Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana

PROJEKTNA NALOGA

Izdelava idejnega projekta za remediacijo zemljin in sanacijo parcele s programom terenskih in laboratorijskih raziskav geo in hidrosfere za

potrebe izdelave IDP in PGD projektov remediacije zemljin in sanacije parcele 115/1 k.o. Teharje

Priloge: - Priloga G.1.1 - Priloga G.1.2 - Priloga G.2 - Priloga G.4 - Priloga G.5

2

1. Izdelava idejnega projekta (IDP) Namen izdelave IDP je izbor najustreznejše variante sanacije nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del. Podrobnejšo vsebino IDP določa Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/08). Pomembno izhodišče za izdelavo IDP so raziskave, opisane v nadaljevanju. Na osnovi okoljskih, hidrotehničnih in geoloških terenskih raziskav, opisanih v posebnem poglavju (točka 2) in raziskav položaja in obsega vojnih grobišč (točka 3), bodo izdelane naslednje variante ureditve območja: 1. ureditev območja v stavbno zemljišče, za namen parkovne ureditve in postavitev spominskega obeležja povojnim pobojem, 2. ureditev območja v stavbno zemljišče za namene skladiščno transportne cone, 3. ureditev območja v zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov v primeru, da bodo nasuti materiali na parceli opredeljeni kot odpadki. . Območje, za katero se izdela IDP, je opredeljeno z mejo parcele 115/1 k.o. Teharje/Bukovžlak. Možna je širitev območja, v kolikor bi rezultati okoljskih raziskav območja pokazali na potrebe razširitve območja sanacije. Od izvajalca se pričakuje, da bo: Izdelal IDP za vsaj tri variante ureditve območja parcele 115/1 k.o. Teharje/Bukovžlak, kot je navedeno v zgornjem odstavku. K posamezni varianti ureditve območja parcele 115/1 k.o. Teharje/Bukovžlak je potrebno izdelati dodatno naslednje strokovne podlage: K vsaki varianti se izdela analiza rizika glede doseganja dobrega okoljskega stanja podzemnih voda in površinskih voda, ki so v vplivnem območju objekta. Metodološko se analiza rizika izdela po scenariju/paradigmi: »vir onesnaženja – pot onesnaženja – prejemnik onesnaženja«. Pri tem se mora analizirati riziko posameznega onesnaževala oz. kemične sestavine posebej, končno pa zbirno tveganje vseh onesnaževal. Metodološko naj se uporabi dokument L. Pizzol, A. Zabeo (2013), Strategic Framework for the GW Riska Management, Report 5.4.1output of the FORKS (Focus on Key Sources of Environmental Risks). Ne glede na varianto izvedbe končne namembnosti območja, mora izvajalec rešitve IDP koncipirati tako, da skozi pokrov novo urejene površine območja ne bo zatekanja meteornih vod v nasipane materiale na parceli in precejanja meteornih vod do nepropustne podlage. Odločitev o vrsti pokrova (zemeljski materiali in zasaditev, ki z evapotranspiracijo zagotavljajo neprehodnost meteornih vod ali umetne neprepustne bariere, geosintetika, betoni, solidifikati), mora biti pri vsaki varianti posebej argumentirana s okoljskimi in ekonomskimi razlogi. Spodnja skica konceptualne zasnove izgradnje pokrova, ki je povzeta iz geološko geotehničine Program ukrepov za izboljšanje stanja okolja na parceli 115/1 k.o. Teharje/Bukovžlak, UL FGG, A. Petkovšek, št. E-02-16 (2016), prikazuje zasnovo izvedbe zaščitnega pokrova na lokaciji.

3

IDP mora predvideti monitoring učinka pokrova površine z izgradnjo ustrezne mreže piezometrov za nadzor podzemnih voda in kontrolnih točk za spremljanje kakovosti površinskih vod, na katere bi lahko vplivali zasipi na parceli 115/1 k.o. Teharje/Bukovžlak. Slika 1 : Konceptualna zasnova izgradnje pokrova

IDP bo strokovna podlaga za sprejem podrobnega prostorskega načrta. V tej zvezi mora vsebovati tudi vse podatke, ki so potrebni za pripravo prostorskega dokumenta. V IDP se obdelajo tekstualno in grafično: 1.prostorske ureditve, vključno s programom dejavnosti, in rešitev glede umeščanja projektiranih objektov in površin v prostor, 2.rešitve za komunalno infrastrukturo in načrtovanega grajenega javnega dobra ter njihovih zmogljivosti, 3.rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom. IDP bo projektna dokumentacija, ki bo uporabljena za izvedbo okoljske presoje pri sprejemanju podrobnega prostorskega načrta in pri pripravi Poročila o vplivih na okolje v postopku presojanja vplivov na okolje. V tej zvezi mora izdelovalec v IDP vnesti vse relevantne podatke o stanju okolja, dejavnostih in lastnostih rešitev ureditev, ki bi vplivale na okolje, s kvantifikacijo teh vplivov. IDP bo projektna dokumentacija, na osnovi katere bo investitor pripravil in sprejemal investicijske odločitve. Gre za postopek priprave in potrditve Predinvesticijske zasnove in Investicijskega programa. IDP mora vsebovati podatke o investicijskih stroških izvedbe posamezne variante, stroške za vzdrževanje/obratovanje posamezne variante

4

za ekonomsko dobo 30 let, stroške in terminski plan morebitne investicijskih vzdrževalnih del. IDP mora vsebovati tudi popise del za izvedbo objekta, ki bazirajo na popisu materialov, ki se bodo uporabili pri gradnji objekta. Z rešitvami v IDP se mora omogočiti vzdrževanje obstoječe gospodarske in komunalne infrastrukture, ki poteka po parceli in sicer obstoječi sadrovod, plinovod, vodovod. Specifično izvajalec v vodilni mapi posebej obdela: Lokacijske podatke, ki morajo vsebovati: – popis zemljiških parcel, na katerih bo potekala predvidena gradnja, – navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo, – opis obstoječega in predvidenega stanja, – popis varovanih območji in varovalnih pasov, – popis predvidenih priključkov na infrastrukturo, z navedbo predvidenih dimenzij oziroma predvideno kapaciteto z navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, – grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov, – grafični prikaz priključkov na infrastrukturo, če so priključki predvideni in če je njihov potek znan, sicer pa izkazana potreba po priključevanju nanjo, – grafični prikaz značilnih prerezov (profilov) in oblikovanje objekta in terena, če je to smiselno. Zbirno projektno poročilo, ki mora vsebovati: - opis projekta s predvidenimi materiali, instalacijami in tehnološko opremo, ki služi objektu s tehničnimi ukrepi za varstvo okolja, - povzetek analize tveganja za doseganja dobrega okoljskega stanja podzemnih in površinskih vod, - opis predhodnih geoloških in geomehanskih raziskav, seizmoloških, meteoroloških, hidroloških in klimatskih pogojev lokacije ter rekapitulacijo ocene vseh stroškov gradnje, - rekapitulacijo obratovalnih stroškov in investicijskega vzdrževanja v projektni dobi. Od izvajalca se pričakuje, da bo: -izdelal IDP, kot to opredeljuje pravilnik o projektni dokumentaciji. -v IDP, v vodilni mapi, posebej obdelal lokacijske podatke, ki morajo vsebovati:

- popis zemljiških parcel, na katerih bo potekala predvidena gradnja, - navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo, - opis obstoječega in predvidenega stanja, - popis varovanih območji in varovalnih pasov, - popis predvidenih priključkov na infrastrukturo, z navedbo predvidenih dimenzij

oziroma predvideno kapaciteto z navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture,

- grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov,

- grafični prikaz priključkov na infrastrukturo, če so priključki predvideni in če je njihov potek znan, sicer pa izkazana potreba po priključevanju nanjo,

5

- grafični prikaz značilnih prerezov (profilov) in oblikovanje objekta in terena, če je to smiselno.

- zbirno projektno poročilo izdelal tako, da bo vsebovalo vsaj: - opis projekta s predvidenimi materiali, instalacijami in tehnološko opremo, ki služi

objektu s tehničnimi ukrepi za varstvo okolja, - povzetek analize tveganja za doseganja dobrega okoljskega stanja podzemnih in

površinskih vod, - opis predhodnih geoloških in geomehanskih raziskav, seizmoloških,

meteoroloških,hidroloških in klimatskih pogojev lokacije ter rekapitulacijo ocene vseh stroškov gradnje,

- rekapitulacijo obratovalnih stroškov in investicijskega vzdrževanja v projektni dobi.

6

Izvajalec izdela naslednje načrte: Idejni projekt za gradbene inženirske objekte mora vsebovati tiste načrte, ki so glede na namen gradbeno inženirskega objekta primerni ter tiste načrte, ki jih določajo posebni predpisi. Izvajalec izdela najmanj naslednje načrte:

- številka »2«: načrti krajinske arhitekture, - številka »3«: načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, - številka »7«: tehnološki načrti.

Od izvajalca se pričakuje, da bo: IDP za gradbene inženirske objekte vseboval tiste načrte, ki so glede na namen gradbeno inženirskega objekta primerni ter tiste načrte, ki jih določajo posebni predpisi. Izvajalec izdela najmanj naslednje načrte:

- številka »2«: načrti krajinske arhitekture, - številka »3«: načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, - številka »7«: tehnološki načrti.

Investitor bo IDP, ki bo imel izdelane vsaj tri variante končne ureditve, revidiral. Od izvajalca se pričakuje, da bo: sodeloval pri izvedbi revizije s eventuelnimi pojasnili na revizijsko poročilo ter IDP dopolnil s usklajenimi pripombami posameznih revidentov.

7

2. Izvedba terenskih in laboratorijskih raziskav geo in hidrosfere za potrebe

izdelave IDP in PGD projektov remediacije zemljin in sanacije parcele 115/1 k.o. Teharje

Vsebina programa

Program terenskih in laboratorijskih raziskav geo in hidrosfere (Program) opredeljuje obvezno vsebino raziskav, ki so potrebne za izdelavo projektov okoljske remediacije in sanacije razmer na parceli št. 115/1, k.o. Teharje pri Celju (v nadaljevanju »Parcela«).

Parcela ima značilnosti degradiranega območja. Na njej so do leta 1990 potekale aktivnosti jugoslovanske vojske, nasipanja za izboljšanje zamočvirjenih tal in gradnja industrijskih cevovodov. Med leti 2000 in 2006 so se na njej nelegalno nasipali materiali neidentificiranega porekla. Med nasutimi materiali prevladujejo izkopne zemljine, pomešane z gradbenimi in industrijskimi odpadki.

Zaradi nelegalnega nasipanja, je na pobudo civilne iniciative (CI), evropska komisija (EK) na sodišče EU dne 24.3.2014 vložila tožbo C-140/14 proti Republiki Sloveniji (RS), sodišče pa je dne 16.7.2015 izreklo sodbo v zadevi C-140/14 zaradi neizpolnjevanja obveznosti države po direktivah 2008/98/ES in 1999/31 ES.

RS, MOP, Direktorat za okolje, je za izpolnitev zahtev sodbe EU sodišča, v času od julija 2015 do aprila 2016 izvedel vrsto aktivnosti, ki so se zaokrožile v GG študiji izvedljivosti sanacije [1]. Ta ugotavlja, da je glede na razmere na Parceli, ukrepe sanacije treba iskati v kombinaciji naslednjih gradbeno tehničnih aktivnosti:

1. Remediacija s težkimi kovinami onesnaženega površinskega dela nasutja.

2. Izgradnja pokrova po načelu inženirskih pokrovov.

3. Izgradnja sistema za zajem površinskih in plitvo pojavljajočih se podzemnih voda.

4. Vzpostavitev monitoringa podzemne vode.

EK v dopisu z dne 5.5.2016 načelno ne nasprotuje predlaganemu načinu sanacije – remediacije. Ugotavlja pa, da je na voljo premalo podatkov za izdelavo končne ocene tveganja za širjenje onesnaževal iz Parcele v okolje oz. do potencialnih prejemnikov.

Ta Program načrtuje pridobitev manjkajočih podatkov, dopolnitev mreže vrtin za hidrogeološki (HG) monitoring ter izdelavo laboratorijskih receptur za remediacijo onesnaženih zemljin.

V Programu načrtovani obseg raziskav ustreza nivoju glavnih geološko geotehničnih (GG) raziskav za projektiranje sanacije na nivoju IDP in PGD. Raziskave morajo ustrezati kakovosti obdelave po standardih Evrokod 7-1 in 7-2. Parcela se nahaja na ozemlju, kjer obstaja možnost prisotnosti prikritih grobišč. Izvajalec terenskih raziskav mora med izvajanjem terenskih del sodelovati s Komisijo vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč in v primeru najdb ukrepati skladno z navodili Komisije.

Raziskave za remediacijo s težkimi kovinami onesnaženih tal je treba izvesti v obsegu in na način, ki bo omogočal pridobitev Slovenskega tehničnega soglasja (STS) za načrtovano rabo remediiranega materiala pri preoblikovanju terena in v konstrukcijskih plasteh pokrova.

