZETEK

?C=<D7( L9K;šinskih voda v Sloveniji ima urejene odseke namenjene kopanju.

Kopalnim vodam je potrebno zagotoviti ustrezno kakovost, takšno, ki ne škoduje

zdravju kopalcev. Kopalne vode in njihovo kakovost urejajo številni zakoni in predpisi

na evropski in državni ravni. Nova kopalna direktiva pa zajema tudi vzpostavitev

M<M:CU7(ML;CUB67D67(E7E9K9M:<(E9L7BD<Y(K9H7(M(:A<A(L;9Z<B<(E9L7BD<Y(K9H7A(?(L;<=F69=CU(

diplomskem delu sta predstavljena profila dveh kopalnih voda na morju, profil

k9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan in profil n7;7KDCT7(E9L7B<8=7(&C;UC(#;E7(

– Talaso Strunjan. Profila izbranih kopalnih voda zajemata predvsem

D7;7KD9TC9T;7ZMEC( JD7=<BD9M:< kopalnih voda, možne vire onesnaženja in oceno

njihovega vpliva na kakovost kopalnih voda.

!"#$%&'()'*'+',(-.palne vode, kakovost kopalnih voda, profili kopalnih voda,

viri onesnaženja.

ABSTRACT

Many surface waters in Slovenia have areas meant for bathing. A certain quality

needs to be assured to bathing waters in order not to harm the health of bathers. Bathing

waters and their quality is regulated by many laws and regulations on European and

national levels. A new bathing water regulation also includes a system of monitoring

bathing water quality in these bathing water profiles. Profiles of two sea bathing waters are

presented this diplom thesis, profile of bathing area Simonov Zaliv – Strunjan and profile

of natural beach Terme Krka – Talaso Strunjan. Profiles of selected bathing waters cover

mainly physical geographical features of bathing water, potential sources of contamination

and assess their impact on bathing water quality.

Key words: bathing waters, quality of bathing waters, profiles of bathing

waters, sources of contamination.

5

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 6

1.1 NAMEN IN CILJI ....................................................................................................... 7

1.2 HIPOTEZI ................................................................................................................... 7

1.3 METODOLOŠKI PRISTOP ....................................................................................... 8

O((@'3@5"!.#'(),"/-%,3.&-(.%3?',.#'@"(+352"(-,(3>"%' ..................... 9

2.1 VIRI ONESNAŽENJA SLOVENSKEGA MORJA ................................................ 11

OAO(()"?"53?","(3>+3/2"(?(3>"%,'+(4".$(#345.#'@"(45-+352" 13

3 KOPALNE VODE IN UPRAVLJANJE Z NJIMI .......................................................... 16

RA[()"#3,31"2"(,"(43153/2$(#34"%,-*(?31" .......................................... 16

3.2 KOPALNE VODE V SLOVENIJI ............................................................................ 20

3.2.1 Higienske zahteve za kopalne vode po evropski in slovenski zakonodaji ter D7=<D<(K;CHD9:CD67(;CJFB:7:9K ....................................................................................... 24

4 KAKOVOST KOPALNIH VODA .................................................................................. 33

4.1 KAKOVOST KOPALNIH VODA NA MORJU ...................................................... 34

5 PROFILI KOPALNIH VODA ........................................................................................ 39

\((453!-%(#34"%,'@"(3>+3/2"(.-+3,3?()"%-?(– STRUNJAN ..................... 42

\A[((%3#"]-2"(-,(),"/-%,3.&-(#34"%,'@"(3+3/2" ................................... 47

\A[A[(,7;7KD9TC9T;7ZMEC(JD7=<BD9M:<(E9L7BDCT7(9GU9=67 .......................................... 50\A[AO(*<H;9TC9T;7ZMEC(JD7=<BD9M:<(E9L7BDCT7(9GU9=67 ............................................... 61

\AO(?4%-?,3(3>+3/2'(#34"%,'@"(3>+3/2" ................................................ 62

6.2.1 Potencialni vi;<(9DCMD7VCK7D67(K(KLB<KDCU(9GU9=6F(<D(9^CD7(D6<Y9KCT7(KLB<K7(na kakovost kopalne vode ............................................................................................ 62

_((453!-%(#34"%-0/"(&'5+'(#5#"(– TALASO STRUNJAN ................................ 73

_A[((%3#"]-2"(-,(),"/-%,3.&-((#34"%-0/" ...................................................... 75

_A[A[((,7;7KD9TC9T;7ZMEC(JD7=<BD9M:<(E9L7B<8=7 ......................................................... 77_AO((?4%-?,3(3>+3/2'( #34"%-0/" ..................................................................... 78

_AOA[((49:CD^<7BD<(K<;<(9DCMD7VCD67(K(KLB<KDCU(9GU9=6F(<D(9^CD7(D6<Y9KCT7(KLB<K7(D7(kakovost kopalne vode ................................................................................................ 79

8 SKLEP ............................................................................................................................. 82

SA[((#5-&-/',(43@%'1(,"(453!-%'(#34"%,-*(?31"(?(.#%34$(

DIPLOMSKEGA DELA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE ...................................... 86

9 VIRI IN LITERATURA .................................................................................................. 88

10 SEZNAM SLIK, TABEL IN GRAFOV ....................................................................... 94

6

1 UVOD

Slovenija je ena izmed najmanjših evropskih držav, a je glede vodnih virov ena

najbogatejših v Evropi. VodDC( K<;C( <JE9;<8=7U9( K( ;7JB<=DC( D7UCDCA( ?MCE7E9;( 6C( H7BC=(

D76L9UCUGDC687( ;7G7(L<:DC(K9HCI(E<( 6C( =B9KCE9K7(L;<U7;D7(L9:;CG7I( 7(DC(T;C( J7postaviti

rabe voda v druge namene; industrija, transport, rekreacija…, ki so prav tako pomembni za

9GM:96(=B9KCE7A("(V7B(dostikrat premalo cenimo to osnovno dobrino.

V sodobnem svetu, v obdobju globalizacije vse pogosteje slišimo, da je voda

L;CE9UC;D9( 9DCMD7VCD7A( ?9H7( <U7( M<^C;( ML9M9GD9M:( M7U9=<8=CD67I( 7( MC( J( KD9M9U(

M:;FLCD<Y(MD9K<(:7(ML9M9GD9M:(H;7M:<=D9(JU7D687I(M76(;7JTradnja strupenih snovi poteka zelo

L9=7M<I(7B<(L7(MLB9Y(DC(L9:CE7I(E7;(L;CHM:7KB67(KCB<E(L;9GBCU(J7(9E9B6C(<D(=B9KCE7A(.:;FLCDC(

industrijske odplake, fekalije iz kanalizacijskih sistemov, odpadne vode iz gospodinjstev,

predvsem pa kmetijstvo, kjer se uporaGB67( KCB<E7( E9B<=<D7( FUC:D<Y( TD96<B( <D( J78=<:D<Y(

sredstev, so glavni vzroki onesnaženja podzemne vode, površinskih vodotokov in nazadnje

:FH<(U9;67A(/CL;7K(U9;ME7( K9H7( D<( L<:D7( X;7JM9B6F6C69( 69( BC( D7( 9GU9=6<YI( E6C;( D<( H;FT<Y(

virov pitne vode), je raba morj7( L;7K( :7E9( L9UCUGD7( J7( =B9KCE7A( 49BCT( :CT7I( H7(U9;6C(

L;CHM:7KB67(K<;(Y;7DC(<D(H7(<U7(EB6F=D9(KB9T9(L;<(:;7DML9;:FI(6C(;7G7(U9;67(K(;CE;C7^<6MEC(<D(

ML;9M:<:KCDC( D7UCDC( J7( =B9KCE7( L9UCUGD7(U9VD9M:( L;CV<KB67D67( L;9M:CT7( =7M7A( )7:9( 6C(

tudi kopalnim vodam potrebno zagotoviti ustrezno kakovost, takšno, ki ne ogroža zdravja

kopalcev.

Slovenska obala je dolga le dobrih 46 km, a je razgibana in pestra, tako lahko

E9:<=CE(J7(E9L7D6C(D76HC(KM7E(E9L7BCÂ(>9H<M<(:<M:<I(E<(<U7(;7H(F;C6CD9(E9L7B<8=C(J(H9H7:D9(

ponudbo, al<(:7EI(E<(B6FG<(H<K69(D7;7K9A(#9L7D6F(6C(D7UCD6CD<Y(E7;(MCHCU(E9L7BD<Y(9GU9=<6(

<D( 8:<;<D76M:(D7;7KD<Y(E9L7B<8=A($L;7KB67D6C( M(E9L7BD<U<(K9H7U<( :C;( ML;CUB67D6C( <D(D7HJ9;(

kakovosti le teh 6C( K( .B9KCD<6<( H9B9=CD9( M( L;CHL<M<, ki so celo strožji od evropskih. V

H<LB9UMECU( HCBF( MC( L9MKC=7U kopalnim vodam na morju in kakovosti le teh. V

sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje sem izdelala profile dveh izbranih

E9L7B<8=( <D( D7( L9HB7T<( L;9Z<B9K( MEF87B7( FT9:9K<:<( E7:C;<( HC67KD<E<( D7( KLB<KDCU( 9GU9=6F(

vpliv769(D7(E7E9K9M:(K9HC(K(E9L7B<8=<YA(

7

1.1 NAMEN IN CILJI

Leta 2006 je bila v Evropski uniji sprejeta nova kopalna direktiva, ki je glede

spreminjanja in zagotavljanja ustrezne kakovosti kopalne vode prinesla nekaj sprememb,

ki jih bo Slovenija postopoma z7=CB7( FK7jati. Poleg tega, da se je v letu 2010, uvedlo

ugotavljanje kakovosti po sodobnejših analitskih postopkih, z dvema indikatorskima

bakterijama (intenstinalni enterokok in Escherichia coli), se mora v letu 2011 izdelati

profile kopalnih voda. Skupaj z Agencijo Republike Slovenije za okolje sem izdelala

L;9Z<BC(J7(HKC(E9L7BD<(K9H<I(J7(E9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan in za obmorsko

E9L7B<8=C(&C;UC((#;E7(- Talaso Strunjan. Profila vsebujeta JB7M:<(9L<M(Z<J<=D9(TC9T;7ZME<Y(

<D( Y<H;9B98E<Y( JD7=<BDosti kopalne vode, popis potencialnih virov onesnaženja ter oceno

vpliva na kakovost kopalne vode s strani teh virov. Namen diplomskega dela je torej;

<JHCB7:<(L;9Z<B7(<JG;7D<Y(E9L7B<8=(<D(9^CD<:<(9G;CUCD6CD9M:(9E9B67(K(KLB<KDCU(9GU9=6FA

Cilji diplomskega dela so:

! Predstaviti profil kopalne vode, njegovo vlogo, namen in vsebino.

! -JHCB7:<(L;9Z<B7(HKCY(<JG;7D<Y(E9L7B<8=A

! Ugotoviti možne K<;C(9DCMD7VCD67(K(KLB<KD<Y(9GU9=6<Y(<JG;7D<Y(L;<UC;9K(E9L7B<8=I(

tako s kopnega kot z morja, ter oceniti njihov vpliv na kakovost kopalne vode.

1.2 HIPOTEZI

! #7E9K9M:(K9HC(K(E9L7B<8=F( 6C(9H;7J(9G;CUCD6CK7D67(9E9B67( :7E9(K(K9HDCU(E9:(K(

E9LDCU(KLB<KDCU(9GU9=6F(E9L7B<8=7I(D76G9B6(L7(E9L7BD9(K9H9(9T;9V7:7(L9U9;ME<(

L;9UC:(<D(EUC:<6ME7(;7G7(JCUB6<8=A

! #9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K – .:;FD67D( 6C(J(K<H<E7(9GM:96C=C(9G;CUCD6CD9M:<(

E9LDCT7(KLB<KDCT7(9GU9=67(U7D6(9T;9VCD9(E9:(9GU9;ME9(E9L7B<8=C(&C;UC(#;E7(–

Talaso Strunjan.

8

1.3 METODOLOŠKI PRISTOP

&CU7((H<LB9UMECT7(HCB7(U<(K(L;KCU(X:C9;C:<=DCU`(HCBF(DC(H9LF8=7(8<;8CT7(MLCE:;7(

raziskovaln<Y(UC:9HA(?(:C9;C:<=DCU(HCBF(MCU torej zbrala podatke in dejstva, ki opisujejo

JD7=<BD9M:<( .B9KCDMECT7( U9;67( <D( 9G7BDCT7( 9GU9=67A( &C( MCm pridobila iz strokovne

literature. Nato sem predstavila vire onesnaževanja SloKCDMECT7(U9;67I( L;<( =CUC;( MCU(M<

r7KD9(:7E9(L9U7T7B7(M(M:;9E9KD9(B<:C;7:F;9(XL9;9=<B7(<D(E7;:CÀ(

%9E7^<6<(<JG;7D<Y(E9L7BD<Y(K9H7(M9H<:7(UCH(J7K7;9K7D7(9GU9=67I(J7:9(sem opisala

in kartografsko prikazala tudi ta vidik upravljanja z morjem in zaledjem. Nadalje pa sem za

opis in razlago taE9(MLC^<Z<=DC(:CUCI(E9:(M9(E9L7BDC(K9HC(<D(FL;7KB67D6C(J(D6<U<I(FL9;7G<B7(

predvsem zakonske osnove, objavljene v Uradnem listu in se v veliki meri posluževala

spletnih strani institucij: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Inštitut za

varovanje zdravja…

Izdelava profilov je potekala v skladu z navodili Evropske komisije za izdelavo

profilov. Navodila EvropsEC(E9U<M<6C(<D(H9B9=CDC(E7;:C(MCm pridobila od Agencije RS za

okolje. Vzpostavitev profilov 6C(K(H;V7K7Y(=B7D<^7Y('K;9LMEC(FD<6C(Dovost in ker profili v

Sloveniji še niso bili izdelani, sem M<( KC=<D9 podatkov o izbranih kopalnih vodah in

možnih virih onesnaženja, ki bi utegnili ogrožati izbrani kopalni vodi, priskrbela sama.

19B9=CDC(L9H7:ECI(9(TC9T;7ZME<Y(JD7=<BD9M:<Y(E9L7BD<Y(K9Ha <D(D6FD<Y(KLB<KD<Y(9GU9=6<Y(

seU( L;<H9G<B7( M( :C;CDME<U( HCB9U( <D( M( L9U9=69( literature, npr. o naravnogeografskih

JD7=<BD9M:<h Krajinskega parka Strunjan. Prav tako seU( M( L9U9=69( :C;CDMECT7( HCB7I(

informacij komunalnih služb in podatki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

9(;7G<(:7B(D7(KLB<KDCU(9GU9=6F evidentirala možne vire onesnaževanja v kopnem vplivnem

9GU9=6F(<JG;7D<Y(E9L7BD<Y(K9H7(<D(6<Y(D7:9(7D7B<J<;7A(,CE7:C;C(<DZ9;U7^<6CI(9(objektih na

E9L7B<8=F, o številu kopalcev, o varnosti na kopali8=F bom K(L;<UC;F(D7;7KDCT7(E9L7B<8=7(

Talaso Strunjan pridobila z intervjujem upravitelja in odgovornih oseb, v primeru

E9L7BDCT7( 9GU9=67( .<U9D9K( J7B<K( – Strunjan pa s terenskim delom. Ocenjevanje

vplivneg7(9GU9=67(J(U9;MEC(M:;7D<( (L7( 6C temeljilo na lastnem opazovanju in podatkih o

izlitjih z ladij iz preteklih let. Nato semI(MEF87B7(9^CD<:<(KLB<K(H9B9=Cnih virov onesnaženja

K( KLB<KD<Y( 9GU9=6<Y na kakovost kopalne vode, ter v sklepu izpostavila ugotovitve in

predloge.

9

2 /01/2345!0(67389:715;9(5:1<075KEGA MORJA IN OBALE

.B9KCDME9(U9;6C(6C(HCB(&;V78ECT7(J7B<K7I(E<(MC(;7JL;9M:<;7(MCKC;D9(9H(=;:C(.7KFH;<67(

– Gradež in predstavlja najsevernejši del Jadranskega morja. Površina Tržaškega zaliva je

okoli 550 km², prostornina pa znaša okoli 11 km³. Zaradi velikega dotoka sladke vode se

:C9;C:<=D9( B7YE9( K9H7( 9GD9K<( CDE;7:( K( HKCY( BC:<YI( E7;( 6C( HK7E;7:( H9( :;<E;7:( Y<:;C6C( E7E9;(

Jadran v celoti (Radinja v Plut, 2000, 194)

49KL;C=D7( BC:D7( :CULC;7:F;7( U9;67( K( 49;:9;9VF( 6C( [aISb C, kar je 2,4° ]( KC=( 9H(

L9KL;C=DC( BC:DC( :CULC;7:F;C( J;7E7A( 3H( M;CH<DC( 6FD<67( H9( J7=C:E7( 9E:9G;7( M;CHD67(

temperatura morja ni nikoli nižja od 20° C. Najnižja izmerjena temperatura morja v Piranu

je bila 1,6° C, februarja leta 1956, najvišja pa 28° C , 6. avgusta leta 1958 (Kolbezen v

Plut, 2000, 194).

Slanost morja v Tržaškem zalivu je navadno 37 – 38 ‰, giblje se med 33 in 39 ‰,

TBCHC( D7( BC:D<( =7M( <D( TB9G<D9A( ?( 4<;7DMECU( J7B<KF( 6C( G<B7( U<D<U7BD7( L9KL;C=D7( MB7D9M:(

L9BC:<(<D(M<^C;(RQI[(cI(U7EM<U7BD7(J<UME7((RSIN(cI(L9KL;C=D7(L7(R\IN(c(X><d7D<d(K(4BF:I(

OPPPI( [N\À( 49J<U<( 6C( H9:9E( MB7HEC( K9HC(U7D68<I( J7:9( MB7D9M:( D7;78=7A(*E;7:<( L;<Y767( H9(

H9:9E7(U9=D9(MB7DC(K9HC(<J(6FVDCT7(<D(M;CHD6CT7(27H;7D7I(E6C;(U9=D9(L9BC:D9(9T;CK7D6C(<D(

izhlapevanje vode slanost zviša (Kolbezen v Plut, 2000, 196).

Prozornost se giblje med 6 – 8 m in le redko preseže 10 m. Gibanje morske vode je

v Tržaškem zalivu bolj skromno. Zaradi plitvosti zaliva je gibanje morskih tokov odvisno

L;CHKMCU(9H(LB<U9K7D67I(MUC;<(KC:;7(<D(K;CUCD7A(@B7KD<(U9;ME<(:9E(:C=C(9H(-M:;C(D7(MCKCr

L;9:<(&;M:F(M(L9KL;C=D9(Y<:;9M:69(PIS(K9JB7(X[Ia(EUeY`(<D(MC(KJH9BV(<:7B<67DMEC(9G7BC(K;7=7(

D7(6FTI(M(L9KL;C=D9(Y<:;9M:69(PIa(K9JB7(XPIN(EUeY`(X#9BGCJCD(K(4BF:I(OPPPI([N\À

Najpogostejši vetrovi slovenskega morja so vetrovi iz širšega intervala južnih in

jugovzhodnih smeri ter severovzhodnik – GF;67A( 49( 67E9M:<( GF;67(U9=D9(L;CKB7HF6C( L;CH(

južnimi vetrovi, srednja vrednost na odprtem morju presega 7m/s, dosega pa tudi do 14

UeMA(+9=D9(KLB<K7(D7(L9K;8<DMEC(K9HCI(D7(^<;EFB7^<69(<D(D7(:C;U9Y7B<DMEC(B7M:D9M:i zaliva

X+7B7=<=I(OPPaÀ

?(L9KL;C=6F( ( ;7JB<E7(UCH(LB<U9( <D( 9MCE9( D<( KC=67( 9H( \P( ÛI( ;7JCD( K(&;M:FI( E6C;(

H9MCVC( :FH<( SS( ÛA( ?<M9E7( 7M:;9D9UME7( LB<U7I( U9=7D( 6FT9( J( KCB<E<U<( K7B9K<( <D( D<JCE(

J;7=D<( L;<:<ME( DCE76E;7:( BC:D9( L9KJ;9=<69( L9LB7KC( U9;67( D<V6C( BCVC=<Y( HCB9K( ( MB9KCDMEC(

10

obale. Visoke plime so najpogostejše ob novembrskih in decembrskih ciklonih (Plut,

2000). Trend zviševanja višin morja ob slovenski obali na podlagi meritev na mareografski

postaj Koper se ocenjuje na 0,1 m/100 let. S tem pa se tudi vi87(9T;9VCD9M:(D<V6C(BCVC=<Y(

urbanih predelov slovenskih obalnih mest zaradi poplav X/C;UCB6(<D(H;FT<I([NNSÀ

Približno 98 % morskega dna pokrivajo razni drobnozrnati morski sedimenti, ki

<U769(L;C:CVD9(JD7=<BD9M:<(UFB67M:CT7(<D(H;9GD9(LC8=CDCT7(HD7I(HCBCV LCME7(6C(KC=6<(BC(9G(

7LDCD<8E<(9G7B<A(+7D6(E9:(O(f(HD7(MCM:7KB67(ME7BD9(HD9(X3;9VCD("H7U<=I(OPPRÀ(

Obala je riaškega tipa. Oblikujeta jo dva glavna procesa: morska abrazija in

7EFUFB7^<67A(@BCHC(TC9B98EC(JT;7HGC(L7(B9=<U9(:;<(:<LC(9G7BCg(7LDCD<8E<(:<LI(ki predstavlja

11% obale in je zastopan le v okolici Izole, najbolj zastopan je flišni tip, ki predstavlja 60

% obale in je praviloma klifna, 29% obale pa predstavljajo aluvialni in holocenski

MCH<UCD:<I(E<(:K9;<69(7EFUFB7^<6ME<(:<L(9G7BC(X3;9VCD("H7U<=I(O003).

Slika 1: Smeri najpogostejših vetrov v Tržaškem zalivu

Vir: Palatinus, 2008

11

2.1 VIRI ONESNAŽENJA SLOVENSKEGA MORJA

Severni Jadran ja zaradi plitvosti, skromnih morskih tokov, dotoka hranil in

obremenjevanja z odplaE7U<(H9E76(U9=D9(9DCMD7VCD(X+7BC6(K(4BF:I(OPPPI([N_À(?CDH7;(6C(

EB6FG(:CUF(L;<M9:D9(<D:CDJ<KD9(M7U9=<8=CD6CI(E<(L7(6C(D7=C:9(JB7M:<(K(=7MF(^KC:CD67(U9;67(

(Radinja v Plut, 2000, 197). Severni Jadran v glavnem onesnažuje Italija. Delež

slovenskega obalnega oGU9=67( 6C( ;7JUC;9U7( U76YCDI( E7;( L7( DC( JU7D68F6C( D78C(

9HT9K9;D9M:<( J7( D6CT9K9( 9DCMD7VCD6CA( ,76KC=6<( K<;( 9DCMD7VCD67( 6C( ;CE7( 47HI( E<( L;<D787(

<DHFM:;<6MECI( EUC:<6MEC( <D( E9UFD7BDC( 9HL7HDC( K9HCA( @9M:9( L9MCB6CD9( 9G7BD9( 9GU9=6C(

&;V78ECT7(J7B<K7(XKC=(E9:(QPPPPP(L;ebivalcev) terja svoj davek v škodo obalnega morja.

)7;7H<(L;<M:7D<8=(K(&;M:F(<D(#9L;F(MC(L9KC=F6C(DCK7;D9M:(L9U9;ME<Y(DCM;C=I(<JB<:<6(D7Z:C(<D(

H;FT<Y(DCK7;D<Y(MD9K<A(3HL7HDC(K9HC(M9(TB7K<(KJ;9E(L9KC=7DC(CK:;9Z<J7^<6C1 morja. Zaradi

;7J;78=7D67( 7BT( ( MC( JU7D68F6C( KMCGD9M:( E<M<E7( K( K9H<I( E7;( L9KJ;9=7( L9U9;( ;<G( <D(

bentonskih2

?<;C(9DCMD7VCK7D67(TBCHC(D7(L;9M:9;ME9(H9B9=CD9M:(9L;CHCB<U9(E9:(=.%-.>&'?(ki v

morje vstopajo na stalnih, H9B9=CD<Y( UCM:<YI( E9:( M9( ;7JB<=D<( <JLFM:<( odpadnih voda iz

L9MCB6CD<Y( <D( <DHFM:;<6ME<Y( 9GU9=<6( ter izlivi rek, ter kot &'=.%-.>&', kjer je vnos

prostorsko bolj razširjen in razpršen, kot so vnosi onesnažil prek atmosfere in s spiranjem

prsti, s površine E9LDCT7(X49:9=nik, 1998).

DCK;C:CD=7;6CK(X3;9VCD("H7U<=I(5C6C^(>;7D^CB6(K(4BF:I(OPPPI([N_À

,7(9GU9=6F(9G=<D(#9LC;I(-J9B7(<D(4<;7D(6C(G<B9(K(J7=C:EF(NP-ih letih evidentiranih

kar 66 direktnih izpustov odpadnih vod (meteornih, industrijskih in fekalnih3

,76L9UCUGDC68<( :9=E9KD<( K<;( 9DCMD7VCD67(&;V78ECT7( J7B<K7( M( MB9venske strani je

reka Rižana; to v spodnjem toku, L9BCT(;C=DCT7(:;7DML9;:7 XU7D68<(<D(KC=6<(HCB^<(E7UD<D` in

nezajetih odpadnih voda, obremenjuje še kanalizacija 9G=<DC( #9LC;I( E<( MC( <JB<K7( K( D6CD(

odplak) v

U9;6C( X.9:B7;I( [NN[À( ?C=<D7( <JLFM:9K( 6C( H7DCM saniranih ali preusmerjenih v javni

E7D7B<J7^<6ME<( M<M:CU( <D( M( :CU(D7( =<M:<BD9(D7L;7K9I( J7T9:7KB6769(D7(9G=<DME<Y(E9UFD7BD<Y(

službah Komunala Izola in Okolje Piran.

1 Evtrofikacija, evtrofizacija: Evtrofikacija je izjemen razvoj fitoplanktonskih alg in mikroorganizmov, ki ga

L9KJ;9=7(=CJUC;CD(KD9M(XL;<B<K`(Y;7D<BD<Y(MD9K<(XZ9MZ7:9K(<D(D<:;7:9K`W(evtrofizacija: je naravni proces

L9MLC8CDC(;7M:<(K9HDC(KCTC:7^<6C(K(M:96C=<Y(K9H7YI(alotrofizacija pa pomeni hitro rast vodne vegetacije –

cvetenje alg (Lah, 2002, str. 65).2 >CD:9DI(GCD:9Mg(57M:B<DME<(<D(V<K7BME<(9;T7D<JU<I(E<(V<K<69(K(9GU9=6F(GCD:7B7A(>CD:7Bg(3E9B6C(D7(HDF(

vodnega bazena (morja, jezera), kjer živi benton (bentos) (Okoljski pojavi in pojmi, Lah, A., 2002, str. 27).3 !CE7B<6Cg(/loveški in živalski iztrebki (Lah, 2002, str. 66).

12

spodnji tok, industrijske odplake in kmetijstvo X49:9=D<EI([NNSÀ(,9K7( (^CD:;7BD7(=<M:<BD7(

naprava Koper, zgrajena leta 2009 na Serminu, naj bi odpadne K9HC(9=<M:<B7(K(9E9B<(NP %

X.B9KCDME7( :<ME9KD7( 7TCD^<67I( OP[PÀ( ,7( :9( =<M:<BD9( D7L;7K9( M9( L;<EB6F=CDC( 8C( 9HL7HDC(

komunalne vode iz Izole in Ankarana (Komunala Izola, 2010). Dograjena =<M:<BD7(D7L;7K7(

pa je septemG;7( OPPNI( J7=CB7( HCB9K7:<( :FH<( K( 4<;7DF( X3E9B6C( 4<;7DI( OP[PÀ( 3DCMD7VCD6C(

U9;67(J7;7H<(9HL7HD<Y(E7D7B<J7^<6ME<Y(K9H7(D76(G<(MC(:7E9(JU7D687B9(J7(\PfI(F=<DE9K<:9M:(

hM:7;<Yi( =<M:<BD<Y( D7L;7K( 6C( G<B7( BC( RPf( X.B9KCDME7( :<ME9KD7( 7TCD^<67I( OP[PÀ( 49BCT( ;CEC(

Rižane so tu še izlivi rek Dragonje, Drnice in Badaševice, ki poleg nekontroliranih

izpustov odpadnih vod v zaledju, v morje prinašajo tudi onesnažila (hranila in pesticide)

J7;7H<(ML<;7D67(EUC:<6ME<Y(JCUB6<8=(:C;(drugih površin.

,C:9=E9KD<(K<;<(9DCMD7VCD67(M9(DCM:7BD<(<D(9HK<MD<(9H(L;CKB7HF69=<Y(UC:C9;9B98E<Y(

razmer. 4;<( DC:9=E9KD<Y( K<;<Y( T;C( L;CHKMCU( J7( ML<;7D6C( 9DCMD7V<B( M( L9;C=67( K( L;<:9EC( <D

nato v morje, za spiranje urbaniziranih in neurbaniziranih površin, vnos preko atmosfere,

ter vire onesnaženja zar7H<( =B9KCE9KC( HC67KD9M:<( K( 9G7BDCU( U9;6FA( ,C:9=E9KD<( K<;<(

onesnaženja so za celoten severni Jadran, kot tudi za Koprsko primorje, slabo raziskani

X49:9=D<EI([NNSÀ

Slika 2: Vnos komunalnih odplak v Tržaški zaliv

?<;g(+7B7=<=I(OP02

13

!"!##$%&%'(&%)%#(*+(,-%#&#(*%.)/+#0%12#3(0'13/4%#

PRIMORJA

#C;( MC( <JG;7D9( E9L7BD9( 9GU9=6C( .<U9D9K( J7B<K( – .:;FD67D( <D( <JG;7D9( E9L7B<8=C(

ZH;7K<B<8=7( #;E7( K( .:;FD67DFI( J7( E7:C;C( G9U( <JHCB7B7( L;9Z<BCI( D7Y767:7( D7( J7K7;9K7D<Y(

9GU9=6<YI(G9U(L;CHM:7K<B7(M:7:FMC(J7K7;9K7D<Y(9GU9=<6(K(#9L;MECU(L;<U9;ju. Hkrati pa bi

J(K<H<E7(J7K7;9K7D<Y(9GU9=<6(B7YE9(L;CHK<HCK7B<I(H7(D7(:CY(9GU9=6<Y(D<(K<;9K(9DCMD7VCD67I(

E<( G<( 9T;9V7B<( D7;7K9( <D( M( :CU( E9L7BD9( K9H9A( "( KCDH7;( :CUF( D<( =<M:9( :7E9I( M76( L9H7:E<(

kažejo, da je bila pred leti kakovoM:(K9HC(D7(J7K7;9K7DCU(9GU9=6F neustrezna, kar pa je

tema naslednjih poglavij.

/B9KCE(M(MK96<U<(HC67KD9M:U<((K(U9;6F(<D(D7(U9;MECU(9G;CV6F(KCHD9(G9B6(9UC6F6C(

morski ekosistem. Tako je v slovenskem morju in celotnem Tržaškem zalivu ogrožen

življenjski prostor želve glavate karete, velike pliskavke (sesalca iz družine delfinov),

nekaterih vrst trav (pozejdonke) in drugih organizmov (Poje, 2009). Da bi ohranili naravne

V<KB6CD6MEC( ;7JUC;CI( E<( M9( EB6F=DCT7( L9UCD7( J7( 9Y;7D67D6C( LCM:;9M:<( K;M:( <D( življenjskih

9E9B<6I( 6C( K( MB9KCDMECU( U9;6F( <D( D7( U9;MECU( 9G;CV6F( E7;( DCE76( 9GU9=<6( M( L9MCGD<U(

M:7:FM9UA( @9K9;<U9( 9( 8:<;<Y( E7:CT9;<67Y( 9GU9=<6( M( L9MCGD<Y( M:7:FM9Ug( J7K7;9K7D7(

9GU9=67I(D7;7KDC(K;CHD9:CI(,7:F;7(OPPP(<D(CE9B98E9(L9UCUGD9(9GU9=6CA

Zavarovana ob@.%#A so eden izmed ukrepov varstva narave. Med širša

J7K7;9K7D7( 9GU9=67( M9H<69g( D7;9HD<( L7;EI( ;CT<6ME<( L7;E( <D( E;76<DME<( L7;EI( UCH( 9V67( L7g(

strogi naravni rezervat, naravni rezervat, naravni spomenik ter spomenik oblikovane

narave. V obalnem pasu Koprskega primorja se pojavljajo krajinski park, naravni rezervat,

naravni spomenik in spomenik oblikovane narave. Krajinski park 6C( 9GU9=6C( M(

L9FH7;6CD<U( E7E9K9M:D<U( <D( H9BT9:;76D<U( L;CLBC:9U( =B9KCE7( J( D7;7K9I( E<( <U7( KCB<E9(

ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost (Agencija RS za okolje, 2010a). Krajinska parka v

9G7BDCU( L7MF( M:7( .C=9KCB6MEC( M9B<DC( <D( #;76<DME<( L7;E( .:;FD67DA( Naravni rezervat je

9GU9=6C( TC9:9L9KI( V<KB6CD6ME<Y( L;9M:9;9K( 9T;9VCD<YI( ;CHE<Y( 7B<( JD7=<BD<Y( ;7M:B<DME<Y( 7B<(

V<K7BME<Y( K;M:( 7B<( 9GU9=6CI( L9Uembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z

F;7KD9:CVCD<U(HCB9K7D6CU(=B9KCE7(K(D7;7K<(:FH<(KJH;VF6C(X"TCD^<67(5.(J7(9E9B6CI(OP[P7À(

Status naravnega rezervata imajo: Naravni rezervat Strunjan, Naravni rezervat Strunjan –

Stjuža in Škocjanski zatok. Naravni spomenik 6C(9GU9=6CI(E<(KMCGF6C(CD9(7B<(KC=(D7;7KD<Y(

vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne

14

vrednote (Agencija RS za okolje, 2010a). Naravni spomeniki so: Rt Madona v Piranu,

Pinijev drevored v Strunjanu, Jezera v Fiesi in Reka Dragonja s pritoki.

