Programski dokument Participacija mladih

Programskidokument

Mladinskegasveta Slovenije

Programski dokument

Mladinskega sveta Slovenije

»PARTICIPACIJA MLADIH«

Uredili:

Oblikovanje:

Naklada:

Izdajatelj in založnik:

Za izdajatelja:

Publikacijo je sofinanciralo

Ministrstvo za šolstvo in šport,

Urad Republike Slovenije

za mladino.

december

Tanja Baumkirher, Nina Bakovnik, Tadej Beočanin, Snežana Džidič

Marko Bradica

1000 izvodov

Mladinski svet Slovenije

Erjavčeva cesta 4, Ljubljana

www.mss.si, [email protected]

Kamal Izidor Shaker

Ljubljana, 2011

Uvodne besede

V Mladinskem svetu Slovenije (MSS) smo za vključevanje, organiziranje,avtonomijo in demokracijo. Smo za mlade in mladinske organizacije, kersmo prepričani v koristi učenja, razvoja, odgovornosti in aktivnegadržavljanstva.

Kot krovno združenje nacionalnih mladinskih organizacij, ki pod svojim

okriljem povezuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi ali

političnimi usmeritvami, redno spremljamo položaj mladih in zastopamo

njihova stališča v družbi. V želji po učinkovitem uresničevanju tega

poslanstva razvijamo mladinske politike, s katerimi želimo položaj mladih

in mladinskih organizacij tudi izboljšati.

Razvoj mladinskih politik pod okriljem MSS-ja poteka v duhu tesnega

sodelovanja vseh organizacij članic ter njihovih predstavnic in

predstavnikov v Komisiji MSS za mladinske politike. Člani in članice

Komisije skupaj ter v okviru področnih delovnih skupin spremljajo in

ocenjujejo aktualne problematike, s katerimi se soočajo mladi, se nanje

odzivajo in pripravljajo programske dokumente z različnih področij.

Pred vami je programski dokument o participaciji mladih v Sloveniji.

Dokument je od priprave osnutka s strani Komisije do formalne potrditve s

strani najvišjega odločevalnega organa Mladinskega sveta Slovenije

prešel mnogo rok in glav. Pri njegovem nastajanju je v demokratičnih

procesih odločanja sodelovalo veliko število mladih, ogledali pa so si ga

tudi nekateri strokovnjaki s področja participacije.

Hvala vsem, ki boste dokument prebrali, širili njegovo vsebino in pripomogli

k izvrševanju predlaganih ukrepov.

1

| 3PARTICIPACIJA |MLADIH Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

Dokument je bil sprejet na na 20. redni seji Zbora MSS, 8. 12. 2011.1|

PARTICIPACIJAMLADIH

programski dokument

MSS-121-11

Uvod

O MLADINSKIH POLITIKAHV zadnjih nekaj letih je mladinska politika v Sloveniji prišla na družbeno-politični dnevni red in postaja vse pomembnejša in upoštevana. Od leta2010 je opredeljena tudi v Zakonu o javnem interesu v mladinskemsektorju (ZJIMS), in sicer kot:

Mladinski svet Slovenije, krovno združenje nacionalnih mladinskih organi-zacij in ključni partner v socialnem dialogu na področju mladine, siprizadeva za razvoj mladinskih politik in posledično izboljšanje položajamladih. S tem namenom MSS pripravlja programske dokumente o različnihsektorskih politikah, s katerimi relevantne družbene akterje poziva kimplementaciji predlaganih ukrepov. Na podlagi teh dokumentov – edenizmed njih je tudi ta programski dokument o participaciji mladih, se MSSsrečuje s političnimi odločevalci, odziva na aktualna dogajanja, informiramlade in javnost ter izvaja druge ukrepe.

Ena od definicij mladine pravi, da je posameznik mlad, dokler ne dosežeželenih točk odraščanja (se odseli od staršev, si ustvari družino, dobizaposlitev, zaključi šolanje ipd.) in zaživi neodvisno ter samostojnoživljenje. Mladinske politike pa so namenjene prav procesu ustrezneureditve teh ključnih prehodov v življenju posameznikov, ki ga želimo vMladinskem svetu Slovenije s programskimi dokumenti oblikovati po merimladih.

2 »/…/ usklajen nabor ukrepov različnih

sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije

mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih

podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja

mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in

demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter

strokovnimi in drugimi organizacijami /…/«.

2|Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), Ur. l. RS št. 42/2010. Dostopno nahttp://www.uradni-list.si/1/content?id=97951 (19. 8. 2010).


PROGRAMSKI DOKUMENT»PARTICIPACIJA MLADIH

DEFINICIJE IN RAZLAGE

«Participacija mladih in ustvarjanje pogojev zanjo sta pomembna izzivadanašnjih demokratičnih družb in ključna pogoja za napredek družbe innjen trajnostni razvoj. Ker se dotika različnih področij, institucij in politik,participacije mladih ne moremo urejati na enem mestu. Pri tem gre namrečza principe delovanja družbe in njenih institucij, ki jih je težko spreminjati,zato je za doseganje participacije mladih na marsikaterem področju najprejpotrebno osveščanje ciljnih javnosti.

Namen programskega dokumenta je opredeliti participacijo mladih innjena področja, utemeljiti njen pomen, izpostaviti problematike participa-cije mladih ter predlagati ukrepe za izboljšanje participacije in pogojevzanjo.

o kateri govorimo v tem dokumentu, lahko na splošnoopredelimo kot aktivno sodelovanje mladih pri sprejemanju odločitev okaterikoli zadevi (tudi širše v političnem prostoru), ki zadevajo oblikovanjedružbe v kateri živimo. Participacija mladih se lahko odvija v različnihorganizacijah oz. institucijah, projektnih ali neformalnih skupinah, pričemer je treba posebej izpostaviti mladinske organizacije. Mladi se vodločanje lahko z različnimi oblikami organiziranosti vključujejo neposred-no ali posredno. Neposredna in posredna participacija pa lahko potekatana lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju.

Za potrebe dokumenta posebej opredeljujemo naslednje:

Področje vključujeudeležbo na volitvah in vse oblike vključevanja mladih v pripravo in

Participacijo,

(1) vrste participacije:

Participacija mladih pri javnem odločanju.►

8 | PARTICIPACIJA |MLADIH Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije

izvajanje javnih politik na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju,ki lahko poteka neposredno (mladi sodelujejo kot posamezniki) ali posred-no – preko mladinskih organizacij idr. struktur. Pri tem lahko mladi uporab-ljajo različna sredstva oz. kanale; to so lahko različne oblike javnegaizražanja mnenj, objave v množičnih medijih, peticije, forumi, javne tribune,protesti, sodelovanje v projektih, ki so namenjeni vzpostavljanju neposred-nega dialoga med mladimi in političnimi odločevalci, pa tudi vključevanje vzakonodajni postopek z odzivanjem na predloge političnih odločevalcev tersodelovanjem v javnih razpravah ipd. Pri tem ne smemo pozabiti, da jeizrednega pomena tudi udeležba mladih na volitvah, tako v vlogi volivcevkot tudi v vlogi kandidatov za politične funkcije.