8

Izvajanje vseh razpisanih raziskav bo nadziral Naročnik. Končna poročila o raziskavah bodo predana v recenzijo, Izvajalec del pa bo moral dopolnitve po recenziji opraviti v okviru ponudbenega obsega del.

Namen Programa

Na Parceli do leta 2015 ni bilo opravljenih namenskih GG in HG raziskav. Obstoječi fond podatkov je bil pridobljen s sporadičnim vzorčenjem in raziskavami. Po mnenju EK do sedaj zbrani podatki ne zadoščajo za izdelavo zanesljive analize okoljskega tveganja zaradi na Parceli nasutih materialov. Z vidika Evrokod 7, dosegljivi podatki ne zadoščajo zahtevam za izdelavo projektov IDP/PGD.

Razpoložljivi, za GG potrebe nenamensko zbrani podatki, so obremenjeni s številnimi nezanesljivostmi.

Osnovni namen Programa je naslednji:

1. Pridobiti zanesljive podatke za analizo okoljskega tveganja po kriterijih EK.

2. Pridobiti manjkajoče GG in HG podatke za izdelavo projektov IDP in PGD za okoljsko sanacijo.

3. Odpraviti nezanesljivosti, ki izvirajo iz že izvedenih vrtin skozi nasutja v letu 2014.

4. Pridobiti manjkajoče podatke o širjenju onesnaževal s podzemno in površinsko vodo iz Parcele v okolje oz. do potencialnih prejemnikov.

5. Pridobiti podatke o načinu remediacije s težkimi kovinami onesnaženih umetnih nasutij.

6. Pridobiti manjkajoče podatke za PVO in za pridobitev Okoljskega dovoljenja.

7. Zaščititi lokacijo v primeru, če se med raziskavami naleti na povojna grobišča in zagotoviti pietetnost vseh nadaljnjih ravnanj.

8. Raziskave z vrtanjem izkoristiti za pridobitev preliminarnih geotehničnih podatkov, pomembnih za izračune stabilnosti in temeljenje objektov v primeru, če pride do spremembe namembnosti Parcele.

Obseg Programa

Program vključuje naslednja dela:

1. Podrobno inženirsko geološko in hidrogeološko kartiranje terena z izdelavo geološke karte v M 1:1000 in geoloških prerezov terena v M 1:1000/200 po projektnih prerezih oz. karakterističnih prerezih, v medsebojni razdalji ne manj kot 20 m.

2. Geofizikalne raziskave: georadarske raziskave vzdolž severne meje Parcele in geoelektrične raziskave vzdolž južne meje Parcele.

3. Izvedbo geoloških vrtin z jedrovanjem skozi umetna nasutja in podrobnim GG popisom sestave nasutij ter odvzemom vzorcev in raziskavami v vrtinah.

9

4. Izvedbo piezometričnih vrtin z jedrovanjem, izvedbo preiskav prepustnosti v vrtinah in vgradnjo opreme za trajno opazovanje in vzorčenje podzemne vode.

5. Laboratorijske raziskave indeksnih, hidravličnih in kemijskih lastnosti zemljin/kamnin iz geološke podlage pod nasutji.

6. Izvedbo raziskav z razkopi v brazdi, odvzemom vzorcev in izvedbo laboratorijskih raziskav za potrebe določitve recepture remediacije.

7. Izdelavo GG elaborata za potrebe IDP in PGD projekta sanacije - remediacije.

8. Izdelavo tehnične mape za pridobitev STS za remediirane zemljine.

RAZPOLOŽLJIVI PODATKI

Geodetske podlage

Na razpolago so naslednje geodetske podlage:

1. Geodetski načrt terena na parc. št. 115/1, 115/2 in 1636/1, k.o. Teharje, v M 1:1000, s certifikatom, stanje oktober 2015.

2. Situacija komunalnih in infrastrukturnih vodov, M 1:2000

3. Geodetski načrt iz leta 1979, ter DOF in aero-foto posnetki za različna časovna obdobja od leta 1960 dalje, zbrani v Študiji izvedljivosti [1].

Geološke podlage

Na razpolago so naslednje geološke podlage in poročila:

1. Osnovna geološka karta SFRJ, v merilu 1:100 000, list Celje s tolmačem (Buser, 1978).

2. Strokovna hidrogeološka analiza razmer v delu Celjske kotline s HG kartami v M :1:50 000, GeoZS 2016 [2].

3. Poročilo o geoloških raziskavah območja Bukovžlak na parc. št. 115/1 k.o. Teharje, Geologija d.o.o. Idrija, 2014. Izvedenih je sedem vrtin skozi umetna nasutja in ena vrtina ob cesti (V1-V8) [3].

4. Poročilo o izvedbi piezometrov za vzpostavitev osnovne mreže vrtin za opazovanje podzemne vode na parc. št. 115/1 k.o. Teharje, IRGO consulting, november 2015. Izvedeni so 4 piezometri za opazovanje podzemne vode (PB-1/15 – PB-4/15) [4].

Situacija Parcele v M 1:2000 z že izvedenimi vrtinami in orisom umetnih nasutij je v Prilogi G.1.1.

Kemične analize nasutij in temeljnih tal pod nasutji

Kemične analize umetnih nasutij in podlage so se izvajale v več medsebojno neodvisnih vzorčevalnih kampanjah. Na razpolago so naslednji podatki:

10

1. Analiza 4 vzorcev nasutij, opravljena v laboratorijih ACME, Vancouver, (povzeto po Romih et al. (2010) [5].

2. Ocena vrednotenja nevarnih lastnosti materiala, vnesenega v tla na parceli št. 115/1 k.o. Teharje, ERICo Velenje, DP 119/08/14, junij 2014 (4 vzorci nasutja) [6].

3. Ocena vrednotenja nevarnih lastnosti matične podlage, locirane na parc. št. 115/1, k.o. Teharje, ERICo Velenje, DP 180/08/14, september 2014 (2 vzorca podlage) [7].

4. Phase II Environmental Site Assessment of the Cinkarna Metalurško-kemična industrija Sites in Celje and Mozirje, Environ Poland, no. PL 1091, september/december 2014 (5 vzorcev nasutij in 1 vzorec zemljin iz podlage) [8].

5. Ocena vrednotenja nevarnih lastnosti izkopanega materiala iz območja k.o. Teharje, na parc. št.115/1, k.o. Teharje, za Cinkarno, ERICo. Velenje, DP 55/08/15, april 2015 (4 vzorci nasutij) [9].

Kemične analize izlužkov iz nasutij in podlage

Kemične analize izlužkov iz umetnih nasutij in podlage so bile izvedene v dveh vzorčevalnih kampanjah. Na razpolago so naslednji podatki:

1. Ocena vrednotenja nevarnih lastnosti materiala, vnesenega v tla na parceli št. 115/1 k.o. Teharje, za MOP, ERICo Velenje, DP 119/08/14, junij 2014 (4 vzorci izlužkov iz nasutja) [6].

2. Ocena vrednotenja nevarnih lastnosti matične podlage, locirane na parc. št. 115/1, k.o. Teharje, za MOP, ERICo Velenje, DP 180/08/14, september 2014 (2 vzorca izlužkov iz podlage) [7].

3. Ocena vrednotenja nevarnih lastnosti izkopanega materiala iz območja k.o. Teharje, na parc. št.115/1, k.o. Teharje, za Cinkarno, ERICo Velenje, DP 55/08/15, april 2015 (4 vzorci izlužkov iz nasutij) [9].

Kemične analize podzemne vode

Opravljena je bila ena vzorčevalna kampanja podzemne vode iz stalnih piezometrov PB-1/15 do PB-4/15 ter ena vzorčevalna kampanja v začasnih piezometrih 15-1 do 15-3. Rezultati so zbrani v dokumentih:

1. Poročilo o kontroli podzemnih voda na območju Celja,- k.o. Teharje (Bukovžlak) z dne 14.12.2015; NLZOH, Center za okolje in zdravje, za MOP, št. poročila 6030206-16-001 z dne 6.1.2016 (3 vzorci vode iz podlage in 1 vzorec vode v vplivnem območju nasutij) [10].

2. Phase II Environmental Site Assessment of the Cinkarna Metalurško-kemična industrija Sites in Celje and Mozirje, za Cinkarno, Environ Poland, no. PL 1091, september/december 2014 (3 vzorci vode iz vplivnega območja nasutij) [8].

11

Kemične analize površinske vode

Opravljena je bila ena vzorčevalna kampanja z analizami 11 vzorcev površinske vode (vzorci PV). Analize je opravil IJS. Podatki so zbrani v Študiji izvedljivosti [1].

UGOTOVITVE DOSEDANJIH RAZISKAV

Geološka zgradba

Opis

Namenske GG in HG raziskave se na Parceli do leta 2015 niso izvajale. Iz pričevanj in analize aero - foto posnetkov je vidno, da je imela jugoslovanska vojska na Parceli vadbeni center, s številnimi obrambnimi jarki in strojničnimi gnezdi. Ti so sedaj zasuti. Južno polovico parcele prečkata dva koridorja industrijskih cevovodov Cinkarne, na skrajnem južnem robu potekata vodovod in plinovod z varovalnim pasom. Jugovzhodni del parcele je površinsko zamočvirjen. Na južnem robu Parcele poteka umetno izkopani jarek, preko katerega se površinske vode in majhne količine podzemne vode, ki se drenira iz Parcele, odvajajo v Ložnico. Podatke o geološki zgradbi in geotehničnih značilnostih tal povzemamo po OGK, list Celje, ter na osnovi pridobljenih izkušenj, kabinetne analize aero-foto posnetkov in uporabe podatkov iz nenamensko izvajanih vrtin na Parceli in na ozemlju Cinkarne. Na lokaciji parcele št. 115/1, k.o. Teharje se nahajajo tri značilne geološke enote: UNA: umetna nasutja, ki so nastajala v različnih obdobjih. Q: kvartarni sedimenti, po izvoru drobno zrnate zemljine - preperine na mestu na

zgornjih delih pobočij, deluvialne glinene spraline na vznožjih pobočij in aluvialne naplavine v ravnici na skrajnem južnem delu Parcele.

M: klastične sedimentne kamnine (zemljine) miocenske starosti, ki gradijo

predkvartarno podlago širšega ozemlja.

Predkvartarna podlaga (M)

Sedimenti miocenske starosti gradijo predkvartarno podlago ozemlja na Parceli in izven nje. Proti vzhodu se raztezajo na območje odlagališč odpadkov v Bukovžlaku in Za Travnikom, proti jugu in zahodu pa tonejo in se izravnajo v dolinskem dnu, pod naplavinami rek Voglajne, Hudinje in Ložnice. Zgrajeni so iz mehkih glinastih kamnin in zemljin: laporjev, meljnih glin in peskov. V HG smislu so malo prepustni, z majhno efektivno poroznostjo in predstavljajo HG bariero pred širjenjem oz. zelo upočasnjujejo širjenje onesnaževal z advekcijo globlje v tla.

12

Na grebenih gričev so v miocenskih plasteh prisotne tudi prepustnejše plasti peska in melja, zato so na grebenih, ob starejših hišah, stari vodnjaki. Eden takih je viden ob cesti v Bukovžlak, severovzhodno od parcele. V dolinskem dnu v miocenski podlagi prevladujejo zelo glinasti, malo prepustni laporji, brez ali malo vložkov peska.

Kvartarne preperine na mestu in deluvialne spraline (Qdel)

Miocenska podlaga je na pobočjih prekrita s tanjšo plastjo malo prepustnih glinasto-meljastih sedimentov. Ti so po izvoru preperinski produkti miocenske podlage, ki so prestali različno dolge transportne poti in se debelijo proti vznožju pobočja, kjer lahko dosežejo debeline do več (do ca 5 m) metrov.

Kvartarne naplavine Voglajne, Ložnice in Hudinje (Qal)

Aluvijalne naplavine prekrivajo miocensko podlago na celotnem ravninskem delu ozemlja, ki se nahaja zahodno, južno in severno od Parcele in ga omejujejo reke Hudinja na zahodu, Ložnica na severu in stara zasuta ter nova regulirana struga Voglajne na jugu. Sestavljene so iz starejšega glinasto meljastega proda, ki je prekrit z mlajšimi malo prepustnimi glinasto meljastimi naplavinami. Skupna debelina teh sedimentov ne preseže 8 m na najbližjem, to je južnem ravninskem vplivnem obrobju Parcele. V aluvijalni ravnici je treba posebej izpostaviti zasip stare struge Voglajne. Umetna nasutja v trasi nekdanje struge so debela do 5-6m.

