Prospekt za borzno kotacijo obveznic Nove Ljubljanske

Prospekt za borzno kotacijo obveznic Nove Ljubljanske banke d.d, Ljubljana –

NLB18 Ljubljana, november 2005

1. Povzetek prospekta za borzno kotacijo obveznic 2. Izdajatelj obveznic Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg Republike 2, 1520 Ljubljana (v nadaljevanju: banka, NLB ali izdajatelj). V sodni register je vpisan osnovni kapital izdajatelja v višini 15.364.030.000,00 SIT. 3. Opis vrednostnega papirja Tip obveznice: Nematerializirana, imenska, obveznica NLB18. Dospetje obveznice: Datum dospetja zadnjega izplačila iz obveznice je 9. junij 2015. Obrestna mera in način izračuna obresti:

Nespremenljiva obrestna mera je 4,15% letno. Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na dan dospelosti obresti na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoži z nominalno vrednostjo obveznic, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestovalnem obdobju in dejansko število dni v letu. Obresti so zaokrožene na dve decimalni mesti. Obresti se začnejo obračunavati 9. junija 2005. Obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti obresti, se obračunavajo za obrestno obdobje, ki se začne na zadnji prejšnji dan dospelosti plačila obresti (ali 9. junija 2005, če gre za prvo plačilo obresti od obveznice) in konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne vključuje. Obresti se izračunajo z uporabo naslednje formule:

Gdomdomo ji *

366*

100365*

100

+=

pri čemer je:

o obresti v obdobju, za katero se računajo obresti om letna obrestna mera dI dejansko število dni v neprestopnem letu dj dejansko število dni v prestopnem letu G nominalna vrednost obveznice 365 število dni v neprestopnem letu 366 število dni v prestopnem letu

Način in obdobje Obresti dospevajo v plačilo letno za nazaj, vsakega 9. junija v letu, do

dospetja obveznice. Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v celoti ob dospetju obveznice, t. j. 9. junija 2015. Obresti in glavnica (obveznosti iz obveznic) bodo izplačane na račun, ki ga sporoči upravičenec, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi in pravili poslovanja KDD. Če dan dospelosti obveznosti iz obveznic ni delovni dan v Republiki Sloveniji, se plačila izvedejo prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem primeru imetniku obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti obveznosti iz obveznic do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni dan, na katerega je v Republiki Sloveniji mogoče

izplačila:

1

Prospekt za organizirano trgovanje z obveznicami NLB18

izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki ni sobota, nedelja, državni praznik ali drug dela prost dan.

Zavarovanje terjatev: Obveznice niso posebej zavarovane ali garantirane. Za obveznosti iz

obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem. Druge pravice iz obveznic:

Razen terjatev do izdajatelja iz naslova plačil glavnice in obresti omogočajo obveznice njihovim imetnikom, v skladu s predpisi, možnost njihove uporabe za zavarovanje obveznosti do izdajatelja. Drugih pravic, vključno z možnostjo zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev, obveznice ne zagotavljajo. Obveznice ne dajejo pravice do udeležbe pri dobičku izdajatelja. Obveznice ne vsebujejo klavzul, s katerimi bi si izdajatelj zagotovil pravico do odpoklica vrednostnih papirjev pred njihovo dospelostjo. Imetnik obveznic nima pravice zahtevati od izdajatelja predčasnega unovčevanja terjatev iz naslova obveznic pred roki, določenimi z amortizacijskim načrtom.

4. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje Skupna nominalna vrednost izdaje obveznic je 15.000.000.000,00 SIT. 5. Apoenska struktura Obveznice so izdane v nominalni vrednosti 100.000,00 SIT vsaka. Celotna izdaja obveznic obsega 150.000 apoenov po 100.000,00 SIT. 6. Obveznice bodo uvrščene na borzni trg. 7. Druga pomembna dejstva v zvezi z izdajateljem • Tveganja, povezana z izdajateljem in z obveznicami

Izdajatelj je poslovna banka oziroma depozitni finančni posrednik, ki je pri svojem rednem poslovanju izpostavljen tržnim, poslovnim, finančnim, razvojnim in drugim tveganjem. Omenjena področja tveganj izdajatelj obvladuje v skladu z mehanizmi, postopki in interno politiko, ki so prilagojeni zakonskim standardom in predpisom. Opis potencialnih tveganj in način upravljanja s tveganji, s ciljem njihovega zniževanja, je podrobneje predstavljen v poglavju 2. tega prospekta.

Tveganja, povezana z obveznicami:

− Likvidnost obveznic: Po pridobitvi dovoljenja za organizirano trgovanje bodo obveznice

NLB18 uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev, in sicer v borzno kotacijo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Ljubljanska borza). Kljub temu ni nobenega zagotovila, da se bo razvilo aktivno trgovanje z obveznicami, oziroma da bo aktivno trgovanje z obveznicami trajalo do končne dospelosti obveznic. V primeru, da ne bo aktivnega trgovanja z obveznicami, lahko to negativno vpliva na tržno ceno in likvidnost obveznic.

− Tveganje neplačila: Obveznice niso posebej zavarovane ali garantirane. Za obveznosti iz

obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem. Ocenjujemo, da je tveganje neplačila relativno majhno.

− Valutno tveganje: Z vstopom v Evropsko unijo se je Republika Slovenija zavezala, da bo

prevzela denarno valuto, ki jo uporablja 12 sedanjih članic Evropske unije, ki sestavljajo tako

1


imenovano Evropsko monetarno unijo (EMU). Vrednost slovenskega tolarja (SIT) je odvisna od gibanj deviznih tečajev tujih valut, predvsem tečaja evra (EUR). Glede na to, da se

− Republika Slovenija nahaja v ERM II sistemu nespremenljivih deviznih tečajev ter glede na

predviden vstop v EMU in uvedbo EUR kot plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji dne 1. 1. 2007, je ocenjeno valutno tveganje relativno nizko.

− Tveganje spremembe obrestne mere: Obresti iz obveznic se obračunavajo od nominalne

vrednosti obveznic na podlagi nespremenljive obrestne mere, zato je višina obveznosti iz obveznic fiksno določena ter ni izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere.

− Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu: Gibanje prodajne cene

obveznic na organiziranem trgu je odvisno od ponudbe in povpraševanja po obveznicah ter od gibanja obrestnih mer na trgu. Presežno povpraševanje po obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic, presežna ponudba pa do znižanja prodajne cene obveznic. V primeru zvišanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic zahtevali višjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do znižanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu. V primeru znižanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic zahtevali nižjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu.

• Privatizacija izdajatelja

Pomemben dogodek izdajatelja je bila prodaja delnic NLB v procesu privatizacije (leta 2002) in posledično nova lastniška struktura NLB. Pomembna dejstva v zvezi s postopkom prodaje delnic in dogovori, ki urejajo razmerja med ključnimi lastniki NLB, so navedeni v točki 15.2. prospekta.

• Bonitetne ocene izdajatelja

Vodilne svetovne ocenjevalne agencije: Moody's, FITCH in Capital Intelligence so NLB dodelile ocene naložbenega tveganja, ki jo uvrščajo med vodilne po varnosti med evropskimi bankami: Agencija

Ocena dolgoročnih naložb

Ocena kratkoročnih naložb

Ocena finančne moči

Moody’s A2 P-1 C FITCH A- F2 C Capital Intelligence A- A-2 -

Na podlagi navedenih bonitetnih ocen izdajatelja so, skladno z določili Sklepa Banke Slovenije o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati, izpolnjeni pogoji, da banke lahko uvrstijo vrednostne papirje izdajatelja NLB v prvi in drugi razred likvidnostne lestvice, ne glede na načelo preostale dospelosti. Bonitetne ocene in mednarodne uvrstitve izdajatelja so navedene v točki 7.1. prospekta.

