PROJEKTNA NALOGA STATISTIČNA ANALIZA: DELAVNICA O ... · 2 2 DIABETES IN DIABETIČNO STOPALO 2.1 Diabetes Diabetes ali sladkorna bolezen spada med kronične bolezni, pri kateri se

FAKULTETA ZA UPRAVLJANJE, POSLOVANJE IN INFORMATIKO NOVO MESTO

PROJEKTNA NALOGA

STATISTIČNA ANALIZA: DELAVNICA O DIABETESU IN DIABETIČNEM

STOPALU

Novo mesto, junij 2017 Matjaž Marinčič

KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................ 1

1.1 Namen in cilji ............................................................................................ 1

2 DIABETES IN DIABETIČNO STOPALO .............................................................. 2

2.1 Diabetes ................................................................................................... 2

2.1.1 Delitev sladkorne bolezni .............................................................. 3

2.2 Diabetično stopalo ..................................................................................... 4

3 STATISTIKA ................................................................................................... 5

3.1 Srednje vrednosti ...................................................................................... 5

3.1.1 Mediana Me ................................................................................. 5

3.1.2 Modus ......................................................................................... 5

3.1.3 Aritmetična sredina oz. povprečje (Average) .................................. 6

4 STATISTIČNA ANALIZA EVALVACIJSKEGA VPRAŠALNIKA.................................. 6

5 SKLEP .......................................................................................................... 26

6 LITERATURA ................................................................................................ 28

KAZALO GRAFOV

Graf 1: indeks telesne mase .................................................................................. 2

Graf 2: Grafični prikaz razmerja med moškimi in ženskami ...................................... 8

Graf 3: Prikaz starosti anketirancev s histogramom ............................................... 10

Graf 4: Prikaz podatkov s histogramom koliko časa so anketiranci sladkorni bolniki 11

Graf 5: Prikaz obiskov v Termah Šmarješke Toplice s tortnim diagramom .............. 12

Graf 6: Prikaz števila odgovorov na 14. vprašanje ................................................ 21

KAZALO TABEL

Tabela 1: Prikaz števila žensk in moških ................................................................. 8

Tabela 2: Prikaz anketiranih po starosti ................................................................. 9

Tabela 3: Prikaz izobrazbe anketirancev ............................................................... 10

Tabela 4: Prikaz mediane, modusa in aritmetične sredine. .................................... 12

Tabela 5: Prikaz podatkov o zanimanju za aktivnosti............................................. 13

Tabela 6: Prikaz podatkov o predavanju – Vpliv prehrane na periferno ožilje .......... 13

Tabela 7: Prikaz podatkov o predavanju: Predavanje o prehrani in kuharska delavnica

......................................................................................................................... 14

Tabela 8: Prikaz podatkov o predavanju: Fizična aktivnost in diabetično stopalo ..... 14

Tabela 9: Podatki o pridobljenem znanju na predavanju: Vpliv prehrane na periferno

ožilje ................................................................................................................. 15

Tabela 10: Podatki o pridobljenem znanju na predavanju: Predavanje o prehrani in

kuharska delavnica ............................................................................................. 15

Tabela 11: Podatki o pridobljenem znanju na predavanju: Fizična aktivnost in

diabetično stopalo .............................................................................................. 16

Tabela 12: Zadovoljstvo z gradivom pri predavanju: Vpliv prehrane na periferno ožilje

......................................................................................................................... 16

Tabela 13: Zadovoljstvo z gradivom pri predavanju: Predavanje o prehrani in kuharska

delavnica ........................................................................................................... 17

Tabela 14: Zadovoljstvo z gradivom pri predavanju: Fizična aktivnost in diabetično

stopalo .............................................................................................................. 17

Tabela 15: Prikaz podatkov o razlogih zakaj se anketiranci niso udeležili predavanj 18

Tabela 16: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Higrogimnastika ....................................... 18

Tabela 17: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Nordijska hoja z inštruktorjem ................... 18

Tabela 18: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Telesna vadba v Modri dvorani .................. 19

Tabela 19: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Osnove kardio vadbe ................................ 20

Tabela 20: Prikaz podatkov o razlogih, zakaj se anketiranci niso udeležili dejavnosti 20

Tabela 21: Podatki o zanimivosti predavanja »Vpliv prehrane« glede na spol ......... 23

Tabela 22: Prikaz podatka za hi – kvadrata H1 ..................................................... 23

Tabela 23: Primerjava zadovoljstva med diabetiki in med anketirancem, ki niso

diabetiki. ............................................................................................................ 24

Tabela 24: Prikaz rezultata hi – kvadrata za H2 .................................................... 25

Tabela 25: Koleracijska tabela: Izobrazba – Zanimivo predstavljena fizična aktivnost

......................................................................................................................... 26

1

1 UVOD

Diabetes ali bolj poznano sladkorna bolezen je skupina presnovnih bolezni, ki imajo

skupno značilnost: zvišano koncentracijo glukoze v krvi (glukozni sladkor). Diabetes

spada med kronične bolezni in je nenalezljiv. Nastane ob pomanjkanju inzulina ali

zaradi njegovega pomanjkljivega delovanja. Inzulin je hormon trebušne slinavke.

Pogostost bolezni zelo hitro narašča, zato povsod po svetu postaja diabetes

javnozdravstveni problem. V prihodnosti je pričakovano, da se bo breme sladkorne

bolezni povečeval tako na družbenem kot na ekonomskem področju.

Ker sodelujem pri projektu diabetes in diabetično stopalo sem se udeležil delavnice, ki

je bila izvedena v Termah Šmarješke toplice. Zato sem se odločil, da za projektno

nalogo naredim evalvacijski vprašalnik, ki bodo izpolnili vsi prisotni na delavnici. Zaradi

starejše populacije sem vprašalnik natisnil in razdelil med udeležence.