Mladi s svojim član-stvom oz. sodelovanjem v mladinski organizaciji soodločajo o programu,aktivnostih, stališčih in drugih zadevah mladinske organizacije. Takovključevanje je predvsem polje za učenje participacije, ki mlade uvaja vsodelovanje pri demokratičnem odločanju, zaradi česar se nato lažje inhitreje vključujejo v odločanje v drugih institucijah oz. na drugih področjih.

Mladinske organizacije in predstavniška telesa mladihlahko sodelujejo pri javnem odločanju na različne načine. Eden od ključnihnamenov mladinskih svetov je prav ta – mladinski sveti lokalnih skupnostizastopajo mlade v razmerju do lokalnih odločevalcev, nacionalni mladinskisvet pa v razmerju do nacionalnih odločevalcev. Na evropskem nivoju paima tako vlogo Evropski mladinski forum, ki sodeluje z institucijami Evrop-ske unije, Sveta Evrope in Združenih narodov.

V okviru javnih institucij imamo različna telesa oz. organe, sestavljene izpredstavnikov mladih in predstavnikov oblasti, katerih namen je lahkomedsebojno informiranje, posvetovanje in oblikovanje priporočil za javnepolitike, lahko pa tudi soodločanje o zadevah, ki se tičejo mladih. Nanacionalnem nivoju imamo npr. Svet Vlade RS za mladino, ki služi izmenjaviinformacij, posvetovanju in pripravi predlogov in priporočil za ministrstva napodročjih, ki se tičejo mladih; poznamo pa tudi posebna telesa kot npr. Svet

►

►

Participacija mladih v mladinskih organizacijah.

Participacija mladinskih organizacij idr. mladinskih struktur prijavnem odločanju.


Vlade za študentska vprašanja, ki vladi pomaga pri odločanju o zadevah spodročja študentske problematike in v katerem sodelujejo predstavnikištudentskih svetov in Študentske organizacije Slovenije.

Podobna telesa imamo tudi ponekod na lokalnem nivoju. Lokalne skup-nosti se večinoma poslužujejo mehanizmov odbora za mladino ali komisijeza mladinska vprašanja v okviru občinskega sveta, v nekaterih primerih pavlogo posvetovalnega telesa pri odločanju v lokalni skupnosti opravljamladinski svet lokalne skupnosti.

Na mednarodnem nivoju poznamo tovrstna telesa v okviru strukture SvetaEvrope. T. i. Posvetovalni svet mladih sestavlja do 30 predstavnikovmladinskih organizacij in mrež, ki pripravljajo mnenja o aktualnih zadevah spodročja mladih. Posvetovalni svet nato sodeluje v t. i. Mešanem svetu zamlade, ki združuje predstavnike mladinskih organizacij in mrež terpredstavnike vlad držav članic Sveta Evrope in ki odloča o prioritetah, ciljihin proračunu za področje mladih.

je odprt, pregleden, dolgoročen, nenehen insistematičen dialog med mladimi in nosilci oblasti na evropski, državni inlokalni ravni. Strukturirani dialog se lahko odvija na pobudo nosilcevoblasti, mladih ali obojih.

Vosnovnih in srednjih šolah imamo nastavke za participacijo učencev v oblikit. i. razrednih ur in določanja predstavnikov razredov, ki naj bi natosodelovali pri odločanju na višjem nivoju. Nekatere srednje šole imajo svojedemokratično organizirane dijaške skupnosti, ki s svojimi predstavnikisodelujejo v Dijaški organizaciji Slovenije. Ta pri nas deluje v okviru

►

►

Strukturirani dialog

Participacija mladih znotraj sistemov formalnega izobraževanja.

3

4

3

4

|

|

Tako je strukturiran dialog opredeljen v Zakonu o javnem interesu v mladinskemsektorju, le brez omenjanja mednarodne ravni.

Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je stanovska organizacija dijakov v RepublikiSloveniji, ki združuje vse slovenske dijakinje in dijake, zastopa njihove interese in sezavzema za njihovo uresničevanje. Pravno podlago za delovanje ji daje Študentskaorganizacija Slovenije. Dostopno na: www.dijaska.org (15. 9. 2011).


Študentske organizacije Slovenije. Na fakultetah in univerzah z namenomsoodločanja delujejo študentski sveti, oboji delujejo kot organi fakultet oz.univerze, okvir za njihovo delovanje pa postavijo univerze.

V okviru javnega odločanja, znotraj izobraževalnih institucij ter tudi pridrugih vrstah sodelovanja mladih in odločevalcev lahko govorimo orazličnih oblikah oz.in sicer:

določanje in informiranje. Odrasli mladim določijo neko vlogo v pro-jektu, a jih obenem seznanijo z razlogi in načinom vpetosti v projekt innjihovo vlogo. Na tej stopnji lahko prvič govorimo o participaciji mladih.

posvetovanje in informiranje. Na tej stopnji si odrasli zamislijo in tudivodijo projekt, mladi pa jim dajejo nasvete, pri čemer se zavedajo,kako bodo njihova mnenja upoštevana v odločitvah, ki jih sprejmejoodrasli.

deljene odločitve v projektih odraslih. Iniciativo za projekte ali progra-me podajo odrasli, odločevalski proces pa delijo z mladimi. Mladimorajo za vsako odločitev, pri kateri sodelujejo ali jo oblikujejo sami,vedeti, zakaj in kako bo uporabljena.

5

6

(2) oblike participacije:

stopnjah participacije glede na vključenost mladih ,

1|

|

|

2

3

5

6

|

|

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je krovna organizacija študentov v Sloveniji, vsklopu katere delujejo različne organizacijske oblike: študentske organizacije univerz,študentske organizacije lokalnih skupnosti (študentski klubi) in študentske organizacijesamostojnih visokošolskih zavodov. Dostopno na: www.studentska-org.si (15. 9. 2011).Pri tem ne gre za participacijo študentov znotraj visokošolskih zavodov, pač pa zasamostojno organiziranje. Na MSS-ju jih štejemo med mladinske strukture, ne pa tudimladinske organizacije, ker študentske organizacije univerz nimajo prostovoljnegačlanstva. Del strukture ŠOS-a – študentske organizacije lokalnih skupnosti oz.študentske klube – pa štejemo med mladinske organizacije, saj so organizirani poZakonu o društvih.