49MCGD7( E7:CT9;<67( 9GU9=<6( M( L9MCGD<U( M:7:FM9U( M9(naravne vrednote. Naravna

vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni

pojav, del žive ali nežive narave, naraKD9(9GU9=6C(7B<(HCB(D7;7KDCT7(9GU9=67I(CE9M<M:CUI(

krajina ali oblikovana narava. Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo

BCI( =C( D<( H;FT<Y( L;9M:9;ME<Y( 7B<( :CYD<=D<Y( U9VD9M:<I( L7( :FH<( K( :CU( L;<UC;F( 6<Y( 6C( :;CG7(

opravljati tako, da se nar7KD7( K;CHD9:7( DC( FD<=<( <D( H7( MC( DC( ML;CU<D6769( :<M:C( B7M:D9M:<I(

zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja

9GM:96C=7( ;7G7I( U9T9=7( L7( 6C( :FH<( :7E8D7( M9D7;7KD7( ;7G7I( E<( DC( 9T;9V7( 9GM:967( D7;7KDC(

vrednote in ne ovira njenega varstva (Agencija RS za okolje, 2010b) Naravnih vrednot je v

obalnem pasu kar 48, zato jih ne bomo podrobno naštevali, pretežno gre za posamezne

EB<ZCI(H;CK9;CHCI(;:CI(M9B<DCI(U9E;<8=7I(<:HA(X#9BCT7I(OPPNÀ

Natura 2000 je evropsko omrežje poseGD<Y( K7;M:KCD<Y( 9GU9=<6I( ;7JTB78CD<Y( K(

H;V7K7Y( =B7D<^7Y( 'K;9LMEC( FD<6C( J( 9MD9KD<U( ^<B6CU( 9Y;7D<:<( G<9:ME9( ;7JD9K;M:D9M:( J7(

L;<Y9HD6C(;9H9KCA(?7;M:KCD7(9GU9=67(M9(D7UCD6CD7(9Y;7D67D6F(V<K7BME<Y(<D(;7M:B<DME<Y(K;M:(

ter habitatov, ki so redki ali na evropski ;7KD<(9T;9VCD<(J7;7H<(HC67KD9M:<(=B9KCE7(X"TCD^<67(

RS za okolje, 2010c). Pod Natura 2000 so v obalnem pasu zavarovani: Škocjanski zatok,

#B<Z(D7(1CGCBCU(;:<=FI(57M:<8=C(L9JC6H9DEC(K(jFM:C;D<I(#B<Z(UCH(-J9B9(<D(.:;FD67D9UI(#7D7B(

.KA( 2C;DC67I(.C=9KCB6MEC( M9line in estuarij Dragonje, Sv. Nikolaj, Klif med Strunjanom in

Pacugom, Klif med Fieso in Pacugom, Piranski klif in Strunjanske soline s Stjužo (Kolega,

2009).

0-.".B-.( C.@'@)&.( .)@.%#'( 6C( 9GU9=6C( Y7G<:7:DCT7( :<L7I( HCB7( Y7G<:7:DCT7( :<L7(

7B<(KC=6C(CE9M<M:CUske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za

T;7HD69( 9G6CE:9K( D7( :CY( 9GU9=6<YI( E<( D<M9( 9GCDCU( 9GU9=6C( ,7:F;C( OPPPI( J7K7;9K7D9(

9GU9=6C( 7B<( 9GU9=6C( D7;7KD<Y( K;CHD9:I( D<( :;CG7( L;<H9G<:<( D7;7K9K7;M:KCD<Y( L9T96CK( <D(

soglasja (Agencija 5.(J7(9E9B6CI(OP[PHÀ('E9B98E9(L9UCUGD<Y(9GU9=<6(6C(;CB7:<KD9(KCB<E9I(

L9FH7;<:<(6C(:;CG7I(H7(UCHD6C(M9H<(^CB9:D9(MB9KCDME9(U9;6C(<D(H7(T;C(J7(D76U7D6(M:;9T(D7=<D(

zavarovanja.

15

Slika 3,(6A>AD.>A&A(.)@.%#A(>(.)A"&'@(CA*$

Vir: Kolega, 2009

16

3 KOPALNE VODE IN UPRAVLJANJE Z NJIMI

V Sloveniji je možnosti, kjer se lahko kopamo, veliko. Reke, jezera, ribniki in morje

v poletnih mesecih postanejo, s strani prebivalcev Slovenije in tujih turistov, oblegana

E9L7B<8=7A(#9L7D6C(L7(6C(varno le na vodnih površinah, ki so temu namenjene. Priljubljena

hH<K67i( E9L7B<8=7( D<U769( FL;7KB67K^CK( <D( ;C8CK7B^CK( <J( K9HCI( DCD7HJ9;9K7D7( pa je tudi

kakovost vode, ki se od leta 2004 sicer redno nadzoruje v 37 naravnih kopalnih vodah, v

letu 2009 pa se spremlja še na dodatnih 11 mestih (Agencija RS za okolje, 2010e).

49(HCZ<D<^<6<( 6C(E9L7BD7(K9H7(K(D7;7KD<Y(E9L7B<8=<Y(K9HD9( :CB9(L9K;8<DMEC(K9HC(7B<(

D6CT9K( HCBI( E6C;( 6C( H9K9B6CD7( L9MCGD7( ;7G7( K9H7( J7( HC67KD9M:( E9L7B<8=( <D( 6C( E9L7D6C(

organizirano. Kopalna voH7(D7(9GU9=6<Y(E9L7BD<Y(K9H7(L7(6C(K9HD9(:CB9(L9K;8<DMEC(K9HC(7B<(

D6CT9K(HCBI(E6C;(MC(D7(B7M:D9(9HT9K9;D9M:(E9L7(KC=6C(8:CK<B9(B6FH<(<D(6C(H9B9=CD9(M(L;CHL<M<(9(

vodah (Poje in Gale, 2010).

Upravljanje kopalnih voda urejajo številni zakoni in podzakonski akti, za posamezna

L9H;9=67(L7(6C(L;<M:96D<Y(KC=(U<D<M:;M:CKA(+<D<M:;M:K9(J7(9E9B6C(<D(L;9M:9;(H9B9=<(9HMCEC(D7(

površinskih vodah, ki so za kopanje primerni – kopalne vode, ter prostorske, gradbene in

:CYD<=DC( FE;CLC( J7( K7;D9( 9G;7:9K7D6C( D7;7KD<Y( E9L7B<8=A(? pristojnosti za Ministrstva za

JH;7K6C( M9( Y<T<CDME<( L9T96<( J7( 9G;7:9K7D6C( E9L7B<8=I( Y<T<CDMEC( J7Y:CKCI( E<( 6<Y( U9;7(

<JL9BD6CK7:<(E9L7BD7(K9H7I(L7(:FH<(9L;CU7(<D(M;CHM:K7(J7(H767D6C(L;KC(L9U9=<(D7(E9L7B<8=<Y(

z upravljavcem. Na Ministrstvu za obrambo pa nastajajo predpisi za varno kopanje in

;C8CK7D6C( <J( K9HCA(19B9=769( MLB98DC( <D( L9MCGDC( FE;CLC( J7( L;CL;C=CK7D6C( <D( JU7D68CK7D6C(

F:9L<:CKI(<JK76769(L7(6<Y(H;V7K7I(B9E7BDC(MEFLD9M:<I(B7M:D<E<(7B<(H;FT<(9L;7K<=CD^<(K9HDCT7(<D(

L;<9G7BDCT7(JCUB6<8=7(:C;(FL;7KB67K^<(D7;7KD<Y(E9L7B<8=(X496C(<D(H;FT<I(OP[PÀ

5"6#$%3()(7%-%#)%#0(7'(,-2#3(0%.)89#&(7%

,7(L9H;9=6F('K;9LMEC(MEFLD9M:<(:;CDF:D9(KCB67:7(HKC(E9L7BD<(H<;CE:<K<(<D(M<^C;

kopalna direktiva 76/160/EGS, ki je bila sprejeta leta 1976 (v nadaljnjem besedilu:

Direktiva 76/160/EGS), ter »nova« kopalna direktiva 2006/7/ES (v nadaljnjem besedilu:

1<;CE:<K7(OPP\e_e'.Ì(E<(6C(M:9L<B7(K(KCB67K9(K(J7=C:EF(BC:7(OPP\(<D(M9(69(H;V7KC(VC(L;CDCMBC(

17

v pravni red, njene zahteve pa že v celoti ali le delno izvajajo ( Direktiva Sveta z dne 8.

decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda 76/160/EGS, Direktiva Evropskega Parlamenta

in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in

razveljavitvi Direktive 76/160/EGS) (Bitenc in drugi, 2010).

Da je kakovost kopalne vode pomembna, narekuje dejstvo, da je bila prva

J7E9D9H767(D7(L9H;9=6F(E9L7BD<Y(K9H7(K('K;9LME<(MEFLD9M:<(ML;C6C:7(VC(BC:7([N_\A(#9L7BD7(

H<;CE:<K7(_\e[\Pe'@.(6C(G<B7(ML;C6C:7(J(D7UCD9UI(H7(MC(J(D7=;:D<U(ML;CUB67D6CU(E7E9K9M:<(

kopalne vode zagotovi zdr7K9(E9L7D6C(K(D7;7KD<Y(K9H7YA(1<;CE:<K7(6C(9H(:7E;7:D<Y(=B7D<^(

'K;9LMEC(MEFLD9M:<(J7Y:CK7B7(H9B9=<:CK(9HMCE9K(D7(D7;7KD<Y(K9H7YI(D7UCD6CDC(E9L7D6F(–

kopalne vode ter zagotoviti spremljanje kakovosti vode tekom kopalne sezone s predpisano

L9T9M:9M:69A(/C(E7kovost kopalne vode ne dosega predpisanih zahtev pa se mora ustrezno

E7E9K9M:( H9MC=<( J( <JKCHG9( FE;CL9KA( )7Y:CKC( :C( H<;CE:<KC( 6C( K( L;7KD<( ;CH( L;CDCMB7( :FH<(

Slovenija v obdobju pristopnih pogajanj za vstop v Evropsko skupnost ter od leta 2004

dalje tudi redno izvaja monitoring4

1<;CE:<K7(_\e[\Pe'@.(D7H7B6C(J7Y:CK7I(H7(KM7E7(H;V7K7(=B7D<^7(H9(E9D^7(:CE9=CT7(

BC:7( L;CHB9V<( 'K;9LME<( E9U<M<6<( L9;9=<B9( 9( <JK767D6F( H<;CE:<KCI( E7:C;CT7( D7=<D( <D( KMCG<D9(

L9;9=7D67( L;CHL<suje ustrezna evropska zakonodaja (Council Directive of 23 December

1991 standardizing and rationalizing reports on the implementation of certain Directives

relating to the Environment (91/692/EEC), Commission Decision of 25 July 1995

amending Decision 92/446/EEC of 27 July 1992 concerning questionnaires relating to

H<;C^:<KCM( <D( :YC(k7:C;( MC^:9;( XNaeRR_e']`À( 'K;9LME7( E9U<M<67( D7( L9HB7T<( BC:D<Y( L9;9=<B(

H;V7K(=B7D<^(9K;CHD9:<(E9L7BDC(K9HC(D7(9MD9K<(M:7:<M:<=DC(9GHCB7KC(;CJFB:7:9K(CDC(E9L7BDC(

sezone ter rezuB:7:C(9G67K<(K(MEFLDCU(L9;9=<BF(J(D7UCD9UI(9GKCM:<:<( 67KD9M:(9(E7E9K9M:<(

E9L7BD<Y(K9H7(K('K;9LME<(MEFLD9M:<( <D(K(KM7E<(H;V7K<(=B7D<^<(K(L;C:CEBCU(BC:F(X><:CD^( <D(

drugi, 2010).

kakovosti kopalnih voda (Bitenc in drugi, 2010).

?( =7MF( KCB67KC( 1<;CE:<KC( _\e[\Pe'@.( MC( 6C( E7E9K9M:( E9L7BD<Y( K9H7( K( H;V7K7Y(

=B7D<^7Y(CK;9LMEC(MEFLD9M:<(<JG9B687B7I(7(L9=7MDC6CI(E9:(6C(G<B9(L;CHK<HCD9A(]<B6(6C(G<BI(H7(

države dosežejo predpisano kakovost kopalnih voda v 10 letih, to je ob koncu leta 1985,

=CUF;(L7(D<M9(J7H9M:<BC(KMC(H;V7KC(D<:<(H9(BC:7(OPPSA()7(J7T9:9K<:CK(L;CHL<M7DC(kakovosti

E9L7BD<Y( K9H7( M9( K( H;V7K7Y( =B7D<^7Y( <JKCHB<( 8:CK<BDC( FE;CLCI( KCB<EC( KM9:C( HCD7;67( M9(

D7UCD<B<( :FH<( <ULBCUCD:7^<6<( 1<;CE:<KC( 3( =<8=CD6F( E9UFD7BDC( 9HL7HDC( K9HC( X1<;CE:<K7(

4 Monitoring – ML;CUB67D6C(M:7D67(9E9B67g(:CYD<=D9(9L7J9K7D6C(9E9B67(<D(UC;6CD6C(E7E9K9M:<(9E9B67(

(monitoring) s standardnimi metodami, zbiranje in obdelava podatkov (Lah, 2002, str. 176).

18

.KC:7('.(N[eO_[e''](J(HDC(O[A(U767([NN[(9(=<8=CD6F(E9UFD7BDC(9HL7HDC(K9HC(X$;.l.RS,

št. 135/91)), ki naj bi zagotovila izboljšanje kakovosti vseh voda. Številne študije pa so

L9E7J7BCI(H7( M7U7( <JT;7HD67(=<M:<BD<Y(D7L;7K(8C(DC(9U9T9=7(L9L9BDC(MEB7HD9M:<(E9L7BD<Y(

voda z zahtevami direktive, njihovo izpolnjevanje pa tudi ne predstavlja zadostnega

zdravstvenega zagotovila varnega kopanja. Na poslabšanje kakovosti kopalnih voda lahko

vplivajo še drugi viri onesnaženja (kmetijstvo, industrija, turizem), ki jih je potrebno

L9JD7:<I(L;CHK<HC:<(D6<Y9K(U9;CG<:D<(F=<DCE(:C;(FM:;CJD9(FE;CL7:<(XBitenc in drugi, 2010).

Tako je nastala nova kopalna Direktiva 2006/7/ES, ki je bila objavljena v Uradnem

B<M:F( 'K;9LMEC( MEFLD9M:<(U7;^7( OPP\A( 1;V7KC( =B7D<^C( M9( 69( VC( L;CDCMBC( K( L;7KD<( ;CH( H9(

marca 2008 ter o prenosu obvestile Evropsko komisijo, njene zahtCKC(L7(J7=CBC(L9M:9L9U7(

izvajati, saj bo stara Direktiva 76/160/EGS razveljavljena z 31. decembrom 2014.

Direktiva prinaša ostrejše zahteve o kakovosti kopalnih voda, ki morajo biti izpolnjene do

leta 2015.

V okviru monitoringa morata biti spremljana le dva bakteriološka parametra

(intestinalni enterokoki, Escherichia Coli`( ( CDE;7:( UCMC=D9I( D6FD9( L9UCUGD9M:( L7( M9(

potrdile tudi številne študije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Program

U9D<:9;<DT7(U9;7(G<:<(H9B9=CD(KD7L;C6I(KJ9;=CD6C(E9L7BDC(K9HC(L7(9pravljeno najkasneje v

štirih dneh od predvidenega datuma. Iz rezultatov preskušanja vzorcev se bodo vzpostavili

MEFLE<( L9H7:E9K( 9( E7E9K9M:<( E9L7BD<Y( K9H7I( E<( G9H9( KEB6F=CK7B<( L9H7:EC( J7HD6<Y( 8:<;<Y(

kopalnih sezon. Na podlagi skupkov podatkov se bodo opravila vrednotenja po predpisani

metodologiji, kopalne vode pa razvrstile v štiri razrede kakovosti - 9HB<=D9I( H9G;9I(

J7H9M:D9I(MB7G9A(1;V7KC(=B7D<^C(M<(U9;769(L;<J7HCK7:<(J7(=<U(KC=6C(8:CK<B9(E9L7BD<Y(K9H7(

vsaj v zadostnem razredu kakovosti. Za kopalno vodo, ;7JK;8=CD9(E9:(MB7G9I(6C(L9:;CGD9(M(

programom ukrepov zagotoviti zadostno kakovost vode najkasneje v petih letih, v

D7ML;9:DCU(L;<UC;F(MC(E9:(E9L7BD7(K9H7(DC(MUC(KC=(FL9;7GB67:<(X><:CD^(<D(H;FT<I(OP[PÀ

Mejnih vrednosti za posamezni neskladni vzorec Direktiva 2006/7/ES ne

L;CHL<MF6CI( 7UL7E( K( [aA( =BCDF( L;CHK<HCK7I( H7( MC( ML;C6UC69( 9HB9=<:KC( 9( MUC;D<^7Y( J7(

skupno

UC:9H9(9^CD6CK7D67(L9M7U<=D<Y(KJ9;^CKI(E<(L7(8C(H9(H7DCM(D<M9(G<BC(ML;C6C:CA(?(9EK<;F

U9D<:9;<DT7(6C(L9(H9B9=<B<Y(1<;CE:<KC(OPP\e_e'.(L9:;CGD9(D7HJ9rovati tudi možne pojave

;7J;78=7D67(^<7D9G7E:C;<6I(U7E;97BT(<De7B<(U9;MECT7(Z<:9LB7DE:9D7(:C;(L967KC(H;FT<Y(K;M:

9DCMD7VCD67I(E9:(M9(LB7K769=<(9HL7HE<I(M:CEB9I(LB7M:<E7I(TFU7(7B<(H;FT<(9HL7HE<A

Laboratorijski preskusi za fizikalno-kemijske parametre niso predpisani; le-ti

morajo biti spremljani na posameznem vodnem telesu v okviru Vodne direktive (Directive

19

2000/60/EC of the European Parlament and of the Council establishing a framework for

community action in the field of water policy), (Bitenc in drugi, 2010).

Direktiva 2006/7/ES na novo predpisuje tudi sodelovanje javnosti pri oblikovanju

L;CHB9T9K(9JA(L;<L9UG(L;<(H9B9=7D6F(E9L7BD<Y(K9H7(:C;(KJL9M:7K<:K<(L;9Z<B9K(E9L7BD<Y

voda, ki naj bi služili kot osnova pri pripravi programov ukrepov. Profil kopalne mora

KMCG9K7:<(L9L<M(D7;7KD<Y(JD7=<BD9M:<(E9L7BDC(K9HC(:C;(K<;9K(9DCMD7VCD67I(E<(G<(B7YE9

vplivali na kakovost kopalne vode (Bitenc in drugi, 2010).

49(MB9KCDME<(J7E9D9H76<(M<(L;<M:96D9M:<(D7(L9H;9=6F(E9L7BD<Y(K9H7(HCB<69(8:CK<BD7

ministrstva - Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za

obrambo, nekateri starejši predpisi pa so nastali tudi v soglasju z Ministrstvom za šport.

4;<M:96D9M:<(F;C67()7E9D(9(K7;M:KF(L;CH(F:9L<:K7U<(XOPP_Ì(E<(K(ROA(=BCDF(H9B9=7g

! Minister, pristojen za okolje in prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za

zdravje, predpiše prostorske, T;7HGCDC(<D(:CYD<=DC(FE;CLC(J7(K7;D9(9G;7:9K7D6C

E9L7B<8=(:C;(J7Y:CKC(J7(D7L;7KCI(9L;CU9(<D(M;CHM:K7(J7(K7;D9(9G;7:9K7D6C(E9L7B<8=

;7JB<=D<Y(K;M:A

! +<D<M:C;I(L;<M:96CD(J7(K7;M:K9(L;CH(D7;7KD<U<(<D(H;FT<U<(DCM;C=7U<I(L;CHL<8C

LM<Y9Z<J<=DC(ML9M9GD9M:<I(E<(6<Y mora izpolnjevati reševalec iz vode, programe

FML9M7GB67D67(;C8CK7B^CK(<J(K9HCI(9GMCT(<D(D7=<D(<JK767D67(L;C<JEFM7(FML9M9GB6CD9M:<

reševalcev iz vode, pogoje za izdajo pooblastil za izvajanje programov usposabljanja

reševalcev iz vode, potrebno število re8CK7B^CK(<J(K9HC(D7(E9L7B<8=<YI(9GB7=<B7(J

oznakami reševalcev iz vode, opremo in sredstva za reševanje iz vode, organizacijo in

;CH(D7(E9L7B<8=<Y(:C;(H9K9B6CD9(8:CK<B9(9G<ME9K7B^CK(D7(E9L7B<8=FA(4;9T;7UC

usposabljanja za reševalce iz vode na bazenskih in D7;7KD<Y(E9L7B<8=<Y(L;CHL<8C(K

soglasju z ministrom, pristojnim za šport. V soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje,

:C;(U<D<M:;9UI(L;<M:96D<U(J7(8L9;:I(L;CHL<8C(:FH<(K;M:C(E9L7B<8=(<D(E9L7B<8EC(JD7ECA

! Minister, pristojen za zdravje, predpiše minimalne higienske zahteve, ki jih

U9;769(<JL9BD6CK7:<(E9L7B<8=7I(E9L7BD7(K9H7(K(G7JCDME<Y(E9L7B<8=<YI(D7=<D(FT9:7KB67D67

in spremljanja higienskih zahtev, pogoje za zagotavljanje higienskih zahtev za kopalne

vode v bazenih, opremo in sredstva za dajanje prve pomo=<I(L;9T;7U(FML9M7GB67D67(J7

H767D6C(L;KC(L9U9=<I(9GMCT(L;C<JEFM7(FML9M9GB6CD9M:<(J7(H767D6C(L;KC(L9U9=<(<D

zdravniškega pregleda za reševalce iz vode ter pogoje za izvajanje programa in

zdravniškega pregleda.

! Vlada predpiše minimalne higienske zahteve in standarde kakovosti kopalne

20

K9HC(D7(E9L7BD<Y(9GU9=6<Y(<D(K(D7;7KD<Y(E9L7B<8=<Y(X><:CD^(<D(H;FT<I(OP[PÀ

3.2 KOPALNE VODE V SLOVENIJI

#9L7BDC(K9HC(M9(H9B9=CDC(D7(9GU9=6<YI(E6C;(MC(E9L7B^<(VC(:;7H<^<9D7BD9(JG<;769(K

KC=6CU( 8:CK<BF( 7B<( MC( E9L7D6C( <JK767( E9:( DCL9M;CHD7( ;7G7( K9HC( J7( HC67KD9M:( E9L7B<8=(

(Zakon o vodah, 2002).

V Sloveniji imamo do leta 2010 H9B9=CD<Y(QS(E9L7BD<Y(K9H7(D7( ;CE7YI( 6CJC;<Y( <D(

morju. Te kopalne vode izpolnjujejo merila <D(M9(H9B9=CDC(D7(9HMCE<YI(E6C;g

- MC(E9L7(7B<(L;<=7EF6C(KM76(:;<E;7:(K(E9L7BD<(MCJ9D<(RPP(E9L7B^CK(<D(KC=W

- MC( <JK767( HC67KD9M:( E9L7B<8=7( L9( L;CHL<M<Y( 9( K7;M:KF( L;CH( F:9L<:K7U<( DC(

glede na število kopalcev;

- E9L7D6C( D<( K( D7ML;9:6F( J( H;FT<U<( ;7G7U<( K9HC( D7( :CU( 9GU9=6F( <D( D<U7(

negativnega vpliva na obratovanje objektov vodne infrastrukture, prav tako

pa njihovo obratovanje ne sme predstavljati tveganja za varnost in zdravje

kopalcev;

- E9L7D6C(DC(JU7D68F6CI(9UC6F6C(7B<(9DCU9T9=7( <JK767D6C(9GM:96C=<Y(K9HD<Y(

L;7K<^(D7(:CU(9GU9=6FW

- ni evidentiranih izpustov odpadnih voda;

- je obrežje reke, jezera ali morja primerno za kopanje na odseku dolžine

D76U7D6([PP(UC:;9KI(MEFLD7(8<;<D7(G;CT7(<D(L;<9G7BDCT7(JCUB6<8=7I(E<(6C(D7(

voljo kopalcem, pa najmanj 10 metrov;

- D7( L;<MLCKDCU( 9GU9=6F( E9L7BDC( K9HC( D<( :7E8D<Y( K<;9K( 9DCMD7VCD67( 7B<(

takšne rabe JCUB6<8=I(E<(G<(J(FE;CL<(9DCU9T9=7B7(H9MCT9(FM:;CJDC(E7E9K9M:<(

vode (Pravilnik o podrobnejših kriterijih…, 2008).

#9:(E9L7BDC(K9HC(L7(DC(U9;C69(G<:<(H9B9=CD<(9HMCE<g

- D7( 9V6<Y( K9H9K7;M:KCD<Y( 9GU9=6<Y( L9( L;CHL<M<YI( E<( F;C6769( H9B9=<:CK(

K9H9K7;M:KCD<Y( 9GU9=<6( :C;( D7( C;9J<6ME<Y( 7B<( LB7JB6<K<Y( 9GU9=6<Y( L9(

predpisih o vodah;

- D7(K7;9K7DCU(7B<(J7K7;9K7DCU(9GU9=6F(L9(L;CHL<M<Y(9(9Y;7D67D6F(D7;7KCI(

=C(E9L7D6C(9T;9V7(M:7:FM(9GU9=67W

21

- D7( E7:C;<Y( D7;7KDC( Y<H;9U9;Z9B98EC( JD7=<BD9M:<( L;CHM:7KB6769( :KCT7D6C( J7(

varnost ali življenje kopalcev (Pravilnik o podrobnejših kriterijih…, 2008).

@BCHC(D7(D7=<D FL;7KB67D67(MC(HCB<69(D7(D7;7K7(E9L7B<8=7(:C;(D7(E9L7BD7(9GU9=67A

7ADA>&.(-.CA"EB%' je namenjeno kopališki dejavnosti, ima upravljavca, predpisano

opremo in infrastrukturo, n6CT9K9(F;CH<:CK(L7(H9B9=769(8:CK<BD<(L;CHL<M<(M(L9H;9=67(K7;M:K7(

L;CH( F:9L<:K7U<A( 4;7K<BD<E( 9( FE;CL<Y( J7( K7;M:K9( L;CH( F:9L<:K7U<( D7( E9L7B<8=<Y( HCB<(

E9L7B<8=7(D7(G7JCDME7(<D(D7;7KD7(E9L7B<8=7A(>7JCDME7(E9L7B<8=7(M9(HK9;7DME7(E9L7B<8=7(<D(

E9L7B<8=7(D7(L;9M:CUI(D7;7KD7(E9L7B<8=7(L7(M9(E9L7B<8=7(D7(U9;6FI(D7(M:96C=<Y(K9H7Y(<D(D7(

:CE9=<Y(K9H7YA(4;7K<BD<E(L;CHL<MF6C(J7(G7JCDC(<D(G7JCDME7(E9L7B<8=7(:C;(D7;7KD7(E9L7B<8=7(

9;T7D<J7^<69(K7;M:K7(L;CH(F:9L<:K7U<(<D(;CH(D7(E9L7B<8=<YI(L;CHK<HCD9(8:CK<B9(E9L7B^CK(<D(

dovoljeno število obiskovalcev, potrebno število reševalcev iz vode, opremo in sredstva za

;C8CK7D6C( <J( K9HCI( 9GB7=<B7( <D( JD7EC( ;C8CK7B^CK( <J( K9HC( <D( ;CH7;6CKI( E9L7B<8EC( JD7EC( <D(

nadzor (Pravilnik o ukrepih…, 2007)

4;7K<BD<E( 9( :CYD<=D<Y( FE;CL<Y( <D( J7Y:CK7Y( J7( K7;D9( 9G;7:9K7D6C( E9L7B<8=( <D( J7(

varstvo

L;CH( F:9L<:K7U<( D7( E9L7B<8=<Y( H9B9=7( L;9M:9;MECI( T;7HGCDC( <D( H;FTC( :CYD<=DC( FE;CLC( J7(

varstvo pred utopitvami ter zahteve za naprave, opremo in sredstva za varno obratovanje

E9L7B<8=I( E<( 6<Y( 6C( :;CG7( FL98:CK7:<( L;<( Traditvi objektov, namenjenih bazenskim ali

D7;7KD<U( E9L7B<8=CUA( 19B9=7( :FH<( H9K9B6CD9( 8:CK<B9( 9G<ME9K7B^CK( <D( L;CHK<HCD9( 8:CK<B9(

E9L7B^CK(X4;7K<BD<E(9(:CYD<=D<Y(FE;CL<YlI(OPPRÀ

,7(D7;7KD<Y(E9L7B<8=<Y( MC(K9H7( :;V<( E9:(H9G;<D7I( J7:9( 6C(FL;7KB67KC^(E9L7B<8=7 za

svojo

HC67KD9M:(H9BV7D(L;<H9G<:<(:FH<(K9HD9(H9K9B6CD6CA(&CT7(H9B9=7()7E9D(9(K9H7Y(X$;ABA5.I(8:A(

67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08) ter Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur.l.RS, št.

24/06, 105/06, 126/07, 65/08). Vodno dovoljenje je vrsta vodne pravice, ki jo Ministrstvo

J7(9E9B6C(<D(L;9M:9;(H9HCB<(J7(DCL9M;CHD9(;7G9(K9HCI(<JH7(L7(MC(T7(J7(H9B9=CD(=7MI(D76KC=(

J7(H9G9(RP(BC:A(?(D6CU(6C(9L;CHCB6CD9(9GU9=6C(K9HDC(L;7K<^CI(L9T96<(<JK767D67(:C;(LB7=<B9(

in druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik X$;CHG7(9(K9HD<Y(L9K;7=<B<YI(OPPOÀ

!.CA"&A(.)@.%#A M9(H9B9=CD7(:7UI(E6C;(MC(E9L7(7B<(MC(L;<=7EF6CI(H7(MC(G9(E9L7B9

veliko število ljudi. Nimajo upravljavcev in reševalcev iz vode, zato se tam kopamo na

B7M:D9( 9HT9K9;D9M:A( &7( M9( G<B7( L;K<=( H9B9=CD7( BC:7( OPPQ( J($;CHG9( 9( 9GU9=6<Y( E9L7BD<Y(

voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda (Ur.l.RS 70/03, 72/04) . V letu 2009 se je

U9D<:9;<DT( <JK767B( D7( OP( 9GU9=6<YA( 4;<( H9B9=<:K<( E9L7BD<Y( 9GU9=<6( M9( G<B<( FL98:CK7D<(

22

kriteriji Pravilnika o podrobnejših kriterijih za FT9:7KB67D6C( 9GU9=<6( E9L7BD<Y( K9H7(

X$;ABA5.I(8:A(_NePR`(A(4;<(H9B9=CK7D6F(E9L7BD<Y(9GU9=<6(M9(G<BC(L9BCT(Y<T<CDME<Y(J7Y:CK(<D(

predpisanega minimalnega števila kopalcev upoštevane zlasti naslednje dodatne zahteve:

- odsotnost izpustov odpadnih voda ali drugih možnih virov onesnaženja,

- minimalna dolžina odseka brega oziroma obale površinske vode ter

U<D<U7BD7(MEFLD7(8<;<D7(G;CT7(<D(L;<9G7BDCT7(JCUB6<8=7I

- možnost dostopa po javni poti,

- skladnost z morebitno drugo – posebno rabo vode,

- skladnost z morebitnim vars:KCD<U( ;CV<U9U( D7( 9GU9=6F( X4;7K<BD<E( 9(

podrobnejših kriterijih…, 2003).

)7( KM7( E9L7BD7( 9GU9=67( 6C( H9B9=CD7( :FH<( E9L7BD7( MCJ9D7A( #9L7BD7( MCJ9D7( D7(

kopalnih vodah na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na kopalnih vodah na

celinskih površinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta (Pravilnik o podrobnejših

kriterijih…, 2003).

,7( L9HB7T<( KMCY( JG;7D<Y( L9H7:E9K( <D( <DZ9;U7^<6( 6C( G<B( 9GB<E9K7D( E9D=D<( MCJD7U(

E9L7BD<Y( 9GU9=<6I( E<( 9GMCT7( OP( 9GU9=<6I( <D( M<^C;( \( 9GU9=<6( D7( U9;6FI( [O( 9GU9=<6( D7(

:CE9=<Y

celinskiY( K9H7Y( <D( O( 9GU9=6<( D7( M:96C=<Y( ^CB<DME<Y( K9H7YA( .CJD7U( 9GU9=<6( L;9M:CT7(

kopanja je potrdila Vlada RS s sprejemom uredbe (Uredba o upravljanju kakovosti

kopalnih voda, 2008).

3G(KM:9LF(K(E9L7BD9(9GU9=6C(M9(G<BC(BC:7(OPPa(L9M:7KB6CDC(<DZ9;U7^<6MEC(:7GBCI(Ei

U9;CG<:DC(E9L7B^C(MCJD7D6769I(H7(6C(9GU9=6C(D7UCD6CD9(E9L7D6FI(E9:(:FH<(M(L9H7:E<(9

kakovosti vode. Kasneje so bile table predane v lastništvo lokalnih skupnosti, ki so dolžne

ravnati s tablami kot dobri gospodar, organizirati pa morajo tudi službo za osveževanje

L9H7:E9KA(,CE7:C;<( J7( :9( KCM:D9( ME;G<69I( H;FT<( V7B( DCA(19B9=GC( 4;7K<BD<E7( 9( E;<:C;<6<Y( J7(

9JD7=CK7D6C( K9H9K7;M:KCDCT7( 9GU9=67( <D( 9GU9=67( E9L7BD<Y( K9H7( D7B7T769( L9H9GD9(

D7B9T9( :FH<( FL;7KB67K^CU( D7;7KDCT7( E9L7B<8=7A( &7(U9;7( <UC:<( D7( <DZ9;U7^<6MECU(mestu

objavljene rezultate preskusov z ugotovitvijo skladnosti za najmanj zadnji laboratorijski

preskus kopalne vode ter navedbo, kje pri upravljavcu so na vpogled rezultati preskusov

KJ9;^CK(J7(:CE9=C(BC:9(X4;7K<BD<E(9(E;<:C;<6<Y(J7(9JD7=CK7D6ClI(OPPQÀ Sprotne informacije

9( E7E9K9M:<( E9L7BDC( K9HC( M9( J7( KM7( E9L7BD7( 9GU9=67( H9M:9LD7( D7( MLBC:D<Y( M:;7DCY(

Agencije RS za okolje.

23

Slika 4: Kopalne vode na morju

Vir: Agencija RS za okolje, 2010f

24

3.2.1 Higienske zahteve za kopalne vode po evropski in slovenski zakonodaji

='D(&A%E&E(>D'+&.='&#A(D'F$"=A=.>

V Republiki Sloveniji je bila že v letu 1988 s Pravilnikom o higienskih zahtevah za

kopalne vode (1988) H9B9=CD7(9GKCJD9M:(<JK767D67(D7HJ9;7(D7H(E7E9K9M:69(E9L7BD<Y(K9H7(

na naravnih koL7B<8=<Y. Pravilnik je predpisoval parametre kakovosti ter mejne vrednosti.

Slednje so bile strožje za celinske površinske vode kot za morje. Nadzor se je redno izvajal

D7(D7;7KD<Y(E9L7B<8=<Y(D7(U9;6FI(K(TB7KDCU(:FH<(D7(D7;7KD<Y(E9L7B<8=<Y(D7(>BC6MECU(6CJCru

<D( 09G=CKCU( G76C;6FI( E7;( M9( J7T9:7KB67B<( FL;7KB67K^<( E9L7B<8=A( 3G=7MD9( MC( 6C( MEB7HD9M:(

kopalne vode preverjala tudi na nekaterih drugih površinskih vodah, kjer so se kopalci

tradicionalno zbirali in kopali, kar so zagotavljale lokalne skupnosti ali obmo=D<(J7K9H<(J7(

JH;7KM:KCD9( K7;M:K9I( CDE;7:( BC:D9( L7( 6C( 9HKJCB( KJ9;C^( E9L7BDC( K9HC( K( KC=<D<( D7;7KD<Y(

kopalnih voda tudi Zdravstveni inšpektorat RS (Bitenc in drugi, 2010).