1.1 Namen in cilji

Namen projektne naloge je ugotoviti ali so udeleženci na delavnicah spoznali kaj

novega o diabetesu in diabetičnem stopalu. Koliko časa se že spopadajo s to boleznijo.

Kako se spopadajo. Kateri tip diabetesa je najpogostejši. Ali se ukvarjajo z

preventivnimi ukrepi. Kako na diabetes in diabetično stopalo gledajo sedajo po

delavnici. Ali so pripravljeni ozaveščati ostale ljudi o tej bolezni in jim predstaviti

preventivne ukrepe. Kako na njih gledajo ljudje, ki niso seznanjeni s to boleznijo. Imajo

pri premagovanju bolezni dovolj podpore od družine, prijateljev…

Cilj projektne naloge je analizirati podatke in prikazati podatke, ki smo jih pridobil z

anketnim vprašalnikom. Z analizo podatkov bomo dobili pogled na dejansko stanje,

kako ljudje gledajo na to bolezen, kako se z njo spopadajo in kakšne rešitve bi

pomagale za boljše stanje v prihodnosti.

H1: Mnenje udeležencev o zanimivosti delavnice o vplivu prehrane se glede na spol

razlikuje.

H2: Mnenje udeležencev o zanimivosti delavnice o vplivu prehrane se med tistimi, ki

imajo ali nimajo sladkorno bolezen razlikuje.

2

2 DIABETES IN DIABETIČNO STOPALO

2.1 Diabetes

Diabetes ali sladkorna bolezen spada med kronične bolezni, pri kateri se pojavlja

nepravilno delovanje celic trebušne slinavke. Nepravilno delovanje povzroča, da celice

ne proizvedejo dovolj inzulina, ali pa proizvedeni inzulin ne morejo učinkovito porabiti.

To otežuje prehod glukoze v celice, zato celice ne morejo pravilno delovati. Pri tem pa

nastanejo še težave z presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. »Sladkorna

bolezen v dolgoletnem poteku lahko vodi do kroničnih zapletov, vpliva na težji potek

drugih obolenj in umrljivost« (Paulin in sod., 2014, str. 6)

1. Znaki, ki so značilni za diabetes

a. Povečanje izločanje vode iz telesa

b. Povečana dehidracija in huda žeja

c. Slabo počutje

d. Izguba teže

e. Zmanjšana odpornost

K večji tveganosti za sladkorno bolezen so nagnjeni ljudje s povečano telesno težo. To

lahko vidimo iz Graf 1, ki prikazuje da je v zdravstvenem domu Šentilj kar 85%

anketiranih ljudi imelo prekomerno težo, le 15% pa jih je imelo normalno težo. Nihče

od anketiranih ni bil podhranjen. V Zdravstvenem domu Sladki Vrh prav tako nihče od

anketirancev ni bil podhranjen. 20% je imelo normalno težo, 80% pa jih je imelo

prekomerno težo.

Graf 1: indeks telesne mase

3

Vir: Barbara, S. (2011). Diabetično stopalo. Maribor: Univerza v Mariboru, str. 47.

2.1.1 Delitev sladkorne bolezni

Sladkorno bolezen delimo na dva tipa:

1. TIP 1 je od inzulina odvisna sladkorna bolezen. Njene značilnosti so:

- Pojavi se do 30. leta starosti

- Je avtoimunska bolezen

- Potrebno je zdraviti z inzulinom vse od pojava bolezni, inzulin ej potrebno

nadomeščati do konca življenja

2. TIP 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni. Ta tip sladkorne ima približno

90% bolnikov, ki trpijo zaradi sladkorne bolezni. Lastnosti tega tipa so:

- Osnova je verjetno genetska

- Odpor proti delovanju inzulina (lahko ga je preveč ali premalo)

- S starostjo se povečuje odpornost na inzulin

- Pri zdravljenju zadošča dieta in antidiabetične tablete

- Tako k nastanku kot k slabšanju stanja bolezni pripomorejo neustrezne

življenjske okoliščine (neprimerna prehrana, stres, telesna teža, premalo

gibanja…)

3. Prehodna HIPERGLIKEMIJA med nosečnostjo. Nastane zaradi hormonskega

stresa med nosečnostjo in v 90% po nosečnosti izgine. V starejšem obdobju se

lahko hiperglikemija ponovi.

KAKO ZDRAVIMO SLADKORNO BOLEZEN

Cilj pri zdravljenju sladkorne bolezni je odprava simptomov in znakov bolezni,

preprečevanje zapletov, zmanjšati umrljivost in izboljšati kakovost življenja. Pri tem

sodelujejo bolnik in njegovi svojci, zdravniki in specialisti, fizioterapevti, dietetiki,

medicinske sestre in socialni delavci.

Sredstva in metode, ki jih uporabljamo pri zdravljenju diabetesa so injekcije inzulina

ali tablete. Poučitev bolnikov in svojcev o sladkorni bolezni. Bolnike potrebno naučiti o

4

pravilni prehrani, motivirati k telesni dejavnosti in zmanjšanju telesne teže, če je to

potrebno.

Zdravljenje je uspešno, ko se bolnik zaveda, da ima sladkorno bolezen in da so njene

posledice lahko resne, da pa jo je mogoče zdraviti.

2.2 Diabetično stopalo

Diabetično stopalo je zaplet, ki se zgodi pri sladkornih bolnikih. »Po definiciji Svetovne

zdravstvene organizacije je diabetična noga skupina sindromov, pri katerih nevropatija,

ishemija in infekcija pripeljejo do razpada tkiva, česar končna posledica je obolevnost

in lahko tudi amputacija (Urbančič Rovan, 2006, str. 176)« (Senčar, 2011, str. 20). To

lahko povzroča tedne ali celo mesece hudih težav in nepokretnosti. Do tega pride, ko

se zaradi več letnega slabega zdravljenja sladkorne bolezni okvarijo živci, zaradi katerih

postopoma izgubljamo občutek za dotik, bolečino, temperaturo in vibracije.