Povzeto in prilagojeno po modelu Rogerja Harta (vir: Beočanin, Tadej in ostali. 2010.Mladi in občina, sodelovanje generacij. Ljubljana, Ajdovščina: Mladinski svet Ljubljana,Mladinski svet Ajdovščina). Model vsebuje še tri stopnje na začetku lestvice (1. stopnja:manipulacija z mladimi, 2. stopnja: mladi kot okras, 3. stopnja: simbolno sodelovanje zmladimi), pri katerih še ne gre za participacijo oz. niso participatorne in zato njihov opisni vključen v programski dokument.


4

5

|

|

mladi usmerjajo svoje projekte. Na tej stopnji mladi podajo iniciativoza projekt ali program in ga sami tudi vodijo, odrasli pa jim služijo kotpodpora, ko jo potrebujejo.

deljene odločitve v projektih mladih. Na tej stopnji so projekti aliprogrami ideja mladih, odločevalski proces pa je razdeljen medmladimi in odraslimi. Takšni projekti dajejo mladim moč, obenem pajim omogočajo dostop do izkušenj in znanja starejših.

so mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15. dodopolnjenega 29. leta.

je avtonomno, demokratično, prostovoljno zdru-ženje mladih, ki s svojim delovanjem mladim omogoča ustvarjanje načrtnihin nenačrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč terizvajanje aktivnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko alipolitično usmeritvijo. Glede na nivo delovanja mladinske organizacijeločimo na nacionalne in lokalne.

Mladinske organizacije so lahko samostojne pravne osebe ali pa delujejosamostojno znotraj večje nemladinske članske organizacije. Slednja oblikamladinske organizacije je pri nas razvita v okviru političnih strank (t. i.podmladki), mnogo slabše pa v okviru drugih članskih organizacij (sindikatiin društva, ki niso mladinski), kar je razumljivo, saj jih je kot mladinskeorganizacije pričel uradno priznavati šele Zakon o javnem interesu vmladinskem sektorju iz leta 2010.

je krovno združenje mladinskih organizacij, ki zastopainterese mladih in mladinskih organizacij. Mladinski svet lahko deluje nanivoju države (Mladinski svet Slovenije) ali na nivoju lokalne skupnosti – kot

(3) akterje na področju participacije:

Mladi

Mladinska organizacija

Mladinski svet

7

8

7

8

|

|

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), Ur. l. RS št. 42/2010. Dostopnona http://www.uradni-list.si/1/content?id=97951 (13. 9. 2011).

Mladinski svet Slovenije. 2010. Programski dokument Mladinskega sveta SlovenijeMladinsko organiziranje. Dostopno na: http://www.avtonomen.si/participacija/.


mladinski svet lokalne skupnosti. Mladinski sveti so ustanovljeni in delujejopo Zakonu o mladinskih svetih.

Zakon med drugim nalaga predstavnikom oblasti, da pred določanjempredlogov predpisov, ki zadevajo mlade, o tem obveščajo mladinske svete;lokalne oblasti morajo obveščati mladinske svete lokalnih skupnosti,državne pa Mladinski svet Slovenije.

so predstavniki javnih institucij z močjo odločanja, kisodijo pod zakonodajno ali izvršno vejo oblasti, in lahko delujejo nalokalnem ali nacionalnem nivoju. Mednje tako sodijo župan, občinskisvetniki in vodstveni delavci v občinskih strukturah ter poslanci Državnegazbora, člani vlade idr. nosilci vodstvenih funkcij v vladnih strukturah. Kogovorimo o nasploh, pa mednje poleg navedenih štejemo šenosilce vodstvenih funkcij v vseh ostalih javnih institucijah ter zasebnihinstitucijah, ki opravljajo dejavnosti javne službe.

9

10

Politični odločevalci

odločevalcih

9

10

|

|

Zakon o mladinskih svetih (ZMS), Ur. l. RS št. 70/2000. Dostopno nahttp://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200070&stevilka=3305 (27. 8. 2011).

Gl. op. 9.


Pomenparticipacijemladih

1| Participacija mladih izboljšuje uspešnost doseganja njihove avto-nomije ter zvišuje kakovost upravljanja z družbo in življenja v njej.

prevzemajo odgovornost takoza lastno prihodnost kot za prihodnostdružbe,

Participacija posameznikov v življenju druž-be je bistvenega pomena za razvoj demo-kracije, za katero je nujno, da se v odločanjevključuje čim več posameznikov, organizacijin družbenih skupin. Pri tem so mladi, kipostopoma prevzemajo vse več vlog inodgovornosti v življenju in se participaciješele učijo, še posebej pomembni. Partici-pacija mladih v institucijah in procesih, kiposredno ali neposredno zadevajo njihovoživljenje, služi vzpostavitvi okolja, v kateremlahko mladi

kar odločilno prispeva k doseganjunjihove avtonomije. Mlad posameznik, kisodeluje pri oblikovanju takih odločitev,razvije občutek lastništva nad odločitvami,

kar pozitivno vpliva na njegov odnos do sebe kot sposobnega in aktivnegabitja, posledično okrepi občutek odgovornosti za odločitve ter ga motiviraza nadaljnje prispevanje k razvoju družbe. Participacija mladih takozagotavlja tudi boljšo implementacijo in ustreznejše odločitve, saj

Mladi morajo imeti besedo pri odločanju. Podpora participaciji in motivacijazanjo v mladih letih pomagata zagotavljati vključenost mladih v odločanje

so mladipoleg tega, da sodelujejo pri sprejemanju odločitev, tudi najbolj deležniučinkov sprejetih odločitev.

Mladi morajo

imeti besedo pri odlo-

čanju. Participacija

mladih v institucijah

in procesih služi

vzpostavitvi okolja, v

katerem lahko mladi

prevzemajo odgovor-

nost za lastno prihod-

nost in prihodnost

družbe, kar prispeva k

njihovemu doseganju

avtonomije.


tudi v kasnejšem življenju in preprečevati njihovo odtujevanje ter tveganjesocialne izključenosti. Oddaljenost od centrov moči, ekonomska šibkost innenehno postavljanje v podrejen položaj lahko na drugi strani pri mladihpovzročijo apatičnost, neodgovorno vedenje in nekonstruktivno odzivanjena aktualne razmere, kar ni naklonjeno niti osebnostnem razvoju mladihposameznikov niti družbi kot koristnici delovnih, učnih in razvojnihpotencialov mladih. Ob tem je treba posebej poudariti pomen lokalne ravni,kjer so procesi družbenega odločanja manj kompleksni kot na višjih nivojihin kjer se sprejemajo nekatere manj zahtevne in konkretnejše odločitve.Lokalne in regionalne oblasti so mladim najbližje, zaradi česar ima izkušnjaparticipacije na tej ravni značilen mobilizacijski potencial.

