Projekt POSODOBITEV KURIKULARNEGA PROCESA NA OSNOVNIH ŠOLAH IN GIMNAZIJAH

Posvet s svetovalci ZRSŠ , 11/2 – 2011Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje;

prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Kurikularne povezave in timsko poučevanje

NAMEN: Priprava na usposabljanje šolskih PT-KP 17/3 - 2011

Čas Vsebina Izvajalci

09.00 – 10.00 KURIKULARNE POVEZAVE IN TIMSKO POUČEVANJE

Katja Pavlič Škerjanc

10.00 – 10.45 DELAVNICA 1 Svetovalci

10.45 – 11.00 Odmor

11.00 – 11.45 DELAVNICA 2 Svetovalci

11.45 – 12.30 ZAKLJUČKI IN DOGOVORI Vsi udeleženci

12.30 – 13.00 Aktualne informacije dr. Amalija Žakeljmag. M. Borstner

PROGRAM

Program usposabljanja šolskih PT-KP 17/3 - 2011

Čas Vsebina Izvajalci

09.00 – 10.30

KURIKULARNE POVEZAVE:• Strokovna ekskurzija kot povezovalni element kurikula; projektni pristop

Katja Pavlič Škerjanc

Interaktivno predavanje

(individ. refleksija)

10.30 – 10.45 Odmor

10.45 – 12.15 DELAVNICA 1 (90 min) PT-KP in SVETOVALCI

12.15 – 12.45 Odmor

12.45 – 13.45 DELAVNICA 2 (60 min) PT-KP in SVETOVALCI

13.45 – 14.00 Odmor

14.00 – 15.00 PREDSTAVITVE REZULTATOV DELAVNIC

PT-KP

Program usposabljanja šolskih PT-KP 17/3 - 2011

Čas Vsebina Izvajalci

09.00 – 10.30

KURIKULARNE POVEZAVE:• Strokovna ekskurzija kot povezovalni element kurikula; projektni pristop

Katja Pavlič Škerjanc

Interaktivno predavanje

(individ. refleksija)

Cilj:• Spodbuditi učitelje, da

(samo-kritično) ocenijo kakovost izvajanja utečenih oblik medpredmetnega povezovanja in jih po potrebi ustrezno izboljšajo oz. nadgradijo

Ključni koraki v uvodni predstavitvi Osvežitev temeljnega poznavanja

sistema kurikularnih povezav ter sodelovalnega in timskega poučevanja s poudarkom na:

kroskurikularnem pristopu projektnem učenju (delu,

pristopu) Vodena skupna analiza primera/-

ov strokovne ekskurzije kot povezovalnega elementa kurikula

Program usposabljanja šolskih PT-KP 17/3 - 2011

Čas Vsebina Izvajalci

10.45 – 12.15 DELAVNICA 1 (90 min) PT-KP in SVETOVALCI

Namen – cilji – potek DELAVNICE 1:1. Šolski PT-KP (3-4?) drug

drugemu predstavijo primere strokovne ekskurzije, ki je po njihovem mnenju uspešno izvedena (kakovostna? – kriteriji?) oblika medpredmetne povezave (in projektnega pristopa?)

Vloga in naloge svetovalcev:• moderiranje poteka delavnice• sodelovanje pri ocenjevanju (?)

predstavljenih primerov in izboru najboljšega/najbolj obetavnega

2. Šolski PT-KP na podlagi kriterijev (opazovalni - delovni list -?) ocenijo in v razpravi komentirajo prestavitve.

3. Udeleženci izberejo primer, ki ga bodo v naslednji delavnici nadgradili in nat0 predstavili v plenarnem zaključku.

Program usposabljanja šolskih PT-KP 17/3 - 2011

Čas Vsebina Izvajalci

12.45 – 13.45 DELAVNICA 2 (60 min) PT-KP in SVETOVALCI

Namen – cilji – potek DELAVNICE 2:1. Šolski PT-KP (3-4?) vsak

zase nadgradijo izbrani primer šolske ekskurzije (30 min).

2. Nato drug drugemu predstavijo svoje (ideje za) izboljšave (20 min)…

Vloga in naloge svetovalcev:• moderiranje poteka delavnice• sodelovanje pri oblikovanju končne

predstavitve (morda tudi zapis in izvedba končne predstavitve?)

3. .. in se odločijo, kaj bodo predstavili na plenarnem zaključku (kdo, kako …) (10 min).

NAMEN: Priprava na usposabljanje šolskih PT-KP 17/3 - 2011

Čas Vsebina Izvajalci

10.00 – 10.45 DELAVNICA 1 Svetovalci

PROGRAM

Namen – cilji – potek DELAVNICE 1:1. Svetovalci (trojice) drug drugemu predstavijo primere

strokovne ekskurzije (15 min).2. Svetovalci ocenijo primere, upoštevaje pri tem kriterije

kakovosti medpredmetne oz. kurikularne povezave in (15 min)…

3. Svetovalci dopolnijo (izdelajo lastne) kriterije za ocenjevanje kakovosti strokovne ekskurzije kot integrativne/kroskurikularne oblike dela (15 min).