HG razmere

Parcela ni v vodovarstvenem pasu. Na Parceli prisotne vodonosne plasti imajo nizko prepustnost, porna voda zelo počasi komunicira z okolico. Vertikalni tok oz. pronicanje vode v globino je zelo omejeno. Horizontalni tok je počasen in je usmerjen v smeri padnice blagega pobočja. Površinske in precejajoče se vode se zberejo na vznožju in odtekajo v umetno izkopan kanal, severno od industrijskih tirov Cinkarne in po njem odtekajo naprej v Ložnico. V ravninskem dnu južno od Parcele je podzemna voda v aluvialnem produ in teče iz smeri vzhod-jugovzhod proti severozahodu, v smeri Ložnice in Hudinje. Po dosegljivih podatkih meritev iz 16 piezometrov, vgrajenih leta 2015 na ozemlju Cinkarne, še ni dokončno znano, kakšni so sezonsko pogojeni vplivi gladin vode v strugah Ložnice in Hudinje na dreniranje oz. napajanje vodonosnika v ravninskem delu. Podzemna voda je na območju ozemlja Cinkarne onesnažena zaradi vplivov starih nasutij, s katerimi se je zasipala stara struga Voglajne in izvedle izravnave mehkega in poplavnega terena za namene gradnje objektov Cinkarne. HG vloga zasute struge stare Voglajne z raziskavami še ni opredeljena.

13

Na Parceli ni na razpolago posnetka ničelnega stanja podzemnih voda v smislu 7. člena Pravilnika o monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Ur.l. 49/06 in Ur.l. 114/09, 53/15).

Umetna nasutja

Umetno nasutje je po dosedanjih podatkih debelo do 9,35 m in je nastajalo v različnih obdobjih. V nasutju prevladujejo drobnozrnate zemljine, pripeljane iz zemeljskih izkopov, gradbeni odpadki, manjši del pa so industrijski anorganski zrnati odpadki, ki se nahajajo v tanjših, a zaradi barve dokaj dobro prepoznavnih plasteh. Zaradi majhne prepustnosti geološke podlage, se je v prav tako malo prepustnem umetnem nasutju ustvaril horizont podzemne vode, ki se napaja iz padavin in zaradi majhne prepustnosti v vertikalni in horizontalni smeri, zelo počasi odteka proti jugu.

Glede na podatke izmerjene elektro-prevodnosti, so bolj mineralizirane podzemne vode v osrednjem delu degradiranega območja (vrtine V-1, V-3, V-4 in V-5), medtem ko se v smeri bokov, elektro-prevodnost manjša (V- 2 in V- 6). S primerjavo izohips terena med leti 1979 in 2015 so bile izrisane izolinije verjetnih debelin umetnega nasutja (slika 3.1). Nezanesljivosti v izrisu lahko izvirajo iz nenatančnosti starih kart, različnih koordinatnih izhodišč in napak, nastalih pri kopiranju le teh.

Stanje in kakovost podzemne vode

Izvedeno je bilo samo eno vzorčenje podzemne vode v piezometrih PB 1/15 do PB 4/15, kar je premalo za zanesljivo oceno stanja podzemne vode na Parceli.Naročnik bo zagotovil vse razpoložljive podatke, ki so bili pridobljeni s predhodnimi raziskavami. V gorvodni vrtini PB-1/15 so ugotovljene močno povišane vsebnosti bora in kloridov, kar jasno kaže na antropogene vplive. V vrtinah, kjer filtri segajo v odpadke (začasne vrtine 15-1 do 15-3) so povečane vsebnosti živega srebra, kar je lahko posledica delovanja vojske, arzena (15-3, PB 2-15) in bora, kar je lahko posledica izluževanja onesnaževal iz umetnih nasipov ali pa tudi drugih antropogenih vplivov.

Kemična sestava trdnih nasutij in geološke podlage

Kemična sestava trdnih nasutij na Parceli je bila raziskana v štirih vzorčevalnih kampanjah, v treh različnih inštitucijah, na skupno 17 vzorcih. Po kriterijih uredbe Ur. l. RS 68/96 o mejnih opozorilnih in emisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh, so v nasutjih ugotovljene presežne vrednosti arzena, bakra, kadmija, svinca in kroma. Kljub obsežnemu naboru izvedenih analiz umetnega nasutja, ima komisija EK še vedno pomisleke o ustreznosti ovrednotenja statusa nasutja kot odpadka. V geološki podlagi pod nasutjem, pri dosedanjih raziskavah ni bilo potrjenih dokazov o migracijah onesnaževal iz nasutij v podlago.

14

Kemična sestava izlužkov

V izlužkih iz umetnih nasutij so v posameznih vzorcih presežene koncentracije antimona, arzena, kadmija, cinka in fluoridov glede na kriterije inertnih odpadkov. Po kriterijih izlužkov, umetna nasutja sodijo med nenevarne odpadke.

Slika 3.1: Izolinije debelin umetnih nasutij - ocena izdelana s primerjavo izohips površine terena 1979 – 2015.

15

NEZANESLJIVOSTI TRENUTNE INTERPRETACIJE GEOLOŠKIH RAZMER

(V NADALEVANJU POGLAVJE N)

Ugotovljene nezanesljivosti podatkov in odprta vprašanja

Interpretacija GG razmer na Parceli je izdelana na osnovi sestavljanja podatkov nenamensko izvajanih raziskav, kar pomeni precejšnjo nezanesljivost interpretacije. Med nezanesljivostmi, ki jih morajo razjasniti GG raziskave, načrtovane v tem Programu, so naslednje:

1. Potrebno je določiti sestavo in debelino umetnih nasutij na Parceli. V vrtinah V1 do V7 so popisi vrtin nekonsistentni pri opisovanju in ločevanju umetnih nasutij in kvartarnih tal. Nezanesljivosti izvirajo tudi iz popisov sestave podlage, ki so jo te vrtine navrtale in iz koordinat ustij vrtin, določenih z uporabo GPS v času, ko geodetskega načrta še ni bilo na razpolago.

2. Potrebno je določiti porazdelitev umetnih nasutij na območju severnega robu Parcele in morebitni tok onesnažene vode iz smeri sever oz. ceste na Parcelo. Dve vrtini, vrtani v neposredni bližini s strani dveh različnih izvajalcev, sta opisali različno sestavo tal. Vrtina V 8 ni prepoznala nasutij, vrtina PB 1/15 pa je prepoznala 3,7 m debelo nasutje. Dopušča se možnost, da je bila vrtina V8 locirana izven nekdanjega vojaškega jarka, vrtina PB 1/15 pa v centru zasutega nekdanjega vojaškega jarka ali strojničnega gnezda. Preseneča in na vplive umetnih nasutij opozarja slaba kemična slika podzemne vode v PB 1/15 – to je gorvodno od Parcele.

3. Dosedanja vrtanja niso uspela razmejiti nasutij, izvedenih v letih 2000 – 2006 od starejših nasutij na Parceli. S tem programom raziskav bo treba poskušati opraviti to razmejitev.

4. Potrebno je določiti skrajno severno mejo nastopanja aluvialnega prodnega vodonosnika na območju južnega robu Parcele. Ker je prodni vodonosnik glavni recipient in prevodnik potencialnih onesnaževal, je potrebno z raziskavami določiti, kako daleč na območje Parcele sega prodni vodonosnik. V vrtinah PB 4/15 je prodna plast debela 1,5 m, v vrtini PB 3/15 je debela 1 m, v vrtini PB 2 pa te plasti ni več. Skrajno severno mejo aluvijalnega prodnega vodonosnika je torej treba poiskati s smiselno razporeditvijo piezometričnih vrtin, upoštevaje omejitve zaradi cevovodov.

5. Izmeriti je potrebno prepustnost tal. Na razpolago ni nobenih merjenih podatkov o prepustnosti tal. Dosedanje interpretacije temeljijo zgolj na izkušnjah in podatkih meritev iz širše okolice.

6. Z meritvami je treba določiti dejanski vpliv umetnih nasutij na vodonosnik. V sedanjih interpretacijah se nekritično in neselekcionirano na skupnem imenovalcu obravnavajo rezultati kemičnih analiz podzemne vode iz nasutij (vrtine 15-1 do 15-3; PB 2/15) v povezavi z vodonosnikom. To ni prav in vodi do napačnih sklepov pri analizi tveganj.

7. Zanesljivo je treba ugotoviti morebitno prisotnost potencialnih onesnaževal v miocenski podlagi pod nasutji.

16

8. Izdelati je treba laboratorijske raziskave za določitev ukrepov remediacije (imobilizacije) težkih kovin.

9. Ni podatkov o trdnostnih in deformacijskih lastnostih geološke podlage za primer, če se bo v prihodnosti spremenila namembnost parcele in bodo na njej načrtovani industrijski objekti.

Ukrepi za izboljšanje zanesljivosti podatkov

Za izboljšanje zanesljivosti interpretacije GG in HG razmer so predvideni naslednji sklopi raziskav, po skupinah, v enakem zaporedju, kot je uporabljeno pri navedbah nezanesljivosti v poglavju (N)

Pomen kratic: VB= vrtina , PB = trajna vrtina

1. Izdelajo se vrtine VB1/16 do VB 6/16.

2. Izdela se georadarsko snemanje terena in piezometrska vrtina PB 6/16. Uporabijo se tudi podatki zgornjega dela raziskovalnih brazd.

3. Ob izdelavi vrtin VB1/16 do VB 6/16 in brazd sodelujejo dobro izvežbani strokovnjaki za prepoznavanje različnih tipov tal in odpadkov. Vrtini VB-3/16 in VB-5/16 se prav tako zacevita, aktivirata in uredi ustja kot za piezometre serije PB.

4. Z geoelektričnimi meritvami (električna upornostna tomografija in električno upornostno sondiranje) se ob uporabi obstoječih vrtin PB 3/15 in PB 4/15 ter novih vrtin PB 5/16, PB 7/16 in PB 8/16 določijo mejnice med prodnim akviferjem in glinenim pokrovom ter miocenskim laporjem v podlagi.

5. V vseh novih vrtinah od PB 5/16 do PB 8/16 ter v vseh obstoječih piezometrih PB-1 do PB-4 se izvedejo in situ meritve za določitev vodoprepustnosti v vrtinah s slug testi ali če bo možno, črpalnimi preizkusi. Črpalnih preizkusov zelo verjetno ne bo možno izvesti zaradi majhnih debelin in izdatnosti vodonosnika. Metodo izvedbe preizkusov za določitev prepustnosti se določi glede na sestavo tal v vrtinah. Odvzamejo se tudi vzorci za laboratorijske raziskave.

6. V starih in novih piezometrih tipa PB se izvedejo ponovljene vzorčevalne kampanje in analize podzemne vode na referenčne parametre.

7. V vrtinah VB 2/16, VB 4/16, VB 6/16 in PB 7/16 ter PB 8/16 se odvzamejo vzorci zemljin iz geološke podlage za kemične analize in na vzorcih iz podlage opravijo kemijske analize.

8. Izvedejo se raziskovalne brazde RB 1/16 do RB 4/16, v katerih se odvzamejo vzorci za laboratorijsko določitev receptur remediacije. V brazdah se na karakterističnih plasteh izvedejo infiltracijski poizkusi za določitev vodoprepustnosti (po 6 na brazdo). Ob tem se izvede tudi 5 infiltracijskih poizkusov tudi na površini terena.

9. Vrtine VB 1 do VB 6/16 se vrtajo skozi nasutja najmanj 2 m v miocensko podlago. V vrtinah se izvedejo preizkusi standardne penetracije in presiometrski testi.

17

PROGRAM RAZISKAV

Obligatornost izvedbe Programa raziskav

V tem programu predvidene raziskave so za vse potencialne ponudnike zavezujoče.

Republika Slovenija se je v odgovoru na sodbo evropskega sodišča iz julija 2015 in v odgovorih na Oceno EK glede sprejemljivosti predlaganih sanacij iz maja 2016 zavezala, da bo z argumenti odgovorila na vsa, s strani EK postavljena vprašanja. Vprašanja in pripombe EK se bolj kot na samo tehnično rešitev remediacije dotikajo zahtev za nesporno opredelitev tveganja potencialnega širjenja onesnaževal iz Parcele do prejemnikov.

V luči dobrega gospodarja pa je treba raziskave, ki se izvajajo po zahtevah EK, izkoristiti hkrati tudi za pridobitev podatkov za potrebe morebitnega kasnejšega projektiranja in gradnje stavb na tem ozemlju.

Predstavitev vsebine Programa raziskav

Program obravnava raziskave v naslednjih zaokroženih vsebinah:

- Izvedba vrtin, raziskave v vrtinah, odvzemi vzorcev in pripadajoče fizikalne in kemične raziskave nasutij in geoloških materialov.

- Geofizikalne raziskave.

- Izvedba brazd in raziskave vzorcev, odvzetih v brazdi, za določitev receptur in postopkov izvedbe remediacije za imobilizacijo onesnaževal.

- Izdelava IG in HG karte v M 1:1000.

- Vsebina elaborata o raziskavah.

Izvedba vrtin, raziskave v vrtinah in laboratorijske raziskave vzorcev iz vrtin

Lokacija vrtin

Lokacija vrtin je prikazana v Prilogi G.1.2.