• Izdajatelj je v postopku novih kapitalskih naložb in dezinvestiranja nestrateških kapitalskih naložb, ki so navedene v točkah 9.1.5.1. in 11.1. prospekta.

8. Borzno posredniške družbe, ki sodelujejo pri uvrstitvi obveznic na organiziran trg Izdajatelj sam organizirana, pripravlja in izvaja aktivnosti, ki so potrebne za uvrstitev obveznic na organiziran trg.

2


KAZALO OKRAJŠAV Okrajšava: Celoten naziv: NLB Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana BS Banka Slovenije EMU Ekonomska in monetarna skupnost ERM2 Mehanizem deviznih tečajev Evropske skupnosti EUR Evro SIT Slovenski tolar ATVP Agencija za trg vrednostnih papirjev KDD KDD Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana Ljubljanska borza Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d., Ljubljana Obveznice NLB18 Obveznice NLB osemnajste izdaje Prospekt Prospekt za organizirano trgovanje z obveznicami NLB18 RS Republika Slovenija KBC KBC Bank N.V., Brussels EBRD European Bank for Reconstruction and Development, London KAD Kapitalska družba d.d. SOD Slovenska odškodninska družba d.d. ZTVP-1 Zakon o trgu vrednostnih papirjev

KAZALO SKLICEVANJ Sklicevanje: Podatki: 1. http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=10066 Letni poročili NLB in Skupine NLB za

poslovni leti 2004 in 2003 2. http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=10075 Polletno poročilo NLB in Skupine NLB za

prvo polletje 2005

3

http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=10066



KAZALO 1. ODGOVORNE OSEBE ................................................................................................................... 4

2. DEJAVNIKI TVEGANJA................................................................................................................. 5 2.1. TVEGANJA, POVEZANA Z IZDAJATELJEM ........................................................................................ 5 2.2. NAČIN UPRAVLJANJA S TVEGANJI.................................................................................................. 7 2.3. TVEGANJA, POVEZANA Z OBVEZNICAMI ....................................................................................... 11

3. KLJUČNE INFORMACIJE............................................................................................................ 13 3.1. INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, VPLETENIH V IZDAJO ............................................................ 13 3.2. UTEMELJITVE GLEDE IZDAJE IN UPORABA PRIHODKA .................................................................... 13

4. PODATKI O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE ......................................... 13 4.1. OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA................................................................................................... 13 4.2. ZAKONODAJA, NA PODLAGI KATERE SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI USTVARJENI............................... 13 4.3. OBLIKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV ................................................................................................ 14 4.4. RAZVRŠČANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV...................................................................................... 14 4.5. OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI ..................................................................... 14

4.5.1. Status obveznosti iz obveznic.......................................................................................... 14 4.5.2. Druge pravice iz obveznic................................................................................................ 14 4.5.3. Zaveze in omejitve v zvezi z izdajo obveznic .................................................................. 14

4.6. NOMINALNA OBRESTNA MERA IN OBRESTNE OBVEZNOSTI............................................................. 14 4.7. NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA OBVEZNOSTI.................................................................................. 15 4.8. DONOSNOST OBVEZNIC ............................................................................................................. 16 4.9. ZASTOPANJE IMETNIKOV OBVEZNIC ............................................................................................ 16 4.10. NAČIN IZDAJE OBVEZNIC .......................................................................................................... 16 4.11. PRENOS OBVEZNIC.................................................................................................................. 17 4.12. OBDAVČITEV........................................................................................................................... 17

4.12.1. Obdavčitev obresti ......................................................................................................... 17 4.12.2. Obdavčitev dobička iz kapitala....................................................................................... 18 4.12.3. Davčna olajšava po zakonu o dohodnini ....................................................................... 18 4.12.4. Davek na dodano vrednost ............................................................................................ 18 4.12.5. Odgovornost za davke, odtegnjene pri viru ................................................................... 18

5. POGOJI PONUDBE...................................................................................................................... 18

6. SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU................................................................. 19 6.1. MESTO TRGOVANJA................................................................................................................... 19 6.2. BORZNO POSREDNIŠKE DRUŽBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA ORGANIZIRAN TRG... 19

7. DODATNI PODATKI..................................................................................................................... 19 7.1. BONITETNE OCENE IN MEDNARODNE UVRSTITVE IZDAJATELJA ...................................................... 19

8. ZAKONITI REVIZORJI.................................................................................................................. 20 8.1. FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV ........................................................................... 20

9. PODATKI O IZDAJATELJU ......................................................................................................... 20 9.1. POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA ........................................................................ 21

9.1.1. Pravno in poslovno ime izdajatelja................................................................................... 24 9.1.2. Kraj registracije izdajatelja in številka registracije............................................................ 25 9.1.3. Datum vpisa v register ..................................................................................................... 25 9.1.4. Glavni sedež in pravna oblika izdajatelja ......................................................................... 25 9.1.5. Najnovejši dogodki izdajatelja.......................................................................................... 25

9.1.5.1. Investiranje in dezinvestiranje kapitalskih naložb izdajatelja v letu 2005...................................25

2


10. PREGLED POSLOVANJA ......................................................................................................... 26 10.1. GLAVNA PODROČJA DEJAVNOSTI .............................................................................................. 26

10.1.1. Opis glavnih dejavnosti izdajatelja ................................................................................. 27 10.1.2. Novi proizvodi in storitve ................................................................................................ 36 10.1.3. Glavni trgi ....................................................................................................................... 37 10.1.4. Konkurenčni položaj izdajatelja...................................................................................... 38

11. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ............................................................................................ 39 11.1. POLOŽAJ IZDAJATELJA V S NLBKUPINI ...................................................................................... 39 11.2. ODVISNOST IZDAJATELJA OD DRUGIH SUBJEKTOV ZNOTRAJ SKUPINE .......................................... 41

12. INFORMACIJE O TRENDIH....................................................................................................... 42 12.1. IZJAVA IZDAJATELJA O TRENDIH ................................................................................................ 42 12.2. TRENDI, NEGOTOVOSTI, ZAHTEVE, ZAVEZE IN DOGODKI, KI LAHKO POMEMBNO VPLIVAJO NA IZDAJATELJEVO POSLOVANJE ............................................................................................................ 42

13. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA ........................................................................................... 45

14. UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI ..................................................................... 45 14.1. ČLANI UPRAVNIH, VODSTVENIH IN NADZORNIH TELES................................................................. 45

14.1.1. Uprava............................................................................................................................ 45 14.1.2. Nadzorni svet ................................................................................................................. 47 14.1.3. Lastniški deleži uprave in nadzornega sveta ................................................................. 49

14.2. NAVZKRIŽJE INTERESOV UPRAVNIH, VODSTVENIH IN NADZORNIH ORGANOV................................. 50 14.2.1. Poslovanje izdajatelja s člani uprave in nadzornega sveta ........................................... 50 14.2.2. Nasprotje interesov organov upravljanja ....................................................................... 51

15. VEČJI DELNIČARJI.................................................................................................................... 51 15.1. IMETNIKI IZDAJATELJEVIH DELNIC.............................................................................................. 51 15.2. POSTOPEK PRIVATIZACIJE IZDAJATELJA .................................................................................... 52

16. FINANČNE INFORMACIJE O LASTNIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH, FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH IZDAJATELJA............................................................ 54

16.1. PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE........................................................................................... 54 16.2. FINANČNI IZKAZI ...................................................................................................................... 55

16.2.1. Revidirani nekonsolidirani računovodski izkazi izdajatelja po SRS............................... 55 16.2.2. Revidirani konsolidirani računovodski izkazi izdajatelja po SRS................................... 58

16.3. REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH FINANČNIH INFORMACIJ .................................................................. 64 16.3.1. Revizija nekonsolidiranih računovodskih izkazov.......................................................... 64 16.3.2. Revizija konsolidiranih računovodskih izkazov.............................................................. 66