Spremembe se najprej pojavijo v prstih nato v celem stopalu v najslabšem primeru pa

se lahko razširi tudi do kolena.

Bolniki dobijo občutek gluhih, mravljinčastih in neobčutljivih nog, pekoče bolečine,

nohti so zadebeljeni in deformirani, na mestih največjih pritiskov se tvori obilica trde

kože, kjer lahko nastane tudi neboleča rana.

Nevarnosti za neobčutljivo stopalo so dolgotrajni pritiski na stopalo, ostri predmeti, ki

jih človek lahko pohodi in zelo vroči predmeti. Poškodba, ki jo človek ne čuti se lahko

okuži in jo opazi šele takrat ko okužba že močno napreduje.

Zmanjšajo se tudi maščobne blazinice na podplatu, ki so v vlogi blaženja (amortizerja).

Ko ni več maščobnih blazinic, ki bi blažile pritisk na določene dele se začne pojavljati

trda in poroženela koža.

Diabetično stopalo povzroča tudi motnje prekrvavitve. Slaba prekrvavitev povzroča

počasnejše celjenje in zdravljenje. Stopalo postane hladno in modrikasto, koža tanka

in občutljiva, bolnik ima pri hoji bolečine v mečih, nohti so zadebeljeni in deformirani,

na delih največjega pritiska pa nastajajo rane.

5

3 STATISTIKA

» Namen statističnega proučevanja družbeno ekonomskih pojavov je spoznati njihove

lastnosti in značilnosti« (Šadl in Dolinšek, 2012, str. 8). Pred vsakim proučevanjem

pojava pa moramo imeti točno določen namen in cilj proučevanja.

3.1 Srednje vrednosti

»Pri analiziranju pojavov pogosto želimo osnovne značilnosti populacije predstavljati z

enim samim parametrom, ki bi nazorno predstavljal vse enote populacije« ( Bregar,

Pfajfar in Ograjenšek, 2009, str. 113). Če opazujemo spremenljivke ugotovimo, da se

gibljejo okoli nekega središča od katerega vsaka spremenljivka rahlo odstopa zaradi

različnih dejavnikov. Pri statistiki središče ali srednjo vrednost izražamo z različnimi

merami za srednjo vrednost:

a. mediana Me

b. modus Mo

c. aritmetična sredina

3.1.1 Mediana Me

Pri mediani moramo ranžirno vrsto urediti po velikosti od najmanjše do največje

vrednosti. »Po velikosti vrednosti spremenljivke urejene podatke za proučevano

populacijo imenujemo ranžirna vrsta« (Pfajfar in Arh, 1998, str. 87). Ko uredimo se

mediana nahaja točno na sredini. Zato mediani lahko poimenujemo z drugo besedo

tudi središčnica. Je vrednost, ki vse enote razdeli po številu enot na dva enaka dela.

Mediana je kvantil z kvantilnim rangom P=0,50. Mediano izračunamo po formuli:

𝑀𝑒 = 𝑋𝑚𝑖𝑛,𝑗 +𝑅0,5 − 𝐹𝑗−1

𝑓𝑗∗ 𝑑𝑗

3.1.2 Modus

Modus je največkrat pojavljena spremenljivka v populaciji, ki jo imenujemo tudi

gostiščnica. Modus je smiselno ugotavljati le iz obsežne populacije, saj v nasprotnem

primeru se lahko zgodi, da modusa ne moremo izračunati. Dobra stran modusa je, da

ga lahko izračunamo z frekvenčno porazdelitvijo z formulo:

6

𝑀𝑜 = 𝑋𝑚𝑖𝑛,𝑗 +𝑓𝑗 − 𝑓𝑗−1

2𝑓𝑗 − 𝑓𝑗−1 − 𝑓𝑗+1∗ 𝑑𝑗

Ymin,j =spodnja meja modalnega razreda

dj =širina razreda

fj= frekvenca modusnega razreda

fj-1= frekvenca pred modusnim razredom

fj+1= frekvenca za modusnim razredom

3.1.3 Aritmetična sredina oz. povprečje (Average)

»Aritmetična sredina (Mean) je najbolj znana in največkrat uporabljena srednja

vrednost. Poznamo jo pod izrazom povprečje« (Rodica, 2012, str. 47). Izračunamo jo

tako, da vsoto vseh vrednosti delimo z številom enot. Formula za izračun aritmetične

sredine:

𝑀 =∑ 𝑦𝑖𝑁𝑖=1

𝑁

»Aritmetična sredina za populacijo (µ) izračunamo tako, da vsoto vseh vrednosti

številske spremenljivke Y delimo s številom vseh posamičnih podatkov N – delimo s

številom vseh enot N preučevane populacije:

𝜇 =1

𝑁∑𝑦𝑖

𝑛

𝑖=1

4 STATISTIČNA ANALIZA EVALVACIJSKEGA VPRAŠALNIKA

V raziskovalnem delu projektne naloge nas je zanimalo zadovoljstvo udeležencev na

delavnicah v Termah Šmarješke Toplice. Namen raziskave je bil raziskati, katere

delavnice so bile udeležencem najbolj všeč, kako so bili zadovoljni z gradivom na temo;

Vpliv prehrane na periferno ožilje, Predavanje o prehrani in kuharska delavnica in

Fizična aktivnost in diabetično stopalo, ki so ga dobili na posamezni delavnici in kako

so bili zadovoljni z vodenjem delavnic. Delavnice so potekale v Termah Šmarješke

Toplice od 8. 5. 2017 do 12. 5. 2017. Moj cilj je bil najprej izbor naslova, katerega sem

izbral zaradi sodelovanja pri projektu Fizioterapija pristopi k preventivi diabetičnega

7

stopala. Nato sem izvedel kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki

ga najdete v prilogah. Anketni vprašalnik so pripravile študentke Fakultete za

zdravstvene vede Novo mesto, ki prav tako sodelujejo pri tem projektu. Pripravile so s

pomočjo vprašalnikov iz preteklih projektov, ki so prav tako uporabili evalvacijski

vprašalnik za analizo poteka delavnic. Anketni vprašalnik je sestavljen iz štirinajstih

vprašanj. Trinajsto vprašanje nisem analiziral, ker ni nihče od anketirancev na to

vprašanje ni odgovoril v celoti. Naslednji izziv mi je bil uporabiti program SPSS in z

njim analizirati podatke, ter nato podati interpretacije ugotovitev in komentarje

ugotovitev raziskave.