Shematski prerez vrtin je prikazan na prečnem prerezu v Prilogi G.2. Iz prikazanega prereza so vidne nezanesljivosti, opisane v poglavju N tega programa. Te nezanesljivosti izvirajo delno iz neraziskanosti terena, delno iz neustreznih popisov jeder starejših vrtin, morda pa so tudi posledica vplivov nekdanjih globokih vojaških jarkov. Zato je potrebno vsa vrtalna dela izvajati zelo pazljivo. Posebna natančnost bo potrebna pri popisu jeder.

Naročnik bo zagotovil soglasje lastnikov zemljišč in morebitne odškodnine za vstop na parcelo, geodetski posnetek terena v M 1:1000 in podatke o poteku podzemnih vodov na lokaciji.

uporabo take vrtalne opreme, da gradnja in utrjevanje dodatnih transportnih poti ne bodo potrebni oz. bodo potrebne le manjše izravnave delovnega platoja.

18

Posebej bo treba paziti pri lociranju vrtine PB 6/16, saj je v neposredni bližini ograje, za katero so vojaški objekti in opornega zidu nad cesto v Bukovžlak. Da ne bi prišlo do nepotrebnih zapletov, bo to lokacijo treba vnaprej uskladiti skupaj s predstavniki Ministrstva za obrambo in MOP.

Previdnost bo potrebna pri lociranju vrtin na južnem robu parcele, ki se nahajajo v vplivnem območju cevovodov in zamočvirjenega jugovzhodnega robu. Pri mikro-lociranju teh vrtin morajo sodelovati predstavniki upravljalcev teh cevovodov.

Po izvedbi vrtin mora Izvajalec očistiti okolico delovišča in površino terena v okolici sond vrniti v stanje pred začetkom raziskav.

V tabeli 1 so prikazane okvirne koordinate predlaganih vrtin, ki pa se v soglasju z Naročnikom lahko spremenijo glede na dejanske razmere na terenu.

Tabela 1: Kazalo namembnosti in okvirne koordinate načrtovanih vrtin

Vrtina Namen

Y (m) X (m) Z (m) Orientacijska dolžina (m)

Zahtevana globina

VB1/16 GGO 523147.2 121616.0 246.8 8

VB2/16 GGO 523227.5 121619.4 251.7 12

VB3/16 GGO-HGM 523280.7 121639.2 253.7 10

VB4/16 GGO 523342.2 121639.4 254.6 8

VB5/16 GGO-HGM 523386.7 121661.2 254.5 8

VB6/16 GGO 523321.9 121491.8 240.3 8

PB5/15 HGM 523367.5 121527.3 241.0 8

PB6/16 HGM 523166.5 121661.3 249.5 20 20 m

PB7/15 HGM 523189.1 121534.9 240.9 8

PB8/15 HGM 523086.0 121553.7 239.3 15 15 m

Legenda: GGO- vrtine za določitev prereza in mehanskih lastnosti; HGM- piezometrične vrtine s HG preizkusi v vrtinah in odvzemom vzorcev; orientacijska dolžina: ocenjena na osnovi sedanjih interpretacij, obvezen pogoj za vse vrtine je min. 2 m v miocensko podlago; zahtevana globina- minimalna zahtevana globina z ozirom na vprašanja EK glede poznavanja slojevitosti miocenske podlage.

Izvedba vrtin z oznako VB

Namen vrtin VB

Vrtine so namenjene določitvam:

- Debeline, vrste, sestave in lastnosti nasutja

- Zaporedja oz. časovnega poteka nastajanja nasutij z razmejitvijo mlajših in starejših nasutij.

19

- Debeline kvartarnih sedimentov in vrste sedimenta (eluvij, deluvij, aluvij) ter njihovih lastnosti.

- Lastnosti predkvartarne podlage.

- Gladine podzemne vode v času vrtanja in njenih lastnosti (temperatura, pH in el. prevodnost).

Zahteve glede izvedbe vrtin VB

Vrtine se vrtajo rotacijsko, na jedro. Zahtevani najmanjši premer jedra je min 100 mm, zahtevani delež jedra je min 90 %. Premer jedra je lahko poljubno večji, a je pri izvedbi vrtin treba paziti na zahteve glede izvedbe presiometrskih testov. Jedra se zlagajo v zabojnike za jedra, po razdelkih 1 m, za 4 ali 5 m jedra v enem zabojniku. Jedra morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi in posegi neavtoriziranih oseb. Jedra v zabojnikih morajo biti dnevno fotografirana, pri stanju, ki ustreza stanju naravne vlage. Oznake vrtin in globin morajo biti nedvoumne. Vsebina jeder se v zabojnikih za jedra hrani vse dotlej, da Naročnik odloči, ali se vzorci odpeljejo v stalni arhiv ali iztresejo na lokaciji vrtanja.

Vse vrtine z oznako VB se morajo zaključiti na globini, pri kateri je nedvoumno dokazana najmanj 2 m debela plast miocenskih sedimentov (predkvartarne geološke podlage). Med vrtanjem je treba beležiti posebnosti, kot so povečani vtoki vode, ter na vzorcih vode iz sveže vrtine preveriti temperaturo, pH in el. prevodnost.

Ustja vrtin se geodetsko posnamejo natančno na nivoju terena.

Po zaključku vrtanja se vrtine zapolnijo, da ne pride do poškodb ljudi in živali zaradi vstopa v odprtino, okolico delovišča se očisti ostankov, nastalih med deli. Zapolnitev se izvede na način oz. z materialom (npr. cementno bentonitna masa), ki bo preprečeval, da bi nezasute vrtine postale vertikalni vodniki onesnaženja znotraj nasutja odloženih materialov in iz odloženih materialov v pod njimi ležeče plasti.

Geološki popis jeder iz vrtin z oznako VB

Popis izvrtanega jedra izvede izkušen geolog-geotehnik, ki dobro pozna lokalne geološke materiale in potencialne izvore industrijskih odpadkov med nasutji.

Popis se izvede po zemljinski klasifikaciji USCS (Unified Soil Clasification System) in ob upoštevanju standardov za identifikacijo in opisovanje zemljin in kamnin (SIST EN ISO 14688-1, SIST EN ISO 14688-2 in SIST EN ISO 14689-1). Ob opisu se posebej opiše plastičnost drobno zrnatih zemljin in njihovo konsistenčno stanje, oz. zrnavost zrnatih zemljin in njihovo gostotno stanje. Na primer:

Primer 1: »meljna glina, težkognetna, rjava«; SiCl //CL

Primer 2: »droben peščen prod, rahel, moker, siv«, saGr //GM

Konsistenčno stanje vezljivih zemljin se dodatno dokumentira z meritvami z žepnim penetrometrom in/ali ročno krilno sondo.

Pri opisovanju zemljin/kamnin iz miocenske podlage je treba poleg splošnega standardnega opisa pozorno ločevati med slabo prepustnimi, glineno lapornimi plastmi in plastmi peska.

20

Ob popisu se posebej pazljivo zabeležijo umetna nasutja (UN) ter opiše sestava umetnega nasutja po podobnih načelih, kot veljajo za klasifikacijo zemljin in poskuša identificirati izvor morebiti prisotnih odpadkov (npr. žlindre iz železarne, EF pepel, piritni ogorki itd). Pazljivo naj se poskuša identificirati mejnice med starejšimi in mlajšimi nasutji. Te mejnice lahko na primer potrdi prisotnost travne ruše na večjih globinah ali kak drug kazalnik časovne diskontinuitete nasipanja, npr. razlika v barvi.

V primeru, da se v izvrtanem jedru ugotovi sestava, ki po vonju, barvi ali drugih kazalnikih zelo odstopa, mora Izvajalec takoj o tem obvestiti Naročnika.

Med opisom se opredeli tudi geološka starost značilnih plasti in vpišejo podatki o gladini podzemne vode v času vrtanja, njeni električni prevodnosti, temperaturi in pH vrednosti. Izpostavljamo, da se izraz »lapor« uporablja za nelitificirane sedimente, izraz »laporovec« pa za litificirane sedimente, zgrajene iz mešanice glinenih in kalcitnih mineralov.

Raziskave v vrtinah

V vrtinah se izvajajo preiskave standardne dinamične penetracije (SPT) in preiskave s presiometrom (PMT). Vse preiskave se izvedejo skladno s standardom Evrokod 7-2 in podpornimi standardi za te raziskave.

Preiskave SPT se izvedejo v vseh vrtinah tipa VB in sicer po globini na vsaka 2 m do kontakta z laporjem oz. miocensko podlago. Namenjene so ugotavljanju gostotnega stanja in homogenosti gostotnega stanja nasutij po globini do predkvartarne podlage. Oprema za izvajanje SPT mora biti kalibrirana.

Preiskave PMT so namenjene določitvi deformacijskih lastnosti nasutij in podlage za potrebe globokega temeljenja objektov v primeru, če bo prišlo do spremembe namembnosti parcele. Kakovost rezultatov je odvisna od kakovosti priprave vrtine. Zato je pomembno, da je vrtina za izvedbo PMT raziskav prvenstveno namenjena PMT meritvam, izvajanje SPT preiskav in vzorčenje pa sta v teh vrtinah drugotnega pomena.

Preiskave se izvedejo z uporabo Menardovega ali drugega tipa presiometra v vrtinah VB 2/16 in VB 4/16 in sicer po naslednji shemi:

- Po dve preiskavi v nasutju pod globino 3 m (če je nasutje dovolj debelo, sicer samo ena preiskava PMT)

- Po ena preiskava v miocenskem laporju in sicer na globini ca 1 m pod kontaktom miocenskega sedimenta s kvartarnimi plastmi.

Vmesni intervali v vrtini naj se namenijo za vzorčenje/SPT, lahko se tudi uskladijo z odvzemom vzorcev za laboratorijske teste na istih globinah v drugih vrtinah. Odločitev o najbolj racionalnem ravnanju z vrtinami je prepuščena Izvajalcu, ki za kvaliteto pridobljenih podatkov prevzema vso odgovornost.

Vzorčenje jeder

Vzorčenje jeder vrtin se izvaja za namene:

- Okoljske presoje in primerjave stanja s predhodnimi ugotovitvami.

21

- Pridobitve temeljnih fizikalno mehanskih parametrov za potrebe gradbenega projektiranja.

Vzorčenje za določitev morebitne onesnaženosti geološke podlage zaradi migracije onesnaževal iz nasutij vertikalno navzdol se opravi v vseh vrtinah VB in to po dva odvzema vzorcev v miocenski podlagi. Vzorci se vzamejo na dveh karakterističnih globinah:

- Na globini 0,5 m – 0,8 m, merjeno od mejnice med dnom kvartarnih sedimentov in površino miocenskih plasti.

- Na globini 1,3 – 1,5 m, merjeno od mejnice med dnom kvartarnih sedimentov in površino miocenskih plasti.

Vzorčenje za opredelitev mehanskih lastnosti nasutij in geoloških materialov se izvede z odvzemom vzorcev izvrtanega jedra. Intaktni odvzemi vzorcev s posebnimi vzorčevalnimi cilindri niso predvideni.

Vzorce za mehanske raziskave je treba odvzeti iz vseh vrtin z oznako VB 1 do VB 6 in sicer po naslednji shemi:

- najmanj dva (2) karakteristična vzorca iz nasutja v vsaki vrtini

- najmanj en (1) karakteristični vzorec iz kvartarnih sedimentov v vsaki vrtini

- najmanj en(1) karakteristični vzorec iz miocenske podlage v vsaki vrtini.

Odločitev o vzorčenju jeder za okoljske preiskave navrtanega nasutja bo sprejel Naročnik po izvedbi vsake vrtine posebej, glede na ugotovljeno stanje. Ocenjujemo, da bo v vsaki vrtini odvzeti 4 vzorci.

Kazalo del v vrtinah z oznakami VB je v tabeli 2.

Tabela 2: Kazalo načrtovanih del v vrtinah z oznako VB

Vrtina SPT PMT Vzorci

podlage za kem. analize

Vzorci nasutja za

kem. analize

Vzorci za fizikalne analize

VB1/16 3 2 4 4

VB2/16 3 3 2 4 4

VB3/16 3 2 4 4

VB4/16 2 2 2 4 4

VB5/16 3 2 4 4

VB6/16 3 2 4 4

Takoj, ko se jedra popišejo, je treba odvzeti vzorce jeder za laboratorijske raziskave. Vzorce je treba shraniti v dvojne neprepustne PVC vreče in jih vodotesno zapreti. Minimalna dolžina regularnega vzorca je 30 cm. V primeru opažene spremembe v tanjših plasteh ali jasnih znakov onesnaženja v laminah, se odvzamejo tudi manjši vzorci.

Vsak vzorec je treba označiti z naslednjimi oznakami:

22

- Lokacija in ime vrtine (npr. Teharje, 115/1, VB-6/16)

- Globina odvzema »od«- »do« in oznako »zgoraj«, »spodaj« (npr. 5,00 – 5,30 m)

- Ime zemljine/kamnine

- Datum odvzema in vreme ob odvzemu

- Ime osebe, ki je vzorec odvzela.