16.4. ZADNJI OBJAVLJENI RAČUNOVODSKI IZKAZI IZDAJATELJA............................................................ 68 16.5. PRAVNI IN ARBITRAŽNI POSTOPKI.............................................................................................. 70 16.6. BISTVENE SPREMEMBE FINANČNEGA POLOŽAJA IZDAJATELJA..................................................... 74

17. POMEMBNE POGODBE............................................................................................................ 75 17.1. PATRONATSKA IZJAVA V ZVEZI Z LHB INTERNATIONALE HANDELSABNK AG ................................ 75 17.2. PATRONATSKA IZJAVA V ZVEZI Z NAKUPOM BANKE SIB D. .D ....................................................... 75

18. INFORMACIJE O TRETJI OSEBI .............................................................................................. 75

19. DOKUMENTI NA VPOGLED...................................................................................................... 75

3


1. ODGOVORNE OSEBE Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: banka, NLB ali izdajatelj) sprejema odgovornost za informacije, prikazane v prospektu. Izdajatelj z vso primerno skrbnostjo zagotavlja, da so, kolikor je njemu znano, informacije v skladu z dejstvi ter da poleg informacij, navedenih v prospektu, ni drugih pomembnejših informacij o njegovem poslovanju, dejavnosti in finančnem položaju. Izdajatelj sam organizira, pripravlja in izvaja aktivnosti, ki so potrebne za uvrstitev obveznic NLB18 na organiziran trg. Uporaba prospekta je dovoljena samo za namen, za katerega je izdan. Razmnoževanje prospekta v druge namene, v celoti ali deloma, ter uporaba in objava podatkov in delov besedila, ni dovoljeno. Ljubljana, november 2005 Matej Narat Andrej Hazabent Marjan Kramar član uprave član uprave predsednik uprave

4


2. DEJAVNIKI TVEGANJA V nadaljevanju so navedeni dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na izdajateljevo sposobnost izpolnjevanja obveznosti do vlagateljev v vrednostne papirje. Vlagatelji morajo pred sprejemom odločitve o investiciji natančno preučiti vse informacije, ki so navedene v tem prospektu, vključno s predstavitvijo dejavnikov tveganja. Seznam v nadaljevanju navedenih dejavnikov tveganja ne zajema vseh možnih dejavnikov, zato morajo vlagatelji pri sprejemanju odločitve o investiranju upoštevati tudi druge dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev o investiranju.

2.1. Tveganja, povezana z izdajateljem Konkurenca Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. Članstvo v EU na eni strani pozitivno vpliva na spremembe v poslovnem okolju, na drugi strani pa lahko privede do večje konkurence. Zaradi vključitve v EU je slovenski bančni sektor postal bolj zanimiv za tuje vlagatelje. Ob upoštevanju visoke koncentracije slovenskega bančnega sektorja, kjer imajo vodilno vlogo največje tri banke (tržni delež teh bank, vključno z NLB, znaša 51,7%) je pričakovati agresiven pristop tujih bank, ki lahko z namenom hitrejšega prodora na trg nudijo izjemno ugodne in konkurenčne obrestne mere za posojila in depozite (kakor tudi ugodne pogoje pri izvajanju drugih storitev, ki jih nudi NLB). Večja konkurenca bi pomenila pritisk na zniževanje neto obrestnih marž in s tem posledično negativno vplivala na dobičkonosnost NLB. Večanje konkurence kot posledica vstopa v EU ima tako lahko negativni vpliv na finančni položaj in rezultate poslovanja NLB. Dogovori in zaveze v postopku privatizacije banke Prva faza privatizacije NLB je bila zaključena leta 2002, ko je Republika Slovenija (RS) prodala 34% lastniški delež v kapitalu NLB belgijski bančno zavarovalni družbi KBC Bank NV in 5% delež Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Po zaključeni prodaji ima RS še vedno največji lastniški delež v kapitalu banke (neposredno 35,4% in posredno 10% preko Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD), ki sta v lasti države). V okviru izvedenih aktivnosti so KBC, EBRD in RS (skupaj s KAD in SOD) sklenili dogovore oziroma sporazume, ki urejajo medsebojna razmerja in odnos med delničarji, med drugim načela podjetniškega upravljanja, bodoči status NLB, pogoje in zaveze KBC, pravice in obveznosti RS ter pogoje in zaveze EBRD. V skladu s sprejeto zavezo KBC ne sme odtujiti, prodati ali obremeniti pridobljenih delnic NLB do 31. 12. 2005, medtem ko ima RS pravico, da kadarkoli do 31. 12. 2005 proda sveženj preostalih delnice NLB, ki znaša najmanj 5% in največ 25%, banki KBC (natančen pregled pogodbenih določil je naveden v poglavju 14.2. Privatizacija izdajatelja). Spremembe v delničarski strukturi lahko vplivajo na poslovanje in naložbeno politiko NLB, ter na v bodoče načrtovane aktivnosti na slovenskem trgu in trgih jugovzhodne Evrope. Vpliv nihanja obrestnih mer na rezultate poslovanja NLB Na rezultate poslovanja NLB vpliva tudi nihanje obrestnih mer, tako v Sloveniji kot drugje v Evropi (upoštevaje zlasti vpliv na neto obrestne prihodke banke). Izpostavljenost banke obrestnim meram se v NLB natančno meri, spremlja in upravlja z namenom zmanjšanja izpostavljenosti in tveganja. Upravljanje z obrestnim tveganjem posledično vpliva tudi na rezultate poslovanja banke. Morebitna neusklajenost obrestonosne aktive in obrestonosne pasive v kateremkoli razredu ročnosti lahko v primeru spremembe obrestnih mer bistveno vpliva na rezultate poslovanja NLB. Nakupi bank v jugovzhodni Evropi in njihovo vključevanje v Skupino NLB