Zastavil sem si naslednja raziskovalna vprašaja:

Raziskovalno vprašanje 1: So bile teme delavnic zanimive?

Raziskovalno vprašanje 2: So se udeleženci na predavanjih naučili kaj novega?

Raziskovalno vprašanje 3: Kako so bili udeleženci zadovoljni z gradivom, ki so ga

dobili na predavanju?

Raziskovalno vprašanje 4: Ali so bile telesne dejavnosti, ki so jih na delavnicah

izvajale študentke Fakultete za zdravstvene vede Novo mesto dobro vodene?

Anketni vprašalnik je bil udeležencem razdeljen v fizični obliki, saj so se delavnic

udeležili starostniki, ki niso tako vešči z računalniki. Vprašalnik je bil sestavljen iz 14

vprašanj. Vprašanja so bila tako zaprtega kot odprtega tipa, nekatera pa so bila

kombinirana. Uporabili smo tudi Likertovo lestvico, kjer so anketiranci označili

naslednje trditve:

»popolnoma se strinjam«,

»se strinjam«,

»nisem odločen/a, ne vem«,

»se ne strinjam«,

»sploh se ne strinjam«,

»predavanja se nisem udeležil/a«.

Podatke smo obdelal v programu Statistical Package for Social Sciences (SPSS). V

anketnem vprašalniku smo imeli 31 spremenljivk. Prikazane na Slika 1.

Slika 1: Prikaz spremenljivk iz programa SPSS

8

Vir: lastni vir.

Na začetku me je zanimala sestava anketirancev po spolu. Anketo je izpolnilo 18 oseb.

Od tega je bilo 14 žensk (77,8 %) in 4 moški (22,2 %). Kot je to prikazano v Tabela

1.

Tabela 1: Prikaz števila žensk in moških

Spol

Frequency Percent Valid Percent

Cumulative

Percent

Valid moški 4 22,2 22,2 22,2

ženski 14 77,8 77,8 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: lastni vir.

Graf 2: Grafični prikaz razmerja med moškimi in ženskami

9

Vir: lastni vir.

Anketirance smo vprašal tudi o njihovi starosti. Vprašanje je bilo zaprtega tipa, kije bilo

razdeljeno na 5 nivojev. Odgovori so bili:

a) 50 let ali manj

b) 51 – 60 let

c) 61 – 70 let

d) 71 – 80 let

e) 81 let ali več

Ugotovili smo, da noben od udeležencev ni bil star 50 let ali manj, zato sem nivo »a«

združil z nivojem »b«. 2 (11,1 %) anketiranca sta stara od 51 - 60, 3 (16,7 %) so stari

61 – 70, 8 (44,4 %) je starih 71 – 80, 5 (27,8 %) pa je starih 81 let ali več. Ugotovitev

je, da je bilo največ udeležencev starih med 71 – 80 let.

Tabela 2: Prikaz anketiranih po starosti

Starost


Cumulative

Percent

Valid 51-60 let 2 11,1 11,1 11,1

61-70 let 3 16,7 16,7 27,8

71-80 let 8 44,4 44,4 72,2

81 let ali več 5 27,8 27,8 100,0

Total 18 100,0 100,0

10

Vir: Lastni vir.

Graf 3: Prikaz starosti anketirancev s histogramom

Vir: Lastni vir.

Anketirance smo vprašali po njihovi izobrazbi. Možnosti, ki sem jih ponudil:

a) Osnovna šola

b) Srednja šola

c) Visoka šola

d) Drugo

Rezultati so pokazali, da so 4 od anketirancev zaključili osnovno šolo, 11 (61,1 %) jih

je zaključilo srednjo šolo, 3 pa so opravili srednjo šolo.

Tabela 3: Prikaz izobrazbe anketirancev

Izobrazba


Cumulative

Percent

Valid OŠ 4 22,2 22,2 22,2

SŠ 11 61,1 61,1 83,3

Visoka šola 3 16,7 16,7 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

11

Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, koliko časa so anketiranci sladkorni bolniki.

Zanimivo je, da je 14 (77,8 %) anketirancev odgovorilo, da niso sladkorni bolniki. 2

(11,1 %) anketiranca sta že več kot 20 let sladkorna bolnika, 2 (11,1 %) pa sta med

11 – 20 let.

Iz Graf 4 je razvidno, da večina anketirancev ni bila sladkornih bolnikov. Ker se bile

delavnice izvedene v sklopu projekta Fizioterapevtski pristopi k preventivi diabetičnega

stopala, je bilo pričakovati, da večina udeležencev ni bila sladkornih bolnikov in da

bodo z znanjem, ki so ga pridobili na delavnicah izvajali preventivne ukrepe, da

zmanjšajo možnost sladkorne bolezni.

Graf 4: Prikaz podatkov s histogramom koliko časa so anketiranci sladkorni bolniki

Vir: Lastni vir.