Laboratorijske raziskave – kemične analize

Kemične analize vzorcev iz miocenske podlage in nasipov so pomembne za evalvacijo migracije onesnaževal v podlago. Zahteva po teh analizah se kaže iz Ocene EK (2016), zato morajo biti te analize izvedene v okviru Programa.

Analize opravi akreditiran laboratorij na naslednje parametre: Sb, As, Ba, Be, B, Cd, Cr, Co, Cu, Fe, Pb, Mn, Hg, Mo, Ni, P, Se, Ta, Sn,Ti, V, Zn, sulfati, kloridi in fluoridi.

Najprej se preiščejo vzorci iz nasipa in zgornje cone podlage, in sicer iz vrtin VB 2/16, VB 3/16 in VB 6/16. Če bodo rezultati v podlagi bp, se zaključi s kemijskimi analizami vzorcev in dokumentirano potrdi, da ni migracije onesnaževal iz nasutij v predkvartarno podlago, ki ima po naravi visok PSI (Pollution Sensitivity index). Če bodo v vzorcih zaznane sledi onesnaženja, se izvedejo raziskave na vzorcih iz nižjega horizonta po predhodni potrditvi Naročnika.

Laboratorijske raziskave – fizikalno mehanske analize

Opravijo se rutinske laboratorijske preiskave za določitev indeksnih in informativnih trdnostno deformacijskih lastnosti materialov iz nasutja in naravne geološke podlage.

Okviren obseg minimalnih laboratorijskih raziskav, s katerimi se določijo fizikalno mehanske lastnosti značilnih plasti, je prikazan v tabeli 3. Izvajalec raziskav mora biti sposoben in usposobljen, da iz izvrtanih jeder vrtin odbere vzorce ustrezne kakovosti za izvedbo rutinskih raziskav.

V tej fazi ne zahtevamo specialnih postopkov vzorčenja, kot se sicer zahtevajo za geotehnične objekte po Evrokod 7-2.

Tabela 3: Kazalo fizikalno mehanskih preiskav vzorcev iz vrtin z oznako VB

Vrsta preiskave1 Nasutje Deluvijalne

spraline Aluvijalni

prod Miocenski sedimenti

Vlaga 6 6 1(?) 6

Naravna in suha gostota

6 6 6

Plastičnost 6

Zrnavost 6 1(?)

Enoosna tlačna trdnost 4

Strižna trdnost- 4 4

23

direktna strižna preiskava

Zgostljivost po Proctorju

2

Koeficient prepustnosti 3 3 3

1Izvedejo se po standardih, ki podpirajo zahteve Evrokod 7-2. Naročnik pričakuje, da je ponudnik seznanjen z veljavnimi standardi za izvajanje navedenih raziskav, zato le-teh eksplicitno v Tabeli 3 ne navaja.

Izvedba vrtin z oznako PB

Namen vrtin PB

Vrtine z oznako PB so namenjene naslednjim določitvam:

- Določitvi skrajne severne meje nastopanja aluvijalnega vodonosnika.

- Meritvam in določitvi koeficientov prepustnosti geološke podlage.

- Dokazilu homogenosti prepustnosti geološke podlage po globini, glede na dvome EK. Zato sta dve vrtini globoki 15 m in 20 m, čeprav po slovenskih izkušnjah, za vrtanje vrtin do takih globin v miocenske plasti ni nobene potrebe.

- Dopolnitvi obstoječe mreže za HG monitoring.

Zahteve v zvezi z vrtinami PB

Vse vrtine se vrtajo na 100 % jedro. Jedra se zlagajo v zabojnike za jedra in fotografirajo takoj, ko je zabojnik za jedra, razdeljen na odseke po 1 m (5 x 1m) poln. Fotografirajo se naravno vlažna jedra.

Jedrovanje se izvaja s premerom 131 mm s sprotno cevitvijo z zaščitnimi cevmi 143 mm.

Tehnologijo vrtanja je treba prilagoditi tako, da se vrtina vrta brez izplake.

Globina in dolžina vgradnje filtrskih cevi v vrtine PB se določi glede na geološki in HG popis vrtine med spremljanjem vrtanja. Temu se po potrebi prilagodi tudi končna globina vrtine. Osnovni namen pravilne vgradnje piezometrov je spremljanje prioritetnih poti širjenja potencialnih onesnaževal izven območja Parcele po prodnem vodonosniku.

Osnovni princip vgradnje filtrov temelji na načelu, da je glavni potencialni prevodnik onesnaževal kvartarni prod/pesek nad miocenskimi plastmi, zato se filtre planira na odseku nad mejnico z miocensko podlago. Izjema je PB 6/16, kjer bo odsek filtrov določen skupaj z Naročnikom, ob izvedbi vrtine.

Izvajalec vrtanja mora imeti na voljo višek filtrskih in polnih cevi različnih dolžin (po 1,2,3 m), tako da bo možen najprimernejši zajem ciljne vodonosne cone za opazovanje.

24

Geološki popis jeder v vrtinah PB

Prav posebno pozornost je treba nameniti popisu vrtine PB 6/16 in PB 5/16 ter podrobnemu opisu sestave miocenske podlage v obeh globokih vrtinah (PB 6/16 in PB 8/16).

Meritve prepustnosti v vrtinah PB

V vseh vrtinah PB, vključno z obstoječimi ter v zacevljenih vrtinah VB 3/16 in VB 5/16, se izvedejo in situ preizkusi vodoprepustnosti.

V času priprave Programa še ne vemo, kakšna bo sestava tal v teh vrtinah, zato mora biti pri vrtanju teh vrtin stalno prisoten hidrogeolog, ki bo odločil, na katerih odsekih vrtin se izvedejo in situ preiskave prepustnosti in kakšen tip preizkusa za določitev prepustnosti bo najbolj primeren.

Za potrebe priprave ponudbe naj se predvidi naslednji obseg preiskav prepustnosti v vrtinah:

- Slug test / impulzni test v vrtinah: 4 x v kvartarnih sedimentih in 4 x v miocenski podlagi

- črpalni poizkus po končani cevitvi in aktivaciji piezometra: 4x v PB-5 do PB-8 - Slug test / impulzni test ali črpalni poizkus v obstoječih piezometrih: 4x v PB-1

do PB-4

Odvzem vzorcev v vrtinah PB

Takoj, ko se jedra popišejo, je treba odvzeti vzorce jeder za laboratorijske raziskave na način, kot je opisan za vrtine VB, tako da se ohranijo naravna vlaga in čim bolj reprezentativne lastnosti naravnega jedra. Odvzeti vzorci so namenjeni raziskavam za določitev PSI (Pollution sensitivity index) in vodoprepustnosti v laboratoriju ter za kemične analize.

Ocena števila odvzetih vzorcev v vrtinah PB je v tabeli 4.

V vrtinah PB se odvzamejo vzorci zemljin in sicer ločeno za kemične in fizikalne analize.

Tabela 4: Shema načrtovanega odvzema vzorcev v vrtinah z oznako PB

Vrtina nasutje Deluvijalna/aluvijalna

glina Aluvijalni

prod Miocenski sedimenti

PB5/16 1 2 Verjetno ni

(1) 2

PB6/16 2 2 ni 4

PB7/16 1 1 1 (?) 2

25

PB8/16 1 1 1 (?) 3

Laboratorijske raziskave – kemične analize zemljin iz vrtin PB

Kemične analize se izvedejo samo na vzorcih iz vrtin PB 5/16, PB 7/16 in PB 8/16.

Kemične analize se izvedejo na vzorcih iz miocenske podlage in iz nasutja, in sicer na vzorcih iz globine od 0,8 m do 1,3 m pod mejnico miocenskih slojev in krovnih kvartarnih slojev ter iz nasutja - zaradi heterogenosti se predvideva 5 vzorcev/vrtino, odločitev se sprejme glede na popis. V kolikor kemične analize miocenskih slojev pokažejo povišane vsebnosti težkih kovin, se kemične analize izvedejo tudi še na vzorcih iz večjih globin. Odločitev o izvedbi dodatne faze kemičnih analiz sprejme Naročnik.

Kemične analize opravi akreditiran laboratorij in sicer na naslednje parametre:

- za nasutje: skladno z naborom parametrov, zajetih v preiskavah za klasifikacijo odpadkov po predpisih o odpadkih

- za miocensko podlago: Sb, As, Ba, Be, B,Cd,Cr,Co,Cu,Fe,Pb,Mn,Hg,Mo,Ni,P, Se,Ta, Sn,Ti,V,Zn, sulfati, kloridi in fluoridi.

Laboratorijske raziskave – hidravlične lastnosti

Opravi se rutinske laboratorijske preiskave za določitev indeksnih in hidravličnih lastnosti materialov iz naravne geološke podlage. Okvirni obseg raziskav je v tabeli 5.

Tabela 5: Kazalo fizikalno mehanskih preiskav vzorcev iz vrtin z oznako PB

Vrsta preiskave1 Nasutje Deluvijalne/

aluvijalne gline

Aluvijalni prod, pesek,

miocenski prod, pesek

Miocenski lapor

Vlaga 4 4 4

Naravna in suha gostota 4 4

Plastičnost 4 4

Zrnavost 4

Koeficient prepustnosti,Triosni

pogoji

4

Koeficient prepustnosti, enostavne preiskave

4

26

Izvajalec raziskav mora biti sposoben in usposobljen, da iz izvrtanih jeder vrtin odbere vzorce ustrezne kakovosti za izvedbo rutinskih raziskav samostojno oz. se med izvajanjem del posvetuje z Naročnikom.

V tej fazi ne zahtevamo specialnih postopkov vzorčenja, kot se sicer zahtevajo za geotehnilčne objekte po Evrokod 7-2, ker bo teža odločitev na kombinaciji podatkov terenskih meritev in kemičnih analiz.

Izvedba piezometrov

Piezometre se izvede skladno z zahtevami standarda SIST EN ISO 22 475-1:2007.

Filtrska konstrukcija je iz PVC cevi (DIN 4925) in filtrov naslednjih lastnosti:

- Zunanji premer: 114 mm

- Notranji premer: 103,4 mm

- Reže: 0,5mm

Filtrski zasip: kremenov pesek zrnavosti 1-3 mm.

Pod filtri mora biti 1 m dolg usedalnik s čepom.

Nadfiltrski del se zalije s cementno/bentonitno injekcijsko maso. Z enako maso se zalije tudi vrtina pod usedalnikom.

Aktiviranje piezometra je treba izvesti 12 – 24 ur po cementaciji nadfiltrskega dela in sicer v trajanju najmanj 4 ure.

Zgornji del piezometra se zaščiti s pocinkano jekleno cevjo dolžine 1,5 m. Ustje piezometra se opremi s kapo, tip OTT ali ustrezno.

Glava piezometra se zaščiti z betonsko cevjo (glej skico možne izvedbe, priloga G.4), ki se jo zalije z betonom, tako da bo piezometer trajna stabilna točka v prostoru in zavarovan pred poškodbami. V betonski temelj je treba vgraditi geodetsko reperno točko in ji določiti geodetske koordinate.

Ob piezometru je treba vgraditi drog s tablo, na kateri so napisani podatki o piezometru. Skica droga in napisa na tabli je na prilogah G.4 in G.5.

Geodetski posnetek

Geodetski posnetek piezometrov se izvede po dokončanju del. Določijo se koordinate vgrajene reperne točke (x,y,z) ter višina (z) na nivoju terena in (z) na nivoju ustja piezometra.

Geofizikalne raziskave

Obseg geofizikalnih raziskav

Geofizikalne raziskave se izvedejo vzdolž severne in vzdolž južne meje Parcele.

Vzdolž severne meje parcele se v vplivnem pasu ceste in ozemlja ob cesti izvedejo georadarske meritve, da se identificirajo potencialno zasuti protitankovski oz. drugi vojaški jarki oziroma z namenom, da se potrdijo ugotovitve vrtine PB 1/15, da so

27

umetna nasutja prisotna tudi severno od Parcele, kar bo dodaten argument za oceno razsežnosti degradiranega območja.

Vzdolž južne meje se izvedejo geoelektrične raziskave, da se v 2D prostoru dopolnijo podatki točkovnih meritev v vrtinah in opredeli severna meja pojavljanja aluvialnega vodonosnika.

Georadarske meritve (GPR) vzdolž severne meje Parcele

GPR meritve se izvedejo v ca 50 m širokem pasu in v dolžini ca 250 m s predvidenim globinskim zajemom 5 m vzdolž ceste.

Namen GPR preiskav je ugotovitev anomalij pod površino, ki nastanejo povsod tam, kjer sta v stiku dve plasti materialov z različnimi dielektričnimi lastnostmi. V obravnavanem primeru raziskave ciljno usmerjamo na določitev umetnih nasutij na miocenski podlagi.

V tem trenutku naročnik razpolaga le z dvema oprijemljivima podatkoma, vrtino PB 1/15, ki je severno od ceste navrtala 3,7 m debelo nasutje in geodetski načrt v M1:5000, z vrisanim ca 2 m širokim jarkom ob cesti.