NAMEN: Priprava na usposabljanje šolskih PT-KP 17/3 - 2011

Čas Vsebina Izvajalci

11.00 – 11.45 DELAVNICA 2 Svetovalci

PROGRAM

Namen – cilji – potek DELAVNICE 1:1. Svetovalci (trojice) izberejo in nadgradijo primer strokovne

ekskurzije tako, da (bolje) ustreza kriterijem (npr. integrativnost, kroskurikularnost, problemskost, projektni pristop, avtentičnost …) (30 min).

2. Svetovalci uredijo in zapišejo svoje zamisli in predloge za končno predstavitev (15 min).

Posodobitev kurikularnega procesa …

Sodelovalno in timsko poučevanjeKurikularne in medpredmetne povezave

Pomen v kontekstu (projekta)

Znanke/neznanke?

1. sodelovalno ?2. timsko ?

3. kurikularne?4. medpredmetne?

Soodvisna povezanost – pozitivna soodvisnost

Kurikularn

e povezave

Sodelovalno poučevanje

Kurikularne povezave Sodelovalno

poučevanje

Kaj bom raje naredil/-a skupaj s kolegico oz. kolegom?

SITO SMISELNOSTI

“Nekaj, česar sam ne morem narediti.”

“Nekaj, česar sam ne morem narediti tako dobro.”

Osmislitev medpredmetnega povezovanja in timskega poučevanja

kurikularne povezave

ENOPREDMETNEmonodisciplinarne

VEČPREDMETNEpluridisciplinarne

INTRAdisciplinarneznotrajpredmetne

MULTIdisciplinarnemnogopredmetne

RAZNOpredmetne?

INTERdisciplinarnemedpredmetne

vertikalne

horizon-talne vertikalne

horizon-talne vertikalne

horizon-talne

delne

celovite

delne

celovite

delne

celovite

delne

celovite

delne

celovite

delne

celovite

celovite = kroskurikularne

timsko delosodelovalno poučevanje

drugo

drugo

TIMSKO POUČEVANJE

timsko poučevanj

e tipa A(interaktivn

o)

timsko poučevanj

e tipa B( …

rotacijsko)

drugo

drugo

drugo

SODELOVANJE?Zakaj in čemu?

1. Večja avtonomija in avtoregulativnost šol in učiteljev – demokratizacija odnosov, soodločanje učiteljev oz. participativno vodenje

2. Boj proti zastarevanju znanja – dvig kakovosti pouka, ekonomizacija časa (“delitev dela”)

3. Personalizacija in individualizacija izobraževanja oz. učnega procesa – dvig kakovosti pouka

4. INTERDISCIPLINARNO UČENJE IN POUČEVANJE za višjo avtentičnost učnega procesa – dvig kakovosti pouka

• Sodelovalno in/oz. timsko poučevanje

• Kolegialno učenje• Deljeno vodenje

1. izmenjava idej2. diskusijske skupine3. medsebojna

opazovanja4. skupne učne

dejavnosti5. izmenjave učiteljev6. timsko poučevanje:

- timsko poučevanje tipa B

Nobeden od nas ni tako pameten kot mi vsi skupaj.

Japonski pregovor

SODELOVALNO POUČEVANJE

- timsko poučevanje tipa A = INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE

Uspešnost TIMSKEGA POUČEVANJA je odvisna od kakovosti sodelovanja, ključno pa je

SKUPNO NAČRTOVANJE.

FazeVrste

NAČRTO-VANJE Izvajanje Vrednotenje

refleksija–evalvacija

Sodelovalno poučevanje Timsko poučevanje B Timsko poučevanje A

SODELOVALNO POUČEVANJE: SKUPNE FAZE

dva ali več učiteljev TESNO SODELUJE pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju učnega procesa in ugotavljanju učnih dosežkov dijakov, vendar ne poučujejo vsi iste oz. celotne skupine dijakov oz. ne poučujejo iste skupine dijakov sočasno oz. ne izvajajo skupaj vseh faz učnega procesa

Dva ali več učiteljev SKUPNO načrtuje, izvaja in vrednoti UČNI PROCES

v isti skupini (oz. skupinah) dijakov ter spremlja in ugotavlja doseganje UČNIH CILJEV

► TIP A: DVA učitelja (optimalna velikost) SOČASNO poučujeta ISTO skupino učencev, praviloma (ali večinoma) tudi v istem prostoru – INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE (t.i. pair teaching, tandemsko poučevanje)