V procesu predpristopnih pogajanj je bila Slovenija dolžna v svoj pravni red

prenesti :FH<(K;M:9(L;CHL<M9K(M(L9H;9=67(K7;M:K7(9E9B67I(UCH(E7:C;<U<(6C(G<B7(:FH<(1<;CE:<K7(

76/160/EGS. Da so se zahteve glede monitoringa kopalnih voda v celoti uskladile z

zahtevami evropske zakonodaje, je bil v letu 2003 sprejet nov Pravilnik o minimalnih

higieDME<Y(<D(H;FT<Y(J7Y:CK7Y(J7(E9L7BDC(K9HCI(E<(H9B9=7(MCJD7U(Z<J<E7BD<YI(ECU<6ME<Y(<D(

mikrobioloških parametrov za kopalne vode ter njihove mejne vrednosti, ki so strožje kot v

H<;CE:<K<( :C;( L;<L9;9=CDC( K;CHD9M:<I( E<( M9( MEB7HDC( J( H<;CE:<K9A( .CJD7U( 9GMCT7( D7Mlednje

parametre:

a) mikrobiološki parametri: skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega

izvora, streptokoki fekalnega izvora (enterokoki), Salmonella spp., enterovirusi;

b) fizikalni in kemijski parametri: pH, barva, mineralna olja, površinsko aktivne snovi,

fenoli, prosojnost, raztopljen kisik oziroma % nasi=CD67( J( 3OI( K<HDC( DC=<M:9=CI( 7U9D<6I(

dušik po Kjeldahlu, pesticidi (parathion, HCH, dieldrin), težke kovine (arzen, kadmij,

krom (VI), svinec, živo srebro), cianidi, nitrati in fosfati (Bitenc in drugi, 2010).

4;7K<BD<E(H9B9=7(:FH<(L9T9M:9M:(ML;CUB67D67(Losameznih parametrov ter standardne

metode preskušanja vzorcev. Potrebno je redno spremljanje skupnih koliformnih bakterij,

koliformnih bakterij fekalnega izvora, barve, mineralnih olj, površinsko aktivnih snovi,

ZCD9B9KI( L;9M96D9M:<( <D( K<HD<Y( DC=<M:9=A( .:reptokoke fekalnega izvora, salmonele,

CD:C;9K<;FMCI(LCM:<^<HCI(:CVEC(E9K<DCI(^<7D<HCI(D<:;7:C(<D(Z9MZ7:C(MC(ML;CUB67(BCI(=C(MC(L;<

25

L;CTBCHF(KLB<KDCT7(9E9B67(E9L7BDC(K9HC(L9E7VCI(H7(M9(MD9K<(B7YE9(L;<M9:DC(7B<(=C(MC(6C

kakovost kopalne vode poslabšala. AmoD<6(<D(HF8<E(U9;7:7(G<:<(7D7B<J<;7D7(BCI(=C(9GM:767

indikacija za evtrofikacijo vode (Bitenc in drugi, 2010).

.CJD7U(L7;7UC:;9KI(MEFL76(M(L;CHL<M7D<U<(UC6D<U<(<D(L;<L9;9=CD<U<(K;CHD9M:U<(J7(

posamezni parameter podaja pravilnik prikazan v tabeli 1, v tabeli 2 pa so podane

predpisane metode za preskuse vzorcev kopalnih voda.

Pravilnik o minimalnih in drugih zahtevah za kopalne vode je zajel le kopalno vodo

K( D7;7KD<Y( E9L7B<8=<YI( D7D6( L7( MC( D7KCJF6C69( :FH<( H9B9=<B7( $;CHGC( 9( 9GU9=6<Y( E9L7BD<Y(

voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda oz. Uredbe o upravljanju kakovosti

E9L7BD<Y( K9H7A( &7( H9B9=769I( H7( MC( U9D<:9;<DT( K( MEB7HF( M( L;7K<BD<E9U( <JK767( :FH<( D7(

E9L7BD<Y(9GU9=6<Y(X><:CD^(<D(H;FT<I(OP[PÀ

Tabela 1: Higienske zahteve za kopalne vode

Parametri Mejna vrednost GDEC.D.%'&A

vrednost

Enota Pogostost

>F.D%'&#A

Mikrobiološki

parametri

Skupne koliformne

bakterije

2000 500 število/100ml na 14 dni

Koliformne

bakterije fekalne

izvora

500 100 število/100ml na 14 dni

Streptokoki

fekalnega izvora

(enterokoki)

200 100 število/100ml po pregledu

9GU9=67(E9L7BD<Y(

voda

Salmonella spp. 0 - število/1 l po pregledu

9GU9=67

Enterovirusi 0 - PFU/10 l po pregledu

9GU9=6F

Fizikalni in

kemijski

parametri

pH – vrednost Od 6 do 9 - po pregledu

9GU9=67

Barva Brez sprememb - m-1 na 14 dni oz. po

L;CTBCHF(9GU9=67(

Mineralna olja Brez vidnega filma mPIR mg/l na 14 dni oz. po

26

na vodni

površini,brez vonja

L;CTBCHF(9GU9=67

Površinsko aktivne

snovi

Brez pene mPIR mg MBAS/l na 14 dni oz. po

pregledu 9GU9=67

Fenoli (fenolni

indeks)

>;CJ( JD7=<BDCT7(

vonja

mPIPPa mg C5H5OH/l na 14 dni oz. po

L;CTBCHF(9GU9=67

mPIPa

Prosojnost 1 2 M na 14 dni

Raztopljen kisik -

f(D7M<=CD67(J(3O

- 80 -120 mg O2/l ali % po pregledu

9GU9=67

?<HDC(DC=<M:9=C - Brez na 14 dni

Amonij - - Mg NH4+/l ob indikaciji za

evtrofikacijo vode

Dušik po Kjeldahlu - - mg N/l ob indikaciji za

evtrofikacijo vode

Pesticidi:

parathion, HCH,

dieldrin

- - µg/l po pregledu

9GU9=67

Arzen - - µg As/l po pregledu

9GU9=67

Kadmij - - µg Cd/l po pregledu

9GU9=67

Krom (VI) - - µg Cr6+/l po pregledu

9GU9=67

Svinec - - µg Pb/l po pregledu

9GU9=67

Živo srebro - - µg Hg/l po pregledu

9GU9=67

Cianidi - - mg CN-/l po pregledu

9GU9=67

Nitrat - - mg NO3-/l po pregledu

9GU9=67

Fosfati - - mg PO43-/l po pregledu

9GU9=67

Vir: Bitenc in drugi, 2010

27

Tabela 2: Metode za preskuse vzorcev kopalnih voda

Parametri Preskusne metode

Mikrobiološki

Skupne koliformne

bakterije

!C;UCD:7^<67(K(KC=6<Y(CL;FKC:7YA(.FGEFB:<K7^<67(<J(L9J<:<KD<Y(CL;FKC:(D7(T96<8=C(J7(

L9:;H<:CKA( 19B9=7D6C( 8:CK<B7( L9( UC:9H<( D76G9B6( KC;6C:DCT7( 8:CK<B7( X+4,`( 7B<( J(

UCUG;7DME9(Z<B:;7^<69I(EFB:<K7^<67(D7(FM:;CJDCU(T96<8=F(E9:(7T7;(&C;T<:9B(J(B7E:9J9I(

7T7;( 'DH9I( T96<8=C( PIQ( f( &CCL9B( :C;( MFGEFB:<K7^<67( <D( <HCD:<Zikacija sumljivih

kolonij.

V primeru dolocanja parametrov št. 1 in 2 je temperatura inkubacije odvisna od

tega ali gre za skupne ali fekalne koliforme.

Koliformne

bakterije fekalnega

Izvora

Streptokoki

fekalnega izvora

(enterokoki)

Metoda Litsky. Dolocanje števila po metodi najbolj verjetnega števila

(MPN) ali z membransko filtracijo. Gojenje na ustreznih gojišcih.

Salmonella spp. Koncentriranje z metodo membranske filtracije. Nasajanje na

standardno gojišce. Obogatitev – subkultivacija na gojišcu za izolacijo –

identifikacija.

Enterovirusi Koncentriranje z metodo membranske filtracije, flokulacije ali

centrifugiranjem in potrditev.

Fizikalni in

kemijski

parametri

pH – vrednost Elektrometrija

Barva Spektrofotometrija, Senzoricna ocena

Mineralna olja IR – spektrometrija, GC – MS, GC – FID, Senzoricna ocena

Površinsko aktivne

snovi

Spektrofotomerija, Senzoricna ocena

Fenoli (fenolni

indeks)

Spektrofotometrija, GC – MS, Senzoricna ocena

Prosojnost Secchi disk

Raztopljen kisik -

f(D7M<=CD67

z O2

Titrimetrija (metoda po Winklerju), Elektrometrija

28

?<HDC(DC=<M:9=C Senzoricna ocena

Amonij Spektrofotometrija, Ionska kromatografija

Dušik po Kjeldahu Metoda po Kjeldahlu

Pesticidi:

parathion, HCH,

dieldrin

GC – MS, GC – ECD, HPLC

Težke kovine:

arzen, kadmij,

svinec, živo

srebro, krom (VI)

FAAS, ETAAS, ICP, Spektrofotometrija

Cianidi Spektrofotometrija

Nitrati Ionska kromatografija, Spektrofotometrija

Fosfati Spektrofotometrija, Ionska kromatografija


Zahteve evropske in slovenske zakonodaje se razlikujejo pri mejnih vrednostih za

U<E;9G<9B98EC(L7;7UC:;CA('K;9LME7( J7E9D9H767(D7U;C=(L;CHL<MF6C(U<D<U7BDC( J7Y:CKC( J7(

E9L7BDC( K9HCI( L9M7UCJD7( H;V7K7( =B7D<^7( L7( B7YE9( L9( B7M:D<( L;CM96<( L;CHL<8C tudi strožje

zahteve. V Sloveniji so se nekateri parametri iz direktive 76/160/EGS spremljali že vrsto

BC:I( L;<( =CUC;( 6C( G<B7( L;CHL<M7D7( UC6D7( K;CHD9M:( M:;9V67I( 9H( :<M:C( K( H<;CE:<K<A( 17( MC( 6C(

zagotovila kontinuiteta spremljanja in ugotavljanja kakovosti kopalnih voda, so bile strožje

UC6DC(K;CHD9M:<(J7(U<E;9G<9B98EC(L7;7UC:;C(KEB6F=CDC(:FH<(K(L;7K<BD<EI(E<(F;C67(U<D<U7BDC(

higienske in druge zahteve za kopalne vode (Pravilnik o minimalnih higienskih…, 2003).

Ta pravilnik pa po direktivi 76/160/EGS dosledno povzema zahteve glede pogostosti

monitoringa posameznih parametrov za kopalne vode, predpisane standarde kakovosti za

Z<J<E7BDC( <D( ECU<6MEC( L7;7UC:;C( :C;( L;<L9;9=CDC( K;CHD9M:<( J7( KMC( L7;7UC:;C( X><:CD^( <D(

drugi, 2010). Primerjava med mikrobiološkimi zahtevami po direktivi 76/160/EGS in

slovenski zakonodaji je podana v tabeli 3.

29

Tabela 3: Standardi kakovosti za kopalne vode

Mikrobiološki

parametri

Direktiva 76/160/EGSPravilnik o minimalnih higienskih in

drugih zahtevah za kopalne vode

Enota4;<L9;9=CD7(

vrednost

Mejna

vrednost

Pogostost

KJ9;=CD67

4;<L9;9=CD7(

vrednost

Mejna

vrednost

Pogostost

KJ9;=CD67

Skupne

koliformne

bakterije

št/100ml 500 10.000 Na 14 dni 500 2.000 na 14 dni

Koliformne

bakterije

fekalnega izvora

št/100ml 100 2.000 Na 14 dni 100 500 na 14 dni

Streptokoki

fekalnega izvora

(enterokoki)

št/100ml 100 - 100 200

kadar se

oceni, da so

lahko

prisotne


Po dopolnitvah pravilnika ob koncu sezone 2006 se posamezni vzorec kopalne

vode 9^CD<(E9:(MEB7HCDI(=C(vrednosti vseh preiskanih parametrov (fizikalnih, kemijskih in

mikrobioloških) ustrezajo higienskim zahtevam, to je mejnim vrednostim parametrov, v

nasprotnem primeru se vzorec oceni kot neskladen. Ugotovitev o skladnosti oziroma

neskladnosti poda laboratorij, ki je preskušal vzorec kopalne vode. V primeru neskladnosti

mora upravljavec oz. J7(E9L7BD7(9GU9=67(9GU9=D<(J7K9H(J7(JH;7KM:KCD9(K7;M:K9(9^CD<:<(

primernost vode za kopanje v skladu s kriteriji, ki jih je pripravil Inštitut za varovanje

zdravja (Bitenc in drugi, 2010).

Glede vrednotenja kopalne vode je pravilnik v veliki meri povzel metodologijo

kopalne direktive 76/160/EGS, le da pri vrednotenju upošteva vse vzorce, odvzete v

zadnjih petih kopalnih sezonah, medtem ko direktiva vrednoti vsako kopalno sezono

L9MCGC6A(&7E9(6C(.B9KCD<67(L;<(L;<L;7K<(L;7K<BD<E7(VC(:7E;7:(FL98:CK7B7(D7=CB7(osnutka nove

kopalne Direktive 2006/7/ES. Pravilnik zahteva, da se za vrednotenje kopalne vode na

D7;7KD<Y(E9L7B<8=<Y(XE9:( :FH<(J7(E9L7BD7(9GU9=67`(FL98:CK7I(H7(6C(E9L7BD7(K9H7(MEB7HD7I(

=C(L;CMEFM<(KJ9;^CKI(9HKJC:<Y(K(J7HD6<Y(LC:<Y(E9L7BD<Y(MCJ9D7YI(D7(<M:em mestu odvzema

KJ9;^7I(K(<D:C;K7B<YI(E9:(6C(H9B9=CD9(K(:7GCB<(RI(<JE7VC69I(H7g

– Na(f(KJ9;^CK(FM:;CJ7(UC6D<U(K;CHD9M:<U(L7;7UC:;9KI(H9B9=CD<Y(K(L;7K<BD<EF(<D

– NP(f(KJ9;^CK(FM:;CJ7(L;<L9;9=CD<U(K;CHD9M:<UI(;7JCD(J7(L7;7UC:;C(MEFLDC

koliformne bakterije in koliformne bakterije fekalnega izvora, za katere mora

30

FM:;CJ7:<(L;<L9;9=CD<U(K;CHD9M:<U(SP(f(KJ9;^CKW

– pri tem pa kakovost vode 5 %, 10 % ali 20 % vzorcev, ki presegajo mejne oziroma

L;<L9;9=CDC(K;CHD9M:<g

! DC(9HM:9L769(9H(K;CHD9M:<(L7;7UC:;9K(J7(KC=(kot 50 %, razen za

mikrobiološke parametre, pH in raztopljeni kisik in

! D7MBCHD6<(KJ9;^<I(9HKJC:<(K(M:7:<M:<=D9(FM:;CJD<Y(<D:C;K7B<Y(DC(9HM:9L769(9H

H9B9=CD<Y(UC6D<Y(9J<;9U7(L;<L9;9=CD<Y(K;CHD9M:<A

Ne glede na prejšnje zahteve pa se vrednosti parametrov, ki odstopajo od mejnih

9J<;9U7(L;<L9;9=CD<Y(K;CHD9M:<I(DC(FL98:CK769(L;<(<J;7=FDFI(=C(M9(L9MBCH<^7(L9LB7KI

H;FT<Y(D7;7KD<Y(DCM;C=(7B<(<J;CHD<Y(K;CUCDME<Y(;7JUC;(X><:CD^(<D(H;FT<I(OP[PÀ

49(J7Y:CK7Y(H<;CE:<KC(_\e[\Pe'@.(M9(H;V7KC(=B7D<^C('K;9LMEC(MEFLD9M:<(Holžne do

R[A( HC^CUG;7( KM7E9( BC:9( L;CHB9V<:<( 'K;9LME<( E9U<M<6<( L9;9=<B9( 9( <JK767D6F( E9L7BDC(

direktive, ki vsebuje tudi podatke o kakovosti kopalne vode na slovenskih površinskih

E9L7BD<Y( K9H7YA( ?( L9;9=<B9( M9( KEB6F=CD<( L9H7:E<( 9( E7E9K9M:<( E9L7BDC( K9HC( D7( KMCh

D7;7KD<Y(E9L7B<8=<Y(:C;(9GU9=6<Y(E9L7BD<Y(K9H7A(,7(;7JMCVDC68<Y(9GU9=6<Y(E9L7BD<Y(K9H7I(

E6C;(MC(E7E9K9M:(E9L7BDC(K9HC(ML;CUB67(D7(HKCY(9HKJCUD<Y(UCM:<Y(KJ9;=CD67I(MC('K;9LME<(

E9U<M<6<(L9;9=7(BC(L9H7:EC(9(L;CMEF87D6<Y(D7(CDCU(9HKJCUDCU(UCM:FA(#9U<M<67(D7(osnovi

L9MB7D<Y( L9;9=<B( KM7E9( BC:9( L;CH( J7=C:E9U( E9L7BDC( MCJ9DC( 9G67K<( JG<;D9( L9;9=<B9I( =<T7;(

namen je obvestiti javnost o kakovosti kopalnih voda v Evropski skupnosti in v vsaki

H;V7K<( =B7D<^<( K( L;C:CEBCU( BC:FI( KMCGF6C( L7( :FH<( L9H7:EC( 9( E7E9K9M:<( K9HC( K( Lreteklih

kopalnih sezonah (Bitenc in drugi, 2010).

Skladnost kopalnih voda Evropska komisija ugotavlja glede na mejne vrednosti,

predpisane po Direktivi 76/160/EGS in sicer na osnovi treh fizikalnih parametrov

(površinsko aktivne snovi, mineralna olja in fenoli) in dveh mikrobioloških parametrov

(skupne koliformne bakterije in koliformne bakteri6C( ZCE7BDCT7( <JK9;7`( M( M:7:<M:<=D9(

9GHCB7K9(;CJFB:7:9K(CDC(E9L7BDC(MCJ9DCW(9GHCB7K7(H9LF8=7(BC(a(f(DCMEB7HD<Y(KJ9;^CKI(H7(

MC(E9L7BD7(K9H7(8C(B7YE9(9JD7=<(E9:(MEB7HD7(X><:CD^(<D(H;FT<I(OP[PÀ

?(L9;9=<BF(6C(L;<E7J7D7(9^CD7(MEB7HD9M:<(E9L7BD<Y(K9H7(TBCHC(D7(Jahteve direktive,

ki je bila izdelana na osnovi vseh rezultatov preskušanja na odvzemnih mestih, namenjenih

L9;9=7D6F('K;9LME<(E9U<M<6<A(4;<(K;CHD9:CD6F(E7E9K9M:<(M9(FL9;7GB6CD<(CD7E<(M<UG9B<I(E9:(

M9(D7KCHCD<(K(L9;9=<BF('K;9LMEC(E9U<M<6CI(<D(M<^C;(M9(E9L7BDC(K9HC(D7(U9;6F(9JD7=CDC(M( n

kopalne vode na celini pa s oI(M<UG9B<(L7(M9(9G7;K7D<(L9(MBCHC=<(MYCU<g

31

• z rde=im M<UG9B9U( 9JD7=<( DCMEB7HDC( E9L7BDC( K9HC( - to so tiste vode, ki po njihovih

E;<:C;<6<Y(DC(<JL9BD6F6C69(U<D<U7BD<Y(9GKCJF69=<Y(UC;<B(E7E9K9M:<W

• z zelenim M<UG9B9U(9JD7=<(MEB7HDC(E9L7BDC(K9HCI(:9(M9(:<M:CI(E<(<JL9BD6F6C69(9GKCJF69=7(

merila kakovosti;

• z modrim M<UG9B9U( 9JD7=<( E9L7BDC( K9HCI( E<( L9( E7E9K9M:<( H9MCT769( ^CB9( M:;9V67( -

L;<L9;9=CD7(UC;<B7(E7E9K9M:<W

• z oranžnim M<UG9B9U( L7( 9JD7=<( E9L7BDC K9HCI( E6C;( K( =7MF( E9L7BDC( MCJ9DC( D<( G<B9(

preskušano zahtevano število vzorcev (Bitenc in drugi, 2010).

32

Tabela 4,(HAD>&E(*E@)."E(FA(.F&A%E='>(->A"E='='(-.CA"&EI(>.+A(C.(FAI='>AI(-.CA"&'(+ED'-=E>'(G.J.#E(*=A=E*=E%&'JA(>D'+&.='&#a

Skladnost s

kriteriji

kopalne

direktive

Skupne

koliformne

bakterije

Koliformne

bakterije

fekalnega

izvora

Streptokoki

fekalnega izvoraHAD>&E(*E@)."E(>(C.D.%E"$(0!

Skladnost s

L;<L9;9=CD<U<(

vrednostmi

80% vzorcev ne

sme presegati

vrednosti 500

skupnih

koliformnih

bakterij/100 ml

80% vzorcev ne

sme presegati

vrednosti 100

koliformnih

bakterij

fekalnega

izvora/100 ml

90% vzorcev ne

sme presegati

vrednosti 100

streptokov

fekalnega

izvora/100 ml

MODER SIMBOL: vsi vzorci kopalne vode

so skladni z mejnimi vrednostmi, poleg tega

pa mora biti še 90% vzorcev skladnih s

L;<L9;9=CD<U<( K;CHD9M:U<( XSPf( J7( MEFLDC( <D(

fekalne koliformne bakterije)

Skladnost z

mejnimi

vrednostmi

95% vzorcev ne

sme presegati

vrednosti 10,000

skupnih

koliformnih

bakterij/100 ml

95% vzorcev ne

sme presegati

vrednosti 2000

koliformnih

bakterij

fekalnega

izvora/100 ml

Direktiva ne

predpisuje mejnih

vrednosti za

streptokoke

fekalnega izvora.

ZELEN SIMBOL: 95% vzorcev je skladnih z

mejnimi vrednosti

Neskladnost z

mejnimi

vrednostmi

2K08(59LH1:: simbol se dodeli kopalnim

vodam, kjer je bilo opravljeno premalo

KJ9;=CD6( <D( ;CJFB:7:<( D<M9( G<B<( MEB7HD<( J(

zahtevami, ter plažam, kjer je bilo opravljenih

H9K9B6(KJ9;=CD6( <D( ;CJFB:7:<(D<M9(G<B<(MEB7HD<(J(

zahtevami

Nezadostno

KJ9;=CD7

ORANŽEN SIMBOL: opravljenih je bilo

L;CU7B9( KJ9;=CD6I( KJ9;^<( L7( M9( G<B<( MEB7HD<( J(

zahtevami

827(59LH1:: simbol se dodeli plažam, kjer

je bilo zaradi zdravstvenega tveganja kopanje

J7=7MD9(L;CL9KCH7D9


33

4 KAKOVOST KOPALNIH VODA

Od leta 2004, z vstopom v Evropsko unijo, se je Slovenija zavezala redno

ML;CUB67:<( E7E9K9M:( E9L7BD<Y( K9H7A( /CL;7K( MC( 6C( E7E9K9M:( K9H7( K( D7;7KD<Y( E9L7B<8=<Y(

nadzorovala že po jugoslovanskih predpisih (Pravilnik o higienskih zahtevah…, 1988).

Kakovost kopalnih voda se je spremljal7( K( D7;7KD<Y( E9L7B<8=<Y( D7( U9;6FI( E9L7B<8=<Y(

>BC6MECT7(6CJC;7(<D(D7(09G=CKCU(G76C;6FI(E7;(Mo zagotavljali njihovi upravljal^<A(3G=7MD9(

pa se je kakovost spremljala tudi na drugih površinskih vodah, kar so zagotavljale lokalne

MEFLD9M:<I( 9GU9=D<( J7K9H<( J7( Jdravstveno varstvo ali Zdravstveni inšpektorat RS (Poje,

2009).

Kakovost vode se je med leti 2004 in 2008 spremljala na 37 mestih, v letu 2009 pa

^CB9( D7( QSI( L9( CK;9LME<( E9L7BD<( H<;CE:<K<( X_\e[\Pe'@.À(,7(U7D68<Y( B9E7BD<Y( E9L7B<8=<Y(

kakovost ponekod nadz9;F6C( B9E7BD7( MEFLD9M:( <D( U9;CG<:DC( E9L7B^C( 9GKC8=7( K( B9E7BD<Y(

UCH<6<YA( ?( =7MF( MCJ9DC( MC( E7E9K9M:( E9L7BD<Y( K9H7( ;CHD9( ML;CUB67( MEB7HD9( M( L;CHL<M<A(

19B9=CDC(L7;7UC:;C(MC(ML;CUB67(D7(KM7EC([Q(HD<( X:7GCB7([À(?( BC:98D6CU(BC:F(MC(G9(J7=CB(

izvajati nadzor nad kakovostjo kopalnih voda po novi direktivi (2006/7/ES). Parametre

(tabela 1), katerih preseganje predpisanih vrednosti bi lahko škodilo zdravju kopalcev,

H9B9=7(L;7K<BD<E(X4;7K<BD<E(9(U<D<U7BD<Y(Y<T<CDME<YlI(OPPR`(+<D<M:;M:K7(J7(JH;7K6CI(E<(6C(

pristojno za varovanje zdravja ljudi (Poje, 2009).

,7(D7;7KD<Y(E9L7B<8=<Y(U9D<:9;<DT(XKJ9;=CD6CI(L;CMEF87D6C(KJ9;^CK(<D(9^CD6CK7D6C(

E9L7BD<Y( K9H7`( J7T9:7KB67( FL;7KB67KC^( E9L7B<8=7A( -JK767B^<( U9D<:9;<DT7( L7( M9( 9GU9=D<(

zavodi za zdravstveno varstvo, na morju je to Zavod za zdravstveno varstvo Koper.

Upravljavci so zavezani pridobljene podatke posredovati Inštitutu za varovanje zdravja RS

in Zdravstvenemu inšpektoratu RS (Bitenc in drugi, 2010).

,7(9GU9=6<Y(E9L7BD<Y(K9H7(U9D<:9;<DT(J7T9:7KB67("TCD^<67(5.(J7(9E9B6CI(<JK767Bci

L7(M9(L;7K(:7E9(9GU9=D<(J7K9H<(J7(JH;7KM:KCD9(K7;M:K9X><:CD^(<D(H;FT<I(OP[PÀ

34

4.1 KAKOVOST KOPALNIH VODA NA MORJU

,7(U9;6F( 6C( G<B9( UCH( BC:<( OPPQ( <D( OPPS( H9B9=CD<Y( [N( E9palnih vodah, ki se po

upravljalMECU(K<H<EF(HCB<69(D7(D7;7KD7(E9L7B<8=7(<D(D7(E9L7BD7(9GU9=67A(,7([R(D7;7KD<Y(

E9L7B<8=<Y( D7( U9;6F( K7;D9( E9L7D6C( <D( ML;CUB67D6C( E7E9K9M:<( E9palnih voda zagotavlja

upravljalC^( E9L7B<8=7I( D7( \( E9L7BD<Y( 9GU9=6<Y( L7( U9D<:9;<DT( Y<T<CDMEC( FM:;CJD9M:<(

kopalnih voda izvaja Agencija RS za okolje. Z namenom, d7(MC(J78=<:<(JH;7K6C(E9L7B^CK(MC(

je v obdobju 2004 - OPPN(E7E9K9M:(E9L7BDC(K9HC(ML;CUB67B7(KM7EC([Q(HD<(K(=7MF(E9L7BDC(

sezone (od 15.6. do 30.9., od leta 2009 pa kopalna sezona na morju traja od 1.6. do 15.9.),

na mestih spremenljive kakovosti pa tedensko. V vzorcih vode so se opravila preskušanja

na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske parametre v skladu z državno in evropsko

zakonodajo (Poje in Gale, 2010).

Skladnost kopalne vode na morju se je v letih od 2004 do 2009 ocenjevala po

kriterijih državne zakonodaje in po kriterijih kopalne direktive 76/160/EGS, v letu 2010 jo

je nadomestila nova kopalna direktiva (2006/7/ES). Kopalna direktiva (76/160/EGS)

L;CHL<MF6C( U7D6( M:;9V6C( 9GKCJF69=C( E;<:C;<6C( J7( U<E;9G<9B98EC( L7;7UC:;C( E9:( H;V7KD7(

zakonodaja, kopalno vodo pa ocenjuje kot celoto in sicer je neskladna tista, kjer tekom

E9L7BDC( MCJ9DC( KC=( E9:( a( f( KJ9;^CK( DC( FM:;CJ7( L;CHL<M7D<U( UC6D<U( - 9GKCJF69=<U(

vrednostim direktive. Ob manjšem številu vzorcev že en sam neskladen vzorec vode

kopalno vodo uvrsti v razred neskladnih (Poje in Gale, 2010).

)7;7H<( ML;CUCD6CDC( UC:9H9B9T<6C( H9B9=7D67( E9L7BD<Y( K9H7( <D( L;CHL<M7D<Y(

higienskih zahtev skladnosti kopalne vode so vrednosti od leta 2004 dalje prikazane

posebej in niso neposredno primerljive s predhodnim obdobjem. Za predstavitev rezultatov

kakovosti vode sem zato izbrala niz podatkov od leta 2004 do 2008, ker so zaradi

upoštevanja iste direktive (76/160/EGS), med seboj primerljivi.

35

Graf 1: Delež ustreznih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka in fizikalno-kemijska

preskušanja za kopalne vode obalnega morja (po nacionalnih predpisih)

Vir: Poje in Gale, 2010

36

Graf 2: Kakovost kopalnih voda obalnega morja (po kriterijih kopalne direktive)

Vir: Poje in Gale, 2010

Podatki kažejo, da je kakovost kopalnih voda na morju zelo dobra, saj poleg mejnih

vrednosti, velik delež voda izpolnjuje ^CB9(L;<L9;9=CDC(K;CHD9M:<(H<;CE:<KCA(?9H7(6C(MB7G8C(

kakovosti le ob in po nalivih, saj je na urbanih in zlasti flišnih kamninskih podlagah

ML<;7D6C(9G(HCV6F(<D:CDJ<KDC68CI(D7(;7JE;96(U<E;9G9K(L7(U9=D9(KLB<K7(:FH<(M9D=D7(MKC:B9G7A(

)7;7H<(MB7GCT7(K;CUCD7(M9(G<B<(MCL:CUG;7(OPP_(J7HD6<(9HKJC:<(KJ9;^<(D7(E9L7BD<Y(9GU9=6<Y(

neskladni, enake kakovosti pa tudi prvi vzorec leta 2008, odvzet na na;7KDCU(E9L7B<8=FA(

Le-ti neskladni vzorci so botrovali tudi neskladnosti kopalnih voda, ki je bila v 5,3 %, vse

9M:7BC(E9L7BDC(K9HC(D7(U9;6F(L7(M9(<JL9BD6CK7BC(^CB9(L;<L9;9=CDC(K;CHD9M:<(H<;CE:<KC(X496C(

in Gale, 2010)

Vzroki za onesnaženost kopalne vode so ;7JB<=D<g( <JB9=7D6C( <D( ML<;7D6C( ZCE7BDC(

FU7J7D<6C(M(L9K;8<DC(:CBCM7I( <JB9=E<( <J(9=<( <D(V;CB7(E9L7B^CKI( <J:;CGE<(V<K7B<(XLM9KI(L:<=CKI(

glodavcev). Viri onesnaženosti kopalnih voda so komunalne in industrijske odpadne vode,

kmetijstvo, spiranje zazidanih površin in morebitni prelivi odpadnih vod iz kanalizacije ob

37

nalivih. Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, sedimenta,

:CULC;7:F;CI(M9D=DCT7(MCK7D67I(MB7D9M:<(<D(E7E9K9M:<(K9HCA(49;9=<B7(9(G9BCJD<Y(7B<(<JG;FY<Y(

in epidemiološke študije dajejo predvsem povezavo med fekalno onesnaženo kopalno vodo

<D(9EFVG9(L;CG7K<BI(7EF:D9(ZCG;<BD9(9EFVG9(H<Y7BI( MBFY9K9H7(XJB7M:<(L9:7LB67=<Ì(9=<I(E9VC(

idr. Najpogostejše posledice, ki jih lahko povežemo s kopanjem, so okužbe kože in

sluhovoda (Poje in Gale, 2010).

Tabela 5: Barvni simboli za posamezno kopalno vodo na morju v letih 2004-2009, povzeti po

C.D.%E"EI(0>D.C*-'(-.@E*E#'

Kopalna voda 5E@)."E( >( C.D.%E"EI( 0>D.C*-'(

komisije

2004 2005 2006 2007 2008 2009

Kopalne vode na morju

,7;7KD9(E9L7B<8=C(5#.(+)%(1CGCB<(;:<= n n n n n n

#9L7B<8=C("H;<7("DE7;7D n n n n n n

+CM:D9(E9L7B<8=C(#9LC; n n n n n n

#9L7B<8=C(jFM:C;D7 n n n n n n

Plaža Simonov zaliv n n n n n n

3GU9;ME9(E9L7B<8=C(- Plaža Krka – )H;7K<B<8=C(.:;FD67D n n n n n n

,7;7KD9(E9L7B<8=C(.7B<DC;7 n n n n n n

Plaža Grand Hotel Bernardin n n n n n n

Plaža Hotel Vile Park n n n n n n

#9L7B<8=C(*9:CB<(+9;6C n n n n n n

Osrednja plaža Portorož n n n n n n

,7;7KD9(E9L7B<8=CMetropol Portorož n n n n n n

,7;7KD9(E9L7B<8=C(#7UL(%F^<67 n n n n n n

1CGCB<(;:<=I(9HMCE(9H(E9L7B<8=7(+,)(H9(E9L7B<8=7(5#(.B9KCD<6C n n n n n n

3HMCE(9H(E9L7B<8=7(jFM:C;D7(H9(E9L7B<8=7("](27H;7DE7 n n n n n n

Odsek od izliva hudournika Riko;9K9(H9(E9L7B<8=7(.7D(.<U9D n n n n n n

3HMCE(9H(E9L7B<8=7(.7D(.<U9D(H9(E9L7B<8=7(K(.:;FD67DF n n n n n n

3HMCE(9H(E9L7B<8=7(.7B<DC;7(H9(E9L7B<8=7(47^FT n n n n n n

3HMCE(9H(E9L7B<8=7(!<CM7(H9(E9L7B<8=7(4<;7D n n n n n n


38

Legenda: Z ;HC=<U M<UG9B9U(M9(9JD7=CDC(DCMEB7HDC(E9L7BDC(K9HC(J(9GKCJF69=<U<(

zahtevami, z zelenim M<UG9B9U( M9( 9JD7=CDC( MEB7HDC( E9L7BDC( K9HC( J( 9GKCJF69=<U<

zahtevami, z modrim M<UG9B9U( M9( 9JD7=CDC( MEB7HDC( E9L7BDC( K9HC( M( L;<L9;9=CD<U<(

zahtevami.

39

5 PROFILI KOPALNIH VODA

Z letom 2010 je v veljavo stopila nova kopala direktiva. Glavni cilj nove kopalne

direktive (2006/7/ES) je zmanjšati pojav gastroenteritisa (vnetje sluznice prebavne cevi) in

drugih okužb povezanih s kopanjem. Zato Direktiva (2006/7/ES) zahteva vzpostavitev

sistema upravljanja kakovosti kopalnih voda. Kot orodje upravljanja kakovosti kopalnih

voda novi predpisi uvajajo t.i. »profile kopalnih voda«.