Aritmetična sredina nam pove, da ima v povprečju vsak od anketirancev sladkorno

bolezen že 4,63 let. Modus nam pove, da se pri anketirancih najpogosteje pojavi, da

imajo sladkorno bolezen 5 let. Medina pa nam pove, da ima polovico anketirancev

sladkorno bolezen manj kot 5 let druga polovica pa več kot 5 let. Te izračune vidimo v

Tabela 4.

12

Tabela 4: Prikaz mediane, modusa in aritmetične sredine.

Statistics

Koliko_časa_ste_sladkorni_bolnik

N Valid 16

Missing 0

Mean 4,63

Median 5,00

Mode 5

Std. Deviation ,719

Minimum 3

Maximum 5

Vir: Lastni vir.

Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, če so anketiranci že bili v sklopu Društva

diabetikov Cerknica v Termah Šmarješke Toplice. Kar 10 (55,6 %) anketirancev je bilo

v Termah Šmarješke Toplice več kot 5-krat. 1 (5,6 %) je letos prvič bival v Termah

Šmarješke Toplice, 3 (16,7 %) so bili 2 – 3-krat, 4 (22,2 %) pa 4 – 5-krat.

Graf 5: Prikaz obiskov v Termah Šmarješke Toplice s tortnim diagramom

Vir: Lastni vir.

13

Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, če so anketirance teme in aktivnosti sploh

zanimale. 7 (38,9 %) anketirancev je odgovorila s »popolnoma se strinjam, 9 (50 %)

jih je odgovorilo »strinjam se«, 1 (5,6 %) je odgovoril »nisem odločen/a, ne vem« in

1 (5,6 %) je odgovoril »se ne strinjam«.

Tabela 5: Prikaz podatkov o zanimanju za aktivnosti

Teme_aktivnosti_so_bile_zanimive


Cumulative

Percent

Valid Popolnoma se strinjam 7 38,9 38,9 38,9

se strinjam 9 50,0 50,0 88,9

nisem odločen/a, ne vem 1 5,6 5,6 94,4

se ne strinjam 1 5,6 5,6 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

Pri naslednjem vprašanju me je zanimalo ali so bila predavanja za anketirance

zanimiva. Anketirancem se je najbolj zanimivo zdelo predavanje o vplivu prehrane na

periferno ožilje in predavanje o prehrani in kuharska delavnica, saj je kar 9 (50 %)

anketirancev odgovorilo, da se popolnoma strinja. Zanimivost delavnice o fizični

aktivnosti in diabetičnem stopalu pa ni ocenilo kar 5 (27,8 %) anketirancev, 8 (44,4

%) anketirancev pa se popolnoma strinja, da je bila tema predavanja zanimiva.

Tabela 6: Prikaz podatkov o predavanju – Vpliv prehrane na periferno ožilje

Vpliv_prehrane_zanimivo_predstavljeno


Cumulative

Percent

Valid popolnoma se strinjam 9 50,0 50,0 50,0

se strinjam 6 33,3 33,3 83,3

nisem odločen/a, ne vem 1 5,6 5,6 88,9

predavanja se nisem

udeležil/a 2 11,1 11,1 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

14

Tabela 7: Prikaz podatkov o predavanju: Predavanje o prehrani in kuharska delavnica

Predavanje_o_prehrani_zanimivo_predstavljeno


Cumulative

Percent

Valid ni odgovora 2 11,1 11,1 11,1

popolnoma se strinjam 9 50,0 50,0 61,1

se strinjam 5 27,8 27,8 88,9

predavanja se nisem

udeležil/a 2 11,1 11,1 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lasten vir.

Tabela 8: Prikaz podatkov o predavanju: Fizična aktivnost in diabetično stopalo

Fizična_aktivnost_zanimivo_predstavljena


Cumulative

Percent



se strinjam 4 22,2 22,2 94,4

predavanja se nisem

udeležil/a 1 5,6 5,6 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lasten vir.

Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, če so anketiranci izvedeli kaj novega na

predavanjih. Pri vplivu prehrane na periferno ožilje 3 anketiranci niso odgovorili. 7

(38,9 %) se je popolnoma strinjalo, 6 (33,3 %) anketirancev je odgovorilo da se strinja,

2 (11,1 %) anketiranca pa sta odgovorila, da se predavanja nista udeležila.

15

Tabela 9: Podatki o pridobljenem znanju na predavanju: Vpliv prehrane na periferno

ožilje

Vpliv_prehrane_izvedeli_veliko_novega


Cumulative

Percent



se strinjam 6 33,3 33,3 88,9

predavanja se nisem

udeležil/a 2 11,1 11,1 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

Predavanja o prehrani in kuharske delavnice se nista udeležila 2 anketiranca. 6

anketirancev se je strinjalo, da je pridobilo novo znanje, 7 (38,9 %) anketirancev pa

se je popolnoma strinjalo o pridobitvi novih znanj na to temo.

Tabela 10: Podatki o pridobljenem znanju na predavanju: Predavanje o prehrani in kuharska delavnica

Predavanje_o_prehrani_izvedeli_veliko_novega


Cumulative

Percent



se strinjam 6 33,3 33,3 88,9

predavanja se nisem

udeležil/a 2 11,1 11,1 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

Na vprašanje o novo pridobljenem znanju na predavanju o fizičnih aktivnostih in

diabetičnem stopalu niso odgovorili 4 anketiranci. 7 anketirancev se je popolnoma

strinjalo, 6 se je strinjalo in 1 od anketirancev se ni udeležil tega predavanja.

16

Tabela 11: Podatki o pridobljenem znanju na predavanju: Fizična aktivnost in

diabetično stopalo

Fizična_aktivnost_izvedeli_veliko_novega


Cumulative

Percent



se strinjam 6 33,3 33,3 94,4

predavanja se nisem

udeležil/a 1 5,6 5,6 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo kako so bili anketiranci zadovoljni z

gradivom, ki so ga dobili na posameznem predavanju.