TIP B:

TIMSKO POUČEVANJE

► TIP B: dva ali več učiteljev TESNO SODELUJE pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju učnega procesa in ugotavljanju učnih dosežkov dijakov, vendar ne poučujejo vsi iste oz. celotne skupine dijakov oz. ne poučujejo iste skupine dijakov sočasno oz. ne izvajajo skupaj vseh faz učnega procesa

Dva ali več učiteljev SKUPNO načrtuje, izvaja in vrednoti UČNI PROCES

v isti skupini (oz. skupinah) dijakov ter spremlja in ugotavlja doseganje UČNIH CILJEV

DVA učitelja (optimalna velikost) SOČASNO poučujeta ISTO skupino dijakov, praviloma (ali večinoma) tudi v istem prostoru – INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE (t.i. pair teaching, tandemsko poučevanje)

TIP A:

TIMSKO POUČEVANJE

?SKUPAJ (v istem prostoru) LOČENO

vzporedno zaporedno (praviloma) vzporedno

iste

dejavnosti

1. DVOGOVORNO

dialogično oz. kolaborativno

5.IZMENJALN

Oalternacijsk

o

(rotirata učitelja ali učenci/dijaki)

6.VZPOREDNO

paralelno

različne

dejavnosti

2.SOODVISNOtradicionalno

7.RAZLOČEVALN

Odiferencirano

3.DOPOLNJEVALN

Okomplementarn

o

4.PODPORNOsuportivno

INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE

DIJAKI (odpravljanje razlik v predznanju, diferencirana pomoč pri učnih težavah, podpora nadarjenim, prilagajanje učnim stilom itd.)

Intradisciplinarnost (enopredmetne kurikularne povezave – vertikalne in horizontalne, delne in celovite/kroskurikularne)

INTERDISCIPLINARNOST (večpredmetne kurikularne povezave – vertikalne in horizontalne, delne in celovite/kroskurikularne)

DIDAKTIČNI PRISTOP/UČNA METODA (projektni pristop, raziskovalno učenje, sodelovalno učenje…)

Faza učnega procesa (preverjanje in ocenjevanje znanja)

Učitelji (kolegialno učenje, medsebojna pomoč pri reševanju problemov z “zahtevnimi” oddelki ali dijaki, omogočanje “specializiranosti”)

Predmeti/Področja (profiliranje kurikula – prednost posameznim predmetom ali predmetnim področjem)

CILJI INTERAKTIVNEGA TIMSKEGA POUČEVANJA

SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV

ENOPREDMETNEmonodisciplinarne

VEČPREDMETNEpluridisciplinarne

INTRAdisciplinarneznotrajpredmetne

MULTIdisciplinarnemnogopredmetne

RAZNOpredmetne?

INTERdisciplinarnemedpredmetne

vertikalne

horizon-talne vertikalne

horizon-talne vertikalne

horizon-talne

delne

celovite

delne

celovite

delne

celovite

delne

celovite

delne

celovite

delne

celovite

celovite = kroskurikularne

SPREJETI: VERJETI ALI RAZUMETI?ENOPREDMETNEmonodisciplinarne

VEČPREDMETNEpluridisciplinarne

število predmetov

EN predmetVEČ predmetov =

več kot eden = DVA; več kot dva = TRIJE, ŠTIRJE …, VSI

INTRAdisciplinarneznotrajpredmetne

MULTIdisciplinarnemnogopredmetne

RAZNOpredmetne?

INTERdisciplinarnemedpredmetne

narava povezanosti narava povezanosti / interakcije med njimi

dva, več ali vse izvajalce istega predmeta v dveh, več ali vseh oddelkih na šoli

povezuje isti/enak učni cilj, dejavnost,

pristop …(višja kakovost učnega procesa, razbremenitev

učiteljev itd.)

SKUPNI cilj, dejavnost, pristop …, ki predmete povezuje

OD ZUNAJ(vsak predmet ga lahko

doseže sam, vendar ne tako dobro, tj. ne s tako dobrimi

učnimi rezultati dijakov)

SKUPNI, že integrirani učni cilj, ki

predmete povezuje OD ZNOTRAJ

(noben predmet ga ne more doseči sam, ker je cilj preveč kompleksen)

Kaj bom raje naredil/-a skupaj s kolegico oz. kolegom?

SITO SMISELNOSTI

“Nekaj, česar sam ne morem narediti.”

“Nekaj, česar sam ne morem narediti tako dobro.”

Osmislitev medpredmetnega povezovanja in timskega poučevanja

DODANA VREDNOS

T

?