Za optimalen globinski doseg je treba GPR izvajati v daljšem sušnem obdobju.

Izvedba GPR preiskav:

Zahtevan globinski doseg je do 5 m. GPR preiskave je treba izvesti z veliko ločljivostjo (horizontalno vzorčevanje do 10 cm, razmik merskih profilov v mreži ne več kot 3 m v eni, in ne več kot 5 m v drugi smeri. Pri bolj redki mreži se utegne zaznavanje jarkov izmuzniti. Izvajalec se sam odloči za najustreznejšo oddajno-sprejemno anteno, ki jo bo uporabil za izvedbo naloge. Pred pričetkom meritev mora Izvajalec predlagati mrežo profilov, ki jo mora naročnik predhodno potrditi. Za globinsko umeritev bodo izvajalcu na voljo podatki najmanj 2 vrtin.

Ocenjen skupen obseg preiskav je:

18 vzdolžnih profilov 200 – 250 m ca 4200 m

40 prečnih profilov a 50 m ca 2000 m

Skupaj: 6000 m GPR profilov.

Pričakuje se, da GPR meritve izvajajo ali pri njih aktivno sodelujejo strokovnjaki-arheologi, z izkušnjami pri odkrivanju grobišč.

Geoelektrične meritve vzdolž južne meje Parcele

Namen geoelektričnih meritev je razmejiti potek kvartarnih in miocenskih plasti in pri tem v kvartarnih plasteh posebej razmejiti prodni vodonosnik od aluvijalnega in deluvijalnega glinastega pokrova. Preiskave naj zajamejo pas širine ca 70 m in dolžine ca 350 m z globinskim dosegom ca 10m. Za globinsko umeritev oz. kontrolo bodo na voljo zanesljivi podatki iz 6 vrtin.

28

Izvedba geoelektričnih preiskav:

Neposredno ob zunanjem robu JZ stranice Parcele 115/1 potekajo železniški tiri in plinovod – to dejstvo mora izvajalec geoelektričnih preiskav upoštevati pri lociranju preiskav. Geoelektrične preiskave je treba izvesti kot 3D preiskave z visoko ločljivostjo – ERT preiskave (razdalje med vzdolžnimi profili 10 - 15 m, medelektrodni razmik 2m). Izvede se 6 ERT vzdolžnih profilov s skupno dolžino 2100 m.

Globinsko umeritev se izvede s križnimi 1D geoelektričnimi preiskavami VES na 3 vrtinah (skupaj 6 sond). Upornostno umeritev je treba narediti v najmanj 3 točkah za vsak nastopajoči litološki člen posebej (križne VES preiskave) (skupaj 24 sond).

Ocenjen skupen obseg geoelektričnih preiskav je: ERT: 6 vzdolžnih profilov a 350 m skupaj: 2100 m ERT profilov

Geoelektrično upornostno sondiranje VES: 6 + 24 sond, skupaj 30 VES sond.

Izvedba brazd in raziskave vzorcev, odvzetih v brazdi, za določitev postopkov

imobilizacije onesnaževal

Lokacija brazd

Lokacija poteka raziskav v brazdi je prikazana na prilogi G.1.2.

Predvidene so raziskave v petih brazdah, v krajših brazdah s po dvema in v daljših brazdah s po tremi oz. štirimi bagrskimi razkopi do globine ca 4 m.

Namen raziskav v brazdi in potek del

Namen raziskav v brazdi (RB 1/16 do RB 4/16) je, da se pridobijo podatki o heterogenosti nasutij in odvzamejo reprezentativni tehnološki vzorci za opredelitev postopkov remediacije površinskega sloja umetnih nasutij, nastalih v letih 2000 – 2006.

Namen brazde RB 5/16 je, da se preverijo najstarejša nasutja na lokaciji in po možnosti identificira potek starih drenažnih kanalov.

K raziskavam v brazdi se pristopi po izvedbi vrtin VB.

Obseg raziskovalnega programa v brazdah

Raziskovalni program vključuje naslednja dela:

1. Opis priprave in odvzema kompozitnih vzorcev.

2. Opis obsega kemičnih (okoljskih) in fizikalnih raziskav kompozitnih vzorcev

3. Izvedbo laboratorijskih preizkusov remediacije kompozitnih vzorcev z dodajanjem veziv

4. Raziskave fizikalno mehanskih lastnosti kompozitnih vzorcev po vezanju

5. Raziskave kemijskih (okoljskih) lastnosti kompozitnih vzorcev z raziskavo izlužkov z izluževalnim in perkolacijskim testom

6. Izdelava poročila o raziskavah z ugotovitvami raziskav

29

7. Izdelava Osnutka tehnične mape za optimalno načrtovano remediacijo, vključno s podrobnimi opisi postopkov dela, vgrajevanja in kontrole kakovosti. Tehnična mapa bo podlaga za izdajo STS izbranemu izvajalcu del.

Pridobljene izkušnje

Pri izvedbi programa raziskav za potrebe remediacije se smiselno in selektivno vključijo izkušnje, pridobljene pri remediaciji zemljin na Stari cinkarni.

Program raziskav za remediacijo

Osnove

Mineraloška in kemijska sestava nasutij ter kemična sestava izlužkov iz umetnih nasutij na parc. 115/1 je zelo raznolika. Raznolikost sestave izvira iz dejstva, da so se na parcelo 115/1 navažale nasipne zemljine iz različnih virov in v različnih časovnih obdobjih. Zelo verjetno je, da mlajši viri onesnaženja izvirajo iz zemljin, pripeljanih iz izkopov za gradbeno jamo gradbišča Tehnopolis, kjer so bila geološka tla nadvišana - prenasuta z metalurškimi odpadki (žlindre, ogorki, pepeli, prahovi), nastalimi med delovanjem in pri rušenju objektov Stare Cinkarne. Starejši viri onesnaženja nasutij so vezani na neidentificirane vire lokalnih gradbišč, delovanje vojske in Cinkarniških cevovodov in na črno navoženih lokalnih komunalnih odpadkov.

Dosedanja karakterizacija umetnih nasutij

Kemična sestava umetnih nasutij na parceli je razmeroma dobro raziskana. Na voljo je 15 kemičnih analiz trdnih nasutij, ki so jih izvedli laboratoriji: ACME - Kanada, ERICo Velenje in Environ-Poljska. Na voljo so tudi podatki 8 izluževalnih testov, ki jih je izvedel ERICo. Čeprav se rezultati analiz nekoliko razlikujejo, pa so bile v večini primerov v trdnih nasutjih izmerjene presežne koncentracije arzena, antimona, bakra, cinka, kadmija, svinca in tudi barija. V izlužkih so bile glede na kriterije za vrednotenje inertnosti odpadkov, izmerjene presežne koncentracije arzena, antimona, cinka, kadmija in fluoridov. Ni pričakovati, da bi lahko z dodatnim vzorčenjem v vrtinah, ki dajejo izrazito točkovne, v dimenzijah omejene vzorce, lahko bistveno izboljšali znanja o sestavi nasutij za potrebe tehnološke okarakterizacije in njihove remediacije. Zato so predvidena vzorčenja v brazdi, znotraj katerih se preveri homogenost in porazdelitev različnih tipov nasutij v širokih razkopih, iz katerih se nato pripravijo značilni kompoziti podobnih tipov nasutij za potrebe izdelave recepture remediacije.

Potek karakterizacije sestave nasutij v brazdi – terenska dela

V vsaki brazdi se izvede, skladno s PN, po najmanj 2 in ne več kot 4 bagerski razkopi do globine 4 m. Med terenskimi deli na izkopih je treba izvesti naslednje aktivnosti:

30

1. Sestava tal v vsakem izkopu se podrobno opiše in predstavi na profilu izkopa v M 1:50. Popis se izvede skladno z navodili za popise vrtin.

2. Vse 4 stene vsakega izkopa se fotografirajo, in to tako, da je na fotografiji priložen tudi merski trak, viden od površine do dna izkopa.

3. Pazljivo se zabeležijo pojavi solzenja vode iz sten izkopa. 4. Izkopno zemljino se med izvajanjem izkopa odlaga na selekcionirane kupe, na

razgrnjeno zaščitno ponjavo, ločeno po barvi, vonju ali prepoznavnem izvoru materiala.

5. Iz vsakega izkopa se odvzamejo indikatorski vzorci za določitev vlage, zrnavostne sestave in naravne gostote. Skupaj ocenjeno najmanj 24 vzorcev, oz. po 2 – 3 na en izkop.

6. Med izvajanjem izkopov se vizuelno oceni volumski delež in izvor samic in blokov z velikostjo zrn nad 100 mm.

7. Kompozitni vzorci za potrebe izdelave recepture remediacije se odvzamejo potem, ko so dokončana izkopna dela v najmanj 2 brazdah, skupaj najmanj 4 kompozitni vzorci.

8. Vsi raziskovalni jaški se po odvzemu vzorcev zasujejo. Med zasipanjem mora bager z bagersko žlico po plasteh nabijati zasipane plasti, da se na mestih izkopov ne ustvarijo prioritetne poti za vtekanje površinske vode.

9. Dejansko število kompozitnih vzorcev se določi v sodelovanju z Inženirjem, na licu mesta, glede na ugotovljeno stanje materialov v razkopih.

10. Med izvajanjem razkopov je treba, zlasti pri razkopih v brazdi RB 5/16, posebno pazljivost nameniti stiku prvotnega močvirnega terena z umetnimi nasutji ter identifikaciji morebitnih zasutih starih vojaških jarkov. Za vzorce iz brazde RB 5/16 ni predvidena izvedba raziskav remediacije v tej fazi.

Identifikacijske laboratorijske raziskave indikatorskih vzorcev

Na 12 izbranih indikatorskih vzorcih se v laboratoriju določijo vlaga, gostota in suha gostota ter zrnavostna sestava in značaj finih zrn. Določitve se izvedejo po standardih, ki podpirajo standard Evrokod 7-2. Rezultati se uporabijo za statistično ovrednotenje sestave in homogenosti sestave nasutja za izbrane 4 fizikalne parametre. Preostalih 12 vzorcev se arhivira za morebitne kontrolne analize.

Preiskave kompozitnih vzorcev

Preiskave kompozitnih vzorcev se izvedejo v naslednjih fazah:

1. Faza: določitev fizikalnih in kemijskih lastnosti vsakega kompozitnega vzorca: a. vhodna vlaga b. zrnavost c. lastnosti finih zrn: adsorpcija za vodo, MB, plastičnost (samo v primeru

plastičnih zemljin) d. izvede se predrobitev nadmernih zrn tako, da bo celotna zrnavost kompozita

za izdelavo receptur ustrezala fr. 0/31 mm, z dopustnim deležem do 15 % zrn nad 31mm

e. na frakciji 0/31 mm se določi referenčna krivulja po standardnem Proctor postopku

f. na vzorcih pred predrabljanjem in na frakciji 0/31 mm po predrabljanju se izvede izluževalni test, L/S 1:10 in kemične analize izlužkov.

2. Faza: izdelava mešanic kompozitne frakcije 0/31 in veziva.

a. Iz predrobljenega kompozita fr.0/31 mm se pripravijo mešanice z vezivi. Za vsak kompozit se izdelajo po 3 mešanice. Za vezivo se priporoča uporaba lesnega pepela ali papirniškega pepela. Na mešanici istega kompozita se lahko

31

uporabi samo en tip veziva z različnimi masnimi dodatki ali pa se kombinirajo vrsta in količine veziv.

b. Na izbranih 4 (ne pa na vseh) mešanicah se določi referenčna krivulja po standardnem Proctor postopku. Določi se optimalna vlaga za nabijanje.

c. Vsako mešanico se nabije pri vlagi, ki je enaka optimalni vlagi ± 2 %. Iz vsake kompozitne mešanice se nabije po 6 valjev za preiskave tlačne trdnosti po 7 in 28 dneh. Preiskave tlačne trdnosti se izvede paralelno na parih preizkušancev: na preizkušancu po hranjenju v vlažni komori in na preizkušancu, ki je bil pred preiskavo trdnosti saturiran v vodovodni vodi. Program uporabe nabitih valjev je naslednji: 7 dni- 2q; 28 dni – (2 q + 1 qM +1 izluževanje).

3. Faza: raziskave uspešnosti remediacije

Za vsako od kompozitnih mešanic se izvede izluževalni test na kompozitu, negovanem 28 dni, po standardu SIST EN 1744-3:2002. Rezultati izluževalnega testa so merodajni za sprejem odločitve o najbolj primerni sestavi mešanice oz. recepture za remediacijo.

4. Faza: izdelava poročila o raziskavah in izdelava Osnutka tehnične mape Po izvedbi vseh del se izdelata dve poročili:

a. Poročilo o vseh raziskavah in ugotovitvah raziskav, vezanih na terenske in laboratorijske raziskave materialov v brazdah in iz brazd odvzetih vzorcev, vključno s pregledno analizo skladnosti dobljenih rezultatov s podatki predhodnih raziskav. Poročilo mora vsebovati najprej navedbo vseh faktografskih podatkov ter potrebnih grafičnih prilog, sledi zaključna analiza ugotovitev

b. Izdela se Osnutek tehnične mape z opisom tehnološkega postopka, postopkov izvajanja kontrole kakovosti in vgrajevanja mešanice remediirane zemljine. Ta Osnutek tehnične mape bo podlaga za izdajo STS v fazi, ko bo izbran Izvajalec remediacije in njegova tehnologija.