5


Skupina NLB je na območju EU in držav južne in vzhodne Evrope (brez Slovenije) prisotna preko naslednjih bank: LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt/Main (“LHB”), Adria Bank AG, Vienna, CBS Bank d.d., Sarajevo, LHB Banka a.d., Banja Luka, LHB Banka Beograd a.d., Beograd, Continental banka a.d., Novi Sad, Montenegrobanka a.d., Podgorica, Euromarket banka a.d., Podgorica, Tutunska banka a.d., Skopje, Tuzlanska banka d.d., Tuzla , Razvojna banka jugoistočne Evrope, a.d., Banja Luka in West East Bank a.d., Sofija. NLB je preko nakupov bank na območju držav južne in vzhodne Evrope vzpostavila pomembno prisotnost v tej regiji. Med drugim te banke omogočajo tudi navezovanje in krepitev stikov med podjetji iz Slovenije in podjetji, ki delujejo na navedenih trgih. Uprava izdajatelja ocenjuje, da lahko NLB realizira pomembne sinergijske učinke preko nakupov bank v tej regiji, saj bo NLB na ta način pridobila dostop do široke poslovne mreže in strank, kar bo banki dalo nove priložnosti za navzkrižno trženje produktov. Hkrati je potrebno opozoriti, da ni nikakršnih zagotovil, da bo dejansko prišlo do realizacije predvidenih pozitivnih učinkov iz naslova teh transakcij. Prav tako se je potrebno zavedati, da imajo kakršnekoli težave v procesu integracije lahko potencialno negativne učinke na rezultate poslovanja NLB. Problematične naložbe Skladno s svojo zgodovino (kot banka v državni lasti) je NLB podedovala določen del slabih posojil iz časa, ko je NLB prešla proces sanacije skladno s programom sanacije bančnega sektorja v Sloveniji. Večina teh posojil je bila uspešno saniranih. Kljub prepričanju, da so tveganja v zvezi s podedovanimi slabimi posojili uspešno nevtralizirana in zavarovana z ustreznimi rezervacijami za bančna tveganja, hkrati ni mogoče zagotoviti, da se v procesu razreševanja situacije s slabimi posojili ne bo pokazala potreba po dodatnem oblikovanju rezervacij, kar ima lahko negativne posledice na rezultate poslovanja NLB in posledično na boniteto banke. NLB je vzpostavila stroge kriterije glede odobravanja posojil in spremljanja tveganj iz njihovega naslova, z namenom da bi zmanjšala obseg in delež slabih posojil v prihodnosti, vendar le-to hkrati še ni zagotovilo, da se v prihodnosti delež slabih posojil ne bi morebiti povečal in imel posledično negativne učinke na rezultate poslovanja NLB. Prav tako je potrebno opozoriti, da bi potencialna gospodarska recesija v Sloveniji lahko imela negativne posledice na rezultate poslovanja NLB, med drugim preko povečanja deleža slabih posojil in ustvarjanja potrebe po oblikovanju dodatnih rezervacij. Spremembe slovenske in evropske regulative NLB in Skupina NLB sta podvrženi strogi bančni regulativi in nadzoru Banke Slovenije (BS). Bančna zakonodaja je namenjena zagotavljanju varnosti in stabilnosti bančnega poslovanja, kakor tudi omejevanju izpostavljenosti bank raznim tveganjem. Poleg tega je NLB podvržena tudi regulativi, ki pokriva druga področja njenega delovanja. Kakršnekoli spremembe v izvajanju te regulative, kakor tudi uvajanje novega baselskega kapitalskega sporazuma (New Basel Capital Accord – “Basel II”), imajo lahko pomembne posledice za poslovanje NLB. Glede na to, da so bili nekateri zakoni, ki med drugim določajo poslovanje NLB na posameznih področjih njenega delovanje, sprejeti šele pred kratkim, se njihovo izvajanje in njihov vpliv na poslovanje bank in drugih finančnih institucij šele dobro razvija. Zato ni nikakršnih zagotovil, da že sprejeta zakonodaja oz. njeno izvajanje, kakor tudi bodoče morebitne spremembe zakonodaje, ne bodo imele negativnih učinkov na poslovanje in finančni položaj banke. Spremembe zakonodaje Zaradi hitrega spreminjanja slovenske zakonodaje v zadnjih letih je možno, da je NLB kršila posamezna zakonska določila, vključno z določili s področja delovne zakonodaje, deviznega poslovanja, carin, davkov in bančnih predpisov. Tovrstne kršitve so možne tudi v prihodnosti. V NLB smo mnenja, da morebitne tovrstne kršitve do sedaj niso imele pomembnejših negativnih učinkov na poslovanje in finančni položaj NLB, vendar ni mogoče zagotoviti, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Informacijski sistemi V zadnjih letih NLB uvaja nove rešitve za podporo poslovanju z namenom poenostavitve poslovne in tehnične arhitekture. Banka je pri tem v letu 2003 imela težave pri uvajanju osebnih računov, ki pa so

6


razrešene. Uvedba nove podpore za področje poslovanja s prebivalstvom je zaključena in bo zaokrožena z uvedbo enotnega bančnega okenca v prvem trimesečju naslednjega leta. Na področju poslovanja s podjetji bo enotna podpora uvedena v letu 2007. Z novimi podporami bo banki omogočeno, da se hitreje odziva na zahteve trga v smislu skrajševanja časa za uvedbo novih storitev. Uvajanje nove podpore na bančnem okencu in za podporo poslovanja s pravnimi osebami predstavlja operativno tveganje, ki ga tekoče spremljamo z namenom sprejemanja preventivnih ukrepov. NLB je zaključila pomemben projekt postavitve rezervnih sistemov za primer večje nesreče, v sklopu katerega so bile pripravljene tako tehnične kot organizacijsko poslovne rešitve. Razvoj podatkovnega skladišča v zadnjih letih je banki omogočil, da je lahko uspešno izpolnjevala zahteve po dodatnem poročanju za potrebe Evropske centralne banke, za potrebe vodenja banke, poleg tega pa to pomeni pogoje za uvedbo izpopolnjenega CRM. Ključna aktivnost zadnjega obdobja, ki bo trajala tudi celotno prihodnje leto, je priprava podpore poslovanja na uvedbo Evra. Ob tem so aktivnosti osredotočene tako na učinkovito in kontrolirano prevedbo stanj, kot tudi zagotovitev delovanja sistemov v različnih obdobjih dogovorjenega scenarija prehoda na nivoju države. Uvedba Evra prinaša tudi pomembne spremembe na področju finančnega poslovanja, zlasti plačilnih sistemov in sistemov poročanja.

2.2. Način upravljanja s tveganji Upravljanje kreditnih tveganj Kreditni portfelj banke vključuje tako bilančne terjatve (posojila, naložbe v vrednostne papirje, kapitalske naložbe, obresti, opravnine ipd.) kot zunajbilančne obveznosti (jamstva, akreditivi, okvirni krediti, terjatve iz izvedenih finančnih instrumentov ipd.) do podjetij, bank, javnega sektorja, samostojnih podjetnikov, občanov in drugih komitentov. Pri omenjenih naložbah se banka izpostavlja kreditnim tveganjem. Pri naložbah komitentom s sedežem v tujih državah nastopi tudi element deželnega tveganja, ki je značilno za posamezne države. Glede na tveganost posamezne države in zavarovanje naložbe banka oblikuje ustrezno višino rezervacij za zavarovanje pred deželnim tveganjem. Banka pred odobritvijo posojila oz. pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj za nastanek kreditne izpostavljenosti, vsakega komitenta bonitetno razvrsti in mu določi zgornjo mejo zadolževanja pri banki. Preglednica: Prehodna matrika NLB tehtana z izpostavljenostjo za leto 2004 v

iz A B C D E Izpostavljenost

(v tisoč SIT) Povprečna boniteta

A 98,26% 1,50% 0,19% 0,06% 0,00% 1.812.038.660 4,98

B 16,54% 78,71% 3,42% 1,33% 0,00% 253.436.306 4,10

C 13,73% 6,27% 67,90% 12,09% 0,01% 42.168.979 3,22

D 0,00% 4,48% 1,12% 80,64% 13,76% 15.295.819 1,96

E 0,00% 0,16% 0,00% 0,24% 99,60% 18.927.388 1,01 Preglednica: Prehodna matrika NLB tehtana z izpostavljenostjo na temelju letnih prehodnih matrik za obdobje 1995-2004 v

iz A B C D E Izpostavljenost

(v tisoč SIT) Povprečna boniteta A 97,90% 1,86% 0,19% 0,05% 0,01% 9.557.155.363 4,98B 17,16% 78,72% 2,40% 1,55% 0,16% 1.546.453.966 4,11C 5,81% 21,77% 60,85% 10,50% 1,07% 257.135.941 3,21