S participacijo se mladi oz. delovanja aktualnihpolitičnih sistemov in pridobivajo veščine, potrebne za delovanjedemokracije, kot so dogovarjanje, pogajanje, lobiranje ipd. Z lastnoparticipacijo v procesih odločanja v otroštvu in zgodnji mladosti mladipridobijo predstavo o tem, kako poteka javno (politično) odločanje in gatako lažje razumejo. Participacija je tudi osnova za razvoj kompetenc invrednot pri gradnji medčloveških odnosov, sodelovanja v skupnosti,medgeneracijskega sodelovanja, dialoga ter spoštovanja vladavine pravain človekovih pravic.

Za participacijo so zato ki sože po definiciji namenjene participaciji mladih in predstavljajona katerem mladi spoznavajo in uporabljajo demokratične procese

11

12

2| Participacija mladih krepi demokratičnost družbe.

učijo demokracije

ključnega pomena mladinske organizacije,učno polje,

11

12

|

|

Postopno

(29. 8. 2011).

Dostopnop

(28. 8. 2011).

ovzeto po: European Youth Forum. 2006. Policy Paper on Social Inclusion throughYouth Participation. D na:

Kongres lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope. 2003. Revidirana evropska listina ovklju evanju mladih v lokalno in regionalno ivljenje. na:http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/doc/Revidirana_Evro ska_listina_o_vkljucevanju_mladih_1_.doc

http://www.youthforum.org/images/stories/Documents/Employment_and_Social_Affairs/0070-06FINAL.pdf

č ž


odločanja. Prav tako pomembna je(že od osnovne šole naprej), saj se

mladi soodločanju najučinkoviteje privadijo v okolju, v katerem neposrednodelujejo in živijo.

S participacijo se mladi učijo tudi demokracije in pridobivajo kompetence.

ane morejo usvojiti drugje, a

Plahko

mladi e, usvojijo

a a M pripravi na

tudi krepi sposobnostin e

kise ter

na različne načines

m -,

.

-

participacija mladih v okviruformalnega izobraževalnega sistema

3| Mladi s participacijo pridobivajo kompetence.

Participacija ima veliko pozitivnih u inkov. Je legitimna pot razvijanjaznanja o socialnih zadevah in pridobivanj kompetenc, ki jih mladi brezaktivne udele be v dru bi ter pridobivanjzanesljivih informacij za dejanja, ki lahko izbolj ajo skupnost. articipacija

mladim omogo i prakticiranje lastnih politi nih pravic in sodelovanjepri demokratizaciji znanja ( pridobivajo znanj iz vsakdanjih izku enjin od skupin ljudi, ki so v javnosti podreprezentirane ter takopotrebn znanj za kompetentno dr avljanstvo). lade aktivnoparticipacijo v demokrati ni dru bi (javno vklju evanje jih spodbudi krefleksiji o izvoru problemov in jih spodbuja k delovanju v civilni dru bi).Participacija hitrega odzivanja na procese, ki seodvijajo v dru bi, organizacijsk sposobnosti. Posameznik postajaavtonomen in odgovoren dr avljan, prevzema odgovornost za svoja

dejanja in odziva na dru bene proceseodlo itve. Participacijaspodbuja socialni razvoj mladih, in sicerpospe evanje individualnega vklju evanja in razvoja mladinskih organizacij terkrepi sposobnost za ustvarjanje spremembv skupnosti

Dr avljanske kompetence, ki jih mladi pridobijo skozi proces participacijeoz. z aktivnim vklju evanjem v dejavnosti skupnosti, deloma sovpadajo ssplo nimi socialnimi kompetencami za u inkovito vklju evanje vmedosebne interakcije. Te so: komunikacijske in organizacijske sposob

č

č č

č č

č

č

čč č

ž žš

š

žž

ž

žž

ž

š

ž

š

13

S participacijo

se mladi učijo demo-

kracije in pridobivajo

različne kompetence.

13|. .

.Povzeto po: Kuhar, Metka 2009 Prosto asne (in) participatorne dejavnosti mladih.Dostopno na: http://www.mladinski-delavec.si (17. 11. 2011)

č


nosti, spretnosti re evanja socialnih konfliktov, sposobnost prevzemanjasocialne perspektive, medosebno razumevanje, zastavljanje ciljev,odlo anje, strate ko na rtovanje, samozaupanje, za druge ljudi

Deloma pa so dr avljanske kompetence specifi ne in se nana ajo nasocialno odgovornost, dru bena znanja in stali a, socialne vrednote ter nasposobnosti in spretnosti sodelovanja pri skupinskem delu in re evanjukompleksnih dru benih problemov, kot so analize, vrednotenje, refleksija,sklepanja o politi nih in dru benih problemih ter vpra anjih

š

šž š

ž šš

žž š

č čč

č

č

zanimanjeipd.

.

Ustvarjanje pogojev za participacijo mladih je ključnega pomena za napre-dek družbe, saj poleg svojega intelektualnega vložka mladi prinašajo tudiedinstven pogled na odločitve. Pravico do participacije v pravnih doku-mentih (npr. Splošna deklaracija človekovih pravic, ustave držav)opredeljuje več posameznih pravic, kot so npr. pravica do soupravljanjajavnih zadev, svoboda mišljenja in izražanja, pravica do združevanja.Participacijo mladih je kot eno od štirih ključnih prioritet EU-ja na področjuaktivnega državljanstva mladih utemeljila Bela knjiga o mladini iz l. 2001 inje bila poudarjena tudi v Strategiji EU za mlade iz l. 2009. Kongres lokalnih

in regionalnih skupnosti Evrope pa je vListini o vključevanju mladih v lokalno inregionalno življenje posebej izpostavilpomen lokalnega in regionalnega nivojaparticipacije.

Polna in učinkovita participacija mladih vdružbenem življenju in pri odločanju je enaod 10 prioritet Svetovnega akcijskegaprograma za mlade (2010), ki poudarja, daje ustvarjanje pogojev za participacijomladih ključnega pomena za napredekdružbe, saj ob svojem intelektualnem vložku

14

4| Mladi imajo pravico do participacije.

Ustvarjanje po-

gojev za participacijo

mladih je ključnega

pomena za napredek

družbe, saj poleg

svojega intelektual-

nega vložka mladi

prinašajo tudi edin-

stven pogled na

odločitve.

14|Gl. op. 13.


mladi prinašajo tudi edinstven pogled na odločitve. Program posebejpoudarja vlogo mladinskih organizacij pri razvoju veščin učinkoviteparticipacije mladih.15

Tudi v Sloveniji se je na področju mladih participacija začela uveljavljati kotena od prioritet; v Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju (2010)je sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi navedeno koteno od devetih vsebinskih področij mladinskega sektorja. Konkretnejšipoudarek participaciji mladih pa dajeta Zakon o mladinskih svetih (2000),po katerem morajo odločevalci obveščati mladinske svete o sprejemanjupredpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, in ustanovitevSveta Vlade za mladino (2009) – posvetovalnega telesa, ki Vladi nudipomoč pri odločanju o zadevah s področja mladih in v katerem imajopredstavniki mladinskih struktur polovico (10) predstavnikov. Tudinekatere lokalne skupnosti so se v zadnjem času začele zavedati pomenasodelovanja mladih v svojih strukturah in politikah. Zato so bili mladiponekod povabljeni k sodelovanju v različnih komisijah, odborih alipodobnih telesih, ki se ukvarjajo s področji, povezanimi z mladimi.