4;K<=( MC( G9( K( BC:F( OP[[( FE;CLC( FL;7KB67D67( E7E9K9M:<( E9L7BD<Y( K9H7( ( <JK767B9( <D(

spreUB67B9(M(L;9Z<B<(E9L7BD<Y(K9H7A(19(OQA(U7;^7(OP[[(U9;769(KMC(H;V7KC(=B7D<^C('K;9LMEC(

unije izdelati profile vseh kopalnih voda, za vsako kopalno vodo posebej, tako naravnih

E9L7B<8=I( E9:( E9L7BD<Y( 9GU9=<6A( ?( .B9KCD<6<( 6C( J7( :9( J7H9BVCD9(+<D<M:;M:K9( J7( 9E9B6e in

prostor oz. pod njegovim okriljem Agencija Republike Slovenije za okolje.

Primarni namen profilov kopalnih voda je ugotoviti vire onesnaženja in se

9M;CH9:9=<:<(L;CHKMCU(D7(<DH<E7:9;6C(ZCE7BDCT7(9DCMD7VCD67I('M^YC;<^Y<9(^9B<(<D(CD:C;9E9EC(

(parametra nove kopalne Direktive). Zato je potrebno redno spremljati in analizirati

H9T767D6C(D7(L;<MLCKDCU(<D(KLB<KDCU(9GU9=6F(E9L7BDC(K9HC(:CE9U(E9L7BDC(MCJ9DCA

Po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (2008), profili kopalnih voda

KEB6F=F6Cjo zlasti:

! opis Z<J<=D<YI( TC9T;7ZME<Y( <D( Y<H;9B98E<Y( JD7=<BD9M:<( E9L7BDC( K9HC( :C;( H;FT<Y(

L9K;8<DME<Y(K9H7(D7(D6CDCU(L;<MLCKDCU(9GU9=6FI(E<( B7YE9(KLB<K769(D7(E7E9K9M:(

obravnavane kopalne vode, ter opredelitev in opis vseh pomembnih virov

9DCMD7VCD67( <D( H;FT<Y( JD7=<BD9M:<( D7( L;<MLCKDCU( 9GU9=6F( E9L7BDC( K9HCI( E<( M9(

L9MBCH<^7(=B9KCE9KC(HC67KD9M:<(<D(B7YE9(KLB<K769(D7(E7E9K9M:(E9L7BDC(K9HCI

! ugotovitev in oceno vzrokov onesnaženja, ki bi lahko vplivali na kakovost kopalne

vode in škodili JH;7K6F(E9L7B^CK( <D(=C( 6C(K<;(9DCMD7VCK7Dja kratkotrajen, je treba

KEB6F=<:<( :FH<( 9^CD9( KC;6C:D9M:<( L967K7( E;7:E9:;76DCT7( 9DCMD7VCD67( <D( L;CHK<HCD9(

D7;7K9I(L9T9M:9M:( <D( :;767D6C(L;<=7E9K7DCT7(E;7:E9:;76DCT7(9DCMD7VCD67I( MEFL76( J(

ukrepi, ki se morajo izvesti ob kratkotrajnem onesnaženju,

! oceno možD9M:<(J7(;7J;78=7D6C(^<7D9G7E:C;<6(<D(U7E;97BT(9J<;9U7(Z<:9LB7DE:9D7I

opredelitev in opis merilnega mesta za izvajanje monitoringa kopalne vode (Uredba

o upravljanju kakovosti kopalnih voda, 2008).

40

,7UCD(L;9Z<B7(6C(:FH<(9GKC8=7D6C(<D(9L9J7;67D6C(67KD9M:i o morebitni onesnaženosti

E9L7BDC(K9HC(<D(D7(:7(D7=<D(L;CL;C=<:<(<JL9M:7KB6CD9M:(E9L7B^CK(9DCMD7VCD6F(<D(L9MBCH<=D9(

okužbam (European Commission, 2009).

4;9Z<B( E9L7BDC( K9HC( J( KMCU<( D78:C:<U<( <DZ9;U7^<67U<( :7E9( L;CHM:7KB67( EB6F=D9(

podlago za boljše obvladovanje problematike kakovosti kopalnih voda oziroma

zagotavljanje kakovosti vsake posamezne kopalne vode ter podlago za pripravo programov

ukrepov ali varstvenih režimov kopalnih voda. Profile kopalnih voda je treba redno

pregledovati in posodabljati. Najmanjša pogostost pregledovanja profila kopalne vode pri

slabi kakovosti je 2 leti, pri zadostni kakovosti 3 leta in pri dobri kakovosti 4 leta (kopalne

K9HC(9HB<=DC(E7E9K9M:<(D<U769(L;CHL<M7DC(L9T9M:9M:<(L;CTBCH7`5

V sklopu diplomskega dela sem izdelala profile dveh kopalnih voda, in sicer za

E9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(– .:;FD67D( <D(D7;7KD9(E9L7B<8=C(4B7V7(#;E7()H;7K<B<8=C(

Strunjan (Talaso Strunjan).

. Kakovost kopalne vode je

ustrezna za kopaD6CI( =C( 6C( E9L7BD7( K9H7( ;7JK;8=CD7( KM76( K( ;7J;CH( hJ7H9M:D7iA( 1;V7KC(

=B7D<^C(M<(U9;7U9(L;<J7HCK7:<I(H7(G9(=<U(KC=(D6<Y9K<Y(E9L7BD<Y(K9H7(;7JK;8=CD<Y(K(;7J;CH7(

hH9G;7i(7B<( h9HB<=D7i(E9L7BD7(K9H7A(#7H7;( 6C(DCE7(K9H7( ;7JK;8=CD7(K( ;7J;CH( hMB7G7iI( 6C(

treba izvajati ukrepe za njeno izboljšanje (Ministrstvo za okolje in prostor, 2010).

V prvem delu profilov sem opisala kopalni vodi ter izpostavila naravnogeografske

JD7=<BD9M:<W(TC9B98EC(<D(TC9U9;Z9B98EC(JD7=<BD9M:<( :C;(ZB9;9(<D(Z7KD9(K9HDCT7(<D(E9LDCT7(

HCB7( 9GU9=67( E9L7BD<Y( K9H7( :C;( Y<H;9TC9T;7ZMEC( B7M:D9M:<( E9L7BDC( K9HCA( #( 9GU9=6F(

E9L7BDC( K9HC( D7U;C=( ML7H7( :FH<( L;<9G7BD9( JCUB6<8=C( K( 8<;<D<( KM76( [P( U( X4;avilnik o

podrobnejših…, 2008), zato sem prav tako obravnavala tudi kopni del.

Nadalje sem evidentirala možne6

5 Kopalne vode MC(D7(9MD9K<(;CJFB:7:9K(U9D<:9;<DT7(;7JK;8=7(K(8:<;<(E7E9K9M:DC(;7J;CHCg(9HB<=DCI(H9G;CI(zadostne ali slabe.

K<;C( 9DCMD7VCD67( K( KLB<KDCU(9GU9=6F( E9palnih

voda. Vire onesnaženja sem povzela po Robets Alley-u (2006). Ta pravi, da vse oblike

K9H7( XL9HJCUDCI( ^CB<DMEC( :CE9=C( <D( M:96C=C( :C;( U9;6C`( 9T;9V769( D7MBCHD6<( K<;<g( K<;(

9DCMD7VCD67( K9H7( <J( <DHFM:;<6CI( K<;( 9DCMD7VCD67( K9H7( <J( F;G7D<Y( 9GU9=<6I( E7U9;( ML7H769(

bivalne enote, trgovine, lokali in hoteli ter institucije (šole, bolnišnice, uradi…), vir

onesnaženja voda iz kmetijstva, naravni viri onesnaženja, ki zajemajo živalstvo, rastlinstvo

in prsti, UC:C9;DC(K9HC(E9:(K<;(9DCMD7VCD67(K9H7I(K<;(9DCMD7VCD67(K9H7(<J(9HB7T7B<8=(:C;(K<;(

onesnaženja iz podzemnih rezervoarjev nevarnih snovi. Tem virom onesnaženja bi sama

6 ?(L;<UC;F(<JG;7D<Y(L;9Z<B9K(T9K9;<U(9(hU9VD<Yi(K<;<Y(9DCMD7VC67I(E76:<(D7(KLB<KD<Y(9GU9=6<Y(9GCY(E9L7BD<Y(K9H7(D<(CK<HCD:<;7D<Y(:9=E9KD<Y(K<;9K(X<JLFM:9K(<D(<JB<K9K(;CE`(9DCMD7VCD67I(KLB<K(DC:9=E9KD<Y(virov pa je težko dokazati, ker so razpršeni in nestalni, zato govorim o potencialnih ali možnih virih onesnaženja.

41

dodala še naslednje: viri onesnaženja zaradi izlivov onesnaženih rek in potokov, viri

onesnaženja zaradi izpustov fekalij iz plovil ter vnosi iz atmosfere. Slednji vir bi sicer

lahko prištevali k meteornim vodam, a ker gre pri vnosih iz atmosfere tudi za suhi vnos

onesnažil iz oz;7=67I( MC( L;7K<( G;CJ( L7H7K<DI( MCm vir onesnaženja 9J;7=67( 9G;7KD7K7B7

B9=CD9A(+C:C9;DC( K9HC( E9:( vir onesnaženja pa predstavljajo onesnaženje zaradi spiranja

površja.

)7( KLB<KD9( 9GU9=6C( E9L7BDC( K9HC( 6CI( J7;7H<( ;7JUC;( K( 9G7BDCU( L7MFI( E<( B7YE9(

KLB<K769(D7(Y<T<CDME9(FM:;CJD9M:(9JA(DCFM:;CJD9M:(E9L7BD<Y(K9HI(H9B9=CD(RPP(U(8<;9E(9balni

L7M(E9LDCT7I(:C;(_PP(U(8<;9E(L7M(D7(U9;6FA(19B9=<(MC(T7(D7(L9HB7T<(E;<:C;<6CK(J7(H9B9=<:CK(

UC67( D769V6CT7( K9H9K7;M:KCDCT7( 9GU9=67( J7( J76C:6C( L9K;8<DME<Y( K9H7( X$;CHG7( 9(

spremembah in dopolnitvah…,2004).

Nazadnje pa sem skušala podati oceno vpliva možnih virov onesnaženja na

kakovost kopalnih voda.

42

6 PROFIL!1G3:70/3(1HL18M3(59L171<(63:9<(–STRUNJAN

Slika 5,(!.CA"&.(.)@.%#' Simonov zaliv – Strunjan

Vir: Poje, 2009

#;7:CE(L;CTBCH(E9L7BDCT7(9GU9=67g

! -UC(E9L7BDC(K9HCg(#9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan

! Last in upravljanje: d;V7K7I( E9LCDME<( HCB( M<( HCB<:7( 9G=<D<( 4<;7D( <D( -J9B7I( LB7V7( 6C(

javna in je brez upravitelja

! Dolžina plaže: 4,3 km

! Širina plaže: 0 – 10 m

! Struktura plaže: prod

! Koordinate merilnih mest: Bele skale: X: 44522, Y: 393094

+CMC=CK(J7B<Kg(pg(QQ_\RI(qg(RN[SQP

43

! +7EM<U7BD7(<D(L9KL;C=D7(TB9G<D7(E9L7BDC(K9HCg([SIS(U(<D(aIS(U

! &CULC;7:F;7(E9L7BDC(K9HC(K(=7MF(E9L7BDC(MCJ9DCg(OR(ºC – 27 ºC

! .:7:FM( K7;M:K7( 9GU9=67g( D7;7KD<( ;CJC;K7:( .:;FD67D( JD9:;76( #;76<DMECT7( L7;E7(

Strunjan; klif med Izolo in Strunjanom (Natura 2000)

! /<8=CD6Cg(.BFVG7(K7;M:K7(9G7BDCT7(U9;67(X.?3+Ì(3E9B6C(4<;7DI(#9UFD7B7(-J9B7((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((((

#9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan, sodi med t.i. »divje plaže«, ki so ostale

takšne kot jih je naredila narava, in nimajo upravljalca. Prav tako nimajo reševalcev iz

K9HCI(J7:9(MC(D7(9GU9=6F(E9L7U9(D7(B7Mtno odgovornost.

,7(9GU9=6F( E9L7BDC( K9HC( D<( 9G6CE:9KI( =C( DC( 8:C6CU9( ;7JD<Y( :7GCBI( E<( 9JD7=F6C69(

E9L7BD9(9GU9=6C(<D(9GU9=6C(E;76<DMECT7(Larka, in košev za smeti, ki so zidani. Izjema je

J7LF8=CD(9G6CE:(D7(LB7V<(L9H Belvederjem, kjer je pred leti deloval bar. Ni sanitarij in ni

:F8CKA(,7( <J9BME<( M:;7D<( E9L7BDCT7( 9GU9=67( 6C( D7( L;9HD7:<( :C;7M<( – plaži postavljenih 11

E98CK(J7(MUC:<(XD7(J7=C:EF jih je bilo 12, a je enega zasulo kamenje) (Peroša, 2010). Te je

L;CH( BC:<( L9M:7K<B7( 9G=<D7( -J9B7I( KCDH7;( M9( MCH76( L;CLF8=CD<( M7U<U( MCG<( <D( 6<Y( D<Y=C( DC(

KJH;VF6CA(,7(L<;7DMECU(HCBF(L7(MCU(L;<(L;CTBCHF(9GU9=67(9L7J<B7(BC(=;DC(K;C=EC(J7(MUC:<I(

ki so zavezane na veje v medsebojni oddaljenosti okoli 200 m.

4B7V9(E9L7BDCT7(9GU9=67(=<M:<(67KD7(K9HD9T9ML9H7;ME7(MBFVG7(J7(K7;M:K9(9G7BDCT7(

morja (SVOM) pri VGP – Drava Ptuj, ki opravlja dejavnost odstranjevanja plavja,

9HL7HE9K( <D(H;FT<Y(9LF8=CD<Y(7B<(9HK;VCD<Y(L;CHmetov in snovi iz morja in z vodnih ter

L;<9G7BD<Y( JCUB6<8=( U9;67A( 3GU9=6C =<M:<69( L;<GB<VD9( CDE;7:( UCMC=D9( UCH( U76CU( <D(

MCL:CUG;9U(XBC:D<(HCB(BC:7Ì(K(J<UMECU(9GH9G6F(=<M:<69(BC(L9(L9:;CG<(KC=6C(9HL7HEC(XBCMÌ(E<(

ovirajo plovila. Konec zimskega obdobja naK7HD9(L9=<M:<69(BCMCDC(9HL7HEC(D7(L;<9G7BDCU(

JCUB6<8=F( X4C;987I( OP[PÀ( 49BCT( .?3+-7( L;<9G7BD7( JCUB6<8=7( U9;67( =<M:<69( 67KDC(

komunalne službe. Komunala -J9B7( ;CHD9( XKM7E( HCB9KD<( H7D`( =<M:<( 9GU9=6C( UCH(

E9L7B<8=CU(L9H(>CBKCHC;6CU(H9(UC6C(9G=<DC(J(9G=<D9(4<;7D v obdobju med 1.5. in 15.9. v

letu. Izven sezone E9L7BDCT7(9GU9=67 DC(=<M:<69A(1CB(E9L7BDCT7(9GU9=67I(E<(M9H<(K(9G=<D9(

Piran, L7(;CHD9(=<M:<(67KD9(L9H6C:6C(3E9B6C(4<;7DA()(;CHD<U(=<8=CD6CUI(E<(9GMCT7(L9G<;7D6C(

:;HD<Y(9HL7HE9KI(D7K7HD9(J7=DC69([aA\A(K(BC:FI(J7EB6F=<69(L7([aANA(3H([aANA(H9(HC^CUG;7(

:C;(7L;<B7(<D(U767(=<M:<69(:7-<M:7(9GU9=67 HK7E;7:(UCMC=D9I(9H(HC^CUG;7(H9(U7;^7(L7(CDE;7:(

44

UCMC=D9(X47B7:<DFMI(OPPSÀ Pri L;CTBCHF(9GU9=67(HDC([RA(\A( 6C(G<B9(U9=(D7(LB7V<I(KJH9BV(

^CB9:DCT7( E9L7BDCT7( 9GU9=67I( J7MBCH<:<( KCB<E9( 9HL7HE9K( XLB7M:CDEI( LB9=CK<DEI( LB7M:<=D<Y(

K;C=ElÀ

/CL;7K( E9L7BD9( 9GU9=6C( DC( L9DF67( MCD^CI( :F87I( M7D<:7;<6I( G7;7I( 9;T7D<J<;7D<Y(

dejavnosti na plaži… je priljubljeno med številnimi kopalci, med katerimi je veliko

naturistov. Ker je kopalno obmo=6C( H9BT9( QIR( EUI( 6C( 8:CK<B9( E9L7B^CK( :CVE9( H9B9=<:<A( -J(

B7M:DC( L;<M96C( L7( G<( 9^CD<B7I( H7( MC( K( =7MF( E9L7BDC( MCJ9DC( :7U( E9L7( UCH( OPP( <D( RPP(

E9L7B^CKI(=C(8:C6CU(8C(E9L7B^C(M(=9BD9KI(E<(M9(J7M<H;7D<Y(K(J7B<K<YA(

#9L7B^C(9(E7E9K9M:<(K9HC(9GKC8=769(:7GBCI(E<(M:96<69(9G(KM:9L<Y(D7(E9L7B<8=CA(&7GCBI(

ki bi opozarjale na kakršnokoli nevarnost v vodi in na sami plaži, npr. skale v vodi,

E;F8CD6C(EB<Z7lI(L7(D7(E9L7BDCU(9GU9=6F(D<A(#;F8CD6C(ZB<8D<Y(M:CD(6C(H9E76(L9T9M:(L967KI(

posebej ob nenadnih nevihtah (npr.ob tramontani), ko bi kopalci še lahko bili prisotni na

plaži, zato L;CK<HD9M:(D<(9HKC=A(

19M:9L(H9(E9L7BDC(K9HC(6C(U9VCD(J(KC=(M:;7D<A()(KJY9HDC(M:;7D<( 6C(H9M:9L(U9VCD(

po asfaltirani cesti, ki od kampa Belvedere, na vrhu hriba, vodi vse do plaže pod

Belvederjem, do kamor se lahko pripeljemo z avtom. Od tam se lahko po obali peš podamo

D7( =FH9K<:9( L;9HD7:9( LB7V9( L9H( EB<Z<A( 4;7K( :7E9( 6C( H9M:9L(U9VCD( <J( E9L7B<8=7( .<U9D9K(

zaliv. Iz kampa Belvedere je skozi gozd speljana uhojena pot, ki vodi do zaliva Belih skal.

Pot se na delih tik nad klifom lahko vdira, na kar opozarja tabla uprave Krajinskega parka

Strunjan, ki stoji ob vstopu na pešpot. V Strunjanu je dostop urejen z vrha klifa, od koder

LC8L9:( K9H<( H9( +CMC=CKCT7( J7B<K7A( 19M:9L( L7( 6C( U9VCD( :FH<( M( ME;76DC( J7Y9HDC( strani

E9L7BDCT7(9GU9=67I(ME9J<(E9L7B<8=C(4B7V7(#;E7(- JH;7K<B<8=C(.:;FD67DA

3H(E9HC;E9B<(MC(K(E9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan podamo, je potrebno

HCB( L9:<( L;CY9H<:<A( 47;E<;<8=C( D7UCD6CD9( E9L7B^CU(E9L7BDCT7( 9GU9=67( 6C( D7( K9B69( BC( L;<(

plaži pod Belvederjem. Mnogi zato parkirajo ob cesti ob vstopih na pešpoti.

45

Slika 6: Pešpot nad klifom

!9:9g(%9:;<=I(2010

V spodnjem levem kotu slike lahko vidimo pot, ki poteka iz kampa Belvedere do

Belih skal. Ta mestoma poteka tik na klifom, kjer se lahko vdira, zato moramo biti tam še

posebej previdni.

#7E9K9M:( K9HC( E9L7BDCT7( 9GU9=67( .<U9D9K( – Strunjan je bila v kopalni sezoni

OP[P(9HB<=D7A(4;<(KM7ECU(KJ9;=CD6F(M9(G<B<(L7;7UC:;<(H7BC=(L9H(UC6D<U<(K;CHD9M:U<A(

Tabela 6,(5-"A+&.*=(>.+'((-.CA"&'JA(.)@.%#A(5E@.&.>(FA"E>(- Strunjan (Bele skale) glede na

mejne vrednosti

DatumEscherichia coli (e.coli)

(št./100 ml)

Intestinalni enterokoki

(št./100 ml)

Skladnost rezultata s

L;<L9;9=<B<(-?)(5.

13.9.2010 0 0 Da

30.8.2010 0 0 Da

23.8.2010 0 0 Da

9.8.2010 0 0 Da

26.7.2010 0 0 Da

12.7.2010 0 0 Da

28.6.2010 0 0 Da

14.6.2010 0 0 Da

2.6.2010 0 0 Da

24.5.2010 0 0 Da

Vir: Agencija RS za okolje, 2010g

46

Tabela 7: Skladnost vode kopalnega obmo%#A(5E@.&.>(FA"E>(- 5=D$&#A&(NL'*'%'>(FA"E>O(J"'+'(

na mejne vrednosti


(št./100 ml)


(št./100 ml)


L;<L9;9=<B<(-?)(5.

13.9.2010 1 0 Da

30.8.2010 0 0 Da

23.8.2010 1 0 Da

9.8.2010 0 0 Da

26.7.2010 0 0 Da

12.7.2010 0 31 Da

28.6.2010 0 0 Da

14.6.2010 0 0 Da

2.6.2010 0 0 Da

24.5.2010 1 1 Da


47

:"6##.(3%;8-%#8)#$)%,8.)(1<8#3(0%.)/4%#(+(,-%#

#9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan sodi med k9L7BD7(9GU9=67(J7(E7:C;C(

KCB67I( H7( D<U769( FL;7KB67K^7I( H9B9=CD7( L7( M9( L9( E;<:C;<6<Y( 4;7K<BD<E7( 9( L9H;9GDC68<Y(

E;<:C;<6<Y(J7(FT9:7KB67D6C(9GU9=<6(E9L7BD<Y(K9H7I(E<(M9(L9H;9GDC6C(9L<M7D7(L9H(:9=E9(RAOA((((

Slika 7: Lokacija kopalne vode Simonov zaliv – Strunjan


#9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan je del Slovenskega morja, ki se nahaja

na skrajnem jugozahodu države in spada v Obalno – E;78E9( ;CT<69A(#9L7BD9(9GU9=6C( M<(

HCB<:7(HKC(9G=<D<A(1CB(9H .<U9D9KCT7(J7B<K7(H9(M;CH<DC(5:<=7(59DCE(ML7H7(K(9G=<D9(-J9B7I(

HCB( 9H( 5:<=7( 59DCE( H9( E9L7B<8=7( ?<BC( &7;:<D<( L7( ML7H7( E( 4<;7DME<( 9G=<D<( 9JA( E;76CKD<(

MEFLD9M:<( .:;FD67DA( ,C( TBCHC( D7( :9( K( E7:C;<( 9G=<D<( E9L7BD9( 9GU9=6C( BCV<I( 6C( K( B7M:<( <D(

upravljanju države, tako vodni kot kopenski del (Zakon o vodah, 2002).

#9L7BD9( 9GU9=6C( .<U9D9K( J7B<K( – .:;FD67D( M9H<( K( 9GU9=6C( K9HDCT7( :CBCM7(

Žusterna – 4<;7DI( E<( 6C( H9B9=CD9(D7( L9HB7T<( Z<J<E7BD<Y( <D(U9;Z9B98E<Y( B7M:D9M:<A()( K<H<E7(

kopalne vode je vodno telo pomembno, v kolikor se v istem vodnem telesu, kjer je kopalna

K9H7I(D7Y76769(K<;<(9DCMD7VCD67I(E<(F:CTDC69(KLB<K7:<(D7(E7E9K9M:(H9B9=CDC(E9L7BDC(K9HCA(

V našem primeru MC( K9HD9( :CB9( FK;8=7 K( :<Lg( LB<:K9( U9;6C( M( L;CKB7HF69=<U( ME7BD7:<U(

obalnim pasom. V okviru vodnih teles se spremlja ekološko in kemijsko stanje morja, za

48

kar so relevantni drugi parametri, kot pri spremljanju kakovosti vode v rekreativne

namene. Ekološko stanje odraža kakovost strukture in delovanje vodnih ekosistemov morja

in je ovrednoteno s tremi biološkimi elementi kakovosti: fitoplankton, makrofitske alge in

GCD:98E<( DCK;C:CD=7;6<I( E<( 6<Y( L9HL<;769( Z<J<E7BD9( - kemijski in hidromorfološki elementi.

#CU<6ME9( M:7D6C(L7( MC(9^CD6F6C(D7(9MD9K<(9E9B6ME<Y( M:7DH7;H9K(E7E9K9M:<I( E<( KEB6F=F6C69(

prednostne in prednostno nevarne snovi (Agencija RS za okolje, 2010h).

Slika 8: Vodna telesa in merilna mesta programa spremljanja ekološkega in kemijskega

stanja morja

Vir: Agencija RS za okolje, 2010h

#9L7BD9( 9GU9=6C( .<U9D9K( J7B<K( – Strunjan na vzhodu meji na plažo Simonov

J7B<KI(D7(J7Y9HF(L7(D7(E9L7B<8=C(L9H(?<B9(&7;:<D<A()7;7H<(MK96C(;7JMCVD9M:<I(K(H9BV<D<(QIR(

EUI(M9(D7(9GU9=6F(E9L7BDC(K9HC(HKC(U9D<:9;<DT(:9=E<(– >CBC(ME7BC(<D(+CMC=CK(J7B<K(XMB<E7(

7). Ena se nahaja pri Belih skalah in druga v MesC=CKCU( J7B<KFA( #9L7BD9( 9GU9=6C( L9(

dolžini skoraj v celoti sovpada z mejami Krajinskega parka Strunjan, izjema je le okoli 100

m dolg pas (plaža pod Belvederjem) pred rtom Kane, na vzhodni strani, ki je v celoti

antropogeno preoblikovan (betoniran) in se od 9M:7BCT7(9GU9=67(U9=D9(;7JB<EF6CI(7(M9H<(K(

E9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan.

49

Slika 9,(6'@"#'>E+( -.CA"&'JA( .)@.%#A( 5E@.&.>( FA"E>(– Strunjan z nakazanimi monitoring

=.%-A@E

Vir: Interno gradivo Agencije za okolje, 2010

#9L7BD9(9GU9=6C(9JD7=F6C69( :7GBCI(E<(M9(D7UCD6CDC(9GKC8=7D6F( B6FH<(9(E7E9K9M:<(

E9L7BDC(K9HCA(&C(M9(L9M:7KB6CDC(9G(KM:9LF(K(E9L7BD9(9GU9=6CA(49M:7KB6CDC(M9(D7(J7=C:EF(

E9L7BDCT7( 9GU9=67( D7( J7Y9HD<( M:;7D<( K( .:;FD67DF( <D( J7=C:EF( E9L7BDCT7( 9GU9=67( D7(

vzhodni st;7D<( :7E96( J7( D7;7KD<U( E9L7B<8=CU(.<U9D9K( J7B<KA( &7GBC( 6C( H9BVD7( KJH;VCK7:<(

B9E7BD7( MEFLD9M:A( )7T9:9K<:<( U9;7( ML;9:D9( D7UC8=7D6C( 9GKCM:<B7( E9L7B^CU( 9( E7E9K9M:<(

E9L7BDC(K9HC(:C;(ME;GC:<I(H7(M9(L9H7:E<(9(L;CHL<MFI(E<(H9B9=7(9GU9=6C(E9L7D67I(7VF;<;7D<(X(

PraviBD<E(9(E;<:C;<6<Y(J7(9JD7=CK7D6ClI(OPPQÀ

4;<( L;CTBCHF( 9GU9=67( HDC( [[A\AOP[PI( MCU( FT9:9K<B7I( H7( :7GB7I( E<( MC( D7Y767( D7(

KJY9HD<(M:;7D<(E9L7BDCT7(9GU9=67I(D<U7(D7UC8=CDCT7(9GKCM:<B7(9(E7E9K9M:<(K9HCI(=CL;7K(

MC( 6C( E9L7BD7( MCJ9D7( VC( J7=CB7A(3G(KM:9LF( K( E9L7BD9( 9GU9=6C( J( K;Y7( EB<Z9KI( 9G( G9B6( 7B<(

manj urejenih pešpoteh, pa stojijo table uprave krajinskega parka Strunjan, ki opozarjajo,

H7(MC(L9:(KH<;7(:C;I(H7(6C(L;CY9H(D7(E9L7BD9(9GU9=6C(D7(B7M:D9(9HT9K9;D9M:A

50

Slika 10: Fotografija ta)"'?(-E(.F&A%$#'(-.CA"&.(.)@.%#'

Foto: %9:;<=I(OP[P

Besedilo na tabli je napisano v dveh jezikih, v slovenskem in italijanskem, ker na

:CU(9GU9=6F(V<K<(<:7B<67DME7(D7;9HD9M:D7(U7D68<D7A

PQRQR(7ADA>&.J'.JDAS*-'(F&A%E"&.*=E(-.CA"&'JA(.)@.%#A

Kopenski del E9L7BDCT7(9GU9=67(– obalo gradi fliš. Eocenska kamnina sestavljena

<J( LB7M:<( LC8=CD67E7I( B7L9;6CK( <D( E7BE7;CD<:7( T;7H<( ZB<8DC( M:CDC(– klife, ki se razprostirajo

KJH9BV(^CB9:DCT7(E9L7BDCT7(9GU9=67A(.:;FD67DME<(EB<Z(6C(M(MK96<U<(SP(UC:;<(D76K<86<(EB<Z(D7(

Jadranu (Richter, 2005). Kamnine so nastale pred 50 – QP(U<B<69D<( BC:( K( KC=( M:9(UC:;9K(

globokem morju z odlaganjem usedlin številnih podmorskih plazov (Tajder, Herak v

jFUC;I(@7G;9KCÎ(OPPRÀ()D7=<BD9M:<(L9M7UCJDC(MCM:7K<DC(ZB<87(J(D7:7D=D<U(9L7J9K7D6CU(

tak96(L;CL9JD7U9A(%7L9;6<( ML;9:<( ;7JL7H769(K(TB<D9I(E<( 69(9HD787(K9H7A()7(LC8=CD67EC( 6C(

JD7=<BD9I(H7(E9:(9LCEC(8:;B<69( <J(M:CDCI(EC;(M9(G9B6(E9UL7E:D<( <D(9HL9;D<I(D6<Y9K(T;F8=(L7(

nato valovi preoblikujejo v prod in pesek. Kalkarenit pa izstopa kot 2-3 m debela plast v

steni, ali kot porušene skale na obali (Žumer, Gabrovec, 2003).

3G( K<M9ECU( U9;6F( <D( U9=DCU( KC:;F( 9G7B9( 9GB<EF6C( L;9^CM( 7G;7J<677

7Abrazija: Obrus, mehanski proces preoblikovanja kamninske podlage s peskom, prodom

, ki brusi

E7UD<D9( ( <D( <JL9H6CH7( M:CDCA( ,7( KJD9V6F( M:CD( L7( MCI( J7;7H<( L9G9=D<Y( L;9^CM9KI( D7G<;7(

preperelina. Med klifi in morjem je, kot posledica odmikanja stene klifa, nastala abrazijska

ali kamenjem ob v7B9K7D6F(U9;MEC(<D(C;9J<6<(:CE9=e vode - izpodjedanje obale (Lah, 2002, str. 11).

51

:C;7M7(K(9GB<E<(D7;7KDC(L;9HD7:C(<D(T;F8=D7:C(LB7VCI(E<(6C(8<;9E7(H9([P(UA(49DCE9H(D7(;:<Y(

L;9HD7:C(:C;7MC(D<I( :7U(EB<Z<(MCT769(H9(9J<;9U7(K(U9;6CI(J7:9(6C(9GU9=6C(D7(;:<Y(9G(LB<U<(

neprehodno. (Žumer, Gabrovec, 2003).

Slika 11: Flišna stena na rtu Ronek

Foto: %9:;<=I(OP[P

Na sliki 11 vidimo dokaj enakomerno izmenjavanje plasti fliša, ki v tem primeru

potekajo vodoravno. Drugod v zalivih lahko vidimo, da so plasti nagnjene, kar je posledica

HK<T7D67( L9K;867( K( D9:;7D69M:<( H7D78D6C( .B9KCD<6CI( E<( 6C( L9KJ;9=<B9( D<JC( D7;<K9K( L;9:<(

6FT9J7Y9HF(XjFUC;I(@7G;9KCÎ(OPPRÀ(,7(;:<Y(6C(U9=(:9E9K(<D(KC:;9K(D76KC=67I(FMCHB<DC(<D(

prod odnašajo v odprto morje, na golih terasah tako ostajajo le težji kamni in skale, stena

klifa pa je na tem mestu najbolj podvržena abraziji, ki je ponekod oblikovala spodmole.

52

Slika 12,(5-A"A(-A"-AD'&E=A(>(L'*'%'>'@(FA"E>$

Fotog(%9:;<=I(OP[P

,7KL<=D9(L7HB7(ME7B7 E7BE7;CD<:7(K(+CMC=CKCU(J7B<KF(6C(L;<B6FGB6CD7(:9=E7(UD9T<Y(

obiskovalcev. Po mnenju nekaterih naj bi oddajala energijo, prav tako križ na vrhu klifa.