7


D 0,09% 17,41% 13,50% 58,24% 10,76% 162.842.589 2,38E 1,60% 0,54% 0,23% 1,82% 95,81% 164.333.448 1,10 Bonitetna razvrstitev komitenta je odvisna od njegovega finančnega stanja, uspešnosti poslovanja, trdnosti dosedanjega poslovanja z banko in zmožnosti zagotovitve zadostnih denarnih tokov za odplačilo obveznosti v prihodnosti. Zgornje meje zadolževanja za posameznega komitenta se določajo na podlagi njegove kreditne sposobnosti, smiselnosti posla in drugih elementov, ki vplivajo na vračilo naložbe. Določajo se posebej za kratkoročne in posebej za dolgoročne naložbe. Poleg zgornjih mej zadolževanja za posamezne komitente banka te meje določa tudi za skupine komitentov in države. Banka po odobritvi naložbe komitenta oz. njegovo poslovanje ter poravnavanje obveznosti redno spremlja. Glede na tveganost posameznega komitenta, ki je izražena z njegovo bonitetno oceno, in tveganost posameznega posla, na katero vpliva tudi pridobljeno zavarovanje, banka oblikuje ustrezno visoke rezervacije za zavarovanje pred kreditnim tveganjem. Rezervacije oblikuje tako po slovenskih kot po mednarodnih standardih računovodskega poročanja. Že v letu 2002 je NLB okrepila nadzor nad bančnimi in finančnimi odvisnimi družbami s četrtletnimi pregledi njihovih portfeljev. Na ta način so zagotovljeni poenoteni in standardni postopki razvrščanja komitentov in oblikovanja rezervacij za kreditna tveganja. Pri ugotovljenih razlikah v oblikovanju rezervacij (predvsem zaradi različnih domicilnih zakonodaj in praks glede na slovensko zakonodajo) se te izračunajo v skladu s predpisi Banke Slovenije, razlika pa se vključi v konsolidirane računovodske izkaze Skupine NLB. Upravljanje tržnih tveganj Tržna tveganja predstavljajo potencialno izgubo, ki v povezavi z izpostavljenostjo banke lahko nastane zaradi neugodnih sprememb posameznih tržnih parametrov (devizni tečaji, obrestne mere, cene vrednostnih papirjev). Upravljanje tržnih tveganj v banki je proces, ki ga tvori spremljanje in merjenje posameznih tveganj, njegov cilj pa je upravljanje morebitnih negativnih finančnih posledic, ki bi izhajale iz sprememb na finančnih trgih. Metodologije merjenja tržnih tveganj, ki jih uporablja banka, so usklajene s predpisanimi zahtevami regulatorjev. Banka spremlja in upravlja tržna tveganja tako na globalni ravni kot tudi ločeno po pozicijah bančne in trgovalne knjige. V letu 2004 je bila banka izpostavljena predvsem valutnim in obrestnim tveganjem, pri čemer je bila izpostavljenost razmeroma majhna. Z izvedenimi finančnimi instrumenti banka ne trguje dejavno. Banka je vzpostavila sistem upravljanja tveganj, pri katerem dnevno primerja izpostavljenosti s sprejetimi limiti. Limiti so usklajeni s poslovnimi zahtevami in z mnenjem Sektorja za upravljanje s tveganji ter potrjeni s strani uprave banke. V primeru morebitnega preseganja limita se odprta pozicija delno zapre ali zavaruje z ustreznimi instrumenti zavarovanja tako, da se znova vrne v okvir določenega limita. Izpostavljenost tržnim tveganjem in izpolnjevanje limitov se tekoče spremljata, o njiju pa se poroča poslovnemu delu in Odboru za upravljanje z bilanco banke. V skladu z zahtevami Banke Slovenije banka zagotavlja zadosten obseg kapitala za kritje morebitnih nepričakovanih izgub iz naslova izpostavljenosti valutnim in drugim tržnim tveganjem. Poročanje Banki Slovenije po standardiziranem postopku je mesečno oziroma četrtletno. Valutno tveganje Finančni položaj in denarni tokovi banke so izpostavljeni vplivu nestanovitnosti deviznih tečajev. Valutno tveganje banke se spremlja in upravlja na dnevni ravni. Banka izvaja dokaj konzervativno politiko upravljanja valutnih tveganj, saj minimizira valutno tveganje z vsakodnevnim zapiranjem

8


odprte valutne pozicije. Limite dopustnih izpostavljenosti po posameznih valutah in po trgovcih je potrdila uprava banke. Banka poleg standardizirane metodologije uporablja interni model 'Value at Risk' (VAR) za izračun valutnih tveganj pozicij (za bančno in trgovalno knjigo) in maksimalnih potencialnih izgub. Izračun vrednosti VAR je prilagojen zahtevam Baselskih standardov za izračun kapitalske ustreznosti in temelji na metodi historične simulacije. Metoda izhaja iz dnevnega preračunavanja spremembe vrednosti deviznega dela bilance in zunajbilančnih instrumentov na podlagi preteklih vrednosti deviznih tečajev ter njihovih medsebojnih korelacij v zadnjem letu. Dnevno se izvaja tudi preverjanje za nazaj z namenom potrditve natančnosti modela.

• • • • •

Model za merjenje valutnih tveganj ima naslednje lastnosti: dnevni izračun vrednosti VAR glede na izpostavljenost preteklega dne, interval zaupanja je 99 odstotkov, opazovalno obdobje 250 delovnih dni, 10-dnevno obdobje držanja pozicije, časovne vrste se obnavljajo na dnevni ravni.

Obrestno tveganje Obrestno tveganje izhaja iz obrestno občutljivih sredstev, ki imajo različne zapadlosti in drugačno dinamiko spreminjanja variabilnih obrestnih mer kot ustrezne obveznosti do virov sredstev. Cilj upravljanja obrestnega tveganja je minimiziranje nihanja neto obrestnih marž zaradi volatilnosti obrestnih mer na trgu. Izpostavljenost banke obrestnim tveganjem se spremlja in upravlja na podlagi metodologije obrestnih razmikov. Poročila vsebujejo analizo obrestne občutljivosti po posameznih časovnih žepkih, vključujejo obrestno občutljive bilančne in zunajbilančne postavke, ki se spremljajo po posameznih vrstah obrestnih mer in po časovnih žepkih glede na njihovo zapadlost oziroma datum ponovnega določanja obrestnih mer. Banka je nadgradila analizo obrestne občutljivosti z ločenim upravljanjem obrestnih tveganj v okviru dveh pozicij bančne knjige - transformacijske in zavarovane pozicije. V okviru transformacijske pozicije se izvaja investiranje virov brez znane zapadlosti, ki so stabilni skozi daljše časovno obdobje, v naložbe v vrednostne papirje skladno s konceptom benchmarkinga. Cilj upravljanja te pozicije je zagotavljanje obrestne marže brez izpostavljenosti kreditnim, likvidnostnim ali valutnim tveganjem. Banka upravlja zavarovano pozicijo, ki vključuje finančne instrumente z znano zapadlostjo iz naslova poslovanja s komitenti tako, da je ta pozicija izpostavljena minimalnim obrestnim tveganjem. Banka pri ugotavljanju izpostavljenosti obrestnim tveganjem poleg metode obrestnih razmikov izvaja tudi analize občutljivosti vpliva spremembe tržnih obrestnih mer na tržno vrednost instrumentov in višino neto obrestnih prihodkov. Upravljanje s človeškimi viri Dejavnosti na kadrovskem področju so bile v letu 2004 usmerjene zlasti na procese, s katerimi je NLB nadaljevala povečevanje učinkovitosti vloženih sredstev v stroške dela, pospeševala povezovanje članic Skupine tudi na kadrovskem področju ter zagotavljala ustrezno usposobljenost in motiviranost zaposlenih. Upravljanje človeških virov zahteva ustrezno ravnotežje med ukrepi, s katerimi banka neposredno vpliva na zmanjševanje stroškov, in ukrepi, s katerimi zagotavlja pripravljenost zaposlenih za delo, njihovo motivacijo in zadrževanje ključnih kadrov. Podatki o zaposlenih konec leta 2004: − 5.790 zaposlenih v Skupini NLB, od tega 3.619 v NLB, − povprečna starost 41 let, − povprečna delovna doba v banki 16 let, − 75 odstotkov zaposlenih je ženskega spola, − v letu 2004 organiziranih 144 internih izobraževalnih programov s 6.300 udeleženci.