Povzetek raziskav v brazdi za potrebe načrtovanja remediacije ter dopolnilna pojasnila

Pregledno kazalo okvirnega obsega raziskav, vezanih na raziskave v brazdi za potrebe izdelave načrta remediacije je v Tabeli 6. Glede na nepoznavanje dejanskega stanja materialov v umetnih nasutjih na parc. št. 115/1, mora potencialni Ponudnik pisno potrditi, da je bil predhodno seznanjen z dejstvom, da bo potrebno program raziskav prilagajati dejanskemu stanju materialov, tako, kot bodo pokazali raziskovalni izkopi. Pri vseh odstopanjih od programa raziskav, se bodo upoštevale enotne cene, podane za v tej projektni nalogi podan obseg raziskav. V kolikor se pokaže potreba po izvedbi dodatnih analiz, ki niso vključene v ta program, se cena le teh določi po pogajanju z Naročnikom in glede na tržne cene za dano raziskavo. Ponudniku se dopušča, da kot sredstvo za remediacijo sam predlaga vezivo, vendar mora zanj dokazati najmanj 2 referenčna primera učinkovite rabe za podoben namen remediacije. Naročnik bo predal Poročilo o raziskavah in Osnutek tehnične mape v recenzijo, izdelovalec pa mora v ponudbeno ceno vključiti tudi stroške popravkov po recenziji.

Tabela 6: Pregledno kazalo raziskav v brazdi za namene izdelave načrta remediacije

A. Terenske raziskave v brazdah

Vrsta del Št. Opis

Izdelava brazd s podrobnim popisom in foto dokumentacijo 4 + 1

Odvzem indikatorskih vzorcev v brazdah 24

32

Odvzem kompozitnih vzorcev iz izkopanega materiala v

brazdah

4

Zasutje brazd 4 + 1

B. Laboratorijske raziskave indikatorskih vzorcev

Laboratorijske raziskave indikatorskih vzorcev 12 vlažnost

gostota in suha gostota

zrnavost

značaj finih zrn

arhiv (12 od 24)

C. Laboratorijske raziskave kompozitnih vzorcev

Vhodne raziskave 4 vlaga

zrnavost

značaj finih zrn

izluževalni test

Raziskave na frakciji 0/31 mm 4 priprava frakcije 0/31 z drobljenjem nadmernih zrn

vlaga

zrnavost

preiskava po Proctorju

izluževalni test

Izdelava kompozitnih mešanic 4 x 3

Preiskava po standardnem Proctor postopku

Določitev gostote zrnja (specifične teže)

4

Nabitje mešanic pri optimalni vlagi ± 2 % za preiskave

trdnosti in izluževanje

4x3x6 tlačna trdnost: 60

vlaga: 60

gostota: 60

izluževalni test in kemične analize vodnega izlužka: 12

Inženirsko geološko in hidrogeološko kartiranje terena

V okviru Programa je treba izdelati inženirsko geološko in hidrogeološko karto ozemlja v M 1:1000. Poleg Parcele mora karta zajemati še zemljišče industrijskih tirov Cinkarne do stare zasute struge Voglajne na jugu, do Ložnice na zahodu, zemljišče do 50 m nad cesto v Bukovžlak na severu in do lokalne ceste, ki poteka v smeri sever – jug skozi vas Bukovžlak na vzhodu.

REDOSLED IZVAJANJA RAZISKAV

Terenske raziskave

Predlaga se naslednji redosled izvajanja terenskih raziskav:

1. Najprej se izvrtajo vrtine PB 5/16, PB7/16 in PB 8/16 in opravijo vsa dela v vrtinah

2. Nato se izvrtajo vrtine VB 1/16 do VB 5/16 in opravijo dela v teh vrtinah 3. Izvedejo se geoelektrične meritve 4. Na osnovi sinteze rezultatov se sprejme odločitev, ali je vrtina VB 6/16

potrebna, ali se jo lahko opusti 5. Izvede se vrtina PB 6/16 in dela v vrtini

33

6. Izvedejo se georadarske meritve 7. Pristopi se k izvedbi raziskovalnih brazd.

Laboratorijske raziskave

1. Izvedejo se kemijske analize vzorcev iz plitvega sloja miocenske podlage iz vrtin PB

2. Izvedejo se kemijske analize vzorcev iz plivega sloja miocenske podlage iz vrtin VB

Mejnik odločitev o širjenju oblaka onesnaženja

3. Izvedejo se ostale fizikalne in hidravlične raziskave vzorcev vrtinah 4. Izvedejo se dela za določitev receptur remediacije.

VSEBINA GG ELABORATA

GG elaborat mora biti izdelan po načelih Poročila o raziskavah, kot ga določa Evrokod 7. Hkrati mora upoštevati zahteve, kot jih za potrebe remediacije priporoča ameriška agencija EPA.

Elaborat mora biti izdelan v ločenih zvezkih, zbranih v enotni mapi (fasciklu) s sledljivimi oznakami. Vsebine zvezkov morajo biti smiselno razdeljene po vsebinah:

Zvezek 1: Poročilo o raziskavah z analizami rezultatov in povzetki ugotovitev.

Zvezek 2: Grafične priloge, ki se nanašajo na poročila in ugotovitve iz zvezka 1 (karte, prerezi, konceptualne sheme dogajanj, karte širjenja oblaka onesnaženja, če je ta ugotovljen).

Zvezki 3 do n.: Poročila o posameznih, vsebinsko zaokroženih sklopih raziskav (geofizikalne meritve, vrtanja z vgradnjo piezometrov, laboratorijske raziskave).

Tehnično poročilo (Zvezek 1) mora vsebovati:

- Projektno nalogo - Uvod z opisom namena in ciljev naloge - Faktografsko poročilo o vseh izvedenih raziskavah - V smiselno razporejenih poglavjih podane opise ugotovitev, tako kot se to

zahteva s projektno nalogo. Izogibati se je treba nepotrebnemu prepisovanju osnovnih dejstev o regionalni geološki zgradbi prostora in drugih nepotrebnih, splošno dostopnih podatkih, ki za projekt niso relevantni in zmanjšujejo preglednost elaborata. Osredotočiti se je treba na naslednja bistvena poglavja:

- Izris merodajne IG in HG karte v M 1:1000 in zanesljivih prerezov v M 1:1000/200.

- Kvalitetno izdelavo prerezov vrtin in piezometrov v M 1: 50. - Izris zanesljivih mejnic med umetnimi nasutji in podlago ter med različno

starimi nasutji. - Določitev merjenih podatkov prepustnosti plasti. - Določitev vplivov onesnaženja, ki izvira iz nasutij na podlago iz miocenskih

sedimentov. - Določitev fizikalno mehanskih lastnosti plasti. - Določitev receptur in postopkov remediacije.

34

Vsi podatki morajo biti obdelani in prikazani skladno z v Evropi in Sloveniji uveljavljenimi standardi, na nivoju obdelave za namene projektiranja IDP in PGD.

V kolikor izbrani izvajalec ugotovi, da je za izvedbo PGD potrebno izvesti še dodatne raziskave, mora biti obseg in vsebina dodatnih raziskav navedena v zaključku poročila.

REFERENČNI DOKUMENTI, VEZANI NA PREDMET OBDELAVE

Program ukrepov za izboljšanje stanja okolja na parc. št. 115/1, k.o. Teharje, GG študija izvedljivosti sanacije, UL FGG, E-02-16, januar 2016 [1].

Strokovna hidrogeološka analiza razmer v delu Celjske kotline s HG kartami v M :1:50 000, GeoZS 2016 [2].

Poročilo o geoloških raziskavah območja Bukovžlak na parc. št. 115/1 k.o. Teharje, Geologija d.o.o. Idrija, 2014. Izvedenih je sedem vrtin skozi umetna nasutja in ena vrtina ob cesti (V1-V8) [3].

Poročilo o izvedbi piezometrov za vzpostavitev osnovne mreže vrtin za opazovanje podzemne vode na parc. št. 115/1 k.o. Teharje, IRGO consulting, november 2015. Izvedeni so 4 piezometri za opazovanje podzemne vode (PB-1/15 – PB-4/15) [4].

Romih et al. Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji- modelni pristop, Zbornik 1. konference. IOP, Celje 2010 (2010) [5].

Ocena vrednotenja nevarnih lastnosti materiala, vnesenega v tla na parceli št. 115/1 k.o. Teharje, ERICo Velenje, DP 119/08/14, junij 2014 (4 vzorci nasutja) [6].

Ocena vrednotenja nevarnih lastnosti matične podlage, locirane na parc. št. 115/1, k.o. Teharje, ERICo Velenje, DP 180/08/14, september 2014 (2 vzorca podlage) [7].

Phase II Environmental Site Assessment of the Cinkarna Metalurško-kemična industrija Sites in Celje and Mozirje, Environ Poland, no. PL 1091, september/december 2014 (5 vzorcev nasutij in 1 vzorec zemljin iz podlage) [8].

Ocena vrednotenja nevarnih lastnosti izkopanega materiala iz območja k.o. Teharje, na parc. št.115/1, k.o. Teharje, za Cinkarno, ERICo. Velenje, DP 55/08/15, april 2015 (4 vzorci nasutij) [9].

Poročilo o kontroli podzemnih voda na območju Celja,- k.o. Teharje (Bukovžlak) z dne 14.12.2015; NLZOH, Center za okolje in zdravje, za MOP, št. poročila 6030206-16-001 z dne 6.1.2016 (3 vzorci vode iz podlage in 1 vzorec vode v vplivnem območju nasutij) [10].

EK, generalni direktorat: Ocena ukrepov za izboljšanje stanja okolja na parc. št. 115/1, k.o. Teharje v zvezi z izvršitvijo sodbe sodišča EU C-140/14 z dne 16.7.2015; Bruselj, 4.5.2016.

Vse razpoložljive podatke in dokumente mora zagotoviti naročnik.

3. Raziskave položaja in obsega vojnih in povojnih grobišč

35

Na parceli 115/1 k.o. Teharje/Bukovžlak, kjer se bodo izvajale dodatne okoljske, hidrotehnične in geološke terenske raziskave z namenom določitve optimalne variante celovite okoljske sanacije območja, je iz vidika reševanja vprašanj prikritih grobišč pomembno dejstvo, da se na tej lokaciji, po evidenci o prikritih vojnih grobiščih, nahaja tudi Grobišče Bežigrad, kraj Bukovžlak, pod oznako 276. Predvidene okoljske, hidrotehnične in geološke terenske raziskave na lokaciji bodo izvedene s pomočjo izvedbe razkopov in vrtin. V okviru izvedbe teh raziskav se lahko pričakuje morebitna identifikacija prikritih vojnih in povojnih grobišč. Glede odkrivanja prikritih vojnih grobišč so izpostavljene predvsem vrtine za piezometre in vrtine za geotehnične vzorce, ki bodo prevrtale plasti, nastale v obdobju 1940 do 1950. Možno je, da bi v jedrih iz vrtin naleteli na fragmente človeških ostankov. Kot bolj izpostavljena se ocenjuje vrtino PB 6/16. Predlagani način okoljske sanacije degradiranega območja predvideva v konceptualni zasnovi izgradnjo pokrova nad zasipi, torej ne predvideva prekopavanja, odkopavanja in odstranitve sporne zemljine. To pomeni, da tudi v primeru potrditve prikritih vojnih grobišč na tem območju ne bo mogoč prekop in identifikacija žrtev. V primeru, da se bo med izvajanjem del v okviru okoljske sanacije naletelo na posmrtne ostanke oseb, za katere je glede na njihovo starost ali druge značilnosti mogoče utemeljeno domnevati, da gre za posmrtne ostanke oseb povojnih pobojev, je potrebno izvesti ustrezne postopke, skladno z Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter Zakonom o vojnih grobiščih. Raziskave območij morebitnih prikritih vojnih grobišč (npr. potek protitankovskega jarka) se izvedejo z georadarjem in drugimi ustreznimi metodami. Raziskave naj izvajajo tudi strokovnjaki s področja arheologije. V primeru potrditve prikritih vojnih grobišč, preko izvedenih vrtin za piezometre in vrtin za geotehnične vzorce ter rezultatov pregleda terena z georadarjem na območjih morebitnih prikritih vojnih grobiščih, je potrebno z dodatnimi vrtinami »slediti« prikritemu grobišču in določiti obseg grobišča. V primeru, da se bo med izvajanjem del v okviru okoljskih, hidrotehničnih, geoloških terenskih raziskav na lokaciji degradiranega okolja (brownfield) na parceli 115/1 k.o. Teharje/Bukovžlak, naletelo na posmrtne ostanke oseb, za katere je glede na njihovo starost ali druge značilnosti mogoče utemeljeno domnevati, da gre za posmrtne ostanke oseb po Zakonu o vojnih grobiščih (Ur. l. RS, št. 65/03 in 72/09 - ZVG), je izvajalec dolžan dosledno upoštevati obveze po Zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (Ur. l. RS, št. 55/15 - ZPVGPŽ) ter Zakon o vojnih grobiščih (Ur. l. RS, št. 65/03 in 72/09 - ZVG). Iz vidika odkrivanja prikritih vojnih grobišč je potrebno takoj vključiti Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki bo aktivno sodelovala pri raziskavah, projektiranju in izvajanju del na okoljski ureditvi območja. V primeru potrditve prikritih vojnih grobišč ali naključnega odkritja prikritih vojnih grobišč bo Komisija ravnala skladno z zakonskimi pooblastili glede postopka odkrivanja grobišč – evidentiranje,