Na vprašanje zadovoljstvo z gradivom pri predavanju »Vpliv prehrane na periferno

ožilje« ni odgovorilo kar 7 anketirancev. 5 anketirancev se je popolnoma strinjalo, 4 so

se strinjali, 2 anketiranca pa se predavanj nista udeležila.

Tabela 12: Zadovoljstvo z gradivom pri predavanju: Vpliv prehrane na periferno ožilje

Vpliv_prehrane_zadovoljstvo_z_gradivom


Cumulative

Percent



se strinjam 4 22,2 22,2 88,9

predavanja se nisem

udeležil/a 2 11,1 11,1 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

Z gradivom pri »predavanje o prehrani in kuharska delavnica« je 6 anketirancev

odgovorilo, da se popolnoma strinjajo, 7 jih je odgovorilo, da se strinjajo, 1 anketiranec

se predavanja ni udeležil, 4 anketiranci pa na vprašanje niso odgovorili.

17

Tabela 13: Zadovoljstvo z gradivom pri predavanju: Predavanje o prehrani in kuharska

delavnica

Predavanje_o_prehrani_zadovoljstvo_z_gradivom


Cumulative

Percent



se strinjam 7 38,9 38,9 94,4

predavanja se nisem

udeležil/a 1 5,6 5,6 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

Z gradivom pri predavanju »Fizična aktivnost in diabetično stopalo« se je popolnoma

strinjalo 7 anketirancev, 4 so se strinjali, 7 pa jih na vprašanje ni odgovorilo.

Tabela 14: Zadovoljstvo z gradivom pri predavanju: Fizična aktivnost in diabetično stopalo

Fizična_aktivnost_zadovoljstvo_z_gradivom


Cumulative

Percent



se strinjam 4 22,2 22,2 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

Pri naslednjem vprašanju sem anketirancem ponudil naslednje možne odgovore:

a) Ura mi ni ustrezala

b) Prenatrpan urnik

c) Menim, da temo že dovolj dobro poznam

d) Drugo.

Na ta vprašanje ni odgovorilo kar 11 (61,1 %) anketirancev. 1 anketirancu ni ustrezala

ura, 2 menita, da je bil preveč natrpan urnik, 1 anketiranec je mnenja, da temo že

dovolj dobro pozna, 3 pa so obkrožili »drugo«.

18

Tabela 15: Prikaz podatkov o razlogih zakaj se anketiranci niso udeležili predavanj

Zakaj_se_niste_udeležili_predavanja


Cumulative

Percent


ura mi ni ustrezala 1 5,6 5,6 66,7

prenatrpan urnik 2 11,1 11,1 77,8

min, da temo že dovolj dobro

poznam 1 5,6 5,6 83,3

drugo 3 16,7 16,7 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

Pri naslednjem vprašanju me je zanimalo kako so bili anketiranci zadovoljni z vodenjem

dejavnosti. Na vprašanje o vodenju higrogimnastike ni odgovorilo 6 anketirancev, 4 so

se popolnoma strinjali, 3 so se strinjali, 5 anketirancev pa se dejavnosti ni udeležilo.

Tabela 16: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Higrogimnastika

higrogimnastika_je_bila_dobro_vodena


Cumulative

Percent



se strinjam 3 16,7 16,7 72,2

aktivnosti se nisem

udeležil/a 5 27,8 27,8 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

Na vprašanje o zadovoljstvu nordijske hoje z inštruktorjem ni ogovorilo 6 anketirancev,

4 se popolnoma strinjajo, 4 se strinjajo, 4 anketiranci pa se niso udeležili aktivnosti.

Tabela 17: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Nordijska hoja z inštruktorjem

nordijska_hoja_je_bila_dobro_vodena

19


Cumulative

Percent



se strinjam 4 22,2 22,2 77,8

aktivnosti se nisem

udeležil/a 4 22,2 22,2 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

Na zadovoljstvo s telesno vadbo, ki se je izvajala v Modri dvorani je 6 anketirancev

odgovorilo, da se popolnoma strinja, 1 anketiranec se strinja, 3 anketiranci se vadbe

niso udeležili, kar 8 anketirancev pa ni odgovorilo na to vprašanje.

Tabela 18: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Telesna vadba v Modri dvorani

telesna_vadba_je_bila_dobro_vodena


Cumulative

Percent



se strinjam 1 5,6 5,6 83,3

aktivnosti se nisem

udeležil/a 3 16,7 16,7 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

Na vprašanje o zadovoljstvu z kardio vadbo ni odgovorilo 9 anketirancev, ki

predstavljajo 50 % vseh anketirancev. 4 anketiranci so odgovorili, da se popolnoma

strinjajo, 2 se strinjata, 3 pa se vadbe niso udeležili.

20

Tabela 19: Zadovoljstvo z dejavnostjo: Osnove kardio vadbe

kardio_vadba_je_bila_dobro_vodena


Cumulative

Percent



se strinjam 2 11,1 11,1 83,3

aktivnosti se nisem

udeležil/a 3 16,7 16,7 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

Z naslednjim vprašanjem smo želeli ugotoviti kaj je bil vzrok, da se anketiranci niso

udeležili dejavnosti. Na vprašanje ni odgovorilo 7 (38,9 %) anketirancev, 1 je

odgovoril, da mu ni ustrezala ura, 6 (33,3 %) jih je mnenja, da je bil prenatrpan urnik,

1 anketirancu ne dopušča telesno zdravje, 3 pa so odgovorili »drugo«.

Tabela 20: Prikaz podatkov o razlogih, zakaj se anketiranci niso udeležili dejavnosti

Zakaj_se_niste_udeležili_dejavnosti


Cumulative

Percent


ura mi ni ustrezala 1 5,6 5,6 44,4

prenatrpan urnik 6 33,3 33,3 77,8

telesno zdravje mi ne

omogoča sodelovanja 1 5,6 5,6 83,3

drugo 3 16,7 16,7 100,0

Total 18 100,0 100,0

Vir: Lastni vir.