9


Osebno prizadevanje zaposlenih, njihova strokovnost in pripadnost so se potrdili tudi v letu 2004; poslovne rezultate je banka dosegla s 5 odstotkov manj zaposlenimi kot v letu 2003. Rezultat gre pripisati sinergičnim učinkom procesov obvladovanja stroškov dela, s katerimi je podprta racionalizacija poslovanja, ter učinkom politike prestrukturiranja, ki spreminjajo kadrovsko strukturo ter zagotavljajo ustrezno usposobljenost za delo in kakovost delovnega okolja. Izobraževanje je eden od vzvodov vzdrževanja pripravljenosti zaposlenih na nove izzive. Bančna šola Skupine NLB, ki jo je banka ustanovila leta 2003, zagotavlja strokovno znanje vsem segmentom zaposlenih in s poudarkom na strategiji Skupine ter vrednotah in zakonitostih poslovanja gradi razumevanje poslovanja in pomena povezanosti posameznih delov banke in Skupine NLB. Banka je še razširila ponudbo 'e-izobraževanja', da bi optimirala naložbe v izobraževanje ter omogočila zaposlenim, da sami izbirajo čas usposabljanja. Poleg številnih vsebin je bilo na ta način prvič izvedeno tudi preverjanje znanja. V sodelovanju s članicami Skupine NLB je banka postavila temelje načrtovane mobilnosti kadrov med članicami, imenovane 'Skupine za Skupino'. S tem je banka poglobila sodelovanje tudi na kadrovskem področju. Hkrati je NLB pripravila vsebinsko in organizacijsko prilagojene oblike izobraževanja, s katerimi bo zagotovljen prenos znanja in dobrih praks ključnim zaposlenim v članicah Skupine NLB; ti bodo nadalje prispevali k širjenju znanja in gradili tesnejšo poslovno povezanost med članicami. Informacijska tehnologija V letu 2004 so bile sprejete pomembne odločitve, povezane z razvojno strategijo na področju informacijske tehnologije, in sicer na področjih tehnologije, dolgoročnega partnerstva z lokalnimi podjetji ponudniki storitev razvijanja informacijskih sistemov ter optimiranja procesov znotraj centra z namenom povečanja nadzora in boljšega obvladovanja tveganj, povezanih z informacijsko tehnologijo. V primerjavi z letom 2003 je bilo v letu 2004 delovanje podpore poslovanju bistveno bolj stabilno, dosežena je bila 99,6-odstotna razpoložljivost sistemov. Glede na težave pri zagotavljanju podpore v letu 2003 je banka nadaljevala z dejavnostmi za zagotovitev obvladovanja informacijskih in drugih operativnih tveganj. Pomemben del teh dejavnosti je bil povezan s pripravo sistema delovanja po nesreči, kjer je bila zaključena faza vzpostavitve rezervnega sistema, gostiteljskega računalnika v delujočem stanju na drugi lokaciji. S tem bo zagotovljeno neprekinjeno delovanje oz. obnovljivost znotraj kritičnega časa za vse poslovne funkcije. Pripravljena so tudi vsa navodila za delovanje v primeru izpada podpore. Za potrebe zagotovitve neprekinjenega delovanja je banka poleg drugih virov zagotovila sredstva za naložbe v opremo v višini 1 milijarde tolarjev. Na področju strategije razvoja je bila izdelana ciljna tehnična in poslovna arhitektura, opredeljeno je bilo ciljno okolje razvoja rešitev in sprejete odločitve, ki so skladne s strategijo za ključne projekte. Na področju dopolnjevanja podpore poslovanja s prebivalstvom je bilo dodano več funkcionalnosti za podporo novim produktom in racionalizacijo delovanja. Najpomembnejši razvojni projekt leta 2004 je bil zagotovitev integirane aplikacije na bančnem okencu, ki bo bistveno pripomogla k enostavnosti in učinkovitosti dela in izboljšanju nadzora nad poslovanjem, hkrati pa zagotovila enostavno povezljivost z drugimi sistemi vodenja, zlasti za nebančne produkte. S tem bo NLB izkoristila prednosti svoje razvejane mreže za prodajo storitev strankam. V letu 2004 je bila v banki zaključena analiza potreb podpore na področju poslovanja s pravnimi osebami in zakladništva (gap), kar je pomenilo dobro osnovo za ponovni zagon projekta Globus kot integrirane podpore. Prva skupina funkcionalnosti bo uvedena do konca leta 2005. Banka je uvedla pomembne spremembe pri upravljanju IT in zagotavljanju skladnosti razvojnih ciljev z razvojnimi nalogami IT. Prednostne naloge razvoja so tako usklajene s potrebami razvoja poslovanja

10


in zagotavljanja skladnosti z zakonodajo, ki zaradi približevanja k ureditvi v EU pomeni pomemben del zahtev po spremembah v IS. V letu 2004 je banka tako zagotovila nov sistem poročanja za ECB, uvedla obdavčitev obresti in zagotovila dopolnitve rešitev za plačilne sisteme z vključevanjem v STEP2 in Target. Ob upoštevanju potreb razvoja pri podpori poslovanja, zahtev za boljše obvladovanje tveganj, vgrajevanja sprememb in predvidene uvedbe evra se je banka v preteklem letu povezala z lokalnimi družbami na področju razvoja programske opreme, da bi si zagotovila ustrezne zmogljivosti za kritično obdobje naslednjih dveh do treh let. Na ta način bo mogoče pokriti več razvojnih potreb banke, zagotoviti z zakonodajo skladno podporo in hkratno zmanjšanje odvisnost od ključnih dobaviteljev ter izvedbo nujnih dejavnosti za poenostavitev informacijske podpore.

2.3. Tveganja, povezana z obveznicami Likvidnost obveznic Po pridobitvi dovoljenja za organizirano trgovanje bodo obveznice NLB18 uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev, in sicer v borzno kotacijo na Ljubljanski borzi. Kljub temu ni nobenega zagotovila, da se bo razvilo aktivno trgovanje z obveznicami, oziroma da bo aktivno trgovanje z obveznicami trajalo do končne dospelosti obveznic. V primeru, da ne bo aktivnega trgovanja z obveznicami, lahko to negativno vpliva na tržno ceno in likvidnost obveznic. Tveganje neplačila Obveznice niso posebej zavarovane ali garantirane. Za obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem. Ocenjujemo, da je tveganje neplačila relativno majhno. Valutno tveganje Z vstopom v Evropsko unijo se je Republika Slovenija zavezala, da bo prevzela denarno valuto, ki jo uporablja 12 sedanjih članic Evropske unije, ki sestavljajo tako imenovano Evropsko monetarno unijo (EMU). Dne 28. junija 2004 je Republika Slovenija vstopila v evropski tečajni mehanizem ERM II. Prevzem evra v Republika Sloveniji se bo ob predhodni izpolnitvi konvergenčnih kriterijev zgodil 1. januarja 2007, in sicer po scenariju 'velikega poka', tj. ob istočasni uvedbi evra kot knjižnega in gotovinskega denarja. Vrednost slovenskega tolarja (SIT) je odvisna od gibanj deviznih tečajev tujih valut, predvsem tečaja evra (EUR). Glede na to, da se Republika Slovenija nahaja v ERM II sistemu nespremenljivih deviznih tečajev ter glede na predviden vstop v EMU in uvedbo EUR kot plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji dne 1. 1. 2007, je ocenjeno valutno tveganje relativno nizko. Tveganje spremembe obrestne mere Obresti iz obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na podlagi nespremenljive obrestne mere, zato je višina obveznosti iz obveznic fiksno določena ter ni izpostavljena tveganju spremembe obrestne mere. Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu Gibanje prodajne cene obveznic na organiziranem trgu je odvisno od ponudbe in povpraševanja po obveznicah ter od gibanja obrestnih mer na trgu. Presežno povpraševanje po obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic, presežna ponudba pa do znižanja prodajne cene obveznic. V primeru zvišanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic zahtevali višjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do znižanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu. V primeru znižanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic zahtevali nižjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu.

11


12


3. KLJUČNE INFORMACIJE

3.1. Interes fizičnih in pravnih oseb, vpletenih v izdajo Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fizičnih ali pravnih oseb, vpletenih v izdajo obveznic, ki bi imele morebitne interese, vključno nasprotujoče, ki bi bili bistveni za izdajo obveznic.