15|The World Programme of Action for Youth. Dostopno na:

http://www.un.org/esa/socdev/unyin/documents/wpay2010.pdf (28. 8. 2011).United Nations. 2010.


Ključne problematikena področju participacijemladih v SlovenijiV primerjavi z drugimi zahodnoevropskimi demokracijami je v Sloveniji(konvencionalna politična) participacija mladih zelo šibka. RaziskavaMladina 2010 ugotavlja, da mlade (konvencionalna politična) participacijazanima manj kot njihove vrstnike v EU-ju in da imajo mladi pri nas izrazitonegativen odnos do predstavnikov oblasti ter javnih politik. Participacijamladih v političnih strankah znaša 2 %, kar je pod povprečjem EU-ja. Mladebolj zanimajo nekatere oblike t. i. nekonvencionalne politične participacije,in sicer protesti in različne oblike participacije na svetovnem spletu.Raziskava je pokazala tudi, da se je sicer 44,4 % študentov pripravljenihvključiti v akcije za družbene spremembe, kar je okoli 4 % manj kot l. 1995, inda se je 27 % študentov pripravljenih angažirati samo v akcijah zaspremembo družbenega položaja mladih, kar je 10 % več kot l. 1995.

Na splošno je zavedanje mladih o vplivu, ki ga imajo na družbene spremem-be, v zadnjih dvajsetih letih močno naraslo, in sicer s 5 % leta 1985 na 40 %leta 2010. Zato je mladim potrebno zagotoviti več različnih kanalov, ki jimbodo omogočili večjo in aktivno participacijo pri družbenih spremembah inprocesih odločanja.

16

17

16

17

|

|

Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino. 2010. Mladina 2010, končnoporočilo o rezultatih raziskave. Dostopno na:

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/novice/Tiskovka/Mladina_2010_Koncno_porocilo.pdf (26. 8. 2011).

V akademskih sferah se uporablja izraz nekonvencionalna politična participacija zarazlične oblike protestov, zasedbe objektov, podpisovanje peticij, pisanje pisem bralcevipd., med konvencionalno pa različne oblike vključevanja v odločanje preko zakonitihmožnosti, tj. predvsem preko političnih strank, list in volitev.


Graf: Percipirana notranja politična kompetenca18

Kako ocenjuješ vpliv mladih na družbene spremembe,

ki se bodo zgodile v vaši prihodnosti?

Civilnodružbena participacija oz. vključe-vanje mladih v prostovoljne dejavnosti, ki sov dobro skupnosti, je pri mladih v Slovenijipogostejše od politične participacije, avseeno ostaja v omejenem obsegu. Pričlanstvu mladih v prostovoljskih organi-zacijah izrazito prevladujejo športna inrekreacijska društva (35,7 %), slediizobraževanje in kultura (19,8%); delo zmladimi, kjer gre predvsem za mladinskeorganizacije, pa je na 3. mestu z 10,7 %.Posebej velja omeniti tudi nizko participa-cijo mladih v sindikatih – 6 %, kar je sicer vpovprečju EU-ja, in v političnih strankah – 2%, kar je pod povprečjem EU-ja.

Mladina 2010 (15-24 let) Mladina 1985 (15-24 let)

Zelo velik Velik Srednji Majhen Zelo majhen

9,7%

0,5%

30,5%

5,5%

43,8%

30,8%

13,1%

41,6%

2,9%

21,5%

V Sloveniji je

konvencionalna

politična participacija

mladih zelo šibka,

vendar se je zavedanje

mladih o vplivu, ki ga

imajo na družbene

spremembe v zadnjih

dvajsetih letih povečalo

s 5 % leta 1985 na

40 % leta 2010.

18|Fištravec, Andrej. 2011. 25 let participacije slovenske mladine. Gradivo za konferenco.Nenavadna konferenca – Aktiven državljan: Slovenija po meri mladih, 10. november2011. Maribor.


V problematiki šibke participacije mladih je mogoče prepoznati:

pomanjkanje motivacije za vse oblike participacije,

družbeno nenaklonjenost opredeljevanju, ideologijam in nekaterimoblikam organiziranosti,

glas mladih pri (javnem) odločanju ni upoštevan,

šibko participacijo mladih na lokalnem nivoju,

nezavedanje in slabo informiranost o možnostih participacije,

nerazumevanje in nezavedanje odločevalcev o pomenu participacijemladih v mladinskih organizacijah,

premalo participacije mladih v odločevalskih procesih v formalnemizobraževalnem sistemu.

Pomanjkanje motivacije za vse oblike participacije oz. apatičnost mladih jeključna težava na področju participacije mladih. Vzroke za apatijo lahkonajdemo v odnosu odločevalcev do participacije mladih (glej problematikonezavedanja o pomenu participacije) in v značilnostih trenutnega življenj-skega sloga mladih:

mladi zaradi t. i. podaljšanega otroštva kasneje prevzamejo odgovor-nosti na vseh področjih življenja in postanejo samostojni;

mladi so usmerjeni k hitrim in vidnim učinkom oz. spremembam, ki jihmnoge oblike participacije (npr. udeležba na volitvah, sodelovanje prioblikovanju zakonodaje, pogajanja mladinskih organizacij z odloče-valci) pogosto ne prinašajo;

mladi oz. skupine mladih postajajo čedalje bolj odtujene in samo-zadostne ter ne vidijo priložnosti v povezovanju z drugimi;

mladi so močno podvrženi potrošništvu in se raje odzivajo nadogajanje, kot da bi ga soustvarjali; podobno velja za mladinsko sfero:mladi so raje udeleženci že pripravljenih dogodkov, kot pa da bisodelovali pri snovanju vsebine in odločanju.

Za takšno stanje niso odgovorni mladi kot taki, saj je njihov odnos doparticipacije odraz današnje družbe; k temu stanju pa bistveno prispevatudi neupoštevanje mladih s strani odločevalcev in družbe nasploh.

►

►

►

►

►

►

►

►

►

►

►


Družbena nenaklonjenost opredeljevanju, ideologijam in nekaterimoblikam organiziranosti

predsodkovdružbe

Glas mladih pri (javnem) odločanju ni upoštevan.

je prav tako pomembna ovira za participacijomladih. Podajamo opredelitve nekaterih najpogostejših

na tem področju, kot jih zaznavamo sami:

Če je posameznik pripadnik določeneorganizacije ali gibanja, to pomeni, dase strinja z vsakim mnenjem in odlo-čitvijo, ki jo sprejmejo njeni člani, dapodpira vse (vidne) ljudi v svojiorganizaciji v profesionalnem, politi-čnem in zasebnem smislu, ter ga je zatomogoče presojati skozi katerakolidejanja, mnenja in odločitve teh drugihljudi.