36

potrditev, ureditev grobišča (6. člen ZPVGPŽ) in za to zagotovila tudi potrebna finančna sredstva. Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč bo aktivno sodelovala tudi v projektu informiranja javnosti o posameznih fazah projekta. V primeru potrditve prikritih vojnih grobišč je pri načrtovanju in izvedbi del nujno upoštevati tudi obveze 30. člena Zakona o vojnih grobiščih (Ur. l. RS, št. 65/03 in 72/09 - ZVG), ki opredeljuje določene prepove prepovedi in omejitve na lokaciji vojnega grobišča. V okviru raziskave območij morebitnih prikritih grobišč in vseh nadaljnjih aktivnost, ki izhajajo kot obveze iz Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ter Zakona o vojnih grobiščih, bo v fazi do pridobitve gradbenega dovoljenja izvedeno naslednje:

Raziskave območij morebitnih prikritih vojnih grobišč, npr. potek protitankovskega jarka, z georadarjem in drugimi ustreznimi metodami. Raziskave naj izvajajo tudi strokovnjaki s področja arheologije, v skladu s predpisi o arheoloških raziskavah.

V primeru odkritja povojnih grobišč bo potrebno z dodatnimi vrtinami »slediti« prikritemu grobišču in določiti obseg grobišča.

V primeru odkritja povojnih grobišč bo potrebno upoštevati obveze predvsem 28. in 30. člena Zakona o vojnih grobiščih (Ur. l. RS, št. 65/03 in 72/09 - ZVG), ki opredeljuje določene prepovedi in omejitve na lokaciji vojnega grobišča ter 13. člena Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (Uradni list RS, št. 55/15), ki opredeljuje obveze pri naključno odkritih vojnih grobiščih.

V primeru odkritja povojnih grobišč je potrebno takoj vključiti v delo Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki bo aktivno sodelovala pri raziskavah, projektiranju in izvajanju del na okoljski ureditvi območja. Komisija bo v tem primeru ravnala skladno z zakonskimi pooblastili glede postopka odkrivanja grobišč – evidentiranje, potrditev, ureditev grobišča (6. člen ZPVGPŽ).

V primeru odkritja povojnih grobišč je potrebno vključevati tudi Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki bo aktivno sodelovala tudi v projektu informiranja javnosti o posameznih fazah projekta.

Od izvajalca se pričakuje, da bo:

izvedel raziskave območij morebitnih prikritih vojnih grobišč, npr. potek protitankovskega jarka, z georadarjem in drugimi ustreznimi metodami. Raziskave naj izvajajo tudi strokovnjaki s področja arheologije;

37

v primeru odkritja povojnih grobišč z dodatnimi vrtinami »sledil« prikritemu grobišču in določiti obseg grobišča; v primeru odkritja povojnih grobišč v okviru vseh svojih aktivnosti in načrtovanih del koordiniral delo tudi z vodjem projekta izvajanja dodatnih okoljskih, hidrotehničnih in geoloških terenskih raziskav ter pri tem zagotovi celovito upoštevanje obvez po Zakonu o vojnih grobiščih (Ur. l. RS, št. 65/03 in 72/09 - ZVG) in Zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (Ur. l. RS, št. 55/15). v primeru odkritja povojnih grobišč takoj vključil v delo Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki bo aktivno sodelovala pri raziskavah, projektiranju in izvajanju del na okoljski ureditvi območja. Komisija bo v tem primeru ravnala skladno z zakonskimi pooblastili glede postopka odkrivanja grobišč – evidentiranje, potrditev, ureditev grobišča (6. člen ZPVGPŽ). v primeru odkritja povojnih grobišč aktivno vključil tudi Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, v projekt informiranja javnosti, o posameznih fazah projekta. v primeru odkritja povojnih grobišč koordiniral delo s Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč z namenom izvedbe postopka načina ureditve in označitve grobišč.

4. Recenzija Glede na to, da gre za izvedbo zahtevnega projekta, bo naročnik izvedel recenzijo projekta. Izbrani izvajalec mora sodelovati v postopku izvedbe pregleda dokumentacije ter odpraviti napake in pomanjkljivosti, ugotovljene s strani recenzentov.Po odparvi napak in korekciji projektne dokumentacije mora pridobiti potrdila o upoštevanaju pripombe in korekciji projektne dokumentacije s strani vseh recenzentov

5. Obveznosti izvajalca in zahteve naročnika

5.1. Obveznosti izvajalca

Izdelovalec naloge oz. projektant ima poleg nalog, določenih v vsebini in obsegu dela, še sledeče obveznosti:

izvajalec je dolžan kontinuirno sodelovati z izdelovalcem naročnikom oziroma pooblaščenim inženirjem.

predlagane rešitve v projektni dokumentaciji morajo biti medsebojno usklajene;

v primeru, da bo pri investiciji nameravanega posega sodelovalo več investitorjev, je potrebno izdelati predlog razmejitve investicije v grafični in tekstualni obliki.

izdelovalec projektne dokumentacije mora v projektu predvideti tudi faznost izvedbe predvidenih ureditev (vsaka faza mora biti samostojna funkcionalna celota), se opredeliti do najustreznejšega zaporedja faz ter finančno ovrednotiti predlagane in s strani naročnika potrjene faze (ob tem se upoštevajo tudi morebitni dodatni stroški zaradi faznosti izvedbe).

38

projektirati v skladu s pravili stroke in predpisi, vendar morajo biti rešitve racionalne in ekonomsko upravičene. Če se v fazi potrjevanja dokumentacije, v revizijskem postopku ali v fazi izdelave projektne dokumentacije izkaže, da rešitve v elaboratu niso ustrezne, jih mora projektant optimizirati, popraviti ali v celoti ponovno izdelati tako, da bodo le te sprejemljive iz vseh vidikov, racionalne in za naročnika ekonomsko upravičene.

posebno pozornost posvetiti pravilnosti in vsebini popisov del, predizmeram, izračunom količin ter ocenam stroškov.

pridobiti vsa gradiva, dokumentacijo in tehnične osnove za izdelavo naloge, razen strokovnih podlag, ki jih zagotovi naročnik,

sodelovati na usklajevalnih sestankih in predstavitve rešitev v posameznih fazah priprave dokumentacije;

sodelovati s predstavniki ministrstev, investitorja, njegovih projektantov in ostalih izdelovalcev strokovnih podlag ter, občino, kot tudi z nosilci urejanja prostora in drugimi udeleženci,izdelati kartografsko gradivo z uporabo računalniške tehnologije (grafični in atributni podatki);

udeležiti se recenzentskih obravnav;

popraviti projektno dokumentacijo po recenziji;

ponudnik mora v IDP predvideti tudi možnost fazne izvedbe predvidenih ureditev, in sicer kot samostojne funkcionalne celote.

pri izdelavi dokumentacije je treba upoštevati rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev ter zmanjšanje negativnih vplivov na okolje

upoštevati eventualna dodatna navodila naročnika, ki se nanašajo na izdelavo predmetne projektne dokumentacije in ostalih strokovnih podlag znotraj razpisanega obsega del.

po potrebi sodelovanje s pristojnimi pogojedajalci ter upravljavci komunalnih in drugih vodov po potrebi sklicevanje sestankov,

udeležba na rednih tedenskih sestankih,

pripravi poročila o poteku del,

Projektant mora pri izdelavi dokumentacije upoštevati: - da upošteva omilitvene ukrepe, ki izhajajo usmeritev podanih s strani okolja, - da je skladen z veljavno zakonodajo, - da je projekt izdelan tako, da bo gradnja izvedena skladno z njim zanesljiva in

racionalna, - da je v popisih del upošteval vsa potrebna dela, ki jih je potrebno izvesti, da

bodo gradbena dela v celoti zaključena.

Projektant mora upoštevati veljavne predpise (zakone, pravilnike, uredbe, navodila, standarde),

Vodja projekta mora usklajevati in koordinirati delo na izdelavi vseh razpisanih del v sklopu te naloge.

Izvajalec mora sodelovati pri pripravi prostorskega akta( sodelovanje v postopku priprave prostorskega akta) 5.2. Zahteve naročnika

– Projektant mora pri izdelavi projektnih rešitev upoštevati verificirane metode in

tehnologijo gradnje ter projektirati rešitve, ki zagotavljano varnost in trajnost objekta v dobi uporabe objekta,

39

– Izdelovalec mora pripravljati mesečna poročila o napredovanju na projektu, – Izbrani ponudnik je dolžan po podpisu pogodbe predložiti podroben program

izdelave naloge v programu MS Project. V programu je projektant dolžan opredeliti mejnike in čas trajanja posameznih aktivnosti tako izvajalca in podizvajalcev.

– Izbrani izvajalec mora eventualna vprašanja glede podrobnejših rešitev predhodno uskladiti z naročnikom, spremljati spremembe zakonodaje, ki regulira predmetno področje in pravočasno in ustrezno ukrepati glede na spremembe.

– Projektant mora naročnika, oz. njegovega inženirja seznaniti z vsemi predhodnimi projektnimi pogoji pristojnih soglasodajalcev ter z vsemi dejstvi, ki bi lahko pomembno vplivala na izvedbo naloge;

– V kolikor bi iz predhodnih projektnih pogojev sledile obveznosti do naročnika jih mora pred upoštevanjem uskladiti z naročnikom oz. njegovim inženirjem.

– Pred zaključevanjem posameznega segmenta projektne dokumentacije je potrebno rešitve in vsebine uskladiti z naročnikom oz. njegovim inženirjem;

– Dokumentacija je last investitorja. Izvajalec mora za vse oblike javne predstavitve in publiciranja pridobiti pismeno soglasje. Izvajalec prevzema obveznost, da sodeluje pri seznanjanju javnosti z izsledki naloge in da jih tolmači v javnosti dostopni obliki.

6.Roki za pripravo dokumentacije Trajanje aktivnosti se štejejo od časa »T nič«, datuma, ko je pogodba za izvedbo del pravno veljavna. V nadaljevanju so specificirani dnevi od začetka Projekt, ko posamezne aktivnosti morajo biti zaključene. Aktivnost Trajanje M= mesec

1. Priprava terminskega plana izvajanja naloge 0,5M 2. Izvedba piezometrov PB in vrtin VB, kemijske analize 3M 3. Izvedba geoelektrike in georadarske meritve 4M 4. Izvedba raziskovalnih brazd, geo in kemijske analize 6M 5. Izvedba laboratorijskih raziskav - končno poročilo 10M 6. Določitev receptur in postopkov remediacije 13M 7. Predaja GG elaborata v recenzijo 14M 8. Predaja GG elaborata po recenziji 16M 9. Predaja IDP v recenzijo 17M 10. Predaja IDP po recenziji 17,5M 11. Predaja strokovnih podlag za izdelavo prostorskega akta 21,5M 12. Sodelovanje v postopku priprave in sprejetja prostorskega akta 23M 13. Zaključek projekta po sprejetju Uredbe o prostorskem aktu 24M

7. Število izvodov Ponudnik mora projektno dokumentacijo izdelati z uporabo računalniške tehnologije

(grafični in atributni podatki) in jo predati naročniku v elaborirani in digitalni obliki:

aktivna oblika:

40

tekstualne vsebine: Microsoft Word,

tabelarične prikaze, popis del in predračun: Microsoft Excel,

podatkovne baze: Microsoft Access,

terminske plane: Microsoft Project,

slike: v formatu tiff, jpeg ali jpg,

načrte: Autodesk AutoCad,

prostorski podatki: GIS;

pasivna oblika:

tekstualne vsebine: v pdf zapisu,

tabelarične prikaze, popis del in predračun: v pdf zapisu,

slike: v pdf zapisu,

načrte: v dwf zapisu,

prostorski podatki: v dwf zapisu. Naročniku mora biti predano:

- 3 tiskani izvodi in 5 digitalnih izvodov dokumentacije pred recenzijo, - 3 tiskanih izvodov in 5 digitalnih izvodov dokumentacije, po zaključen recenziji

Priloge: - Priloga G.1.1 - Priloga G.1.2 - Priloga G.2 - Priloga G.4 - Priloga G.5 Pripravila: mag. Bernarda Podlipnik