3.2. Utemeljitve glede izdaje in uporaba prihodka Obveznice so izdane z namenom zmanjševanja obrestnih razmikov v tolarjih ter usklajevanja ročnosti aktive in pasive banke. Obveznice niso posebej zavarovane ali garantirane. Za obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem Izdajatelj je na podlagi izdanih obveznic NLB18 v prvi prodaji pridobil kupnino v znesku 14.885.812.877,54 SIT. Vsi stroški izdajatelja, povezani z izdajo obveznic in njihovo uvrstitvijo na organiziran trg (izdajatelj sam organizira in izvaja aktivnosti za prodajo in uvrstitev obveznic na organiziran trg), vključno s stroški KDD Centralne klirinško depotne družbe d.d. (v nadaljevanju: KDD), Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: ATVP) in Ljubljanske borze so ocenjeni v skupni vrednosti 4.279.000.00 SIT. Vir sredstev izdajatelja za plačilo obveznosti je vezano na prilive iz naložb izdajatelja.

4. PODATKI O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE

4.1. Opis vrednostnega papirja Tip obveznice: Obveznice NLB18 so navadne imenske obveznice, izdane v nematerializirani obliki, nominirane v SIT, s fiksno obrestno mero, z oznako NLB18 in ISIN kodo SI 002210244 4. Velikost izdaje obveznic Skupna nominalna vrednost izdaje obveznic je 15.000.000.000,00 SIT. Obveznice so izdane v nominalni vrednosti 100.000,00 SIT vsaka. Celotna izdaja obveznic obsega 150.000 apoenov po 100.000,00 SIT.

4.2. Zakonodaja, na podlagi katere so bili vrednostni papirji ustvarjeni Obveznice NLB18 so izdane na podlagi slovenske zakonodaje. Za reševanje morebitnih sporov v zvezi z obveznicami je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

13


4.3. Oblika vrednostnih papirjev Obveznice so izdane na ime, v nematerializirani obliki, z vpisom na račune imetnikov obveznic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodi pri KDD.

4.4. Razvrščanje vrednostnih papirjev Obveznice ne vsebujejo klavzul, ki bi vplivale na razvrščanje ali podrejanje kakršnimkoli drugim trenutnim ali prihodnjim obveznostim izdajatelja.

4.5. Opis pravic, povezanih z vrednostnimi papirji

4.5.1. Status obveznosti iz obveznic Obveznice niso posebej zavarovane ali garantirane. Za obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem.

4.5.2. Druge pravice iz obveznic Razen terjatev do izdajatelja iz naslova plačil glavnice in obresti omogočajo obveznice njihovim imetnikom, v skladu s predpisi, možnost njihove uporabe za zavarovanje obveznosti do izdajatelja. Obveznice dajejo imetnikom pravico razpolaganja z obveznico oziroma zastavitve obveznice in druge pravice v skladu z veljavnimi predpisi o vrednostnih papirjih. Drugih pravic, vključno z možnostjo zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev, obveznice ne zagotavljajo. Obveznice ne dajejo pravice do udeležbe pri dobičku izdajatelja. Obveznice ne vsebujejo klavzul, s katerimi bi si izdajatelj zagotovil pravico do odpoklica vrednostnih papirjev pred njihovo dospelostjo. Imetnik obveznic nima pravice zahtevati od izdajatelja predčasnega unovčevanja terjatev iz naslova obveznic pred roki, določenimi z amortizacijskim načrtom.

4.5.3. Zaveze in omejitve v zvezi z izdajo obveznic Izdajatelj nima nobenih zavez in omejitev v zvezi z izdajo obveznic.

4.6. Nominalna obrestna mera in obrestne obveznosti Nespremenljiva obrestna mera je 4,15% letno. Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na dan dospelosti obresti na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoži z nominalno vrednostjo obveznic, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestovalnem obdobju in dejansko število dni v letu. Obresti so zaokrožene na dve decimalni mesti. Obresti se začnejo obračunavati 9. junija 2005. Obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti obresti, se obračunavajo za obrestno obdobje, ki se začne na zadnji prejšnji dan dospelosti plačila obresti (ali 9. junija 2005, če gre za prvo plačilo obresti od obveznice) in konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne vključuje.

14


Obresti se izračunajo z uporabo naslednje formule:

Gdomdomo ji *

366*

100365*

100

+=

pri čemer je: o obresti v obdobju, za katero se računajo obresti om letna obrestna mera dI dejansko število dni v neprestopnem letu dj dejansko število dni v prestopnem letu G nominalna vrednost obveznice 365 število dni v neprestopnem letu 366 število dni v prestopnem letu V skladu s 346. oziroma 347. členom Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS 83/2001) zastarajo pravice zahtevati izpolnitev obveznosti plačila glavnice obveznic v petih letih od dospelosti, obveznosti plačila obresti pa v treh letih od dospelosti.

4.7. Način in obdobje izplačila obveznosti Obresti dospevajo v plačilo letno za nazaj, vsakega 9. junija v letu, do dospetja obveznice. Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v celoti ob dospetju obveznice, t. j. 9. junija 2015. Amortizacijski načrt obveznice z nominalno vrednostjo 100.000,00 SIT:

Izplačilo obveznosti v SIT Datum dospelosti posamezne obveznosti Št. dni Glavnica Obresti Skupaj

1 9.6.2006 365 4.150,00 4.150,00 2 9.6.2007 365 4.150,00 4.150,00 3 9.6.2008 366 4.156,40 4.156,40 4 9.6.2009 365 4.143,60 4.143,60 5 9.6.2010 365 4.150,00 4.150,00 6 9.6.2011 365 4.150,00 4.150,00 7 9.6.2012 366 4.156,40 4.156,40 8 9.6.2013 365 4.143,60 4.143,60 9 9.6.2014 365 4.150,00 4.150,00

10 9.6.2015 365 100.000,00 4.150,00 104.150,00 SKUPAJ 3.652 100.000,00 41.500,00 141.500,00 Izdajatelj bo izplačeval obveznosti iz obveznic v skladu z amortizacijskim načrtom, razen v primeru obdavčitve obresti, kot je navedeno v točki 4.12.1. prospekta. Izdajatelj bo obveznosti iz obveznic izplačeval na podlagi evidence lastništva v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD na račune evidentiranih imetnikov obveznic oziroma njihovih pooblaščencev na dan dospelosti posamezne obveznosti. Drugačna oblika unovčevanja terjatev iz dospelih obveznosti obveznic je mogoča samo na podlagi izdajateljevega obvestila glede načina unovčevanja obveznosti iz obveznic. Za imetnika obveznic na dan dospelosti posamezne obveznosti iz obveznic se šteje oseba, v katere korist so vknjižene obveznice v centralnem registru pri KDD štiri trgovalne dni pred dnevom dospelosti posamezne obveznosti, oziroma kakor to določajo Pravila Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d., Ljubljana.

15


Ker obveznice niso izdane v materializirani obliki in so vpisane v nematerializirani obliki v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD, mora vsak imetnik obveznice zagotoviti, da je v istem registru vpisan račun, na katerega se nakazujejo sredstva iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic. Podatki in informacije o imetniku obveznic, vpisani v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD, morajo vsebovati vse elemente, ki izdajatelju omogočajo nakazilo sredstev iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic na ustrezno banko in ustrezen račun imetnika obveznice v primeru bančnih računov oziroma na drug ustrezen račun imetnika obveznice. Če imetnik obveznice na dan dospelosti terjatev iz naslova obveznic ne dobi sredstev na svoj račun, mora o tem takoj obvestiti izdajatelja in mu sporočiti podatke o pravilnem računu oziroma druge ustrezne podatke, ki izdajatelju omogočajo nakazilo na račun imetnika obveznice. Sredstva iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic se v primeru nepopolnih podatkov o imetniku, ki izdajatelju ne omogočajo nakazila sredstev iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic na način, določen v skladu s tem prospektom, ali na drug način, ki ga določi izdajatelj v skladu s predpisi, od dne dospelosti obveznice naprej ne obrestujejo. Če dan dospelosti obveznosti iz obveznic ni delovni dan v Republiki Sloveniji, se plačila izvedejo prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem primeru imetniku obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti obveznosti iz obveznic do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni dan, na katerega je v Republiki Sloveniji mogoče izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki ni sobota, nedelja, državni praznik ali drug dela prost dan.