4;9HD7:7(:C;7M7(L7(6C(K(=7MF(E9L7BDC(MCJ9DC(L9BD7(E9L7B^CKA

Morski del E9L7BDCT7( 9GU9=67( MC( ;7JL;9M:<;7( v širini 150 m. Morsko dno se v

E9L7BDCU(9GU9=6F(MLFM:<(H9(TB9G<DC([SIS(UI(M;CHD67(TB9G<D7(L7(6C(aIS(U(X#9BCT7I(OP[PÀ(

?JH9BV( ^CB9:DCT7( E9L7BDCT7( 9GU9=67( MC( L9H( U9;ME9( TB7H<D9( L967KB6769( ;7JB<=D9(

široke kamnite terase. Najširše so ob rtu Ronek in pri Belih skalah (Kolega, 2009). Med

;:9U7( 59DCE( <D( .:;FD67DI( :6A( K(+CMC=CKCU( J7B<KFI( MC( HD9( H9E76( L9=7M<( <D( CD7E9UC;D9(

MLF8=7(<D(6C(H9(TB9G<DC(a(U(XL;<GB<VD9(SP(U od obalne =;:C`(JT;76CD9(<J(CD7ECT7(U7:C;<7B7(

kot sama obala, od tu dalje pa je muljasto s posamezni »otoki« trdnega substrata. Skladno z

dnom sta tukaj razporejeni osnovni vegetacijski obliki; algalna zarast (fital8

8 Fital – skupnost okolja morskega dna, kjer uspevajo rastline in njihove združbe (Richter, 2005, str. 106).

) na trdnem dnu

<D( U9;MEC( ^KC:D<^C( X:;7KD<E`( D7( UFB6FA( 1;FT9H( K( E9L7BDCU( 9GU9=6F( .<U9D9K( J7B<K( –

Strunjan pa trdno dno preide v muljasto že po 40 m od obrežja in se zato travnik razteza v

precej širšem pasu kot med omenjenima rtoma. Na rtih trdno dno preide v mulj šele na

globini 9 m (Turk, 2003). Skalnato morsko dno je poseben ekosistem, ki je v našem morju

redek in zaradi anropogenih dejavnikov ogrožen, zato je prepoznavanje in varovanje tega

9GU9=67(<J6CUDCT7(L9UCD7A(&FH<(U9;ME<(HCB(E9L7BDCT7(9GU9=67(ML7H7 v naravni rezervat

53

.:;FD67DI( E<( 6C( J7K7;9K7D( J( $;CHG9( 9( #;76<DMECU( L7;EF( .:;FD67D( XOPPQÀ( /CL;7K( 6C(

9GU9=6C( J7K7;9K7D9( <D( M9( =B9KC8E<(L9MCT<(K(U9;ME9(HD9(DCH9K9B6CD<I( 6C(K( =7MF(E9L7BDC(

MCJ9DC(U9=(9L7J<:<(D7(HCMC:<DC(J7M<H;7D<Y(LB9K<BA

Vegetacija na sami plaži, M(L;9H9U(<D(T;F8=CU(L9E;<:<(:C;7M<I(D<(L;<M9:D7A(57M:6C(MC(

J7=DC( L967KB67:<( 9G( KJD9V6<Y( EB<Z9KI( 7( BC( D7( HCB<Y( J( U7D6( D7EB9D7I( E<( M9 eroziji manj

izpostavljeni. To lahko lepo vidimo na sliki 11. Na bolj položnih delih se je lahko razvila

:FH<( L;M:I( YE;7:<( L7( L7H7K<DME7( K9H7( 9H:CE7( L9=7MDC6CI( E7;( L9UCD<( FT9HDC( ;7JUC;C( J7(

;7JK96(DCE7:C;<YI(:FH<(CDHCU<=D<Y, rastlinskih vrst.

Slika 13,(4.=.JDASE#A(+'"A(-.CA"&'JA(.)@.%#A(@'+(D=.@(!A&'(E&(H'"E@E(*-A"A@E

Vir: Poje, 2009

.:;UC( MCKC;DC( <D( J7Y9HDC( M:CDC( :C;( ;9G9KC( EB<Z7( L;C;78=7( JD7=<BD7( JH;FVG7(

B<M:9L7HDC( MFGUCH<:C;7DMEC( KCTC:7^<6C( =;DCT7( T7G;7( XSeslerio atumnalis) in ojstrice

(Ostryetum), v njej pa se dokaj pogosto pojavljata tudi bogato razrasla brnistra (Spartium

junceumÌ(E<(MC(L9DCE9H(MLFM:<(L;7K(H9(9GU9=67(G<Gavice in pa povsod prisotni kolen=7M:<(

trstikovec (Arundo donaxÀ(.:;U9(L9G9=6C(;:7(59DE7(6C(8C(L9MCGC6 J7D<U<K9(J(G9:7D<=DCT7(

K<H<E7I( M76( MC( K( :7UE768D6CU( D76MCKC;DC68CU( ;7M:<8=F( U7E<6C( L967KB67:7( :FH<( JD7=<BD<(

evmediteranski vrsti – 67T9H<=D<^7(XArbutus unedo) in mirta (Myrtus communis`(X?FE9K<=I(

[NN[À(h27T9H<=D<^7(H9MCT7(D7(;:F(59DCE(7GM9BF:D9(MCKC;D9(Uejo svojega istrskega areala,

J7(U<;:9(L7( 6C( :9( JCB9(KC;6C:D9( CH<D9( ML9D:7D9(D7Y767B<8=C(K(.B9KCD<6<i( Xr;7GC;I( [N_O(K(

?FE9K<=I( [NN[À( ,7( .:;FD67DMECU( ;:F( D76HCU9( :FH<( Y;7L7K9( :C:<K<^9( XSmilax aspera), v

6CMCDME<Y(UCMC^<Y(L7(K(;HC=<Y(G7;K7Y(J7V7;<(;F6(XCotinus coggygria) (Richter, 2005).

54

Slika 14: Mirta

Vir: Podgornik Reš, 2010

Slika 15,(MAJ.+E%&ETA(

Vir: Drevesnica Podobnikar, 2010

Mirta je zimzelen grm s košato krošnjo, ki v višino in širino doseže dobra dva

UC:;7A(+76YD<(B<M:<(M9(L9H9BT9K7:9(676=7M:<I(GBC8=C=<(<D(:CUD9(JCBCD<A(3H(M;CH<DC(6FD<67(H9(

J7=C:E7( L9BC:67( MC( 9HL<;769( GCB<( ^KC:9K<( J( T9M:<U( 89L9U( L;78D<E9KA( )7D<U<K<( M9( :7Eo

9E;9TB<(L9LE<(E9:(:FH<(8E;B7:D9(=;D<(67T9H7M:<(LB9H9K<A(57M:B<DC(JCB9(H9G;9(L;CD78769(U9=DC(

vetrove (Podgornik Reš, 2010).

27T9H<=D<^7( 6C( J<UJCBCD( T;U( 7B<( U7D68C( H;CK9( J( G7;K<:<U<( 6CMCDME<U<( LB9H9K<A(

]KC:9K<(M9(GCBC(G7;KCA(49MCGD9M:(67T9H<=D<^C(6CI(H7(LBodovi dozorijo leto dni po cvetenju.

&9(L9UCD<I(H7(K(=7MF(6CMCDMECT7(^KC:CD67(9L7J<U9(D7(67T9H<=D<^<(L9BCT(GCB<Y(^KC:9K(:FH<(

;HC=C( H9J9;CK769=C( LB9H9KC( <J( L;C68D6CT7( BC:7A( 4B9H9K<( M9( 9E;9TB<I( 9E9B<( O( Û( ( KCB<E<I(

9;7DVD9( ;FUCD<( H9( ;HC=<I( ;HC=E7M:7( BFL<D7( 6C DCE9B<E9( G;7H7K<=7M:7( X1;CKCMD<^7(

Podobnikar, 2010).

55

Slika 16: Brnistra

Fotog(%9:;<=I(OP[P

>;D<M:;7(;7M:C(D7(<J;7J<:9(M9D=D<Y(BCT7YI(D7(ZB<8D<Y(:BCYA(@;U(K(K<8<D9(UC;<(O(H9(R(UA(

V pomladnih mesecih rumeno cveti in diši po medu (Richter, 2005).

3G;CVDC( ;7M:B<DMEC( JH;FVGC( D7MCB6F6C69( JD7=<BDC( M;CH9JCUMEC( K;M:C( VFVCBEI( E9:( M9(

KCB<E<(8E;V7:I(L7B<=D67E(<D(G9T9U9BE7A(

Veliki škržat (Lyristes plebeius `(MC(DC(L967KB67(KM7E9(BC:9(K(CD7ECU(8:CK<BFA(?C=<D9(

svojega življenja preživi pod zCUB69(E9:( B<=<DE7A(49([S( BC:<Y(L;<BCJC( B<=<DE7( <J(JCUB6C(E9:(

9H;7MCB( 8E;V7:I( E<( L7( V<K<( BC( 8C( CD9( BC:9( X5<^Y:C;I( OPPaÀ(?CB<E<( 8E;V7:( K( K;9=<Y( L9BC:D<Y(

mesecih ustvarja glasen zvok, ki ga proizvaja s posebno membrano v trebušni votlini.

»Pojejo« le samci, ki lahko dosežejo jakost zvoka do 120 dB, kar pa je že zgornja meja

67E9M:<(JK9E7I(E<(69(=B9KCE(B7YE9(L;CDCMC(Xr<E<LCH<7I(OP[PÀ

Navadna bogomolka (Mantis religiosa) se je v zadnjih letih razširila tudi v

D9:;7D69M:( .B9KCD<6C( X5<^Y:C;I( OPPaÀ( 47B<=D67E( XBacillus rossii`( 6C( :<L<=CD( L;CHM:7KD<E(

sredozemske favne (Richter, 2005).

Slika 17: Navadna bogomolka

Vir: Razpet, 2010

56

Slika 18,(GA"E%&#A-

Vir: Weill, 2010

Skozi vse leto klife naseljujejo rumenonogi galebi (Larus michahellis), ki tam

TDCJH<69( 7L;<B7( <D(U767A();7M:C69(H9(aS(Û( <D( M9(D768:CK<B=DC68<( L;CHM:7KD<E<(T7BCG9K(L;<(

D7M( X1344.I( OP[PÀ( ,7( 9G;CV6F( E9L7BDCT7( 9GU9=67( B7YE9( K( L9BC:D<Y( UCMC^<YI(

najpogosteje pa avgusta, opazimo tudi vranjeka (Palacrocorax aristotelisÌ(L:<=7I(E<(6C(UCH(

H;FT<U(:FH<(9HB<=CD(LB7K7BCÂ(4;CY;7D6F6C(MC(J(;<G7U<I(E<(6<Y(B9K<(:7E9I(H7(LB7K7(L9H(K9H9((

(Richter, 2005).

Nadalje se med kopnim in morjem nahaja pršni pas ali supralitoral. To je pas, ki

ga na spodnji strani omejuje plima, na zgornji pa voda s pršenjem. Voda seže v ta pas le ob

U9=DC68CU( K7B9K7D6FI( E9( L;<( B9UB6CD6F( K7B9K( D7M:767( L;8<=( X>7::CBB<I( OPPPÀ( 47M(

zaznamujejo velika dnevna in sezonska nihanja temperature in slanosti. Nihanje

temperature je pribl<VD9( <M:9( E9:( K( DCL9M;CHD<( J;7=D<( 9E9B<^<A( .B7D9M:( D7;7M:C( 9G( L;8CD6F(

U9;67I(UCH:CU(E9( 9G( L7H7K<D7Y(U9=D9(FL7HCA( &7U( M9( MC( J7:9( D7MCB<B7( V<K7( G<:67I( E<( M9(

posebej prilagojena takšnim razmeram.

)7( L;8D<( L7M( M9( JD7=<BDC( MB7D9B6FGDC( ;7M:B<DC( XY7B9Z<:<Ì( KCDdar jih na kopalnem

9GU9=6FI( J7;7H<( E7UD<:C( L9HB7TCI( ME9;76( D<(U9=( J7MBCH<:<I( E76:<( :C( FMLCK769( D7( LC8=CD<Y(

podlagah. Ob vznožju klifov, do kamor še seže prš, lahko najdemo le morski koprc

(Crithmum maritimumÌ(E<(M9(T7(K=7M<Y(FL9;7GB67B<(K(EFB<D7;<=DC(D7Uene in morski oman

(Inula crithmoidesÌ( E<( H9G;9( L;CD787( :FH<( MF89( X5<^Y:C;I( OPPaÀ( >9B6( UD9V<=D9( M9( D7(

E9L7BDCU(9GU9=6F(K(L;8DCU(L7MF(L;<M9:DC(7BTCI(UCH(D6<U<(D76L9T9M:C687(G7DT<67(XBangia

fuscopurpurea), ki naseljuje skale zgodaj pomladi, in lišaji, med katerimi sta najpogostejša

rumena Caloplaca aurantia in Xanthoria parientina :C;( =;D( B<876( Verrucaria adriatica.

3G=7MD9(L7(MC(K(:CU(L7MF(L967KB6769(:FH<(<DMCE:<I(EF8=7;<^C(<D(L:<^CA(X5<^Y:C;I(OPPaÀ(

57

Slika 19: Morski koprc

Vir: Putrle, 2010

Sledi )E)A>E%&E(CA* ali mediolitoralA(&9(6C(9GU9=6C(UCH(LB<U9(<D(9MCE9(<D(6C(L9H(

vplivom rednega nihanja morske gladine. Temu so se prilagodili številni kopenski, kot tudi

morski organizmi. Med njimi so tudi taki, ki so se zaradi nestanovitnega okolja pritrdili na

ME7BD7:9(L9HB7T9I(UD9T<(UCH(D6<U<(L7( <U769(L9UCUGD9(KB9T9(L;<(=<8=CD6F(9G7BCI( M76( MC(

hranijo z organskimi odpadki, ki jih je naplavilo morje (Richter, 2005).

><G7K<=D<( L7M( J7JD7UF6C69( D7MCB67( U9H;9JCBCD<Y( ^CLB6<KEA( +CH( D6<U<( M9(

najpogostejše mikroskopsko majhne Entopysalis granulosa, katere se zajedajo v kamnino

<D(M(:CU(L9KJ;9=769(D6CD9(;7JL7H7D6C(<D(Rivularia mesenterica, ki jo poleti prepoznamo po

mehurjastih tvorbah (Richter, 2005).

3H( 7BT( 6C( D7( E9L7BDCU( 9GU9=6F( K( G<G7K<=DCU( L7MF( D76L9T9M:C687( ;HC=7( 7BT7(

Catenella caespitosa in Gellidium pusillum :C;( JCBCD7( 7BT7( U9;ME7( =;CKCM7( <J( ;9HF(

Enteromorpha, spomladi pa tudi cevasta rjava alga (Scytosiphon simlicissimus) (Richter,

2005).

?JH9BV( ^CB9:DCT7( E9L7BDCT7( 9GU9=67( B7YE9( K( L7MF( G<G7K<^C( D7( KC=6<Y( E7UD<Y( <D(

skalah opazimo nizkega morskega želodka (Chtamalus depressusÌ(;7E7(K<:<=D67E7I(E<(6C(J(

oklepom vedno pritrjen na podlago. Z njimi se prehranjuje do 6 cm dolga babica

sprehajalka (Coryphoblennius galerita), ki lahko pri iskanju Y;7DC(9M:7DC(DCE76(=7M7(^CB9(

na suhem. Tudi polž prilepek (Patella caerulea) ima sposobnost, da se zrakotesno prisesa

D7( L9HB7T9I( ( L9MCGD9( M:;T7B9( K( FM:<Y( L7( UF( 9U9T9=7( Y;7D6CD6C( J( U9H;9JCBCD<U<(

cepljivkami in algami. Breženke (Littorina neritoides) so vsem znani morski polžki, ki,

=CL;7K(<U769(8E;TCI(V<K<69(D7(E9LDCU(<D(MC(K(U9;6C(9HL;7K<69(BC(:7E;7:I(E9(9HB7T769(676=C^7A(

58

V senci med skalami lahko poleti opazujemo hitre pobrežne mokrice (Ligia italica), tudi te

imajo škrge a živijo na kopnem. Najopaznejša pa je gotovo nekaj centimetrov velika

MBFJ7M:7(:K9;G7(;HC=7(E9D6ME7(KC:;D<^7(XActinia equina), ki se nahaja prav na spodnji meji

G<G7K<=DCT7(L7MF(X5<^Y:C;I(OPPaÀ(

+CH(9;T7D<JUCI(E<(M<^C;(V<K<69(K(G<G7K<=DCU(L7MFI(7(MC(M:7BD9(MCB<69(M(L;CU<E7D6CU(

morske gB7H<DCI( ML7H7( E9L7B^CU( L9JD7D7( E9J<^7( =<M:<BE7( XPalaemon serratus), saj

9HM:;7D6F6C( 9HU;B9( E9V9( J( D9T( E9L7B^CK( X5<^Y:C;I( OPPaÀ( .CU( L7( M9H<( :FH<( KC=( K;M:( ;<G(

babic, najmanjša je jadranska babica (Lipophrys adriaticus) ter rakovic, med katerimi je

kosmelj (Eriphia verrucosa`(B7YE9(DCK7;D7(9:;9E9UI(M76(6C(9G9;9VCD7(J(U9=D<U<(EBC8=ami

(Richter, 2005).

Slika 20: Konjska vetrnica

Vir: Mlfsud, 2010

Vegetacija pod morsko gladino je odvisna predvsem od tipa morskega dna,

pojavnost in goM:9:7( V<K7BME<Y( L;CHM:7KD<E9K( L9HK9HDCT7( MKC:7( L7( 6C( KC=( 7B<( U7D6(

M99HK<MD7( 9H( KCTC:7^<6CA( ?FE9K<=( X[NN[`( 6C( L7M9KC( K( ;CJC;K7:FI( 9H( G<G7K<=DCT7( L7MF(

naprej, glede na vegetacijo razdelil v tri pasove:

- »Obalni pas« z bolj ali manj razvitim fitalom,

- srednji s travo porasel pas ter

- zunanji pas muljevitega dna brez vegetacije.

Ker so do meje kopalne vode (150 m) prisotni vsi trije pasovi, sem razdelitev

L9KJCB7( L9( ?FE9K<=FA( 4;K7( HK7( L7M9K7( L7( G<I( H9( TB9G<DC( S( – 10 m lahko uvrstili v

infralitoral, v pas, do kjer še uspevajo morske semenke. Ta je v severnem Jadranu, zaradi

U7D68C( L;9J9;D9M:<I( LB<:KC68<( X>7::CBB<I( OPPPÀ( ,7( 9GU9=6F( ;CJC;K7:7( XU9;ME<( HCB`( 6C(

59

HC:C;U<D<;7D<Y([OQ(;7M:B<DME<Y(<D(V<K7BME<Y(K;M:(X?FE9K<=I([NN[Ì(L9(DCE7:C;<Y(K<;<Y(8C(KC=I(

zato bom omenila samo nekatere.

Fital sovpada s pojavljanjem trdnega dna. Ta je v zgornjem infralitoralu prisoten

KJH9BV( ^CB9:DCT7(E9L7BDCT7(9GU9=67A(.CM:7KB6769(T7(KC=6<( L;9HD<E<I( E<( L;CY76769(K( ME7BCA(

,76JD7=<BDC68<( L;CHM:7KD<E<( Z<:7B7( K( h9G7BDCUi( L7MF( M9( E;CUCD7M:C( <D( H;FTC( CD9^CB<=DC(

7BTC( :C;( U7E;97BTCI( :C( B7YE9( H9B9=7U9( M( L;9M:<U( 9=CM9UA( +CH( D6<U<( 6C( KMCU( D76G9B6(

poznana morska solata (Ulva rigida), ki uspeva tudi v onesnaženem morju. Zelo pogosta

7BT7(K(E9L7BDCU(9GU9=6FI(L7( 6C( ;67K7(7BT7(^<M:9J<;7( XCystosira barbata), ki z dolžino do

CDCT7(UC:;7(K(T9M:<Y(T9JH<=E<Y(9G;78=7(ME7BC(H9(E7:C;<Y(8C(MCVC69(D9TC(E9L7B^CK(X5<^Y:C;I(

2005).

+CH(D76L;CL;9M:C68C(V<K7BMEC(K;M:CI(E<(D7MCB6F6C69(h9G7BD<i(L7M(E9L7BDCT7(9GU9=67I(

M9H<69(MLFVKCA(&CI(;7JB<=D<Y(G7;K(<D(9GB<EI(9G;78=769(Mkale. Nekatere imajo to sposobnost,

H7(M(L9U9=69(CD^<U9K(<D(9;T7DME<Y(E<MB<D(;7J:7LB6769(E7UD<D9I(J7K;:769(MC(K(E7UCDI(H9EBC;(

ta ni popolnoma raztopljen in ostane samo spužva. To so t.i. kamnovrte spužve (Richter,

OPPaÀ( /C( L7( BFED6<=7M:<( E7UD<I( E<( 6<Y( B7Yko najdemo na obali, niso delo spužve, pa so

gotovo školjk. Ena izmed najbolj znanih školjk vrtalk je gotovo morski datelj (Petricola

lithophaga), ki se zavrta tudi v trši apnenec. Ta je danes v Sloveniji in državah Evropske

FD<6C(9T;9VCD7(<D(J78=<:CD7(K;Mta, zato so odvzem iz naravnega okolja in vsa komercialna

ravnanja z njim prepovedana (Agencija RS za okolje, 2010i). Vsem poznana pa je školjka

užitna klapavica ( Mytilus galloprovincialisÌ(E<(K=7M<Y(MCT7(:FH<(K(L7M(G<G7K<^CI(J(9M:;<U<(

robovi pa lahko rani podplate kopalcev. Kopalcem nepriljubljen je tudi morski ježek

(Paracentrotus lividus). Tudi ta se lahko zavrta v trdo kamnino, da ga komaj opazimo.

,7H(:;HD<U(U9;ME<(HD9U(MC(L967KB6769(:FH<(8:CK<BDC(K;M:C(;<GA(/<M:9(9G(9G7B<(B7YE9(K(

jatah opazujemo sardele (Sardina pilhcardus). V jate se združujejo ušate (Oblada

melanura), med najbolj pisane pa gotovo sodi pirka ali pisanica (Serranellus scriba), je

plenilka, ki zavzeto brani svoj življenjski prostor (Richter, 2005).

60

Slika 21: Morski datelj

?<;g(&9U7V<=I(OP[P

Sledi srednji s travo porasel pas, ki pa ni enoten vzdolž celotnega kopalnega

9GU9=67A(1D9( L7MF( L9;7MBCT7( M( :;7K9( 6C( D7K7HD9(UFB67M:9( 7B<( D7(UC6<(UCH( E7UD<:<U( <D(

UFB67M:<UA(&7( 6C( ME9;76( L9L9BD9U7(9LF8=CD(D7(5:F(.trunjan ter skromen na ostalih rtih,

H;FT7=C(L7(6C(K(J7B<K<YA(?(+CMC=CKCU(J7B<KF(MC(:;7KD<E(L;<=DC(D7(a(U(TB9G<DCI(E<(T7(:K9;<:7(

vrsti; prava morska trava (Zostera nana) in trava iz rodu Pinna, na 6m metrih globine se

L;<EB6F=<(8C(E9BCD=7M:7(^<U9H9^C67(XCimodocea nados). Vrste se pojavljajo v vseh travnikih

E9L7BDCT7(9GU9=67A(&;7KD<E(MC(J7EB6F=<(D7(TB9G<D<(približno 9 m, t.j. nekje 150 m od obale

X?FE9K<=I( [NN[Ì( E6C;( L7( MC( J7EB6F=<( :FH<( UC67( 9GU9=67( J7( E9L7D6C( 9JA( LB7K7D6CI( E7;(

pomeni, da v mejah kopalne vode ni zunanjega muljevitega pasu brez vegetacije.

,7(9GU9=6F(>CB<Y(ME7B( MC(Y9U9TCD( :;7KD<E(J7=DC(L967KB67:<(D7(TB9G<D<(\(H9(S(U.

MCH(5:9U(#7DC(<D(>CB<U<(ME7B7U<(MC(L9M7UCJD<(L7M9K<(:;7KC(J7=DC69(L967KB67:<(D7(;7JH7B6<(

80 – 100 m od obale, na globini 5 m X?FE9K<=I([NN[À(

Travnik naseljujejo številne planktonske vrste in drugi nekaj milimetrski

predstavniki živali. Travna kozica (Hippolyte sp.) je ime dobila ravno po okolju kjer živi,

meri pa le 20 mm. Travna vetrnica (Paranemonia cinerea) je z nekaj milimetri naša

D76U7D687( KC:;D<^7( X5<^Y:C;I( OPPaÀ( )( 9HU;B<U<( HCB<( ;7M:B<D( MC( Y;7D<69( :FH<( ;7JD<( =;K<I(

:;7KD<E<(L7(L;CHM:7KB6769(:FH<(J7:9=<8=C(J7(9HB7T7D6C(U;CM:7A(&;7KD<E(6C(V<KB6CD6ME9(9E9B6C(

:FH<( DCE7:C;<Y( 8E9B6E( XBC8=F;67( – Pinna nobilis), glavonožcev te;( UB7H<Y( ;<GA( %C8=F;( 6C(

endemit Sredozemlja in je v Sloveniji zavarovana vrsta, zato ga je prepovedano nabirati.

Sledi zunanji pas muljastega dna brez vegetacije. Tudi ta ni enakomerno

L9;7JHCB6CD( K( ^CB9:DCU( E9L7BDCU( 9GU9=6FA( &7( 6C( L;<M9:CD( UCM:9U7( D7( ME;7jnem robu

kopalne vode. Na rtu Ronek sega od oddaljenosti 100 U(9H(9G7BC(D7L;C6I(K(+CMC=CK(J7B<K(

L7(K(E9L7BD9(9GU9=6C(DC(MCT7(X?FE9K<=I([NN[À

61

&F(MC(J7=DC69(L967KB67:<(L;CHM:7KD<E<(KMCY((K;M:(U9;ME<Y(V<K7B<A(+D9T<(UCH(D6<U<(M9(

na okolje prilagojeni tako, da imajo sposobnost spreminjati barvo. Med takšnimi je najbolj

L;CL;<=B6<K(/;D9;9G<(U9;ME<(B<M:(XSolea kleini). Med napadalci se mnogi zavarujejo tako, da

MC(J7E9LB6C69(K(LCMCEI(L9U7;7D=7M:7(U9;ME7(JKCJH7(X(Astropecten aurantiacus) se podnevi

zakoplje, morska bogomolka (Squilla mantis) pa koplje rove. Rakca upogebija (Upogebia

sp.`(;CHE9(M;C=7U9(D7(L9K;86FI(M76(:7(L;CG<K7(K(UFB6FA(+FB67M:9(HD9(6C(L;7K(:7E9(V<KB6CD6ME<(

L;9M:9;( UD9T<Y( K;M:( G7G<Î( U9;ME<Y( KC:;D<^( ;7JD<Y( 9GB<EI( MLFVCKI( E7=6C;CL9K( <D( 8E9B6EA(

Mehko dno je pašnik jatam cipljev (Mugil sp.) in progastim trljem (Mullus surmuletus), ki

MC(Y;7D<69(J(U7B<U<(DCK;C:CD=7;6<I(E<(M9(J7E9L7D<(K(UCYE9(HD9(X5<^Y:C;I(OPPaÀ

PQRQU(VE+D.J'.JDAS*-'(F&A%E"&.*=E(-.CA"&'JA(.)@.%#A

*<H;9TC9T;7ZMEC( JD7=<BD9M:<( 9GU9=67( kopalne vode izhajajo iz hidrogeografskih

lastnosti Tržaškega zaliva in zaledja (poglavje 2). Dejstvo je, da se voda v plitvejših delih

T<GB6C(H;FT7=C( <D(H7( <U7(KM7E(J7B<K(MK969(H<D7U<E9I(7( ;7J<ME7K(H<D7U<EC(T<G7D67(U9;MEC(

vode v tako ozkem pasu kopalne vode nimamo.

V 150 metrskem pasu kopalne vode se glavni tokovi, ki narekujejo gibanje vode,

ravnajo po vetru in plimovanju. Ti se zaradi vetra gibajo od severovzhoda do jugovzhoda.

Najpogostejša smer tokov je proti zahodu, ven iz zaliva in dosežejo hitrost KC=(E9:(PIR(UeMI(

L9KL;C=D7(67E9M:(:9E7(L7(<U7(K;CHD9M:(PI[\(– 0,17 m/s (Morska biološka postaja, 2010).

Slanost morja je najmanjša poleti (34, 1 ‰ v Piranskem zalivu). Temperatura pa od

M;CH<DC(6FD<67(H9(J7=C:E7(9E:9G;7(DC(L7HC(L9H(OP(ºC, julija in avgus ta pa lahko doseže tudi

OS( <D( KC=( M:9L<D6(Celzija. Julija leta 2010 so zabeležili rekordne temperature, 30,40 ºC

X/C;UCB6(<D(4C:CB<DI(OP[PÀ((

Prozornost se giblje med 6 in 8 m in le redko preseže 10 m (Kolbezen v Plut, 2000,

196). Zaradi muljastega dna je kalnost velika.

?( L9KL;C=6F( ( ;7JB<E7( UCH( LB<U9( <D( 9MCE9( D<( KC=67( 9H( \P( Û( X4BF:I( OPPPÌ( 7( 6C(

dovolj, da na mestih, kjer je prodnata terasa ozka, to popolnoma zalije.

62

:"!#&0.8&)(#(*+(,-/#3(0%.)/4%#(*+(,-%#

)7(KLB<KD9(9GU9=6C(KCB67(J7(KMC(E9L7BDC(K9de na morju enoten 300 m širok obalni

pas in 700 m pas morja od obale kopalne vode.

Slika 22,(6'@"#'>E+(>C"E>&'JA(.)@.%#A(-.CA"&'JA(.)@.%#A(5E@.&.>(FA"E>(– Strunjan

Vir: Interno gradivo Agencije RS za okolje

)(B<D<69(=;DC(G7;KC(6C(D7(E7;:<(9JD7=CD9(E9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan,

J(B<D<69(K<69B<=DC(G7;KCI(L7(KLB<KD9(9GU9=6C(E9L7BDCT7(9GU9=67A

PQUQR((G.='&TEA"&E(>EDE(.&'*&AW'>A&#A(>(>C"E>&'@(.)@.%#$(E&(.T'&A(&#EI.>'JA(

vpliva na kakovost kopalne vode

?( KLB<KDCU( 9GU9=6F( E9L7BDCT7( 9GU9=67( .<U9D9K( J7B<K( – Strunjan ni prisotnih

<JB<K9K( ;CE( <D( <JLFM:9K( 9HL7HD<Y( K9H7I( L;7K( :7E9( D7( KLB<KDCU( 9GU9=6F( D<( T9ML9H7;ME<Y(

HC67KD9M:<I( E<( G<( J( 9HL7HE<( 9DCMD7VCK7BC( 9E9B6CI( L;<( L;CTBCHF( 9GU9=67( D<( G<B9( 9L7J<:<(

9HB7T7B<8=( <D( EC;( 9GU9=6C( M9H<( UCH( 9G=F:B6<K7( 9GU9=67( L;CHK<HCK7UI( H7( D<( L9HJCUD<Y(

63

;CJC;K97;6CK(DCK7;D<Y(MD9K<A(+9VD<(K<;<(9DCMD7VCD67(E9L7BDC(K9HC(<J(KLB<KDCT7(9GU9=67(M(

E9LCDMEC(M:;7D<( M9(K(D78CU(L;<UC;F(D7MBCHD6<g( <J(EUC:<6M:K7I(L9J<H7D<Y(9GU9=<6I(D7;7KD<(

viri onesnaženja ter padavine z vnosi iz atmosfere.

Kopalno vodo pa ogrožajo tudi viri onesnaženja z morja. Sem sodi predvsem

B7H<6ME<(L;9UC:I(;CE;C7:<KD7(LB9K<B7(<D(<JB<K<(T9;<K(<D(DCK7;D<Y(MD9K<(9G(U9;CG<:D<Y(DCM;C=7Y(

na morju.

#9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan torej ogrožajo L;CKB7HF69=<(DC:9=E9KD<(

viri. Te pa je, J7;7H<( ;7JL;8CD9M:<( <D( KM:9L7( K( E9L7BD9( K9H9( ME9J<( ;7JB<=DC(UCH<6C( XL;M:I(

voda, zrak), težko evidentirati in reducirati.

6.2.1.1 Kmetijstvo in ocena možnost onesnaženja

?( KLB<KDCU( 9GU9=6F( E9L7BDCT7( 9GU9=67( Simonov zaliv – Strunjan je delež

9GHCB9K7BD<Y(EUC:<6ME<Y(L9K;8<D(KC=6<(E9:(M<^C;(K(9G7BDCU(L7MF(#9L;MECT7(L;<U9;67A(?C=(

E9:( L9B9K<^7( 9JCUB67( KLB<KDCT7( 9GU9=67( 6C( D7UCD6CD7( EUC:<6ME<( ;7G<( XMB<E7( OaÀ( 3H(

9GHCB9K7BD<Y(EUC:<6ME<Y(JCUB6<8=(K(KLB<KDCU(9GU9=6F(E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(

– Strunjan krepko prevladujejo nasadi oljk, nekaj je vinogradov, sledijo trajne rastline na

njivskih površinah9

&7E9(9B6E7(E9:(:;:7(<U7:7(D7(:CU(9GU9=6F(D7;7KDC(L9T96C(J7(FMLC8D9(;7M:A(?CDH7;(

je za pove=7D9(LB9HD9M:(L9:;CGD9(J(TD96CD6CU(K( :B7(KD787:<(Y;7D<B7( :C;(MC(M(8E;9LB6CD6CU(

G9;<:<(L;9:<( 8E9HB6<K^CUI(E<(FD<=F6C69(L;<HCBCE(7B<( JU7D68769(D6CT9K9(E7E9K9M:A(4;7K( :7E9(

E9:(D7(9GU9=6F(^CB9:DC(.B9KCD<6C, MC(:FH<(D7(:CU(9GU9=6F(L9MBFVF6C69(:7E9(9;T7DME<Y(E9:

mineralnih gnojil (Sušin, 2002). Zaradi slabo prisotne živinoreje v Koprskem primorju, je

KC=67(L9;7G7(FUC:D<Y(TD96<BA(,C(TBCHC(D7(<JK9;(7B<(K;M:9(B7YE9(L;CKCB<E7(;7G7(TD96<B(MB7G9(

vpliva okolje, na osiromašenje naravnega rastja, na onesnaženje podzemnih in površinskih

voda, spiranje pognojenih kmetijskih površin pa lahko vpliva tudi na kakovost kopalne

K9HCI( K( E9B<E9;( MC( :7( D7Y767( K( GB<V<D<A( 4;9GBCU( J7( 9E9B6C( <D( =B9KCE7( L;CHM:7KB6769( :FH<(

škropiva za zatiranje škodljivcev, zlasti tista, ki vsebujejo baker, svinec, arzen…(Sušin,

2002).

ter trajni travniki.

,7(M:;U<Y(ZB<8D<Y(L9G9=6<Y(FMLCK769(MB7G9(;7JK<:C(L;M:<(– regosoli, na položnejših pa

leptosoli in kambosoli ter antropogeno obdelane prsti antrosoli. Slednji dve sta prisotni na

9 Trajne rastline na njivskih površinah so povr8<DCI(D7(E7:C;<Y(M9(H;CKCMD<^CI(J7;9H<8=7(L9HB7TI(:;MD<^CI(D7M7H<(U7:<=D<Y(;7M:B<DI(D7M7H<(9E;7MD<Y(:;76D<Y(;7M:B<D(J7(KJT969(;CJ7DCT7(^KC:67I(:;76D7(JCB<8=7(<D(:;76DC(JCBCD67HD<^C((šparglji,...) (Ministrstvo za kmetijstvo…, 2010).

64

9GU9=6<YI( E6C;(T96<69(9B6EC( <D(K<DME9( :;:9( X%9K;CD=7EI([NNPÀ(@;C( J7( J;7=DC( <D(L;CLFM:DC(

prsti, J7:9( 6C( L;9D<^7D6C( 9DCMD7V<B( ME9J<( L;M:( 9U9T9=CD9I( 7( 6C( E7UD<DME7( L9HB7T7(

nepropustna oz. slabo propustna. Fliš sicer velja za nepropustno kamnino, a je zaradi

nehomogene sestave mehansko slabo odporna in dokaj hitri prepereva. Po razpokah,

špranjah med plastmi in prelomih si lahko voda, ki je morebiti onesnažena s fosfati, nitrati

in pesticidi iz kmetijstva, utre pot do kopalne vode.