Če posameznik pripada določeni ideo-logiji ali jo podpira, deluje oz. hočedelovati v škodo vsem ostalim ideo-logijam.

Če se posameznik vključuje v stran-karsko življenje ali nekatere drugeoblike organiziranosti, je to zaradičastihlepnosti in materialnih koristi.

Konflikti oz. nasprotovanja, obenem pa tudi kompromisi, so nujnonegativni.

Mladi se danes počutijonevidne in neupoštevane, saj se od njih pričakuje le, da bodo sprejemalidane razmere, izkoriščali dane možnosti, se izobraževali itd., ne pa tudivključevali v odločanje. Nemožnost vpliva na odločanje ter pokroviteljskiodnos institucij pogosto znižujeta motivacijo mladih za participacijo.Participacija mladih oblastem marsikdaj ni v interesu, saj jo dojemajo kotoviro in ne kot prispevek za kvalitetnejše delo oblasti. K neupoštevanjumladih morda prispeva tudi nizka udeležba mladih na volitvah, saj se zaradinje politične stranke, liste in kandidati za položaje v svojih programih inpredvolilnih programih manj obračajo na mlade kot ciljno publiko. Dober

►

►

►

►

Med ključne

težave na področju

participacije mladih

sodita pomanjkanje

motivacije za vse

oblike participacije

oz. apatičnost mladih

ter družbena

nenaklonjenost

opredeljevanju,

ideologijam in

nekaterim oblikam

organiziranosti.


primer neučinkovite oblike participacije mladih na nacionalnem nivoju jeSvet Vlade Republike Slovenije za mladino, ki ima kot skupni organ mladihin odločevalcev premalo politične moči, pokriva precej splošen nivomladinskega področja in zato za obravnavo specifičnih vsebin ni primeren.

ki za pridobivanje podpore zavajajočenagovarjajo mlade. Mladi takim dejanjem pogosto podležejo, ker nimajopravega razumevanja vprašanja oz. problematike, in na volitvah alireferendumih nevede glasujejo proti njim koristnim spremembam terodločitvam. Tako pripomorejo k sprejemanju (spremembam) zakonodaje,ki je zanje škodljiva.

je zaradi odločilnegapomena sodelovanja mladih na lokalnem nivoju še posebej problematična.Na lokalnem nivoju smo priča samovolji odločevalcev oz. županov, ki se vveliki meri po svoje odločajo o vključevanju mladih v odločanje. Mladinskisveti lokalnih skupnosti sicer obstajajo v okoli 40 občinah, približno 20 jih jeaktivnih, še manj pa jih sodeluje z občinskimi oblastmi pri odločanju.

Občinski odločevalci običajno ne izpolnju-jejo niti določila Zakona o mladinskih svetih(6. člen ZMS), ki jim nalaga obveščanje mla-dinskega sveta o sprejemanju predpisov, kizadevajo mlade. Na šibko participacijomladih vpliva tudi, da se velik del mladihizobražuje v univerzitetnih središčih izvenkraja stalnega bivališča in so zato težko ak-tivni v lokalnem okolju, iz katerega prihajajo.Lokalne skupnosti pa mladim ne ponujajopriložnosti, ki bi jih pritegnile k vračanju vlokalno okolje.

sta pravtako ključni oviri za sodelovanje v mladinskih organizacijah in zaparticipacijo mladih. Nezavedanje lahko v najširšem pomenu pripišemodržavi in družbi, v kateri na nizko participacijo mladih še posebej vpliva

Manipulacija z mladimi je včasih lahko tudi prikrito orodje za doseganjeciljev nekaterih odločevalcev,

Šibka participacija mladih na lokalnem nivoju

Nezavedanje in slaba informiranost o možnostih participacije

Lokalne skup-

nosti mladim ne po-

nujajo priložnosti,

ki bi jih pritegnile

k temu, da se po

zaključenem izobra-

ževanju vrnejo v

svoje lokalno okolje.


nezavedanje s strani predstavnikov oblasti, staršev, pedagoških delavcevin celo mladinskih organizacij.

Do mladih ne pridejo niti informacije osamem obstoju mladinskih organizacij indrugih možnostih za participacijo, zato nepoznajo prednosti take participacije.Pomembno je izpostaviti, da so šole zmladinskim sektorjem slabo povezane,čeprav bi lahko s tako povezavo najlažjekrepili zavest o pomenu in možnostih

participacije mladih. Mladinske organizacije in njihovi voditelji se morajonajprej sami zavedati, da je njihova dejavnost učenje participacije inaktivnega državljanstva mladih, ter jo promovirati pri ciljnih javnostih.

Posebej moramo izpostavitiin njihovega

pomena za razvoj demokracije in aktivnega državljanstva. Posledica tega ješibka finančna in druga podpora mladin-skim organizacijam, ki imajo zato šibkoinfrastrukturo, so kadrovsko podhranjene,imajo šibke mobilizacijske in promocijskesposobnosti ter nimajo dovolj možnosti zasodelovanje z odločevalci. Vse to seposledično odraža v nizki participacijimladih in ustvarja začaran krog.

V osnovnih in srednjih šolah sicer obstajajonastavki za razvoj participacije pri delovanju skupnosti učencev oz. dijakovter njihovih parlamentov, vendar ta sistem ni definiran v zakonodaji(skupnosti učencev so le omenjene), je premalo razvit oziroma prepuščenposameznim šolam. Participacija v študentskih svetih je bolj institucio-nalizirana (v aktih univerz), vendar prav tako nizka in ne zagotavljareprezentativnosti študentov.

Možnosti sooblikovanja izobraževalnih procesov in programov s strani

nerazumevanje in nezavedanje odločevalcevo pomenu participacije mladih v mladinskih organizacijah

V formalnem izobraževalnem sistemu je premalo participacije mladih vodločevalskih procesih.

Mladi se ne

zavedajo različnih

možnosti participacije

in so o njih tudi

slabo informirani.

Mladinske

organizacije imajo

šibko infrastrukturo

in so kadrovsko

podhranjene.


učencev so zato šibke, izvajalci formalnega izobraževanja pa večinomaniso primerno usposobljeni za podporo participacije mladih. Zaradi slabepovezanosti med institucijami formalnega izobraževanja in nevladnim oz.mladinskim sektorjem ne prihaja do pretoka znanj o učenju za participacijoin o samem udejanjanju participacije. Otroški in dijaški parlamenti, kiobravnavajo aktualne družbene teme, so lahko koristni, vendar pri njih negre za soodločanje o zadevah, ki se dotikajo učencev, pač pa predvsem zarazpravo in izražanje mnenj.