SITO SMISELNOSTIKAKOVOST KURIKULARNIH POVEZAV: Bistvene vs. naključne (dobre) lastnosti

Pomembna zahteva - in hkrati omejitev - je spoštovanje integritete posameznih disciplin ter ohranjanje in vzdrževanje ustreznega ravnovesja med njimi, predvsem pa morajo biti kurikularne povezave:

• skladne z učnimi cilji

celotnega kurikula (tj. kurikula progama) in (kurikula) predmetov oz. s pričakovanimi učnimi rezultati (in standardi znanja),

• vključevati vse korake učenja in vse faze učnega procesa vključno z ugotavljanjem doseganja učnih ciljev, tj. s preverjanjem in ocenjevanjem učnih rezultatov

ter• prenosljive v nove

učne situacije (na druge dijake in učitelje).

Ko se lotimo načrtovanja KP na mezo ravni, moramo – poleg izhodiščne določitve smiselnih ciljev ter dosegljivih in ugotovljivih pričakovanih učnih rezultatov - opredeliti tudi, kaj (kakšen ..) je / so:

1. povezovalni elementi (kaj vzpostavlja povezavo, s čim predmeti vstopajo v povezavo, jo izvajajo/vzdržujejo, ti. organizing elements)

2. vloga posameznih predmetov 3. ravni povezovanja (kakšno je število predmetov in

kakšni so njihovi medsebojni odnosi)4. globina/obseg povezanosti (kakšna je

povezanost sodelujočih predmetov glede na celotni kurikulum)

IZVEDBENI VIDIKI KURIKULARNIH POVEZAV

Vloga predmeta

“Vstopi” predmetov?

nosilna

• induktivni (od individualnega in konkretnega, npr,. dijakove izkušnje) k splošnemu (konceptom pravilom) ali deduktivni princip (od splošnega, npr. konceptov, pojmov, sistema h konkretnemu, npr uporabi, izkušnji)?• sinhroni ali diahroni pristop?• ?

poudarjena• multidisciplinarna ali interdisciplinarna povezanost/izvedba?

podporna• senzibilizacija ali poglabljanje (npr. tuji jezik za razvijanje strokovne pismenosti) • multidisciplinarna ali interdisciplinarna povezanost/izvedba?

Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav:

VLOGA POSAMEZNIH PREDMETOV V KP

Kurikularne povezave pomenijo povezovanje s pomočjo: • vsebin (tj. vsebinskih in procesnih znanj)• dejavnosti (npr. branje, pisanje …) • didaktičnih metod in postopkov (npr. aktivno učenje,

projektni pristop) • uporabe učnih orodij (npr. IKT) • miselnih postopkov, veščin in navad (npr. razvijanje

kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja – ti. veščine za 21. stoletje, 21st century skills)

• posameznih kompetenc (npr. bralne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, digitalne zmožnosti, učenje učenja, socialnih zmožnosti ipd.)

• (makro)konceptov (npr. človekove pravice, medkulturnost ipd.)

Izvedbeni vidiki kurikularnih povezav: POVEZOVALNI ELEMENTI

INTEGRATIVNI KONTINUUM

POVEZOVANJE 1. integracija s pomočjo skupnih tem (vsebin) oz.

konceptov2. integracija s pomočjo skupnih dejavnosti,

metod in postopkov3. integracija s pomočjo skupnega problemskega

(ključnega, bistvenega) vprašanja4. integracija s pomočjo za dijaka relevantnega in

v dijaka usmerjenega raziskovanja problemskega vprašanja

0. integracija s pomočjo načrtovanih korelacij NAVEZOVANJE

Ustreznost kurikularnih povezav

Za določanje oz. ugotavljanje ustreznosti kurikularnih povezav uporabimo naslednje 4 filtre oz. kriterije:

1. Koliko učni cilj(i) kurikularne povezave (raziskovalnega vprašanja, teme, koncepta ipd.) razvija(jo) trajno razumevanje (znanje)?

2. Koliko je učni cilj kurikularne povezave pomemben znotraj stroke/discipline (za stroko/disciplino)?

3. Kolikšna je njegova zahtevnost (za dijaka ob upoštevanju njegove razvojne stopnje in predznanja – kognitivna zahtevnost cilja; za izvedbo – didaktično, materialno, organizacijsko ipd.)?

4. Koliko je učni cilj avtentičen in s tem relevanten za dijaka (koliko življenjsko resničen je zanj oz. kako se dijak lahko z njim identificira; ali so uporabljene avtentične metode in učne situacije; je tudi publika avtentična – torej še kdo razen oz. poleg učitelja)? Koliko možnosti daje za dijakovo aktivno udeležbo?

Kurikularne prioritete – prirejeno po Wigginsu 1998

zanimiva znanja(izbirni in dodatni cilji)

pomembna znanja(obvezni cilji)

trajna znanjaenduring

understanding

Vredno je vedeti…

Nujno je vedeti…

Trajno vrednost ima…