?(E9B<E8D<(UC;<I(7B<(=C(MLB9YI(G9H9(9DCMD7V<B710

?C;6C:D9M:( 9DCMD7VCD67( E9L7BDCT7( 9GU9=67( .<U9D9K( J7B<K( – Strunjan, s strani

kmetijske rabe tal n7(KLB<KDCU(9GU9=6FI(MC(JH<(U76YD7 iz dveh razlogov. Prvi je ta, da je v

L9BC:D<Y( UCMC^<Y( K( =7MF( E9Lalne sezone padavin sorazmerno malo X6FB<6ME7( E9B<=<D7(

padavin v Portorožu je leta 2009 znašala 21 mm/m²) X.:7:<M:<=D<(F;7H(5.I(OP[P`(<D(je tako

pronicanje minimalnoI( YE;7:<( L7( M9( K( :CU( =7MF( K<M9EC( :CULC;7:F;CI( M9D=D9( MCK7D6C( 6C(

D76U9=DC68C( <D( :7E9( 6C( CK7potranspiracija

iz kmetijstva v vplivnem 9GU9=6F((

vplivala D7( E7E9K9M:( E9L7BDC( K9HCI( L7( 6C( 9HK<MD9( L;CHKMCU( 9H( D7=<D7( :;7DML9;:<;7D67I( M(

E7:C;<U(6C(L9KCJ7D<Y(KC=(HC67KD<E9KA(3DCMD7V<B7( B7YE9(L;CY76769(K(E9L7BD9(K9H9(D7(KC=(

D7=<D9KI(G9H<M<(M(L9K;8<DME<U(9H:CE7D6CUI(M(L;9D<^7D6CU(ME9J<(L;M:(<D(E7UDino in tako s

L9HL9K;8<DME<U<(<J:9E<(7B<(J(C;9J<69(L;M:<A(?M<(D7=<D<( :;7DML9;:<;7D67(M9(K(:CMD<(L9KCJ7K<(J(

D7MBCHD6<U<( HC67KD<E<g( E9B<=<D9( <D( <D:CDJ<:C:9( L7H7K<DI( HCGCB<D9( <D( M:;FE:F;9( L;M:<I( K;M:9(

kamnine, naklonom površja, vrsto in gostoto vegetacije, oddaljenostjo od kopalne vode ter

vrste in sestave onesnažil.

11

10 Onesnaževalci (onesnažila) morja so snovi, ki kakorkoli škodujejo živemu svetu v morju, ogrožajo =B9KC8E9(JH;7K6CI(J7K<;769(9JA(L;CL;C=F6C69(HC67KD9M:<(D7(U9;6F(X;<G<8:K9(<D(U7;<EFB:F;7`(:C;(L9MB7G8F6C69(E7E9K9M:(<D(L;<KB7=D9M:(U9;67A(&7E9(6C(49:9=D<E(X[NNSÌ(9DCMD7VCK7BDC(MD9vi razdeli v štiri osnovne skupine: BCGHC=<(HCB^<(X<JK9;(M9(;7JB<=D<(<JLFM:<(<D(ML<;7D6CÌ(;7JT;7HB6<KC(9;T7DMEC(MD9K<(<D(Y;7D<B7I(E<(KC=<D9U7(KLB<K769(D7(E7E9K9M:(U9;67(L9M;CHD9I(:9EM<=DC(MD9K<I(E<(M9(B7YE9(DC9;T7DMEC(7B<(9;T7DMECI(L9T9M:9(:CVE9(razgradlj<KC(<D(H9BT9(=7M7(9Y;7D6769(M:;FLCD9M:I(U<E;99;T7D<JU<(;7JB<=D<Y(:<L9KI(E<(M9(K(9HLB7E7Y(<D(K(ML;7D<(JCUB6<(9G<=76D9(L;<M9:D<(K(KCB<ECU(8:CK<BFA

v poletnih mesecih najvišja. XL9KL;C=D7(UCH(

leti 1971 in 2000 v juliju v Portorožu je potencialna evapotranspiracija znašala 163 mm)

(Agencija RS za okolje, 2010j). 1;FT<( ;7JB9T( L7( 6C( :7I( H7( 6C( ^CB9:D9( 9GU9=6C( .B9KCD<6C(

H9B9=CD9(E9:(;7DB6<K9(9GU9=6C(<D(6C(KD9M(DCK7;D<Y(MD9K<(<D(;7M:B<DME<Y(Y;7D<B(K(:B7(9UC6CDo

z mejnimi vrednostmi, ki ne škodujejo okolju (Uredba o vnosu snovi…, 2004). Hkrati pa je

11 Evapotranspiracija (ET) je prehajanje vode v obliki vodne pare z zemeljske površine in skozi listne reže ras:B<D(K(9J;7=6CA(49:CD^<7BD7(CK7L9:;7DML<;7^<67(X'&9`(6C(E9B<=<D7(K9HCI(E<(6C(<JYB7LCB7(<J(;CZC;CD=DC(;7M:B<DC(<D(:7BA(4;<KJC:7(;CZC;CD=D7(L9K;8<D7(6C(7E:<KD9(;7M:9=7(:;7K7I(E<(L9L9BD9U7(L;CE;<K7(:B7(<D(6C(J7H9M:D9(preskrbljena z vodo, ima višino 0.12 m, površinsko upornost 70 s/m in albedo 0.23.)7(<J;7=FD('&9(6C(FL9;7GB6CD7(4CDU7D-Monteithova metoda, ki upošteva naslednje meteorološke ML;CUCDB6<KECg(:CULC;7:F;9(J;7E7I(;CB7:<KD9(J;7=D9(KB7T9I(Y<:;9M:(KC:;7(<D(M9D=D9(MCK7D6C(X"TCD^<67(5.(J7(okolje, 2010j).

65

D7( 9GU9=6F( #9L;MECT7( L;<U9;67I( K( J7HD6<Y( BC:<YI( 9L7J<:<( :;CDH( D7;78=7D67( CE9B98ECT7(

kmetovanja (Podmenik Adam, 2008).

Možno je tudi površinsko spiranje onesnažil iz kmetijskih površin ob nalivih, kjer

KCB<E( D7EB9D( 9U9T9=7( Y<:;9( 9H:CE7D6C( <D( M( :CU( H9M:9L( 9DCMD7V<B( H9( E9L7BDC( K9HCA("( G<(

tukaj zopet izpostavila razlog iz prejšnjega odstavka o varstvu ;7DB6<K<Y( 9GU9=<6( :C;(

HC6M:K9I(H7(BC(L;<GB<VD9(:;C:6<D7(9JCUB67(KLB<KDCT7(9GU9=67(T;7K<:<;7(D7(MCKC;D9(M:;7DI(:A6A(Y(

E9L7BD<(K9H<A(?C=6<(HCB(KLB<KDCT7(9GU9=67(D7U;C=(T;7K<:<;7(D7(6FVD9(<D(J7Y9HD9(M:;7D(L;9:<(

Strunjanski dolini in Strunjanu. Hkrati pa robovC( <D(L9B9VDC(HCBC(EB<Z9K(L9;78=7(D7;7KD9(

;7M:6CI(E<(J7H;V<(HCB(U9;CG<:<(9DCMD7VCDC(L7H7K<DMEC(K9HCI(E<(L;<:C=C(M(EUC:<6ME<Y(L9K;8<DA

Oddaljenost kmetijskih površin je relativno velika, saj se te nahajajo nad klifi, ki

segajo tudi 80 m visoko, izjema je skr76D<(KJY9HD<(HCB(KLB<KDCT7(9GU9=67I(E<(6C(L9B9VDC68<(

in kmetijske površine sežejo dosti nižje, le nekaj 10 m do kopalne vode. Tam bi bila

KC;6C:D9M:(9DCMD7VCD67(<J(EUC:<6M:K7I(L9MCGC6(9G(D7B<K<YI( B7YE9(KC=67I(7(T;C(J7(U7D68<(HCB(

KLB<KDCT7(9GU9=67I(J7:9(G<(morebitno onesnaženje bilo le lokalne in kratkotrajne narave.

N7(LB7V<(L9H(>CBKCHC;6CU(L7(6C(:FH<(<JK<;(MB7HEC(K9HCI(E<(6C(L9(UDCD6F(H9U7=<D9K(H9G;C(

E7E9K9M:<I( M76( 69( DCE7:C;<( L<6C69I( 7( L;<( :CU( DC( G<( <JEB6F=<B7(U9VD9M:<( L967K7( 9DCMD7VCD67(

tega izvira zarad<(EUC:<6M:K7I(KM76(DC(K(=7MF(TD96CD67(<D(8E;9LB6CD67A(

Iz zgoraj navedenih razlogov ocenjujem, da je možnost onesnaženja kopalne vode v

E9L7BDCU( 9GU9=6F( .<U9D9K( J7B<K( – Strunjan, s strani kmetijske rabe tal na vplivnem

9GU9=6FI(;CB7:<KD9(U76YD7A(?MCE7E9;(La ne smemo pozabiti možnosti, da se kmetovalci ne

držijo omejitev pri uporabi gnojil in škropiv.

66

Slika 23,(!AD=A(DA)'(=A"(>(>C"E>&'@(.)@.%#$(-.CA"&'JA(.)@.%#A(5E@.&.>(FA"E>(5=D$&#A&C" %# CA 'J %# &#

Vir: Podlaga MKGP - GERK, 2010, izHCB7K7(%9:;<=I(OP[P

6.2.1.2 Pozidane površine in ocena možnosti onesnaženja

@B7KD<( K<;( 9DCMD7VCD67( <J( L9J<H7D<Y( L9K;8<D( K( KLB<KDCU(9GU9=6F( XG<K7BDC( CD9:C(

M:7BDC( D7MCB<:KCI( :F;<M:<=D<( 9G6CE:<( :C;( 9G6CE:<( H;FT<Y( HC67KD9M:<`( M9( E9UFD7BDC( 9HL7HDC(

vode, ki so proizvod prebivalcev in turistov.

@9M:9:7(L;CG<K7BM:K7(6C(D76KC=67(K(9G=<D<(-J9B7(<D(JD787(aQ_(L;CG<K7B^CKeEUsI(MBCH<(

4<;7D( J(RNP(L;CG<K7B^<e( EUs( :C;(#9LC;( J([\R(L;CG<K7B^<e( EUs( X.:7:<M:<=D<(F;7H(5.I(OP[PÀ(

Kljub temu, da je obremenjenost obalnega obmo=67( M( M:;7D<( L9MCB<:KC( K<M9E7I( 6C( D7(

KLB<KDCU(9GU9=6F(;7JUC;9U7(D<JE7A(/C(FL98:CK7U9I(H7(6C(K(KLB<KDCU(9GU9=6F(L;<GB<VD9(

2012

12 0:CK<BE7(6C(L;<GB<VD7I(M76(M:;7DMEC(UC6C(KLB<KDCT7(9GU9=67(D<M9(J7=;:7DCI(YE;7:<(L7(6C(KC=(9G6CE:9K(D7(UC6<(UC6C(KLB<KDCT7(9GU9=67A

hišnih naslovov in da je na vsakem naslovu stalno naseljenih prebivalcev 4, je gostota

67

poseljenosti le 16 prebivalcev/km². Seveda sC(8:CK<BE7(H;7M:<=D9(L9KC=7(K(=7MF( :F;<M:<=DC

sezone.

49(GCMCH7Y(TA(0F;BC( <J(#9UFD7BC( -J9B7(D76(G<(KM<(9G6CE:<(J7Y9HD9(9H( :F;<M:<=DCT7(

naselja Belvedere do meje J( 9G=<D9( 4<;7DI( E9UFD7BDC( 9HLB7EC( JG<;7B<( K( T;CJD<^7YA( ,7(

KLB<KDCU( 9GU9=6F( L;<GB<VD9( a( Y<8D<Y( D7MB9K9K( D<( L;<EB6F=CD<Y( D7( 67KD<( E7D7B<J7^<6ME<(

M<M:CUA( @;C( J7( D7MCB6C( 19G;7K7( K( 9G=<D<( -J9B7I( E<( 8C( KCHD9( D<U7( K( ^CB9:<( JT;76CDC(

E7D7B<J7^<6MEC( <DZ;7M:;FE:F;CA( 1CB( KLB<KDCT7( 9GU9=67I( E<( ML7H7( K( 9G=<D9( 4<;7DI( L7( 6C( VC(

L;<EB6F=CD( D7( D9K9( E7D7B<J7^<6ME9( 9U;CV6CI( E<( 6C( MLCB67D9( D7( ^CD:;7BD9( =<M:<BD9( D7L;7K9(

4<;7DA(?JY9HD<( HCB( KLB<KDCT7( 9GU9=67I( KEB6F=D9( M( :F;<M:<=D<U(D7MCB6CU(>CBKCHC;C, pa je

L;<EB6F=CD( D7( 67KD9( E7D7B<J7^<6ME9( 9U;CV6CI( E<( 6C( MLCB67D9( D7( ^CD:;7BD9( =<M:<BD9( D7L;7K9(

Koper.

Ker je v Sloveniji dov9B6CD9(FL9;7GB67:<( BC(DCL;C:9=DC(T;CJD<^CI(L;CHK<HCK7U, da

so objekti v vplivnem 9GU9=6F(E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan opremljeni s

temi, in ker so te praviloma nepropustne, ni iztoka v okolje. Iz tega sledi, da na tem

9GU9=6F( L;CG<K7BM:K9( DC(obremenjuje okolja in kopalne vode s komunalnimi odpadnimi

K9H7U<A( &9( 6C( M<^C;( 9E9B6F( L;<67JCD( D7=<D( JG<;7D67( E9UFD7BD<Y( 9HL7HD<Y( K9HI( 7( M9(

DCL;C:9=DC(T;CJD<^CI(J7;7H<(L9T9M:CT7(L;7JD6CD67(M(M:7D<(E9UFD7BD<Y(MBFVGI( :FH<(D76H;7V6<(

D7=<DA( -J( :CT7( K<H<E7( L7( 6e možno sklepati, da morebiti kdo ne upošteva pravil o

DCL;CLFM:D9M:<( T;CJD<^( <D( B7YE9( hD7( =;D9i( 9HK767( E9UFD7BDC( 9HL7HDC( K9HC( K( 9E9B6CA(

*E;7:<( L7( 9GM:767( U9VD9M:I( H7( T;CJD<^C( DC( :CMD<69( L9L9BD9U7( <D( M( :CU( 9U9T9=769(

pronicanje v tla. Tudi tukaj ocenjujem, da je verjetnost onesnaženja s strani prebivalcev oz.

L9J<H7D<Y(9GU9=<6(J7DCU7;B6<K7I :CUF(G9:;F6C(:FH<(HC6M:K9I(H7(KCB<E(HCB(KLB<KDCT7(9GU9=67(

sodi v Krajinski park Strunjan, kjer je za vsako gradnjo potrebno dobiti naravovarstveno

soglasje (Uredba o Krajinskem parku…, 2004).

6.2.1.3 Turizem in ocena možnosti onesnaženja

Zaradi slabega dostopa do morja (klifi) in naravovarstvenih ukrepov (krajinski

L7;EÌ( 6C( KCB<E( HCB( KLB<KDCT7( 9GU9=67( E9L7BDCT7( 9GU9=67( .<U9D9K( J7B<K( – Strunjan

neposeljen. Turizem je priM9:CD( BC( D7( ME;76DCU( KJY9HDCU(HCBF( KLB<KDCT7( 9GU9=67I( E6C;(

stoji hotel in kamp Belvedere, ter na zahodnem delu, kjer je hotel Terme Krka Strunjan ter

DCE76( U7D68<Y( L9=<:D<8E<Y( 7L7;:U76CK( K( 9E9B<^<( M:;FD67DMECT7( E;<V7A( V objektih

namenjenim turizmu v vplivnCU(9GU9=6F(E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan je

L;9M:9;7(J7(9E9B<([OPP(T9M:9K(X-B<=(&9L<=I(OP[PW(2FT9K<dI(OP[PÀ()7MCHCD9M:(6C(K(L9BC:D<Y(

68

UCMC^<Y( [PPf( X-B<=(&9L<=I( OP[PÌ( ;7JCD( E7UL7(>CBKCHC;CI( E6C;( 6C( J7MCHCD9M:( 9E9B<( aPf(

X2FT9K<dI(OP[PÀ

Res je, H7(:F;<JCU(KLB<K7(D7(L9KC=7D6C(E9UFD7BD<Y(9HL7HD<Y(K9HI(M( :CU(D7(KC=69(

9G;CUCD<:CK(E7D7B<J7^<6MECT7(M<M:CU7(:C;(M(:CU(L9KCJ7D<U(KC=6<U(<JLFM:9U(9HL7HD<Y(K9H,

7( M9( K( D78CU(L;<UC;F( KM<( 9G6CE:<( D7UCD6CD<( :F;<JUF(L;<EB6F=CD<( D7( 67KD9(E7D7B<J7^<6ME9(

omrežje, k<( K9H<( D7( D9K<( =<M:<BD<( D7L;7K<( M( M:9LD69( =<8=CD67( NP( f( X.B9KCDME7( :<ME9KD7(

agencija, 2010). Zato ocenjujem, da ni verjetnosti onesnaženja kopalne vode zaradi

komunalnih odpadnih vod s strani turizma.

?(=7MF(E9L7BDC(MCJ9DC(L7(B7YE9(E9L7B^<(E9L7BD9(K9H9(9Trožajo neposredno.

Nosilna zmogljivost13 LB7VC(D7(E9L7BDCU(9GU9=6F(.<U9D9K(J7B<K(- Strunjan ni presežena,

saj je zgornji prag normativa 10 m², spodnji pa 6 m² na kopalca14

@BCHC( D7( KCB<E9M:( E9L7BDCT7( 9GU9=67( <D( M9;7JUC;D9( U7BCT7( 8:CK<B7( E9L7B^CK(

9^CD6F6CUI(H7( 6C(E9B<=<D7(DCL9M;CHDCT7(9DCMD7VCD67(E9L7BDCT7(9GU9=67( M( M:;7D<( :F;<M:9K(

majhna. Pri tem ne gre zanemariti možnosti, da lahko fekalno onesnaženje majhnega

9GMCT7I(=C(MC(:7(D7Y767(K(D78<(DCL9M;CHD<(GB<V<D<I(L9KJ;9=<(9EFVGC(=;CKCM67(7B<(H<Y7BA(

(Regionalna

M:;7:CT<67lIOPP\À(#9L7B^CK( 6C( D7( :7E9( KCB<ECU( 9GU9=6F( M9;7JUC;D9(U7B9 ( 200 – 300

E9L7B^CK( D7( QIR( EU( H9BTCU( E9L7BDCU( 9GU9=6FÀ( ?CDH7;( B7YE9( :FH<( U76YD9( 8:CK<B9(

kopalcev vpliva na lokalno onesnaženje; z odmetavanjem odpadkov, ki v veliki meri ne

KLB<K769( D7( E7E9K9M:( E9L7BDC( K9HCI( 7( EK7;<69( D6CD9( L;<KB7=D9M:I( DCE7:C;<( 9HL7HE<( L7(pri

;7JL7H7D6F(B7YE9(K(9E9B6C(L;CD78769(:9EM<=DC(MD9K<I(DL;A(^<T7;C:D<(9T9;E<(X47B7:<DFMI(OPPSÌ(

M( E;CU7U<(J7( M9D=CD6CI( E<( KMCGF6C69(ECU<=DC( Z<B:;CI( J(F;<D<;7D6CU( <D(9HK767D6CU(GB7:7( K(

kopalno vodo, s spiranjem potu, s spiranjem sluznice nosu, ust in žrela lahko v kopalno

vodo vnesejo bakterije in viruse.

6.2.1.4 Naravni viri in ocena možnosti onesnaženja

&FH<( H9T767D6C( D7( 9GU9=6F( <JKCD( =B9KC8E<Y( L9MCT9K( B7YE9( L9KJ;9=<( 9DCMD7VCD6C(

kopalne vode. Med naravne vire onesnaženja sodijo: vir onesnaženj živalskega izvora,

kamor spadajo njihovi iztrebki in mrhovina, vir onesnaženja rastlinskega izvora, kamor

prištevamo odmrle dele rastlin oz. njihovo razkrajanje ter vir onesnaženja iz prsti. Prva dva

vira sta organskega izvora in sta sicer biorazgradljiva, a lahko, še posebej mrhovina,

13 ,9M<BD7(JU9TB6<K9M:(9E9B67W(6C(E;<:C;<6(M(E7:C;<U(MC(H9B9=7(8C(ML;C6CUB6<K9(8:CK<B9(B6FH<(D7(DCE9(CD9:9(okolja, ali še sp;C6CUB6<KC(=B9KCE9KC(L9MCTC(K(9E9B6CI(E<(8C(DC(HCT;7H<;769(9E9B67A14 #9L7B^7(K(:CU(9HM:7KEF(CD7=<U(M(:F;<M:9UA

69

DCT7:<KD9(KLB<K7(D7(E7E9K9M:(E9L7BDC(K9HCA(4;<(TD<:6F(MC(D7U;C=(ML;98=769(M:;FLCD<(LB<D<(<D(

MD9K<I(E<(D7:9(L;9D<^769(K( :B7I( 7B<(L7( MC( M(L9U9=69(L7H7K<D(L9K;8<Dsko stekajo v kopalno

vodo.

@BCHC(D7(:9I(H7(6C(KLB<KD9(9GU9=6C(E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan

H9E76(DCL9MCB6CD9I(:7U(D76HCU9(8:CK<BDC(;7M:B<DMEC(<D(V<K7BMEC(K;M:C(XL9TB7K6C(aAOA[À(?C=6<(

HCB(E9L7BDCT7(9GU9=67(L9E;<K7(EFB:F;D9( <D(D7;7KD9(;7M:6C, predvsem listopadnih vrst. Te

odvržejo listje jeseni, izven kopalne sezone, a kljub temu mislim, da pri tem ne gre za take

E9B<=<DC(9HL7HDCT7(9;T7DMECT7(U7:C;<7B7I(H7(G<( :9(F:CTD<B9(KLB<K7:<(D7(E7E9K9M:(E9L7BDC(

vode. Na kakovost vode bi lahko vplivale ve=6C( V<K7BMEC( K;M:CI( E<( 6<Y( L;<( L;CTBCHF(

E9L7BDCT7(9GU9=67(<D(D6CT9KCT7(KLB<KDCT7(9GU9=67(D<(G<B9(J7MBCH<:<A(+CH(KC=6C bi uvrstila

le ptice, posebej galebe, ki so si klife vzeli za svoj dom. Njihova trupla pogosto ležijo na

prodnati terasi v neposredni bližini kopalne vode, hkrati pa je na mestih, kjer ni veliko

ljudi, polno njihovih iztrebkov.

Ocenjujem, da obstaja možnost lokalnega onesnaženja zaradi živalskih iztrebkov in

E7H7K;9KA( %9E7BDCT7( J7:9I( EC;( T;C( J7( KCB<E9( 9GU9=6CI( L9LFB7^<67( T7BCG9K( L7( D<( :7E9(

8:CK<B=D7I( H7( G<( J( D6<Y9K<U( KLB<K9U( G<B7( KJ;9E( MB7G<( E7E9K9M:<( ^CB9:DCT7( E9L7BDCT7(

9GU9=67A

4;M:I( :FH<(=C(D<(TD96CD7I(KMCbuje organske snovi odmrlih delov rastlin in živali ter

minerale, ki so sestavni del vsake prsti. V prsti pa se lahko zadržujejo tudi onesnažila, ki v

prst prihajajo z onesnaženimi padavinami. Ob nalivih ali eroziji bi prst lahko prehajala v

E9L7BD9(K9H9(<D(K(L;<UC;F(L9KC=7DC(KMCGD9M:<(H9B9=CD<Y(MD9K<I(KLB<K7B7 na kakovost le-te.

V našem primeru je prst, zaradi strmih klifov, relativno oddaljena od kopalne vode, hkrati s

L;M:69(L7( MC( J7=DC(L967KB67:<( :FH<( ;7M:6CI( E<( 9DCU9T9=7( C;9J<69(L;M:<A(4;M:( B7YE9( ML9BJ<( H9(

E9L7BDC( K9HC( 9G( D7B<K<YI( E9( 6C( D7U9=CD7( <D( :7E9( :CV67I( L9MCGC6( :7U, E6C;( 6<( :9( 9U9T9=7(

velik naklon. Ocenjujem, da je onesnaženje kopalne vode zaradi spiranja prsti možno,

KCDH7;(BC(9G(D7B<K<Y(<D(D7(H9B9=CD<Y(UCM:<YA(

6.2.1.5 Meteorne vode in ocena možnosti onesnaženja

Padavine imajo veliko vlogo pri transportiranju onesnažil iz vseh zgoraj naštetih

virov onesnaževanja. Ob padavinah onesnažila hitreje in intenzivneje prehajajo v kopalno

vodo bodisi s spiranjem površin, s pronicanjem skozi prst in kamnino ali s spiranjem

9J;7=67A(?(E9B<E8D<(UC;<(<D(E7E9(Y<:;9(G9H9(L7H7K<DC(L;<MLCBC(H9(E9L7BDC(K9HC(6C(9HK<MD9(

predvsem od naklona površja in propustnosti oz. nepropustnosti podlage. Onesnaženje

70

E9L7BDC( K9HC( J7;7H<( UC:C9;D<Y( K9HI( L7( 6C( 9HK<MD9( 9H( K;M:C( <D( E9B<=<DC( 9DCMD7V<B( D7(

kmetijskih, urbanih in naravnih površinah. Meteorne vode spirajo s površin vso nesnago,

zato imajo na pozidanih površinah praviloma svoj odvod v kanalizacijo. Problem se pojavi

9G(KC=6<Y(D7B<K<YI(E9( B7YE9(L;<HC(H9(L;CB<K7(K9H( iz kanalizacijskega omrežja tam, kjer se

meteorne vode stekajo v komunalne odpadne vode in pa tam, kjer kanalizacije ni. Takrat si

meteorne vode utrejo najbližjo pot do potoka, reke, jezera ali morja.

Slika 24,(2AF@'D#'(.+='-A&#A(CA+A>E&*-'(>.+'(>(&'C.*'"#'&EI(E&($D)A&EI(.)@.%#EI

Vir: Wikipedia, 2010

Vpliv padavin na kakovost kopalne vode se torej kaže predvsem v soodvisnosti z

ostalimi viri onesnaževanja. Izmed KC=6<Y( KJ;9E9K( J7( 9DCMD7VCD6C( E9L7BDC( K9HC( J7;7H<(

UC:C9;D<Y(K9HI(L7(G<(B7YE9(G<B7(L7;E<;<8=7I(^CM:CI(:C;(M:;CYC(9G6CE:9K(K(KLB<KDCU(9GU9=6FA

#C;( 6C(K(KLB<KDCU(9GU9=6F(E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K( - Strunjan izredno

malo objektov, ti ne predstavljajo grožnje zaradi spiranja s streh. Bolj verjetna bi bila

U9VD9M:( ML<;7D67( M( ^CM:( <D( L7;E<;<8=A( &<E( D7H( LB7V9( L9H( >CBKCHC;6CU( MC( D7Y767( KC=6C(

L7;E<;<8=CI( E<( M<^C;( <U7( F;C6CD( 9HK9H( UC:C9;D<Y( K9HI( 7( G<( 9G( KC=6<Y( D7B<vih kljub temu

B7YE9(L;<8B9(H9(ML<;7D67(BC(:CT7(<D(L9KJ;9=<B9(9DCMD7VCD6C(E9L7BDC(K9HCI(L;7K(:7E9(ML<;7D6C(

M(^CM:CI(E<(K9H<(H9(L7;E<;<8=7A(3^CD6F6CUI(H7(6C(9DCMD7VCD6C(J7;7H<(MBCHD6<Y(;7JB9T9K(U7B9(

verjetno. Ob morebitnem onesnaženju pa bi, zaradi dolžine kopalne vode, šlo za lokalno

onesnaženje.

Po slemenu hriba nad klifi pelje lokalna cesta z nizko prometno obremenitvijo,

hkrati pa je od kopalne vode dovolj oddaljena, da lahko iz tega vidika ocenim, da ta cesta

nima vpliva na kakovost kopalne vode. Prav tako zaradi oddaljenosti od kopalne vode in

J7;7H<( J76CU7(UC:C9;D<Y( K9HI( D7( E9L7BD9( K9H9(D<U769( KLB<K7( L7;E<;<8=C( <D( ^CM:<8=C(UCH(

objekti hotela in kampa Belvedere.

71

6.2.1.6 Vnosi iz atmosfere in ocena možnosti onesnaženja

S padavinami pa so povezani tudi vnosi iz atmosfere, ki lahko prav tako vplivajo na

onesnaženje kopalne vode. Gre za pline in prašne delce v zraku, ki lahko s padavinami

prehajajo v kopalno vodo. Padavine, onesnažene s plini, so poznane kot »kisel dež«. Težji

delci pa lahko dosežejo koL7BD9(K9H9(:FH<(G;CJ(ML<;7D67(9J;7=67A

Zaradi odsotnosti industrije in drugih virov škodljivih plinov in trdih oz. prašnih

HCB^CK(K(KLB<KDCU(9GU9=6FI( 9^CD6F6CUI(H7( 6C(U9VD9M:(9DCMD7VCD67(E9L7BDC(K9HC(J7;7H<(

ML<;7D67( <J( 9J;7=67( <D( KD9M9K( <J( 7:U9MZC;C(U76YDa. Kljub temu pa ne smemo zanemariti

U9VD9M:<( 8<;6CD67( 9DCMD7VCDCT7( J;7E7( <J( <DHFM:;<6ME<Y( 9GU9=<6( #9L;MECT7( L;<U9;67( <D(

sosednje Italije.

6.2.1.7 Viri onesnaženja na morju in ocena možnosti onesnaženja

Poleg stalnih obremenitev obalnega morja in s tem kopalnih vod, zaradi

urbanizacije in ostalih gospodarskih dejavnosti ter naravnih in drugih virov onesnaženja iz

E9LDCT7I(9GM:76769(U9;H7(8C(KC=6<(L9:CD^<7BD<(K<;<(9DCMD7VCD67(D7(U9;6FA(4;<( :CU(U<MB<U(

L;CHKMCU(D7(U9VD7(<JB<:67(9G(DCM;C=7Y(D7(U9;6FI(=CL;7K(B7YE9(E9Lalno vodo onesnažujejo;

ladijski promet sam po sebi (odpadne in balastne vode, odpadna olja…), pa tudi manjša

plovila z izpusti iz motorja in z izpusti fekalij.

?LB<KD9(9GU9=6C(E9L7BDC(K9HC(D7(U9;6F(MCT7(_PP(U(9H(9G7BCI(E6C;(6C(9H(OPP(U(od

obalne linije dovoljena plovba za manjša plovila, od 300 m pa plovba za ladje (Ministrstvo

za promet, 2010). Sidranje je z Uredbo o Krajinskem parku Strunjan (2004) v 200 m

8<;9ECU(L7MF(9G7BDCT7(U9;67(L;CL9KCH7D9I( 7( ( EB6FG( :CUF(K( =7MF(E9L7BDC( MCJ9DC(D7(H7D(

:7U(M<H;7(KC=([P(LB9K<BA(&7(DC(BC(H7(M(M<H;7D6CU(L98E9HF6C69(U9;ME9(HD9I(:CUKC=(B7YE9(J(

izpusti fekalnih vod in drugih snovi iz plovil vplivajo na kakovost kopalne vode. Poleg

zasidranih plovil lahko na kakovost kopalne vode vplivajo plovila, ki plujejo, teh pa je v

700 m pasu kar precej, ki lahko poleg izpustov fekalij kopalno vodo onesnažujejo še z

odpadnimi snovmi in olji iz pogonskega motorja plovila.

Ocenjujem, da je možnost za onesnaženje kopalne vode iz plovil dokaj verjetna.

Zaradi razsežnosti kopalne vode in njCDCT7(KLB<KDCT7(9GU9=67I(L7(6C(9DCMD7VCD6C(B9E7BD9,

;7JCD(K(L;<UC;F(KC=6<Y(DCM;C=(9J<;9U7(<JB<:<6A

Možnost onesnaženja zaradi ladijskega prometa je težko ocenjevati, saj ne gre za

stalen vir onesnaženja, ampak za potencialno ogroženost obalnega morja ob morebitnih

72

DCM;C=7YA(4;<(=CUC;(6C(U9VD9M:(J7(KC=69(DCM;C=9I(TBCHC(D7(M:7:<M:<=DC(L9H7:EC(9(L9T9M:9M:<(

KC=6<Y( DCM;C=( D7( U9;6FI( U76YD7. Po EU standardih so bila dosedanja razlitja pod mejo

zaznavnosti (manjša od 7 ton izlitja snovi), kar pa še ne pomeni, da pri nas in v bližini

D78CT7(U9;67(DC(U9;C(L;<:<(H9(KC=6CT7(9DCMD7VCD67A(.CKC;D<(27H;7D(6C(D7U;C=(K(MKC:9KDCU(

merilu ena pomembnejših plovnih poti za nafto in njene derivate ter druge bolj ali manj

DCK7;DC( MD9K<I( E7;(L9KC=F6C( :KCT7D6C( J7;7H<(U9VDCT7(KC=6CT7 in nenadnega izlitja le-teh

(Agencija RS za okolje, 2010k).

Manjših izpustov je bilo med leti 1977 in 2006 po ukrepanju Službe za varstvo

obalnega morja (SVOM) 708 primerov, od tega je bilo 322 onesnaženj z olji (Agencija RS

za okolje, 2010k). Iz tega vidika lahko ocenim, da je onesnaženje manjšega obsega z ladij,

glede na pogostost onesnaženja v preteklosti, dokaj verjetno. Poleg onesnaženja z nafto in

njenimi derivati oz. olji in raznimi kemikalijami, pa lahko ladje na kakovost kopalne vode

vplivajo tudi z izpustom balastnih15 vod in vod iz kaluž16

Kolikšno in kako dolgo bo onesnaženje trajalo ter kakšne bodo posledice pa je

9HK<MD9(9H(E9B<=<DC(<D(B7M:D9M:<(9DCMD7V<B(:C;(9H(M7U9=<M:<BDC(ML9M9GD9M:<(U9;67(XH<D7U<E7(

U9;67I(:CULC;7:F;7I(M9D=D9(MCK7D6CI(L;<M9:D9M:(E<M<E7lÀ

, kar pri okoli 2500 tovornih

ladjah letno, ki priplujejo v Luko Koper, ni zanemarljiv podatek (Resolucija o nacionalnem

programu…, 2010).

Nafta in njeni derivati (ogljikovodiki) sicer ne sodijo med parametre kakovosti

kopalne vode, a lahko ob zaužitju škodujejo zdravju kopalcev. Prav tako so zdravju

nevarne razne kemikalije, ki bi ob morebitnem izlitju dosegle kopalo vodo.