Priporočila

Pogoje za učenje in povečanje participacije mladih, kot so identificirani in

opredeljeni v tem programskem dokumentu, je nujno potrebno izboljšati. V

Mladinskem svetu Slovenije si v ta namen prizadevamo za implementacijo

raznolikih ukrepov s strani države, formalnih izobraževalnih institucij in

delodajalcev, ki so osrednji nosilci možnih sprememb na obravnavanem

področju.

1| Nosilce formalnega in neformalnega izobraževanja pozivamo kokrepljenemu sistematičnemu grajenju kulture participacije.

2|

demo-kratično organizirano skupnost učencev

Mla-de je treba že od otroštva vključevati v odločanje o okolju, v kateremživijo, in jih navajati na odgovorno sodelovanje v demokratičnihprocesih, pri čemer imajo ključno vlogo institucije formalnega izobra-ževanja.

Ministrstvu, pristojnemu za področje izobraževanja, predlagamo, najse v osnovne in srednje šole kot del njihovih osnovnih nalog (v šolskozakonodajo pod cilje vzgoje in izobraževanja) uvedeta:

spodbujanje demokratičnih proce-sov v okviru skupnosti učencev oz.dijakov in njihovega sodelovanja priodločanju o šolskih zadevah ter

redno sodelovanje šol z organiza-cijami v mladinskem sektorju znamenom informiranja o možnos-tih participacije mladih.

Zato vse osnovne in srednje šole pozivamo, naj ustanovijooz. naj se nadgradi njeno

delo. Glede na starost in zmožnosti učencev naj določijo področja, okaterih učenci izražajo mnenja in podajajo predloge pedagoškim

►

►

Mlade je treba

že od otroštva vklju-

čevati v odločanje

o okolju, v katerem

živijo, in jih navajati

na odgovorno sodelo-

vanje v demokratičnih

procesih.


delavcem, in področja, o katerih lahko samostojno odločajo. Pomem-no je, da pri tem ne gre samo za načelne razprave o vrednotah, pač

pa za odločitve, ki bodo neposredno vplivale na učence, saj se bonjihov čut za odgovornost razvijal veliko bolje, če bodo zaznali posle-dice lastnih odločitev, odločitve pa bodo prinašale tudi dolžnosti zanje.

Političnim odločevalcem ter osnovnim in srednjim šolam predlagamo,naj kot del rednih izobraževalnih procesov uvedejo

pri čemer je potrebno vključiti vse nivoje;lokalni, državni in mednarodni. Mlade je potrebno kontinuirano in vskladu z njihovo starostjo seznanjati z vsemi možnostmi in oblikamiparticipacije, ki jih bodo lahko uporabljali v življenju; od participacijeposameznikov, civilne družbe, političnih strank, sindikatov itd. Takevsebine je potrebno umestiti tudi v program predmeta, ki pokrivadržavljansko vzgojo. V ta namen naj se poskrbi za ustrezno izobraže-vanje pedagoških delavcev, ki te procese vodijo, oziroma zagotovisodelovanje z zunanjimi poznavalci, kjer je to potrebno.

in demokratičnost procesov soodločanja študentov. Potrebnoje povečati reprezentativnost študentskih svetov z demokratičnimformiranjem in delovanjem ter z večjo transparentnostjo delaštudentskih predstavnikov. Vse študente je potrebno o tem ustreznoinformirati, uvesti redna srečanja, spodbujati njihovo sodelovanje vštudentskih svetih in jim dati možnost odpiranja tem, zanje rele-vantnih v okviru univerz in njenih članic, ter vplivanja na izobraževalneprocese. Zato je potrebno ustrezno dopolniti temeljne akte univerz innjenih članic.

Politične odločevalce na lokalni, državni in mednarodni ravnipozivamo, naj torej dialog zmladimi in poskrbijo, da ta ne bo samo enosmerno informiranje

b19

3|izobraževanje in

informiranje o delovanju javnega sektorja in predvsem o možnostihvplivanja na to delovanje;

Univerze morajo okrepiti participacijo študentov v sklopu visokegašolstva

bistveno okrepijo strukturirani dialog,

4|

5|


19|Takšno vlogo ima program Otroški parlamenti.(glej: http://www.zpms.si/programi/otroski-parlament/)

mladih, ampak se bodo ti tudi odzivaliin odgovarjali. Mlade je treba s čimmanj pokroviteljskim odnosom spod-bujati k dialogu na njim prijazen inrazumljiv način ter jim zagotovitimožnost, da ga z lastnimi pobudamizačnejo sami. Odločevalci bi se moralidržati načela vključevanja participacijemladih na vseh področjih, ki zadevajomlade, kot so npr. izobraževanje, zapo-slovanje, stanovanjska politika, social-no varstvo, družinska politika, nevlad-

ne organizacije, prostovoljstvo, mobilnost, okolje in zdravje. Povsod,kjer je to mogoče, se morajo predstavniki mladih vključevati vdelovne skupine za pripravo zakonodaje oz. predpisov in ukrepov, ki sedotikajo mladih.

Urad RS za mladino in lokalne skupnosti pozivamo k zagotavljanju

mladinskim organizacijam za kvalitetno opravljanje njihovih nalog napodročju participacije mladih. Treba je razumeti, da je osnovni namenmladinskih organizacij prav participacija in demokratično odločanjeter učenje obojega, ne pa nujno rezultat, ki ga prinese; pot jepomembnejša od cilja. Mladinske organizacije potrebujejo ustreznoinfrastrukturo, administrativno podporo in druge kadre, med katerimije sicer večina prostovoljcev, vendar se take aktivnosti v celoti težkoizvedejo s prostovoljnim delom. Zato predlagamo, da se

na lokalnem in nacionalnem nivojunamenijo ločeno od projektnih aktivnosti za financiranje demokra-tičnih procesov v organizaciji, kot so izvedbe statutarnih aktivnosti(zborov članstva) in druge oblike vključevanja članstva v vodenjeorganizacij za promocijo participacije mladih – predvsem za sodelo-vanje z institucijami formalnega izobraževanja ter za sodelovanje vstrukturiranem dialogu na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

6|ustrezne finančne, administrativne in infrastrukturne podpore

sredstva zadelovanje mladinskih organizacij


Politični odloče-

valci morajo okrepiti

strukturiran dialog,

ki ne sme biti le

enosmerno informi-

ranje mladih, temveč

mora zagotavljati

njihove odzive in

odgovore na odzive.