S trinajstim vprašanje smo želel ugotoviti, če se kateri od anketirancev doma ukvarja

s kakšno dejavnostjo. Ker nihče od anketirancev ni v celoti odgovoril na ta vprašanje

se nismo lotili analiziranja tega vprašanja.

21

Pri 14 vprašanju pa smo želeli ugotoviti ali ima kateri od anketirancev dodatne želje,

zamisli in pripombe na aktivnosti, ki so se izvajale v tem programu. Na ta vprašanje je

odgovorilo 7 (38,9 %) anketirancev, ki so napisali pohvale, razen ene pripombo zaradi

prekrivanja aktivnosti »Telovadba na prostem« in »Higrogimnastika« so se prekrivale.

11 (61,1 %) anketirancev pa na ta vprašanje ni odgovorilo.

Graf 6: Prikaz števila odgovorov na 14. vprašanje

Vir: Lastni vir.

Za konec smo želeli izračunati še hi-kvadrat preizkus za pridobljene podatke. Hi-kvadrat

preizkus smo naredili za hipotezo ena (H1), za zadovoljstvo delavnice – Vpliv prehrane.

Delavnice se nista udeležila dva od anketirancev, zato smo ju z if stavkom izločili.

Prikazano na Slika 2.

22

Slika 2: Prikaz odstranjenih anketirancev, ki se nista udeležila delavnice.

Vir: Lastni vir.

Pri hipotezi H1 ničelno hipotezo H0 sprejmemo H1 pa zavrnemo, ker ne prihaja do

bistvenih razlik in je statistično nepomembno. V

Tabela 22 vidimo, da se razlike med moškimi in ženskami glede na trditve vseeno

pojavljajo. Pri vprašanju: Ali se vam je predavanje »Vplivi prehrane« zdelo zanimivo je

66,7 % moških in 53,8 % žensk odgovorilo, da se popolnoma strinja s trditvijo, da jim

delavnica zanimiva. pri odgovoru »se strinjam« je z 38,5 % odgovorilo nekoliko več

žensk in 33,3 % moških.

23

Tabela 21: Podatki o zanimivosti predavanja »Vpliv prehrane« glede na spol

Vpliv_prehrane_zanimivo_predstavljeno * Spol Crosstabulation

Spol

Total moški ženski

Vpliv_prehrane_zanimi

vo_predstavljeno

popolnoma se strinjam Count 2 7 9

% within


vo_predstavljeno

22,2% 77,8% 100,0%

% within Spol 66,7% 53,8% 56,3%

% of Total 12,5% 43,8% 56,3%

se strinjam Count 1 5 6

% within


vo_predstavljeno

16,7% 83,3% 100,0%

% within Spol 33,3% 38,5% 37,5%

% of Total 6,3% 31,3% 37,5%

nisem odločen/a, ne

vem

Count 0 1 1

% within


vo_predstavljeno

0,0% 100,0% 100,0%

% within Spol 0,0% 7,7% 6,3%

% of Total 0,0% 6,3% 6,3%

Total Count 3 13 16

% within


vo_predstavljeno

18,8% 81,3% 100,0%

% within Spol 100,0% 100,0% 100,0%

% of Total 18,8% 81,3% 100,0%

Vir: Lastni vir.

SPSS program je izračunal hi – kvadrat. Rezultati so prikazani v

Tabela 22.

Tabela 22: Prikaz podatka za hi – kvadrata H1

Chi-Square Tests

24

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square ,319a 2 ,853

Likelihood Ratio ,501 2 ,778

Linear-by-Linear Association ,256 1 ,613

N of Valid Cases 16

Vir: Lastni vir.

Pri hipotezi H2 nas je zanimalo ali je bilo predavanje bolj zanimivo za udeležence z

sladkorno boleznijo ali za tiste, ki te bolezni nimajo. Udeleženci, ki imajo sladkorno

bolezen so se strinjali 75 % da se popolnoma strinjajo z zanimivostjo delavnice vpliva

prehrane. Udeleženci, ki niso sladkorni bolniki pa so se s trditvijo »popolnoma se

strinjam« strinjali le 50 %.

Tabela 23: Primerjava zadovoljstva med diabetiki in med anketirancem, ki niso diabetiki.

Vpliv_prehrane_zanimivo_predstavljeno * Koliko_časa_ste_sladkorni_bolnik Crosstabulation

Koliko_časa_ste_sladkorni_bo

lnik

Total

11-20

let

nad 20

let

Nisem

sladkorni

bolnik

Vpliv_prehrane_zan

imivo_predstavljeno

popolnoma se

strinjam

Count 1 2 6 9

% within

Vpliv_prehrane_zan

imivo_predstavljeno

11,1% 22,2% 66,7% 100,0

%

% within

Koliko_časa_ste_sl

adkorni_bolnik

50,0% 100,0% 50,0% 56,3%

% of Total 6,3% 12,5% 37,5% 56,3%

se strinjam Count 1 0 5 6

% within

Vpliv_prehrane_zan

imivo_predstavljeno

16,7% 0,0% 83,3% 100,0

%

% within

Koliko_časa_ste_sl

adkorni_bolnik

50,0% 0,0% 41,7% 37,5%

% of Total 6,3% 0,0% 31,3% 37,5%

Count 0 0 1 1

25

nisem odločen/a,

ne vem

% within

Vpliv_prehrane_zan

imivo_predstavljeno

0,0% 0,0% 100,0% 100,0

%

% within

Koliko_časa_ste_sl

adkorni_bolnik

0,0% 0,0% 8,3% 6,3%

% of Total 0,0% 0,0% 6,3% 6,3%

Total Count 2 2 12 16

% within

Vpliv_prehrane_zan

imivo_predstavljeno

12,5% 12,5% 75,0% 100,0

%

% within

Koliko_časa_ste_sl

adkorni_bolnik

100,0% 100,0% 100,0% 100,0

%

% of Total 12,5% 12,5% 75,0%

100,0

%

Vir: Lastni vir.