15 Balast: utež (voda, svinec, beton) za uravnoteženje ladje (Dolinar, Knop, 1994, str. 71)16 Kaluža: prostor na dnu ladje za zbiranje odpadne vode (Dolinar, Knop, 1994, str. 457)

73

X((G2149:(!1G3:9Y83(;02L0(!2!3(– TALASO STRUNJAN

Slika 25,(7ADA>&.(-.CA"EB%'(;'D@'(!D-A(– Talaso Strunjan

!9:9g(%9:;<=I(&A

#;7:CE(L;CTBCH(D7;7KDCT7(E9L7B<8=7g

! Ime kopalne vode: Plaža Krka - )H;7K<B<8=C(.:;FD67D(X&7B7M9(.:;FD67D`

! %7M:(<D(FL;7KB67D6Cg(9G=<D7(4<;7DI(&C;UC(#;E7(.:;FD67D(X&7B7M9(.:;FD67D`

! ?CB<E9M:(E9L7B<8=7g([aPPP(Us(E9LD<Y(<D 7000 m² vodnih površin

! Struktura plaže: umetna; delno beton, delno trava

! Koordinate merilnega mesta: X: 43384, Y: 390927

! Maksimalna in srednja globina kopalne vode: 6 m in 3,2 m

74

! &CULC;7:F;7(E9L7BDC(K9HC(K(=7MF(E9L7lne sezone: 23 ºC – 27 ºC

! .:7:FM(K7;M:K7(9GU9=67g(#;76<DME<(L7;E(.:;FD67D

#9L7B<8=C( &C;UC( #;E7( – Talaso Strunjan M9H<( UCH( D7;7KD7( E9L7B<8=7A( ,7;7KD9(

E9L7B<8=C( 6C( D7UCD6CD9( E9L7B<8E<( HC67KD9M:<I( <U7( upravljavca, predpisano opremo in

infrastrukturo, njeg9K9( F;CH<:CK( L7( H9B9=769( 8:CK<BD<( L;CHL<M<( M( L9H;9=67( K7;M:K7( L;CH(

F:9L<:K7U<I(E<(M9(9L<M7D<(L9H(:9=E9(RAOA(

Plaža se razprostira na skoraj 15000 m² površine in je popolnoma preoblikovana.

Del plaže takoj ob morju je betoniran, nato pa sledi travnata površina, kjer lahko kopalci

D76HC69(9G<B9(MCD^C(L9H(G9;9K^<A(,7(MK96(;7=FD(L7(L;<HC69(:FH<(9:;9^<I(M76(M9(D7(LB7V<(<T;7B7(

in peskovnik. Plaža je dostopna za invalide, prav tako pa so zanje urejeni dostopi v vodo.

Poskrbljeno je tudi za gostinsko ponudbo (Poje, 2009). Kopalci lahko na plaži koristijo še

:;7UL9B<DI( 9HG96E7;ME9( <T;<8=C( <D( 7D<U7^<6ME<( L;9T;7U( J7( 9:;9EC( X-B<=( &9L<=I( OP[PÀ(

#9L7B^CU(6C(D7(;7JL9B7T9(S(:F8CK(<D(_(M:;7D<8=A($M:;CJD9(L7(6C(LB7V7(9L;CUB6CD7(:FH<(M(E98<(

za smeti. Teh je kar 15, 6 od teh pa 6C( ;7JHCB6CD<Y( D7( :;<( L;CE7:CI( J7( B9=CD9( JG<;7D6C(

9HL7HE9KA()7(=<8=CD6C(LB7VC(KM7E9HDCKD9(ME;G<69(MCJ9DME<(HCB7K^<A(#9L7B^CK(6C((D7(K<8EF(

MCJ9DCI( K( D76G9B68<Y( K;CUCDME<Y( ;7JUC;7YI( 9E9B<( \PP( X-B<=( &9L<=I( OP[PÀ( ,7( KM:9LF( D7(

E9L7B<8=C(6C(<J9GC8CD7(:7GB7I(E< informira kopalce o temperaturi vode in o njeni kakovosti.

&7U(L7(K<M<(:FH<(JD7E(J7(L;CL9KCH(KM:9L7(LM9UA(,7(M7UCU(E9L7B<8=F(XD7(L9U9BF`(L7(6C(K(

=7MF( E9L7BDC( MCJ9DC( <J9GC8CD7( J7M:7K7I( E<( 9GKC8=7( E9L7B^C( 9( :CU, ali je kopalna voda

primerna za kopanje ali nCA(5HC=7(J7M:7K7(9L9J7;67I(H7(6C(E9L7B<8=C(J7L;:9I(;FUCD7I(H7(6C(

K7;D9M:( D7( E9L7B<8=F( 9UC6CD7( <D( H7( MC( D<( L;<L9;9=B6<K9( 9HH7B6CK7:<( 9H( 9G7BCI( GCB7( L7(

ML9;9=7I(H7(E9L7B<8=C(9G;7:F6C(<D(D<(L9MCGD<Y(DCK7;D9M:<A(?7;D9M:(D7(E9L7B<8=F(6C(9UC6CD7(

9G( L9KC=7DCU( K7B9K7D6FI( L9KC=7D<( 9DCMD7VCD9M:<( K9HCI( U9=DC68CUF( KC:;FI( L9KC=7D<(

E7BD9M:<( K9HC( <D( K( H;FT<Y( L9H9GD<Y( ;7JUC;7Y( X4;7K<BD<E( 9( ;7JK;M:<:K<( E9L7B<8=l( OPPRÀ(

Poleg zastave pa na morebitno nevarnost opozarjajo reševalci iz vode z megafonom in

L<8=7BE9A()7(K7;D9M:(D7(E9L7B<8=F(ME;G<69(:;<6C(;C8CK7B^<( <J(K9HCI(E<(D7HJ9;F6C69(E9L7B<8=C(

9H(SA(H9([NA(F;CA(3G<ME9K7B^<(E9L7B<8=7(L7(U9;769(M7U<(FL98:CK7:<(KM7(9GKCM:<B7I(9L9J9;<B7(

in prepovedi, ki so zapisani v kopališkem redu ter navodila reševalcev iz vode (Poje,

2009). Do E9L7B<8=7( K9H<( 7MZ7B:<;7D7( ^CM:7I( L;CH( E9L7B<8=CU( L7( 6C( KCB<E9( U7E7H7UME9(

L7;E<;<8=CA(?M:9L(D7(E9L7B<8=C(6C(LB7=B6<KA(?M:9LD<D7(je v kopalni sezoni 2010 znašala 2,5

75

EUR. #9L7B<8=C( &7B7M9( .:;FD67D( MC( L9D787( VC( J( HK7D76M:imi modrimi zastavami, kar

pomeni, d7(6C(E9L7B<8=C(F;C6CD9I(E7E9K9M:(K9HC(K(E9L7B<8=F(L7(H9G;7A ?(GB<V<D<(E9L7B<8=7(6C(

T96<8=C( 8E9B6EI( E7;( J7T9:7KB67( 8C( H9H7:D9( E7E9K9M:( K9HC( K( J7B<KFA( ,7( 9GU9=6F( T96CD67(

školjk se opravlja biomonitoring, s katerim se ugotavlja vpliv onesnaženja na morske

org7D<JUCI( L;CKC;67( L7( MC( :FH<( ECU<=D9( 9DCMD7VCD6C( K( 9;T7D<JU<Y( XL;<M9:D9M:(

ogljikovodikov in kovin) (Agencija RS za okolje, 2010l).

&FH<(K(E9L7BD<(MCJ9D<(OP[P(6C(G<B7(K9H7(K(E9L7B<8=F(9HB<=DC(E7E9K9M:<A

Tabela 8: Skladnost vode obm.D*-'JA(-.CA"EB%A(- Plaža Krka - 6+DA>E"EB%'(5=D$&#A&(N;A"A*.(

Strunjan) glede na mejne vrednosti


(št./100 ml)


(št./100 ml)


L;<L9;9=<B<(-?)(5.

13.9.2010 48 7 Da

30.8.2010 0 0 Da

23.8.2010 48 7 Da

9.8.2010 0 0 Da

26.7.2010 0 0 Da

12.7.2010 0 0 Da

28.6.2010 0 0 Da

14.6.2010 0 0 Da

2.6.2010 0 0 Da

24.5.2010 0 0 Da


="6##.(3%;8-%#8)#$)%,8.)(1<8##3(0%.8>,%

,7;7KD9( E9L7B<8=C( &7B7M9( .:;FD67D je del vodnega telesa morje, ki se nahaja na

skrajnem jugozahodu države in spada v Obalno – E;78E9(;CT<69A((,7Y767(MC(K(9G=<D<(4<;7DI(

E<(<U7(E9L7B<8=C(:FH<(K(B7M:<A(?(FL;7KB67D6F(L7(T7(<U769(&C;UC(#;E7(– Talaso Strunjan.

76

,7;7KD9( E9L7B<8=C( &7B7M9( .:;FD67D( M9H<( K( 9GU9=6C( K9HDCT7( :CBCM7( jFM:C;D7( – Piran.

,7Y767( MC( K(#;76<DMECU( L7;EF( .:;FD67DA(#9L7B<8=C( L;9:<( MCKC;F(UC6<( D7( LB7V9( L9H(?<B9(

&7;:<D<I( L;9:<( 6FTF( L7( D7( LB7V9( L;<( ;CM:7K;7^<6<( %7UG7H7A(,7( KJY9HD<( M:;7D<( L7( E9L7B<8=C(

obdaja Stjuža, edina morska laguna na slovenski obali (Poje, 2009).

Slika 26: Lokacija kopalne vode


49(E;<:C;<6<Y(L;7K<BD<E7(9(;7JK;M:<:K<(E9L7B<8=(<D(9;T7D<J7^<6ME<Y(FE;CL<Y(J7(K7;M:K9(

pred utopitvami ( 2000) sodi z 7000 m² X496CI(OPPN`(UCH(U76YD7(E9L7B<8=7A

,7;7KD9( E9L7B<8=C( &7B7M9( .:;FD67D( <U7( CD9(U9D<:9;<DT( :9=E9I( E<( 6C( 9JD7=CD7( D7(

spodnji karti (slika 27).

77

Slika 27,(6'@"#'>E+(&ADA>&'JA(-.CA"EB%A(;A"A*.(5=D$&#A&(F(&A-AFA&.(@.&E=.DE&J(=.%-.

Vir: Interno gradivo Agencije RS za okolje, 2010

XQRQR((7ADA>&.J'.JDAS*-'(F&A%E"&.*=E(-.CA"EB%A

#C;(6C(E9LCDME<(HCB(E9L7B<8=7(L9L9BD9U7(L;C9GB<E9K7D(M(M:;7D<(=B9KCE7I(HCB9U7(6C(

betonski, deloma je travnat, bom pri tem poglavju obravnavala le morski del.

Kljub :CUFI( H7( 6C( LB7K7D6C( D7( U9;6F( H9K9B6CD9( H9( [aP( U( 9H( 9G7BDC( =;:CI( 6C(

E9L7B<8=C( &7B7M9( .:;FD67D( J( U9;MEC( M:;7D<( 9T;76CD9( J( G967U<I( E<( M9( 9H( 9G7BDC( =;:C(

9HH7B6CDC(L;<GB<VD9(_P(UA()7;7H<(LB9K<BI(E<(M<H;769(K(J7B<KFI(LB7K7D6C(JFD76(9GU9=67(G96(D<(

L;<L9;9=B6<K9A

?( 9GU9=6F( D7UCD6CDCU( ( LB7K7D6F( 6C( HD9( ML;K7I( H9( 9E9B<( [a( U( 9H( 9G7BDC( =;:CI(

pokrito z kamenjem, ki nato prehaja v muljasto dno, poraslo s travo. Maksimalna globina

E9L7BDC(K9HC(6C(K(H9([aP(U(9HH7B6CDCU(L7MF(\(UI(L9KL;C=D7(L7(RIO(UA

Floro in favno bi v tem primeru omejila le na življenje pod vodo, saj pršni in

G<G7K<=D<(L7MI(J7;7H<(L9J<H7DCT7(L;<9G7BDCT7(9GU9=67, nista poseljena.

,7(9GU9=6F(D7;7KDCT7(E9L7B<8=7(&7B7M9(.:;FD67D(MC(D7(U9;MECU(HCBF(L9(?FE9K<=F(

(1991) nahajata dva pasova: »obalni pas« z bolj ali manj razvitim fitalom in srednji s

78

travo porasel pas. Oba pasova sta že opisana v poglavju 5.2.1. Na trdi kamniti podlagi

B7YE9(:9;C6(D76HCU9(;7JB<=DC(K;M:C(7BT(<D(MLFVCKI(UCH(;<G7U<(L7(L;CHKMCU(M7;HCBC(XSardina

pilhcardus) in ušate (Oblada melanura). Srednji, s travo porasel pas, ki ga tvorita vrsti;

prava morska trava (Zostera nana) in trava iz rodu Pinna, pa naseljujejo številne

LB7DE:9DMEC( K;M:CI( =;K<I( 8E9B6ECI( TB7K9D9V^<( <D(UB7HC( ;<GCA(+9;ME<Y( 6CVE9K( L7( D7( HDF( D<(

J7MBCH<:<(VC(KC=(BC:A(Upam si trditi, da je predstavnikov rastlinskih in živalskih vrst manj, v

L;<UC;67K<( M( E9L7BD<U( 9GU9=6CU( .<U9D9K( J7B<K( – Strunjan. Ne samo zaradi veliko

U7D68CT7(9GU9=67I(:CUKC=(:FH<(J7;7H<(umetno preoblikovane obale ter M9;7JUC;D9(KC=6CT7(

števila kopalcev glede na površino kopalne vode, ki s svojo prisotnostjo motijo ali

poškodujejo naravno okolje rastlin in živali.

*<H;9B98EC(JD7=<BD9M:<(E9L7BDC(K9HC(M9KL7H769(J(VC(9L<M7D<U<(K(L9TB7K6F(aAOAOI(BC(

da burja tukaj, zaradi zahodne ekspozicijC( E9L7B<8=7I( D<( <J;7J<:7A(?7B9K7D6e in tokovanje

:9;C6(G9B6(D7;CEF6C(6FT9I(D7D6C(L7(KLB<K7(8C(.:;FD67DME<(J7B<KI(E7:C;CT7(HCB(67(:FH<(E9L7B<8=C(

&7B7M9(.:;FD67DA(&CULC;7:F;7(K9HC(MC(K(=7MF(E9L7BDC(MCJ9DC(T<GB6C(UCH(OP(<D(O\(ºC (Ili=(

&9L<=I(OP[PÀ

="!##&0.8&)(#(*+(,-/##3(0%.8>,%

Slika 28,( 6'@"#'>E+( >C"E>&'JA( .)@.%#A( &ADA>&'JA( -.CA"EB%A( G"AWA( !D-A( – 6+DA>E"EB%'(Strunjan (Talaso Strunjan)

79

Vir: Interno gradivo RS za okolje, 2010

/CL;7K( MC( K( ( L;<UC;F(U9;67( E9:( KLB<KD9( 9GU9=6C( E9L7BDC( K9HC( 8:C6C( 9GU9=6C( K(

razdalji 300 m širokega obrežnega pasu in 700 m širokega pasu na morju (Uredba o

FL;7KB67D6FlI( OPPSÌ( 6C( K( L;<UC;F( E9L7BDC( K9HC( &7B7M9( .:;FD67D( J7;<M7D9( H;FT7=CA

Informacije, zakaj je tako, nisem dobila, verjetno pa 6C(^CM:7I(E<(K9H<(H9(E9L7B<8=7 izvzeta

<J(9GU9=67(vpliva, ker ima urejen odvod meteornih voda (slika 29).

XQUQR((G.='&TEA"&E(>EDE(.&'*&AW'&#A(>(>C"E>&'@(.)@.%#$(E&(.T'&A(&#EI.>'JA(vpliva na kakovost kopalne vode

?( KLB<KDCU( 9GU9=6F( D<( <DHFM:;<6C( <D( EUC:<6M:K7I( L;7K( :7E9( D<( 9G6CE:9K( M( M:7BD9(

nastanitvij9( L;CG<K7B^CKI( KM<( :F;<M:<=D<( 9G6CE:<( D7( LB7V<( <D( KLB<KDCU( 9GU9=6F( L7( M9(

L;<EB6F=CD<(D7(67KD9(E7D7B<J7^<6ME9(9U;CV6CA(,<(<JB<K9K(;CEI(D7;7KD<Y(K<;9K(9DCMD7VCD67(<D(

virov onesnažCD67( <J(9HB7T7B<8=A() K<H<E7(J7=;:7DCT7(KLB<KDCT7(9GU9=67(G<(E9L7BD9(K9H9(

(kopaB<8=C(&7B7M9(.:;FD67D`(B7YE9(9T;9V7B<(D7MBCHD6<(K<;<g((

! UC:C9;DC(K9HCI(E9:(:9=E9KD<(K<;I(M76(M9(K(KLB<KDCU(9GU9=6F(MLCB67DC(K(9HK9HD<EI(

ta pa v morje,

! turizem, a samo z neposrednim obremenjevanjem kopalne vode s strani turistov

(kopalcev),

! viri onesnaženja z morja.

7.2.1.1 Meteorne vode in ocena možnosti onesnaženja

?( KLB<KDCU( 9GU9=6F( E9L7B<8=7( &7B7M9( .:;FD67D( M:7( CK<HCD:<;7D7( HK7( <JLFM:7(

meteornih vod, eden v Stjužo in drugi nekaj metrov južneje od kopalne vode Opisano je

prikazano na sliki 30. V Stjuž9(L7(<J(J7Y9HDC(M:;7D<(L;<:CE7(U7D68<(L9:9=CEI(E<(<U7(K9H9(BC(

ob deževju, a lahko takrat vanj pritekajo meteorne vode, ki spirajo lokalne ceste in

EUC:<6MEC( L9K;8<DC( D7( L9G9=6F( Y;<G7A( .:6FV7( 6C( L;CE9( E7D7B7I( E<( MC( D7Y767( 9E9B<( OPP(U(

južneje od kopalne vode, povezana z mojem (Krajinski park Strunjan, 2010), od tam pa bi

se lahko potencialno onesnažena voda razširila do kopalne vode.

,7( KLB<KDCU( 9GU9=6F( E9L7B<8=7( &7B7M9( .:;FD67D( D<( H;FT<Y( :9=E9KD<Y( K<;9K(

9DCMD7VCD67A(?M<(9G6CE:<(D7(LB7V<(<D(K(KLB<KDCU(9GU9=6F(M9(L;<EB6F=CD<(D7(kanalizacijsko

omrežje (slika 29).

80

Zaradi izpusta meteornih vod, ki se nahaja nekaj metrov južneje od kopalne vode,

bi po moji oceni kopalna voda ob deževju lahko bila potencialno ogrožena zaradi tega vira.

A najverjetneje gre za meteorne vode, ki spirajo le površine na plaži, kjer ni prisotnih

KC=6<Y(9DCMD7VCK7B^CKI(L;CH( <JB<K9U(K(U9;6C(L7( MC(L;C=<M:<69(D7( B9K<B^<Y(KC=6<Y(HCB^CK( <D(

U78=9GI(M76(;CJFB:7:<(9(E7E9K9M:<(K9HC(VC(K;M:9(BC:(L;<=769(9(D6CD<(9HB<=D<(E7E9K9M:<A(

Zaradi oddaljenosti izpusta meteornih vod v Stjužo, poleg tega pa so v Stjuži

nedavno bile sanirane odplake in odpadki (Zavod RS za varstvo narave, 2010) pa

ocenjujem, da tudi ta vir nima velikega vpliva na kakovost kopalne vode.

Slika 29: Kanalizacijsko omrežje komunalnih odpadnih vod in meteornih vod

Vir: Interno gradivo Okolje Piran, 2010

%<D<67( U9H;C( G7;KC( 9JD7=F6C( UC:C9;D9( E7D7B<J7^969, B<D<67( ;HC=C( L7( E7D7B<J7^<69(

komunalnih odpadnih voda.

7.2.1.2 Turizem in ocena možnosti onesnaženja

?( DCL9M;CHD<( GB<V<D<( E9L7B<8=7( MC( M<^C;( D7Y767( KC=( :F;<M:<=D<Y( 9G6CE:9K( Y9:CB7(

Terme Krka, s skupD9( RSP( BCV<8=<( X,9K7EI( OPPNÀ( "( E9:( VC( ;C=CD9I( M9( KM<( 9G6CE:<(

L;<EB6F=CD<(D7( 67KD9(E7D7Bizacijsko omrežje, tako lahko turisti vplivajo na kakovost vode

81

samo nCL9M;CHD9I(E9:(E9L7B^<A(?(H9G;<Y(K;CUCDME<Y(;7JUC;7Y(B7YE9(LB7V9(9G<8=C(:FH<(H9(

\PP(E9L7B^CK(X-B<=(&9L<=I(OP[PÌ(E7;(6C(K(L;<UC;67K<(M(E9L7BD<U(9GU9=6CU(.<U9D9K(J7B<K(–

Strunjan veliko, a še zmeraj ne presežejo nosilne zmogljivosti plaže, saj je zgornji prag

D9;U7:<K7([P(UsI(ML9HD6<(L7(\(Us(D7(E9L7B^7(X5CT<9D7BD7(M:;7:CT<67lIOPP\À("(=C(G<(CD7E(

kriterij vzeli za nosilno zmogljivost vodnega dela kopalne vode, ki šteje 7000 m², bi ta

skoraj presegla ali pa že L;CMCTB7(JT9;D6<(L;7T(JU9TB6<K9M:<I(=C(FL98:CK7U9I H7(6C(B7YE9(KC=(

:7E<Y(E9L7B^CKI(E<(L;<HC69(D7(E9L7B<8=C(<J(M:;7D<I(ME9J<(E9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(–

.:;FD67D( 7B<( =CJ( M9B<DCI( E6C;( DC( LB7=769( KM:9LD<DC( <D( :7E9( D<M9( CK<HCD:<;7D<( L9( L;9H7D<Y(

vstopnicah.

Z vidika velikega števila kopalcev ocenjujem, da je lahko njihov neposredni vpliv

D7( E9L7BD9( K9H9( KCB<EI( =C( MC( DCL;<UC;D9( <D( DC9HT9K9;D9( KCHC69( X9HUC:7K769( 9HL7HECI(

urinirajo, odvajajo blato v kopalno vodo, se kopajo bolni…) negativno vplivajo na

kakovost kopalne vode.

7.2.1.3 Viri onesnaženja na morju in ocena možnosti onesnaženja

?<;C( 9DCMD7VCD67( E9L7B<8=7( &7B7M9( .:;FD67D( J( U9;67( UCH( H;FT<U( L;CHM:7KB6769(

U7D687(LB9K<B7A(?(.:;FD67DMECU(J7B<KF(HDCKD9(M<H;7(9E9B<(OP(LB9K<B(XL;CTBCH(9GU9=67([\A

6. 2010 in 7. 8. 2010). Ocenjujem, da bi lahko bil vpliv na kakovost kopalne vode velik, v

primeru, da bi lastniki ali najemniki plovil v zalivu odvajali fekalije iz plovil. Pa tudi

odpadna olja iz motorjev plovil, lahko zaradi tokov zaidejo v kopalno vodo.

#C;(MC(J7(KLB<KD9(9GU9=6C(D7(morju šteje 600 metrski pas spada K(KLB<KD9(9GU9=6C(

kopalne vode celoten Strunjanski zaliv. Z zahodne stani se v zaliv steka Strunjanski potok,

E<(G<(B7YE9(G<B(U9VCD(K<;(9DCMD7VCD67(K(KLB<KDCU(9GU9=6F(<D(L7(:;<6C(<JLFM:<(UC:C9;D<Y(K9H(

K(E9L7B<8=C(.alinera, ki so vidni na sliki 29. Da bi ugotovili kakovost vode v potoku, bi

G<B9( L9:;CGD9( 9L;7K<:<( B7G9;7:9;<6MEC( 7D7B<JCA("( TBCHC( D7( :9I( H7( 6C( E9L7BD7( K9H7( 9HB<=DC(

kakovosti že vrsto let, je po moji oceni vir onesnaženja zaradi dotoka Strunjanskega potoka

zanemarljiv, bodisi zaradi oddaljenosti ali pa zaradi dobre kakovosti. Prav tako je

J7DCU7;B6<K( KLB<K( J7;7H<( <JLFM:9K( UC:C9;D<Y( K9HI( E76:<( :C( M9( L;CHY9HD9( L;C=<8=CDC( D7(

B9K<B^<Y(KC=6<Y(HCB^CK(<D(9B6A(

Kljub temu, da je možnost majhna, lahko kopalo vodo ogrozi onesnaženje ob

ladijskih nCM;C=7YA(49MBCH<^C(G<(B7YE9(G<BCI(J7;7H<(J7B<KMEC(BCTC(E9L7B<8=7I(E7:7M:;9Z7BDCA(

82

8 SKLEP

#9L7BDC( K9HC( <D( J7T9:7KB67D6C( D6<Y9KC( E7E9K9M:<( H9B9=769( 8:CK<BD<( L;7K<BD<E<I(

F;CHGCI( J7E9D<( <D( H<;CE:<K7A( ?( .B9KCD<6<( MC( 6C( E7E9K9M:( E9L7BD<Y( K9H7( J7=CB9( ;CHD9(

spremljati leta 2004, z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo. Do leta 2010 se je skladnost

kopalne vode na morju ocenjevalo po kriterijih državne zakonodaje in po kriterijih starejše

evropske kopalne direktive. S kopalno sezono 2010 pa se je kakovost kopalnih voda

L;<=CB9( ML;CUB67:<( L9( D9K<( CK;9LME<( E9L7BD<( H<;CE:<K<I( E<( L;CHL<MF6C( M:;9V6C( J7Y:CKC( 9(

E7E9K9M:<(E9L7BD<Y(K9H7I(E<(U9;769(G<:<I(K(KMCY(=B7D<^7Y('K;9LMEC($D<6CI(<JL9BD6CDC(H9(BC:7(

2015. Ta direktiva pa med drugim zahteva vzpostavitev sistema upravljanja kakovosti

kopalnih voda. Kot orodje upravljanja kakovosti kopalnih voda novi predpisi uvajajo t.i.

hL;9Z<BC( E9L7BD<Y( K9H7iA( 19( OQA(U7;^7( OP[[(U9;769( KMC( H;V7KC( =B7D<^C( 'K;9LMEC( FD<6C(

izdelati profile vseh kopalnih voda, za vsako kopalno vodo posebej, tako naravnih

E9L7B<8=I(E9:(E9L7BD<Y(9GU9=<6. Profil kopalne vode obsega JB7M:<(9L<M(Z<J<=D<YI(TC9T;7ZME<Y(

<D(Y<H;9B98E<Y(JD7=<BD9M:<(E9L7BDC(K9HC(:C;(H;FT<Y(L9K;8<DME<Y(K9H7(D7(D6CDCU(L;<MLCKDCU(

9GU9=6FI(E<(G<(G<BC(B7YE9(K<;(9DCMD7VCD67(<D(G<(B7YE9(L9UCUGD9(vplivale na kopalno vodo.

,7(U9;6F(6C(H9B9=CD<Y(O[(E9L7BD<Y(K9H7W([Q(D7;7KD<Y(E9L7B<8=(<D(_(E9L7BD<Y(9GU9=<6A(?(

H<LB9UMECU(HCBF(M:7(L;CHM:7KB6CD7(HK7(L;9Z<B7A(4;9Z<B(E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(–

.:;FD67D(<D(L;9Z<B(D7;7KDCT7(E9L7B<8=7(&C;UC(#;E7(– Talaso Strunjan.

Profili kopalnih K9H7(K(H<LB9UMECU(HCBF(MC(9M;CH9:9=769 predvsem na geografske

JD7=<BD9M:<(<JG;7D<Y(E9L7BD<Y(K9H7I(L9:CD^<7BDC(K<;C(9DCMD7VCK7D67(D7(KLB<KCU(9GU9=6FI(E<(

bi utegnili vplivati na kakovost kopalnih voda ter oceno možnosti onesnaženja zaradi

prisotnih virov onesnaženja.

4;K<(L;9Z<B( 6C( <JHCB7D(J7(E9L7BD9(9GU9=6C( <D( :7(M9(D7(U9;6F(L;7K<B9U7(9Gsežnejša

E9:( D7;7KD7( E9L7B<8=7A( #9L7BD9( 9GU9=6C( .<U9D9K( J7B<K( – Strunjan se razprostira na

9GU9=6F(H9BTCU(E7;(QIR(EU in skoraj v celoti spada v J7K7;9K7D9(9GU9=6C(#;76<DMECT7(

L7;E7(.:;FD67DI(8C(KC=I(J7;7H<(;CHE<YI(9T;9VCD<Y(<D(JD7=<BD<Y(V<K7BME<Y(<D(;7M:B<DME<Y kopnih

<D( K9HD<Y( K;M:I( 6C( :9( 9GU9=6C( :FH<( D7;7KD<( ;CJC;K7:A( #B<Z( UCH( .<U9D9K<m zalivom in

.:;FD76D9U(L7(6C(FK;8=CD tudi v evropsko omrežjC(L9MCGD<Y(K7;M:KCD<Y(9GU9=<6(- Natura

OPPPI( ;7JTB78CD<Y(K(H;V7K7Y(=B7D<^7Y('K;9LMEC(FD<6C( J(9MD9KD<U(^<B6CU(9Y;7D<:<( G<9:ME9(

;7JD9K;M:D9M:(J7(L;<Y9HD6C( ;9H9KCA(#9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan je zaradi

naravnih vrednot zavarovano L;CH(L9MCT<(=B9veka, kar pa še ne pomeni, da je tam kakovost

kopalne vode vedno dobra.

83

.(:C;CDME<U(;7J<ME9K7D6CU(KLB<KDCT7(9GU9=67(E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(–

StrFD67DI(E<( 6C(H9B9=CD9(M(M:;7D<(+inistrstva za okolje in prostor, na podlagi kriterijev za

H9B9=<:CK(K9H9K7;M:KCD<Y(9GU9=<6( <D( 6C(D7(E9LDCU(8<;9E9(RPP(UI(D7(U9;6F(L7(_PP(UI( 6C(

bilo ugotovljeno, da se tam nahaja kar nekaj možnih virov onesnaženja kopalne vode.

#9L7BD9( 9GU9=6C( .<U9D9K( J7B<K( – .:;FD67D( 9T;9V769( DC:9=E9KD<( K<;<I( E<( 6<Y( 6C( J7;7H<(

razpršenosti iD( KM:9L7( K( E9L7BD9( K9H9( ME9J<( ;7JB<=DC( UCH<6C( XL;M:I voda, zrak), težko

nadzorovati in zmanjšati. Na kakovost vode pa vplivajo tudi hidrološke in meteorološke

;7JUC;C(9GU9=67A(+9VD<(K<;<(9DCMD7VCD67(E9L7BDC(K9HC(<J(KLB<KDCT7(9GU9=67(M(kopenske

strani so naslednji: kmetijstvo, pozidane površine, naravni viri onesnaženja ter padavine in

vnosi iz atmosfere. Kopalno vodo pa ogrožajo tudi viri onesnaženja z morja, predvsem

ladijski promet, rekreativna plovila ter izlivi goriv in nevarnih snovi ob morebitnih

nes;C=7Y(D7(U9;6FA(

Med naštetimi možnimi viri onesnažeD67( 6C(K(D76KC=6<(UC;<(J7M:9L7D9(EUC:<6M:K9I(

M76(J7;7H<(FT9HDC( BCTC(EUC:<6MEC(L9K;8<DC(J76CU769(KC=(E9:(L9B9K<^9(KLB<KDCT7(9GU9=67(

E9L7BDCT7( 9GU9=67( .<U9D9K( J7B<K( – Strunjan. Kmetijske površine bi lahko bile, zaradi

spiranja gnojil in škropiv, zelo verjeten vir onesnaženja kopalne vode, a je bilo

ugotovljeno, da so kmetijske površine relativno oddaljene od kopalne vode, saj se

razprostirajo nad, tudi do 80 m visokimi, klifi. Hkrati pa je bilo ugotovljeno, da naklon

površja, ki gravitira proti kopalni vodi, zajema približno le tretjino ozemlja vplivnega

9GU9=67( XMB<E7( RP) tako, da je možnost onesnaženja kopalne vode, zaradi površinskega

spiranja onesnažil iz kmetijskih površin, še manjša. Izjema je del kopaBDCT7(9GU9=67(L9H(

Belvederjem, kjer je površje položnejše, tam segajo kmetijske površine precej bližje h

kopalni vodi. Tu bi, 9G(U9;CG<:D<Y(U9=DC68<Y(D7B<K<Y, lahko prišlo do spiranja onesnažil in

s tem do lokalnega onesnaženja kopalne vode.

Pozidanih pov;8<D( 6C( K( KLB<KDCU( 9GU9=6F(U7B9A(+9VD<( K<;( 9DCMD7VCD67( E9L7BDC(

vode zaradi pozidanih površin so komunalne odpadne vode. Ugotovljeno je bilo, da so

:F;<M:<=D<( 9G6CE:<( K( 9G=<D<( -J9B7( L;<EB6F=CD<( D7( 67KD9( E7D7B<J7^<6ME9( 9U;CV6C( <D( M( :CU( D7(

=<M:<BD9( D7L;7K9( K( .C;U<DFI( KM<( 9G6CE:<( K( 9G=<D<( .:;FD67D( M9( L;<EB6F=CD<( D7( 67KD9(

E7D7B<J7^<6ME9( 9U;CV6C( <D( D7( =<M:<BD9( D7L;7K9( 4<;7DI( BC( 9E9Bi 5 objektov v vplivnem

9GU9=6F E9UFD7BDC(9HL7HDC(K9HC(JG<;7(K(T;CJD<^7YI(E<(M9(L;7K<B9U7(DCL;C:9=DCI(J7:9(:FH<(

iztoka v okolje naj nebi bilo. Možnost onesnaženja kopalne vode zaradi pozidanih površin

je zato majhna.

84

Slika 30,(GDE)"EW'&(C.='-(*"'@'&A(C.>DB#A(>(>C"E>&'@(.)@.%#$(-.CA"&'JA(.)@.%#A(Simonov

zaliv – Strunjan

Vir: Podlaga interno gradivo ARSO, izdel7K7(%9:;<=I(&AI(OP[P-09

Možnost onesnaženja kopalne vode zaradi turizma predstavljajo predvsem turisti z

DCL9M;CHD<U( 9DCMD7VCD6CU( E9L7BDC( K9HCA( .( :C;CDME<U( L;CTBCH9U( 9GU9=67( 6C( G<B9(

FT9:9KB6CD9I(H7(MC(D7(E9L7BDCU(9GU9=6F(.<U9D9K(J7B<K(– .:;FD67DI(K(=7MF(Eopalne sezone,

D7Y767(UCH(OPP(<D(RPP(E9L7B^<I(E7;(6C(;7JUC;9U7(U7B9(TBCHC(D7(KCB<E9M:(9GU9=67A(#B6FG(

:CUF(L7(B7YE9(J7;7H<(9HUC:7K7D67(H9B9=CD<Y(9HL7HE9KI(J7;7H<(E;CU(J7(M9D=CD6C(<D(J7;7H<(

<JB9=E9K(XF;<DI(GB7:9I(ML<;7D6C(MBFJD<^Cl`(KLB<K769(D7(B9E7BD9(9DCMDaženje kopalne vode.

4;<(9DCMD7VCD6F(E9L7BDC(K9HC(E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan, zaradi

naravnih virov onesnaženja, bi izpostavila predvsem možnost onesnaženja zaradi iztrebkov

in trupel galebov, ki na prodnati terasi niso redkost. Ob nalivih L7( 6C(D7(M:;U<Y(L9G9=6<Y(

možna L9KC=7D7(erozija prsti. Prst lahko zardi hranil in drugih snovi, vpliva na kakovost

kopalne vode.