7|

8| Lokalne skupnosti

ministr-stvo, pristojno za področje mladine,

Državni zbor,

obvezno pridobiti mnenje mladin-skih svetov pred določanjem predpi-sov,

Svetu Vlade RS za mladino

Lokalne skupnosti pozivamo k vzpostavitvi primernih struktur za parti-cipacijo mladih pri oblikovanju lokalnih javnih politik. Glede naznačilnosti občine je pri tem mogoče uporabiti enega ali več naslednjihmehanizmov: odbor za mladino v okviru občinskega sveta, komisijo zamladinska vprašanja v okviru občinskega sveta, posvetovanje z mla-dinskim svetom lokalnih skupnosti ali posvetovanje z mladinskimiorganizacijami v lokalni skupnosti.

pozivamo k spodbujanju nastajanja, delovanja terkvalitete procesov participacije v mladinskih svetih ter k izvajanju innadgrajevanju izvajanja določila o obveznem obveščanju mladinskih

svetov. Obenem odločevalce –

da pripravi, in da sprejme– pozivamo, da se 6. člen Zakona omladinskih svetih, ki nalaga obveš-čanje odločevalcem, dopolni tako, dabodo morali država in lokalne skupnos-ti

ki se tičejo mladih, in da se bolahko zares vzpostavil strukturirani dia-log, kot ga opredeljuje Zakon o javneminteresu v mladinskem sektorju.

Kjer mladinskih svetov ni, naj lokalne skupnosti na predlog lokalnihmladinskih organizacij in po potrebi v sodelovanju z Mladinskimsvetom Slovenije poiščejo ustrezno formulo, za ustanovitev predstav-niškega telesa mladih, ki bi lahko v tem primeru zastopalo mlade vstrukturiranem dialogu.

predlagamo, da nadgradi svoje delo zdelovnimi skupinami za posamezna področja in zagotovi širino tervečjo vključenost predstavnikov mladih v delo ministrstev, ki se vdoločenem času ukvarjajo s politikami, ki se tičejo mladih.

9|


Odločevalce

pozivamo k dopolnitvi

6. člena Zakona o mla-

dinskih svetih, tako da

bodo država in lokalne

skupnosti morale pred

določanjem predpisov,

ki se nanašajo na mlade,

obvezno pridobiti mnenje

mladinskih svetov.

10|

11|

12|

Vsa ministrstva, ki delujejo na področjih, ki vplivajo na življenje in delomladih, morajo zagotoviti sodelovanje mladih pri oblikovanju svojih

politik. Pri tem imajo različne možnosti,npr.

v svoja telesa za pripravo predpisovali politik redno vključujejo pred-stavnike mladih;

ustanovijo posebno telo, ki gasestavljajo predstavniki ministrstvain mladih. O sestavi in podrobnostihtakega sodelovanja naj se pos-vetujejo s Svetom Vlade RS zamladino.

pozivamo kpromociji, informiranju in krepitvi zavesti o participaciji mladih,predvsem z zagotavljanjem ustrezne finančne, infrastrukturne instrokovne podpore mladinskim organizacijam idr. mladinskihstrukturam. Promocijo participacije je potrebno usmeriti v različneciljne skupine: v mlade, starše, pedagoške delavce in odločevalce.Seveda pa se morajo pred tem pomena participacije mladih inpomena svojega delovanja za razvoj demokracije in aktivnegadržavljanstva mladih zavedati tudi mladinske organizacije.

pozivamo k promociji, informiranjuin krepitvi zavesti o participaciji mladihv okviru rednih izobraževalnih proce-sov. Formalne izobraževalne institucijemorajo poskrbeti za sodelovanje zmladinskimi organizacijami pri izvedbidela programov. Mladinske organi-zacije morajo imeti zagotovljene pogojeza kontinuirano sodelovanje s šolami, spomočjo katerih lahko šole zagotovijo

►

►

Politične odločevalce na nacionalni in lokalni ravni

Formalne izobraževalne institu-cije

Formalne izo-

braževalne institucije

morajo skrbeti za

promocijo, informiranje

in krepitev zavesti o

participaciji mladih

v okviru rednih izobra-

ževalnih procesov.


Vsa ministrstva,

delujoča na področjih,

ki zadevajo življenje

in delo mladih, morajo

zagotoviti sodelovanje

mladih pri oblikovanju

svojih politik.

mladim prijazne in zanimive predstavitve participacije z možnostjopraktične udeležbe aktivnosti.

pozivamo k zagotavljanjuv svojih vrstah ter k omogočanju napredo-

vanja, izobraževanja in novih izzivov za svoje pripadnike, k spodbu-janju prenosa izkušenj z izkušenejših na novejše člane ter k skrbi za

gradnjo pripadnosti svojih članov.Mladinske organizacije morajo obe-nem poskrbeti za čim večjo vključenostvseh svojih članov v odločanje in delo-vati čim bolj transparentno ter takozagotavljati reprezentativnost svojegadelovanja. Enako velja za

Vse (društva, sindikate in poli-tične stranke), ki imajo tudi mlade člane, pozivamo, da znotrajsvojih struktur omogočajo in spodbujajo avtonomno organiziranjemladih in jim omogočajo izvajanje kvalitetnih demokratičnih procesovin učenja participacije.

Lokalne oblasti pozivamo k zagotavljanju infrastrukturne ter finančnepodpore za izgradnjo platform, ki bodo omogočile večjo participacijomladih, kot npr. zagotavljanje uporabe informacijsko-komunikacijskihtehnologij, elektronske volitve, volitve po mobilnih telefonih ipd.

13|

14|

15|

Mladinske organizacije kakovosti proce-sov participacije

mladinskesvete lokalnih skupnosti.

nemladinske članske organizacije


Mladinske orga-

nizacije pozivamo k

zagotavljanju kakovosti

procesov participacije

znotraj svojih vrst.

Zaključek

Celostna ureditev politike participacije mladih v Sloveniji je nujno potrebenkorak k doseganju avtonomije mladih in njihovi aktivni participaciji v družbiter posledično k zagotavljanju trajnostnega družbenega razvoja.

Mladi so pogosto najbolj prezrt del družbe, za katerega po mnenju mnogih nitreba uvajati posebnih ukrepov. Tako razmišljanje pa zaradi pomembnostiživljenjskih prehodov, ki jih posameznik opravi v obdobju mladosti, ni pravilno.Če si torej želimo zdravo, skladno in povezano družbo, ki bo nudilaperspektivno prihodnost in v kateri bodo ljudje z veseljem ter produktivnoživeli, moramo ustrezno poskrbeti prav za mlade – skupaj z mladimi.

V Mladinskem svetu Slovenije si pri tem prizadevamo za sodelovanje vsehdružbenih akterjev, ki lahko kakorkoli prispevajo k izboljšanju obstoječihokoliščin in pogojev. Prizadevamo si za razvoj dolgoročne in usklajenepolitike, ki bo ustrezala potrebam mladih, jim omogočila uspešno integracijona trg dela ter jih motivirala k vseživljenjskemu učenju. Tako lahko namrečpomembno vplivamo na kakovost življenja v Sloveniji in prihodnost našedružbe.


PARTICIPACIJA MLADIHProgramski dokument Mladinskega sveta Slovenije