Program SPSS je izračunal vrednost hi – kvadrat, ki je prikazana v Tabela 24.

Rezultat nam pove, da ničelno hipotezo H0 sprejmemo saj prihaja do bistvenih razlik

med bolniki, ki imajo sladkorno bolezen in med tistimi, ki je nimajo.

Tabela 24: Prikaz rezultata hi – kvadrata za H2

Chi-Square Tests

Value df

Asymp. Sig. (2-

sided)

Pearson Chi-Square 2,000a 4 ,736

Likelihood Ratio 2,857 4 ,582

Linear-by-Linear Association ,323 1 ,570

N of Valid Cases 16

Vir: Lastni vir.

Iz tabele lahko razberemo, da se je udeležencem z višjo izobrazbo predavanjae o fizični

aktivnosti zdelo zanimivejše od udeležencev z nižjo izobrazbo. Pri osnovnošolski

izobrazbi je bilo pri odgovoru popolnoma se strinjam 25 % odgovorov. Pri srednješolski

izobrazbi je bilo pri odgovoru »popolnoma se strinjam« in »se strinjam« 80 %

odgovorov. Pri visokošolski izobrazbi pa je bilo pri odgovoru »se strinjam« kar 100 %

odgovorov.

26

PR

Tabela 25: Koleracijska tabela: Izobrazba – Zanimivo predstavljena fizična aktivnost

Crosstab

Fizična_aktivnost_zanimivo_predstavljena

Total 0

popolnoma se

strinjam se strinjam

Izobrazba OŠ Count 3 1 0 4

% within Izobrazba 75,0% 25,0% 0,0% 100,0%

% within

Fizična_aktivnost_zanimivo_

predstavljena

60,0% 12,5% 0,0% 25,0%

% of Total 18,8% 6,3% 0,0% 25,0%

SŠ Count 2 7 1 10


% within


predstavljena

40,0% 87,5% 33,3% 62,5%

% of Total 12,5% 43,8% 6,3% 62,5%

Visoka šol Count 0 0 2 2


% within


predstavljena

0,0% 0,0% 66,7% 12,5%

% of Total 0,0% 0,0% 12,5% 12,5%

Total Count 5 8 3 16


% within


predstavljena

100,0% 100,0% 100,0% 100,0%

% of Total 31,3% 50,0% 18,8% 100,0%

Vir: Lastni vir.

5 SKLEP

27

V projektni nalogi sem prišel do zanimivega spoznanja, kot na primer, da 77,8% članov

Društva diabetikov Cerknica, ki so se udeležili aktivnosti v Termah Šmarješke Toplice

sploh ni diabetikov, da se je iz društva aktivnosti v Termah Šmarješke Toplice udeležilo

77,8% žensk in samo 22,2% moških. Večina anketirancev je bila stara med 71 – 80

let.

Na začetku sem postavil dve hipotezi. Hipoteza ena, ki govori, da je mnenje

udeležencev o zanimivosti delavnice o vplivu prehrane glede na spol različno. Preko

analize vprašalnika smo ugotovili, da lahko to hipotezo potrdimo, saj se glede na spol

mnenje o zanimivosti delavnice razlikuje.

Hipoteza dve, ki pravi: mnenje udeležencev o zanimivosti delavnice o vplivu prehrane

se med tistimi, ki imajo ali nimajo sladkorno bolezen razlikuje. To hipotezo tudi

sprejmemo saj so bila predavanja za udeležence s sladkorno boleznijo bolj zanimiva

kot za ostale.

Zastavil sem si štiri raziskovalna vprašanja. Prvo se je glasilo, ali so bile delavnice

zanimive? Delavnice so bile za obiskovalce zanimive saj je največji odstotek

obiskovalcev odgovoril s trditvijo »popolnoma se strinjam«. Drugo raziskovalno

vprašanje je bilo, če so se udeleženci naučili česa novega. Tudi to vprašanje lahko

potrdimo, saj je večina udeležencev odgovorila s »popolnoma se strinjam«. Tretje in

četrto raziskovalno vprašanje je bilo: ali so bili udeleženci zadovoljni z gradivom in ali

so bile telesne dejavnosti dobro vodene. Udeleženci so bili zadovoljni z gradivom, ki so

ga dobili saj so v največjem % odgovorili, da se popolnoma strinjajo. Prav tako so z

odgovorom »popolnoma se strinjam« v četrtem raziskovalnem vprašanju odgovorili z

največjim odstotkom.

28

6 LITERATURA

1. Arh, L. in Pfajfar, L. (1998). Statistika 1. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

2. Bregar, L., Pfajfar, L. in Ograjenšek, I. (2009). Osnove statistike za ekonomiste.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

3. Dolinšek, T. in Šadl, M. (2012). Statistika. Celje: Fakulteta za komercialne in

poslovne vede.

4. Paulin, S., Kelšin, N., Korošec, A., Zaletel, J., Nadrag, P., Zaletel, M. (2014).

Ekonomsko breme sladkorne bolezni v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za

javno zdravje.

5. Rodica, B. (2012). Poslovna statistika. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje,

poslovanje in informatiko Novo mesto.

6. Senčar, B. (2011). Diabetično stopalo pri starostnikih. Maribor: Univerza v

Mariboru, fakulteta za zdravstvene vede.

Documents

PROJEKTNA NALOGA STATISTIČNA ANALIZA: DELAVNICA O ... · 2 2 DIABETES IN DIABETIČNO STOPALO 2.1 Diabetes Diabetes ali sladkorna bolezen spada med kronične bolezni, pri kateri se