Meteorne vode so povezane z vsemi že naštetimi viri onesnaženja. S spiranjem

vseh površin (kmetijskih, pozidanih, naravnih) in M(ML<;7D6CU(9J;7=67(9DCMD7V<B7 še lažje in

Y<:;C6C( H9MCVC69( E9L7BD9( K9H9A( ?C=69( 9T;9VCD9M:( E9L7BDC( K9HC( J7;7H<( UC:C9;D<Y( K9H(

85

L;CHM:7KB6769(^CM:C(<D(L7;E<;<8=7A(&CY(L7(K(KLB<KDCU(9GU9=6F(ni veliko, so dovolj oddaljeni

ali pa imajo urejen odvod meteornih vod, zato ne prestavljajo pretirane nevarnosti za

onesnaženje kopalne vode.

#9L7BD9(K9H9(E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K()7B<K(– Strunjan pa ogrožajo tudi viri

9DCMD7VCD67( D7(U9;6FA( 4;<( L;CTBCHF( 9GU9=67I( 6C( G<B9( FT9:9KB6CD9I( H7( 6C( K( =7MF( E9L7BDC(

MCJ9DC(D7(9GU9=6F(E9L7BDC(K9HC(7B<(D6CDCU(KLB<KDCU(9GU9=6F(J7M<H;7D<Y(KC=([P(LB9K<BA(

#9L7BD9( K9H9( 9T;9V769( :FH<( LB9K<B7I( E<( K( KLB<KDCU( 9GU9=6F( LBF6C69I( :CY( L7( 6C( K( _PP(U(

širokem pasu kar nekaj. Z izpusti fekalij, olj in drugih snovi iz pogonskega motorja, ter

pomanjkanja nadzora nad rekreativnimi plovili oz. njihovimi posadkami, so plovila dokaj

verjeten vir lokalnega onesnaženja kopalne vode. Poleg manjših plovil, pa kopalno vodo

9T;9V7( :FH<( B7H<6ME<(L;9UC:A(&7(L;CHM:7KB67( T;9VD69(L;CHKMCU(9G(U9;CG<:D<Y(DCM;C=7Y(D7(

morju, ko lahko zaradi izliva nafte, nevarnih kemikalij in drugih snovi ogrozi, ne samo

E9L7BDC(K9HCI(:CUKC=(^CB9:D9(V<KB6CD6C(K(U9;6F(<D(9G(9G7B<A

-J(D7L<M7DCT7(B7YE9(MEBCL7U9I(H7(M9(J7(U9;CG<:D9(MB7G9(E7E9K9M:(K9HC(K(E9L7B<8=F(

lahko krivi dejavniki obremenjevanja okolja tako na kopnem, kot v vodnem vplivnem

9GU9=6F(E9L7BDC(K9HCA(49H(H9B9=CD<U<(L9T96<I(E9:(6C(GB<V<D7(EUC:<6ME<Y(JCUB6<8=I(D7EB9D(

površja ter pretirana raba strupenih snovi in gnojil v kmetijstvu, bi lahko rekli, da je

EUC:<6M:K9(CHCD(<JUCH(KC=6<Y(K<;9K(9DCMD7VCD67(E9L7BD<Y(K9H7A(3G(DCM;C=7Y(D7(U9;6F(:C;(

nenadzorovanih izpustih fekalij, olj in drugih snovi pa vsekakor kopalne vode najbolj

ogroža ladijski promet. To L9:;6F6C( L;K9( Y<L9:CJ9g( h#7E9K9M:( K9HC( K( E9L7B<8=F( 6C( 9H;7J(

obremenjevanja okolja tako v K9HDCU(E9:(K(E9LDCU(KLB<KDCU(9GU9=6F(E9L7B<8=7I(D76G9B6(

L7(E9L7BD9(K9H9(9T;9V7:7(L9U9;ME<(L;9UC:(<D(EUC:<6ME7(;7G7(JCUB6<8=Ai

1;FT<( L;9Z<B( 6C( L;9Z<B( D7;7KDCT7( E9L7B<8=7( D7( U9;6FW( #9L7B<8=C( &C;UC( #;E7( –

&7B7BM9(.:;FD67DA(,7;7KD9(E9L7B<8=C( 6C(D7UCD6CD9(E9Lališki dejavnosti, ima upravljavca,

L;CHL<M7D9( 9L;CU9( <D( <DZ;7M:;FE:F;9I( D6CT9K9( F;CH<:CK( L7( H9B9=769( 8:CK<BD<( L;CHL<M<( M(

L9H;9=67(K7;M:K7(L;CH(F:9L<:K7U<A(#9L7B<8=C(&C;UC(#;E7(– Talaso Strunjan obsega 15000

m² kopnih in 7000 m² vodnih površin. Kopni del koL7B<8=7( 6C( L9L9BD9U7( L;C9GB<E9K7DA(

Del plaže takoj ob morju je betoniran, nato pa sledi travnata površina, kjer lahko kopalci

D76HC69(9G<B9(MCD^C(L9H(G9;9K^<A(#9L7B<8=C(&C;UC(#;E7(– Talaso Strunjan se ponaša že z

dvanajstimi Modrimi zastavami, kar pomeni, H7( 6C( E9L7B<8=C( =<M:9( <D( F;C6CD9I( H7( 6C(

poskrbljeno za varnost, kakovost kopalne vode pa je v skladu z zahtevami evropske

E9L7BDC(H<;CE:<KCA(/CL;7K(6C(K9H7(K(E9L7B<8=F(&C;UC(#;E7(– Talaso Strunjan že vrsto let

H9G;C(E7E9K9M:<I(M9(G<B<(K(KLB<KDCU(9GU9=6F(CKidentirani možni viri onesnaženja. Terenski

L;CTBCH(9GU9=67I( E7;:7( E7D7B<J7^<6MECT7(9U;CV67( <D( <DZ9;U7^<6C(FL;7KB67K^7(E9L7B<8=7( M9(

86

L9E7J7B<I(H7(E9L7BD9(K9H9(9T;9V769g(<JLFM:(UC:C9;D<Y(K9H(9G(6FVD<(M:;7D<(E9L7B<8=7I(:F;<M:<(

(kopalci) z neposrednim obremenjevanjem kopalne vode ter viri onesnaženja z morja.

Ugotovljeno je bilo, da se meteorne vode speljane na kanalizacijo, pred izpustom v

U9;6C( H9H7:D9( L;C=<M:<( D7( B9K<B^<Y( U78=9G( <D( KC=6<Y( HCB^CKI( E7;( JU7D687( U9VD9M:(

9DCMD7VCD67(<J(:CT7(K<;7A(3(:CU(L7(L;<=769 :FH<(L9H7:E<(9(KC=BC:D<(H9G;<(E7E9K9M:<(E9L7BDC(

vode.

Možnost onesnaženja kopalne vode zaradi kopalcev je odvisna predvsem od

njihove odgovornosti do te naravne dobrine. Glede na veliko število kopalcev v »visoki

sezoni« lokalno, kratkotrajno onesnaženje, J7;7H<( =B9KC8E<Y( <JB9=E9K( <D( 9HUC:7K7D67(

9HL7HE9KI(E<(ML;98=769(:9EM<=DC(MD9K<(:C;(E;CU(J7(M9D=CD6C(M(ECU<=D<U<(Z<B:;<I(D<(<JKJC:9A

4;7K(:7E9(6C(9H(=B9KC8ECT7(Z7E:9;67(9HK<MD9(9DCMD7VCD6C(E9L7BDC(K9HC(J(U9;67A(?(

KLB<KDCU( 9GU9=6F( 6C( K( =7MF( E9L7BDC( MCJ9DC( zasidranih okoli 20 plovil, ki bi zaradi

izpustov fekalij in drugih snovi iz plovil, lahko bila vzrok za slabo kakovost kopalne vode.

,<E9B<( L7( DC( MUCU9( J7DCU7;<:<( U9VD9M:<( J7( B7H<6ME9( DCM;C=9( D7( U9;6FI( :7( G<I( 9G(

morebitnem izpustu nafte ali nevarne snovi, G<B7(J7(E9L7B<8=C(J(J7B<KME9(BCT9(FM9HD7A

,7( L9HB7T<( D7KCHCD<Y( FT9:9K<:CK( B7YE9( MEBCL7U9I( H7( 6C( E9L7B<8=C(&C;UC(#;E7( –

Talaso Strunjan manj obremenjeno in ogroženo s strani možnih virov onesnaženja, kot

E9L7BD9( 9GU9=6C( .<U9D9K( J7B<K( – Strunjan. Tako bi drugo hipotezo ovrgla. Kopalno

9GU9=6C( .<U9D9K( J7B<K( – .:;FD67D( 6C( :9;C6( J( K<H<E7( 9GM:96C=C( 9G;CUCD6CD9M:<( E9LDCT7(

KLB<KDCT7(9GU9=67(G9B6(9T;9VCD9(E9:(9GU9;ME9(E9L7B<8=C(&C;UC(#;E7(– Talaso Strunjan.

8.1 3'8<8,/)#0(4./7#)%#0'(?8./#3(0%.)89#&(7%#&#13.(02#

DIPLOMSKEGA DELA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE

Z izdelavo profilov dveh kopalnih voda in ugotavljanjem možnih virov onesnaženja

ter oceno njihovega vpliva na kakovost kopalne vode sem sicer dosegla cilje diplomskega

HCB7I( KCDH7;( G<( G<B9( J7( D7:7D=DC689( <JHCB7Ko profilov, po navodilih Evropske komisije,

L9:;CGD9( <D:C;H<M^<LB<D7;D9( M9HCB9K7D6C( M:;9E9KD67E9K( <J( ;7JB<=D<Y( L9H;9=<6( XG<9B9T<67I(

kemija, mikrobiologija, fizika, komunala, ekologija, geografija…). Izdelavo profilov sem v

diplomskem delu prilagodila svojemu znanju in možnostim raziskovanja.

Obvezen nadzor nad kakovostjo kopalnih voda se v Sloveniji izvaja že od leta

1988. Podatki iz preteklih let sicer kažejo kakovost vode K( E9L7B<8=FI( KCDH7;( KJ;9E<( Ja

87

morebitno slabo kakovost kopalnih voda na morju še niso bili podrobneje raziskani. Nova

evropska zakonodaja pa je z vzpostavitvijo profilov zajela tudi popis možnih virov

9DCMD7VCD67I( M76( 6C( :7E9( B7V6C( L;CHK<HC:<( :;767D6C( <D( JD7=<BD9M:<(U9;CG<:DCT7( 9DCMD7VCD67(

kopalne vode in temu primerno ukrepati. Zato bi bilo potreGD9(D7L;7K<:<(D7:7D=CD(L;CTBCH

vsake kopalne vode posebej in podrobneje raziskati morebitne vire onesnaženja. To pa je

U9=(H9MC=<( BC(J(D7:7D=D<U<(7D7B<J7U<I(J7(E7:C;C(M9(L9:;CGD<(H9B9=CD<(L;<L9U9=E<I(E7;(L7(

sama nisem imela na razpolago. #;<:<=D9 G<( L;<M:9L<B7( :FH<( E( H9B9=<:K<( UC6C( KLB<KDCT7(

9GU9=67A(&7( 6C(KMCU(E9L7BD<U(K9H7U(D7(U9;6F(L;7K<B9U7(CD7E7( <D(J76CU7(RPP(U(8<;9E(

L7M( E9LDCT7( <D( _PP( U( 8<;9E( L7M( U9;67A( ?LB<KD9( 9GU9=6C( G<( MC( U9;7B9( H9B9=<:<( KM7E<(

kopalni vodi posebej, glede na potencialne vire onesnaženja v okolici kopalne vode, glede

D7( JD7=<BD9M:<( L9K;867( XD7EB9DI( K;M:7( E7UD<DMEC( L9HB7TC( <LHA`( <D( TBCHC( D7( Y<H;9T;7ZMEC(

JD7=<BD9M:<( E9L7BDC( K9HC( <D( 8<;8CT7( 9GU9=67A( 4;7K( :7E9( G<( MC( D7( L9HB7T<( MBCHD6<Y(

HC67KD<E9K(B7YE9(H9B9=<B9(M:;7DMEC(UC6C(KLB<KDCT7(9GU9=67(KM7E<(E9L7BD<(K9H<(L9MCGC6I(E<(

zaenkrat še niso opredeljene.

Kakovost vode obeh obravnavanih kopalnih voda je v zadnji letih v mejah

H9K9B6CD<Y(K;CHD9M:<(L7;7UC:;9KI(E<(H9B9=769(E7E9K9M:(E9L7BDC(K9HCI(E7;(L7(DC(L9UCD<I(H7(

onesnaženje zaradi evidentiranih virov ni možno. Da bi ohranili ali še izboljšali kakovost

E9L7BD<Y( K9H7I( JU7D687B<( U9VD9M:( 9DCMD7VCD67( J7;H<( 9GM:96C=<Y( K<;9K( 9DCMD7VCD67( :C;(

L;CL;C=<B<(D7M:7DCE(D9K<Y(K<;9K(9DCMD7VCD67I(G<(G<B(L9:;CGCD(D7J9;(D7H(;7JB<=D<U<(MCE:9;6<(

družbe (industrija, turizem, promet, pomorski promet, kmetijstvo, komunala itd.) na

lokalni, regijski, državni in meddržavni ravni. Posebej bi bilo treba nadzorovati, zmanjšati

in sanirati vire onesnaženja D7(KLB<KDCU(<D(L;<MLCKDCU(9GU9=6F(E9L7BD<Y(K9H7A(?(D78CU(

L;<UC;F( 6C(L;<MLCKD9(9GU9=6C(L9K;8<D7( M(E7:C;C( MC(KMC(L9K;8<DMEC(K9HC( M:CE769(K(K9HD9(

telo, v našem primeru Slovensko morje in lahko vplivajo na njegovo stanje. Za izvajanje

D7HJ9;7(D7H(E7E9K9M:69(E9L7BD<Y(K9H7(L7(G<(G<B9(L9:;CGD9(F=<DE9K<:9(M9HCB9K7D6C(;7JB<=D<Y(

instituc<6I( E<( ME;G<69( J7( =<M:9( <D( JH;7K9 okolje. Najpomembnejši in primarni dejavnik, ki

KLB<K7( D7( E7E9K9M:( E9L7BDC( K9HC( L7( 6C( KMCE7E9;( =B9KCEI( J7:9( 6C( K( L;K<( K;M:<( :;CG7(

<J9G;7VCK7:<( B6FH<I( 6<Y( 9MKC8=7:<( <D( 6<U( KJGFH<:<( =F:( J7(odgovornost do varovanja okolja,

neprimerno ravnaje pa sankcionirati.

/CL;7K( 6C( E98=CE( D78C( 9G7BC( H9BT( BC( Q\I\( EUI( 6C( E9L7D6F( D7UCD6en velik del

obalnega morja. To H9E7JF6CI( H7( 6C( E9L7D6C( <D( M9D=CD6C( L9UCUGCD( HCB( L;CV<KB67D67(

L;9M:CT7( =7M7(UD9T<Y( B6FH<A( 4;CV<KB67D6C(prosteg7( =7M7( K( =<M:CU( <D( JH;7KCU okolju pa je

ME;G(KMCY(D7MI(J7:9(6C(L9UCUGD9I(H7(K7;9K7D6C(9E9B67(L9M:7DC(D78(D7=<D(V<KB6CD67A(

88

9 VIRI IN LITERATURA

! Agencija Republike Slovenije za okolje (2010-POH`g('E9B98E9(L9UCUGD7(9GU9=67A(

http://www.arso.gov.si/narava/ekolo%C5%A1ko%20pomembna%20obmo%C4%8

Dja/

! Agencija Republike Slovenije za okolje (2010-10g): Kakovost kopalnih voda.

http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/amp/kopalne_vode.html

! Agencija Republike Slovenije za okolje (2010-06k): Kazalci okolja v Sloveniji,

Onesnaževanje z ladij.

! Agencija Republike Slovenije za okolje (2010-03i): Morski datelj (Lithophaga

lithophaga).

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=23

http://www.arso.gov.si/narava/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Zlo%C5%B

Eenka_Lithophaga-SLO.pdf

! Agencija Republike Slovenije za okolje (2010-02e): Nadzor nad kakovostjo

kopalnih voda. http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/nadzor.html

! Agencija Republike Slovenije za okolje (2010-02b): Naravne vrednote.

http://www.arso.gov.si/narava/naravne%20vrednote/

! Agencija Republike Slovenije za okolje (2010-02c): Natura 2000.

http://www.arso.gov.si/narava/natura%202000/

! Agencija Republike Slovenije za okolje (2010-PR6`g(49KL;C=DC(UCMC=DC(K;CHD9M:<(

evapotranspiracije v obdobju 1971-2000.

! Agencija Republike Slovenije za okolje (2010-02f): Program monitoringa

kakovosti kopalnih voda v letu 2010.

http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/period/etp/

http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/programi/PROGRAM%20KOPAL

NE%20VODE%202010.pdf

! Agencija Republike Slovenije za okolje (2010-02h): Program spremljanja

ekološkega in kemijskega stanja morja v letu 2010.

http://www.arso.gov.si/vode/morje/PROGRAM%20MORJE%202010%20splet.pdf

! Agencija Republike Slovenije za okolje (2010-06l): Program spremljanja kakovosti

vode za življenje morskih školjk in polžev.

89

! Agencija Republike Slovenije za okolje (2010-PO7`g( )7K7;9K7D7( 9GU9=67A(

http://www.arso.gov.si/vode/morje/programi/PROGRAM%20%C5%A0KOLJKE

%202009.pdf

http://www.arso.gov.si/narava/zavarovana%20obmo%C4%8Dja/

! >7::CBB<I( ]A( XOPPP`g( 4;<;9=D<E( J7( ML9JD7K7D6C( U9;MEC( ZB9;C( &;V78ECT7( J7B<K7A

Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 13 – 15.

! ><;:%<ZCI( 1;F8:K9( J7( 9L7J9K7D6C( <D( L;9F=CK7D6C( L:<^( .B9KCD<6CI( XOP[P-05):

Rumenonogi galeb.

http://www.ptice.si/index.php?option=com_wines&func=detail&Itemid=45&id=92

! Bitenc, K., Gale, I., Poje, M., (2010-04): Kakovost kopalnih voda na naravnih

E9L7B<8=<Y( <D( D7( E9L7BD<Y( 9GU9=6<Y( K( .B9KCD<6<( K( BC:<Y( OPPS( <D( OPPNA(

http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/KV%2008-

09%20poro%C4%8Dilo.pdf

! Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o

upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS

! Dolinar, K., Knop, S. (1994): Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana, Cankarjeva

založba, 71, 457

! Drevesnica Podobnikar, (2010-Pa`g( 27T9H<=D<^7A( http://drevesnica-

podobnikar.si/zanimivosti/zanimivo-sadne-vrste/95-jagodicnica.html

! European Commission: Bathing Water Profile: Best practice and guidance, 2009

! Gale, I., Poje, M., (2010-03): Kakovost kopalni voda obalnega morja.

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=149

! Interno gradivo Agencije za okolje in prostor za okolje, Poje, M., 2010-03, 04

! -D:C;D9(T;7H<K9(3E9B6C(4<;7DI(>;9V<=I('AI(OP[P-04.

! -B<=(&9L<=I(.AI(OP[P-02. Talaso Strunjan, ustna informacija.

! 2FT9K<dI(jAI(OP[P-02. Hotel Belvedere, ustna informacija.

! #9BCT7I(,A(X*7;LY7(MC7(HA9A9A`(XOP[PÀ(#9LC;I(<J;7=FD(TB9G<D(U9;67(E9L7BD<Y(K9H7A

! #9BCT7I(,A(XOPPN`g(+CHMCG96D9(KLB<K7D6C(E9LDCT7(<D(U9;67(X19B9=7D6C(JD7=<BD9M:<(

stik7(UCH(E9LD<U(<D(U9;6CU(M(L9U9=69(B<H7;ME<Y(<D(M9D7;ME<Y(MDCU7D6Ì(H9E:9;ME7(

H<MC;:7^<67A(#9LC;I($D<KC;J7(D7(4;<U9;MECUI(!7EFB:C:7(J7(YFU7D<M:<=DC(8:FH<6CA

! Komunala Izola, 2010–02, http://www.komunala-izola.com/

! Krajinski park Strunjan (2010-09): Laguna Stjuža.

http://www.parkstrunjan.si/index.php?page=static&item=49&tree_root=1

90

! Lah, A. (2002): Okoljski pojavi in pojmi – Okoljsko izrazje v slovenskem in tujih

jezikih z vsebinskimi pojasnili, zbirka Usklajeno in sonaravno štev. 8 /2002.

Ljubljana, Svet za varstvo okolja Republike Slovenije.

! +7B7=<=(?AI(2C;9UCB(+AI(XOPPaÀ(?C:;9K<(9G(MB9KCDME<(9G7B<A(,->(+>4I(4<;7DA

! Merrington, M., Winder, L., Parkinson, R., Redman, M. (2002): Agricultural

pollution. London, Spon Press, chapter 2 and 3, 12 – 70.

! Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2010-09): GERK.

! Ministrstvo za okolje in prostor (2010-02): Kopalne vode.

http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp

http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/sektor_za_vode/k

opalne_vode/seznam_kopalnih_voda/

! Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (2010-06): Izpit

J7(K9H<:CB67(=9BD7A(http://www.up.gov.si/si/storitve/izpiti/izpit_za_voditelja_colna/

! Mlfsud, S., (2010-06): Actinia equina.

! ,9K7EI(+A(XOPPN`g()T9H9K<D7(<D(;7JK96(:F;<JU7(K(#;E<D<Y(JH;7K<B<8=<YI(H<LB9UME9(

delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

http://www.marz-

kreations.com/WildPlants/!gfx/Nature/maltawildlife.php?species=Actinia%20equin

a&ext=&type

! Okolje Piran, 2010–02, http://www.okoljepiran.si/

! 3;9VCD("H7U<=I(+A(XOPPR`g(&;V78E<(J7B<K(<D(DCE7:C;C(D6CT9KC(TC9U9;Z9B98EC

L9MCGD9M:<( ?g( @9M7;I( "g( )7K7;9K7D7( 9GU9=67( <D( D6<Y9K( L9UCD( J7( :F;<JCUg(

strokovni seminar in terensko delo, 28.–29. november 2003 Strunjan, Koper:

Univerza na Primorskem, 10–13.

! 47B7:<DFMI("A(XOPPS`g(3DCMD7VCD9M:(L;<9G7BDCT7(JCUB6<8=7(U9;67(M( :;H<U<(9HL7HE<I(

diplomsko delo. Nova Gorica, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za znanosti o

okolju.

! Peroša, J., 2010/04. SVOM Koper, ustna informacija.

! Pierce, J. Jeffrey, F. Weiner, Ruth, Vesilind, P. Aarne (1998): Environmental

pollution and control. Woburn, Butterworth-Heinemann, 141.

! Plut, D. (2000): Geografija vodnih virov. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek

za geografijo, 194 – 197.

91

! Podgornik Reš, R., (2010-05): Mirta.

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/512A8B6D86E0F16FC1257324002A

4F3D?OpenDocument

! 49HUCD<E( "H7UI( 1A( XOPPS`g( .:7D6CI( JD7=<Bnosti in problematika ekološkega

kmetijstva v Sloveniji in Slovenski Istri, diplomsko delo. Koper, Univerza na

4;<U9;MECUI(!7EFB:C:7(J7(YFU7D<M:<=DC(8:FH<6CA

! Poje, M., (2010): Izdelava kart kopalnih voda. Agencija Republike Slovenje za

okolje.

! Poje, M., Žl<=7;I(1AI(!;7D^7I(>AI(596MI(>AI(4C:;9K<=I("AI(@7BCI(-AI(0F8U7EI(>AI(&F;EI(

R., (2009): Kopalne vode – zdravo in varno kopanje. Ljubljana, Ministrstvo za

okolje in prostor.

! 49:9=D<EI( >A( X[NNS`g( "D7B<J7( 9DCMD7VCK7D67( E9:( L9HB7T7( J7( :;76D9M:D<( ;7JK96(

Slovenske obale, diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

kemijo in kemijsko tehnologijo.

! Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur.l. SRS 9/88).

! 4;7K<BD<E( 9( E;<:C;<6<Y( J7( 9JD7=CK7D6C( K9H9K7;M:KCDCT7( 9GU9=67( <D( 9GU9=67(

kopalnih voda (Ur. l. RS, št. 88/04).

! Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah (Ur.l.RS, št. 73/03, 96/06).

! Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur.l. RS, št.

39/08).

! 4;7K<BD<E7( 9( L9H;9GDC68<Y( E;<:C;<6<Y( J7( FT9:7KB67D6C( 9GU9=<6 kopalnih voda

(Ur.l.RS, št. 79/03).

! 4;7K<BD<E( 9( ;7JK;M:<:K<( E9L7B<8=( <D( 9;T7D<J7^<6ME<Y( FE;CL<Y( J7( K7;M:K9( L;CH(

utopitvami ( Ur.l. RS, št. 88/03).

! 4;7K<BD<E( 9( :CYD<=D<Y( FE;CL<Y( <D( J7Y:CK7Y( J7( K7;D9( 9G;7:9K7D6C( E9L7B<8=( <D( J7(

varstvo pred utopitvami na kop7B<8=<Y(X$;ABA5.I(8:A(SSePRI(a\eP\À

! 4;7K<BD<E(9(FE;CL<Y(J7(K7;M:K9(L;CH(F:9L<:K7U<(D7(E9L7B<8=<Y(X$;ABA5.I(8:A(SQeP_`

! Putrle, D., (2010-P\`g(*7B9Z<:<(.C=9KCB6ME<Y(M9B<DA(

http://www.ockpiran.kp.edus.si/predmetnaP/biologija/dejan/projekti/0203/halofiti.h

tm

! Razpet, M., (2010-05): Bogomolka, Mantis Religiosa.

http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/bogomolka/index.htm

92

! Regionalna strategija trajnostnega razvoja turizma 2006 – 2013,

http://www.rrckp.si/files/Razvojna%20strategija%20turizma-

kon%C4%8Dno%20poro%C4%8Dilo.pdf

! Resolucija o nacionalnem programu razvoja pomorstva Republike Slovenije (Ur.l.

RS, št.87/2010). http://www.uradni-list.si/1/content?id=100615

! Richter, M. (2005): Naše morje – Our sea. Ljubljana, SIJart, 20 – 131.

! Roberts Alley, E. (2007): Water Quality Control Handbook. New York, McGraw-

Hill Companies, chapter 2.

! Sotlar, Z. (1991): Evidentacija izpustov v Slovenskem morju, interno gradivo,

SVOM, Koper.

! STA - Slovenska tiskovna agencija, 2010–02,

http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1031414

! .:7:<M:<=D<( F;7H( 5CLFGB<EC( .B9KCD<6C( XOP[P-P\`g( 49KL;C=DC( :CULC;7:F;C( J;7E7( <D(

E9B<=<D7( L7H7K<D( L9( UC:C9;9B98E<Y( L9M:767YI( .B9KCnija, 2009 – E9D=D<( L9H7:E<(

! .F8<DI( 2A( XOPPO`g( @D96CD6C( D7( K9H9K7;M:KCD<Y( 9GU9=6<YA( %6FGB67D7I( #UC:<6ME<(

inštitut Slovenije, 45.

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3136

! Šurla, R., 2010-04. Komunala Izola, ustna informacija.

! &9U7V<=I(-AI(XOP[P-06): Školjke.

! &F;EI( 5A( XOPPR`g( )D7=<BD9M:<( <D( L9UCD( J7K7;9K7D<Y( HCB9K( MB9KCnskega morja in

U9;MECT7(9G;CV67(?g(@9M7;I("g()7K7;9K7D7(9GU9=67(<D(D6<Y9K(L9UCD(J7(:F;<JCUg(

strokovni seminar in terensko delo, 28.–29. november 2003 Strunjan, Koper:

Univerza na Primorskem, 14-17.

http://web.bf.uni-lj.si/bi/metodika/morje/skoljke.html

! Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komuD7BD<Y(=<M:<BD<Y(D7L;7K(

(Ur.l. RS, št. 35/96).

! Uredba o Krajinskem parku Strunjan (Ur.l. RS, št. 107/04).

! $;CHG9( 9( 9GU9=6<Y( E9L7BD<Y( K9H7( :C;( 9( U9D<:9;<DTF( E7E9K9M:<( E9L7BD<Y( K9H7(

(Ur.l.RS 70/03, 72/04).

! $;CHG7( 9( ML;CUCUG7Y( <D( H9L9BD<:K7Y( $;CHGC( 9( 9GU9=6<Y kopalnih voda ter o

monitoringu kakovosti kopalnih voda (Ur.l. RS, št. 72/04).

! Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 25/08).

! Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda, priloga 4, (Ur.l. RS, št. 25/08).

93

! $;CHG7(9(K9HD<Y(L9K;7=<B<Y(X$r.l.RS, št. 103/02, 122/07).

! ?FE9K<=I( "A( X[NN[`g(+9;ME7( ZB9;7( <D( Z7KD7( K( D7;7KDC( ;CJC;K7:F( .:;FD67DA( 4<;7DI(

+CH9G=<DME<( J7K9H( J7( K7;M:K9( D7;7KC( <D( EFB:F;DC( HCH<8=<DC( 4<;7D( – J7EB6F=D9(

L9;9=<B9I(N(– 10.

! Weill, P., (2010-05): Bacillus rossii

http://www.gepo64.com/Galerie/Autres/Bacillus_rossii.htm

! Wikipedia (2010-05): Cidada. http://en.wikipedia.org/wiki/Cicada

! Wikipedia (2010-08): Stormwater. http://en.wikipedia.org/wiki/Stormwater

! Zakon o varstvu pred utopitvami (Ur.l.RS, št. 44/00, 26/07).

! Zakon o vodah (Ur.l.RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08).

! Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (2010-PN`g( )7EB6F=CE( L;KC( Z7JC(

sanacije Stjuže. www.zrsvn.si/dokumenti/68/2/2008/dodatno_gradivo_1093.doc

! Žumer, J., Gabrovec, M. (2003): Geografska predstavitev +CMC=CKCT7( J7B<K7( M(

L9FH7;E9U(D7(K;CHD9:CD6F(=B9KCE9K<Y(L9MCT9K(?g(@9M7;I("g()7K7;9K7D7(9GU9=67(

in njihov pomen za turizem: strokovni seminar in terensko delo, 28.–29. november

2003 Strunjan, Koper: Univerza na Primorskem, 35 - 37.

94

10 SEZNAM SLIK, TABEL IN GRAFOV

Slika 1: Smeri najpogostejših vetrov v Tržaškem zalivu .................................................... 10

Slika 2: Vnos komunalnih odplak v Tržaški zaliv ............................................................... 12

.B<E7(Rg()7K7;9K7D7(9GU9=67(K(9G7BDCU(L7MF .................................................................... 15

Slika 4: Kopalne vode na morju .......................................................................................... 23

.B<E7(ag(#9L7BD9(9GU9=6C(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan .......................................................... 42

Slika 6: Pešpot nad klifom ................................................................................................... 45

Slika 7: Lokacija kopalne vode Simonov zaliv – Strunjan .................................................. 47

Slika 8: Vodna telesa in merilna mesta programa spremljanja ekološkega in kemijskega

stanja morja ......................................................................................................................... 48

Slika 9: )CUB6CK<H(E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan z nakazanimi monitoring

:9=E7U< ................................................................................................................................ 49

.B<E7([Pg(!9:9T;7Z<67(:7GBCI(E<(9JD7=F6C(E9L7BD9(9GU9=6C .................................................. 50

Slika 11: Flišna stena na rtu Ronek ..................................................................................... 51

.B<E7([Og(.E7B7(E7BE7;CD<:7(K(+CMC=CKCU(J7B<KF ................................................................ 52

Slika 13: Fotograf<67(HCB7(E9L7BDCT7(9GU9=67(UCH(;:9U(#7DC(<D(>CB<U<(ME7B7U< ............. 53

Slika 14: Mirta ..................................................................................................................... 54

.B<E7([ag(27T9H<=D<^7 ........................................................................................................... 54

Slika 16: Brnistra ................................................................................................................. 55

Slika 17: Navadna bogomolka ............................................................................................. 55

.B<E7([Sg(47B<=D67E ............................................................................................................... 56

Slika 19: Morski koprc ........................................................................................................ 57

Slika 20: Konjska vetrnica ................................................................................................... 58

Slika 21: Morski datelj ........................................................................................................ 60

.B<E7(OOg()CUB6CK<H(KLB<KDCT7(9GU9=67(E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(– Strunjan .... 62

Slika 23: Karta rabe tal v vplivnem 9GU9=6F(E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(.:;FD67D 66

.B<E7(OQg(57JUC;6C(9H:CE7D67(L7H7K<DMEC(K9HC(K(DCL9MCB6CD<Y(<D(F;G7D<Y(9GU9=6<Y ........ 70

.B<E7(Oag(,7;7KD9(E9L7B<8=C(&C;UC(#;E7(– Talaso Strunjan .............................................. 73

Slika 26: Lokacija kopalne vode ......................................................................................... 76

Slika 27: Zemljevid naravDCT7(E9L7B<8=7(&7B7M9(.:;FD67D(J(D7E7J7D9(U9D<:9;<DT(:9=E9 .. 77

95

.B<E7(OSg()CUB6CK<H(KLB<KDCT7(9GU9=67(D7;7KDCT7(E9L7B<8=7(4B7V7(#;E7(– )H;7K<B<8=C(

Strunjan (Talaso Strunjan) ................................................................................................... 78

Slika 29: Kanalizacijsko omrežje komunalnih odpadnih vod in meteornih vod ................. 80

.B<E7(RPg(4;<GB<VCD(L9:CE(MBCUCD7(L9K;867(K(KLB<KDCU(9GU9=6F(E9L7BDCT7(9GU9=67(

Simonov zaliv – Strunjan .................................................................................................... 84

Tabela 1: Higienske zahteve za kopalne vode ..................................................................... 25

Tabela 2: Metode za preskuse vzorcev kopalnih voda ........................................................ 27

Tabela 3: Standardi kakovosti za kopalne vode .................................................................. 29

&7GCB7(Qg(>7;KD<(M<UG9B<(J7(9JD7=<:CK(Evalitete kopalnih voda po zahtevah kopalne

direktive ............................................................................................................................... 32

Tabela 5: Barvni simboli za posamezno kopalno vodo na morju v letih 2004-2009, povzeti

L9(L9;9=<B<Y('K;9LMEC(E9U<M<6C ........................................................................................... 37

&7GCB7(\g(.EB7HD9M:(K9HC((E9L7BDCT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(- Strunjan (Bele skale) glede

na mejne vrednosti ............................................................................................................... 45

Tabela 7: Skladnost vode kopalneT7(9GU9=67(.<U9D9K(J7B<K(- .:;FD67D(X+CMC=CK(J7B<K`(

glede na mejne vrednosti ..................................................................................................... 46

&7GCB7(Sg(.EB7HD9M:(K9HC(9GU9;MECT7(E9L7B<8=7(- Plaža Krka - )H;7K<B<8=C(.:;FD67D(

(Talaso Strunjan) glede na mejne vrednosti ........................................................................ 75

Graf 1: Delež ustreznih vzorcev, odvzetih za mikrobiološka in fizikalno-kemijska

preskušanja za kopalne vode obalnega morja (po nacionalnih predpisih) .......................... 35

Graf 2: Kakovost kopalnih voda obalnega morja (po kriterijih kopalne direktive) ............ 36

Documents

PROFILI KOPALNIH VODA IN OCENJEVANJE 3>5'+',2',3.&-(?4% ... · 4 POVZETEK?C=