4.8. Donosnost obveznic Donosnost do dospetja obveznice je t.i. notranja stopnja donosa, ki jo je mogoče izračunati z uporabo preglednic ali finančnega računalnika. Ta predstavlja donosnost obveznice na letni ravni in se izračuna na podlagi sledeče formule:

2020

221

)1()1(...

)1()1( letnan

letna

n

letnaletna IGObr

IObr

IObr

IObrPCO

++

++

+++

++

=

pri čemer je: PCO prodajna cena obveznice Obrn izplačilo obresti v obdobju n G glavnica Iletna donosnost do dospetja obveznice na letni ravni; če se množi s 100, je izraženo v odstotkih Donosnost do dospetja obveznice v prvi prodaji je podrobneje navedena v točki 5. prospekta.

4.9. Zastopanje imetnikov obveznic V razmerju do izdajatelja nobena organizacija ne zastopa imetnikov obveznic NLB18.

4.10. Način izdaje obveznic Uprava izdajatelja je, na podlagi pristojnosti iz 28. člena statuta izdajatelja, dne 17. 5. 2005 sprejela sklep o izdaji obveznic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana – NLB18 in dne 2. 6. 2005 sklep o povečanju nominalnega zneska izdaje obveznic NLB18. V skladu z navedenima sklepoma je Uprava izdajatelja dne 5. 7. 2005 sprejela še sklep o določitvi skupne nominalne vrednosti izdaje obveznic NLB18.

16


Prva prodaja obveznic NLB18 je bila opravljena preko nejavne ponudbe v skladu z 2. točko 1. odstavka 18. člena ZTVP-1, to je ponudbe vrednostnih papirjev, ki je namenjena največ 50 vnaprej znanim osebam, ki se zavežejo, da bodo odkupile celotno izdajo. Obveznice so bile izdane v nematerializirani obliki dne 19. 7. 2005 z vpisom na račune imetnikov obveznic pri KDD, v skladu s pravili KDD. V skladu z zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih je zakoniti imetnik nematerializirane obveznice oseba, v korist katere je obveznica vknjižena na računu vrednostnih papirjev, ki se vodi pri KDD.

4.11. Prenos obveznic Po izdaji obveznic so obveznice prosto prenosljive v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi ter pravili poslovanja KDD.

4.12. Obdavčitev

4.12.1. Obdavčitev obresti Obresti od obveznic so sestavni del prihodkov pravnih oseb in s tem tudi osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Ob izplačilu obresti je potrebno odtegniti in plačati davek po odbitku v višini 25 % oziroma po davčni stopnji iz sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja (če to na podlagi posebne vloge odobri davčni organ), če gre za prejemnike (pravne osebe), ki niso rezidenti Slovenije. Davka po odbitku se ne plačuje od obresti, izplačanih državi Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji, Banki Slovenije ter slovenskemu podjetju in nerezidentu Slovenije, ki v Sloveniji posluje preko poslovne enote in je zavezanec za davek od dohodkov, če izplačevalcu sporoči svojo davčno številko. Prav tako se davek ne odtegne ob izplačilu obresti med povezanimi družbami iz držav članic EU, do višine predpisane obrestne mere, ki jo objavlja Ministrstvo za finance, če to odobri davčni organ in so izpolnjeni določeni pogoji. Pogoj je 25 % neposredna udeležba v kapitalu v trajanju najmanj 24 mesecev, da ima prejemnik obresti eno od predpisanih oblik organiziranja, in da je upravičeni lastnik za davčne namene rezident v državi članici EU. Po zakonu o dohodnini so obdavčene obresti od obveznic, ki jih prejemajo fizične osebe. Davka od obresti ne plačujejo rezidenti Slovenije, tj. fizične osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, v kolikor znesek izplačanih obresti znaša do 300.000 tolarjev na letni ravni. Neobdavčen letni znesek obresti velja le za obresti iz obveznic, s katerimi se trguje na borznem trgu v Sloveniji in na priznanih borzah v drugih državah članicah EU. Od 1. julija 2005, ko je stopila v veljavo EU varčevalna direktiva, davka od obresti ne plačujejo tudi fizične osebe, rezidenti držav članic EU ter rezidenti naslednjih ozemelj: Andora, Anguilla, Aruba, Britanski deviški otoki, Guernsey, Jersey, Kajmanski otoki, Lihtenštajn, Montserrat, Nizozemski Antili, Otok Man, Otoki Turks in Caicos, San Marino, Švica. O izplačilu teh obresti izplačevalec letno poroča davčnemu organu, ki bo podatke posredoval davčnim upravam prejemnikov obresti. Plačevanja davka od obresti niso oproščeni nerezidenti iz držav izven EU (z izjemo tistih, z zgoraj naštetih ozemelj). Te osebe plačujejo davek od vseh obresti, ki so izplačane v določenem koledarskem letu. Za te davčne zavezance namreč ne velja neobdavčen letni znesek v višini 300.000 tolarjev.

17


Akontacija dohodnine se med letom ne plačuje, razen v primeru izplačil obresti nerezidentom Slovenije. Davčna stopnja znaša 25 %. Znesek obresti, ki presega neobdavčen letni znesek 300.000 tolarjev, se v obdavčitev vključuje postopno. Tako se v letu 2005 všteva v davčno osnovo le 10 % zneska, ki presega 300.000 tolarjev, v letu 2006 25 %, v letu 2007 40 % ter v letu 2008 75 %. Postopno vključevanje v obdavčitev velja tudi za obresti, ki jih prejemajo nerezidenti Slovenije.

4.12.2. Obdavčitev dobička iz kapitala Dobiček, dosežen s prodajo obveznic, je sestavni del obdavčljivih prihodkov zavezancev za davek od dohodkov pravnih oseb. Po zakonu o dohodnini se eventualni davek od dobička iz kapitala plača le v primerih, ko se prodaja obveznic izvrši pred potekom treh let od dneva njihove pridobitve. Zavezanec za davek so fizične osebe, rezidenti Slovenije. Akontacija dohodnine se izračuna in plača po stopnji 25 %. Davek odmeri davčni organ na podlagi napovedi davčnih zavezancev.

4.12.3. Davčna olajšava po zakonu o dohodnini Osnova za dohodnino se zmanjšuje le za sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih rok vračila je daljši od 12 mesecev. Zmanjšanja osnove za dohodnino za sredstva, vložena v nakup obveznic NLB, po zakonu torej ni možno.

4.12.4. Davek na dodano vrednost V skladu z določbo 4.e točke 1. odstavka 27. člena zakona o DDV so transakcije z vrednostnimi papirji oproščene plačila davka. Obresti od obveznic po zakonu niso predmet obdavčitve ter se zato od njih DDV ne obračunava in ne plačuje.

4.12.5. Odgovornost za davke, odtegnjene pri viru NLB je v skladu z zakonodajo plačnik davčnega odtegljaja ob izplačilu obresti in je odgovorna za plačilo. Druge odgovornosti za davke, odtegnjene pri viru, izdajatelj ne prevzema.

5. POGOJI PONUDBE Obveznice so bile izdane v postopku prve prodaje vrednostnih papirjev preko nejavne ponudbe, kot je navedeno v točki 4.10.

18


V skladu s sklepom o izdaji obveznic so bili kupci večjih količin upravičeni do določenih popustov pri vplačilu. Prodajna cena za vpis in vplačilo do 9.999 apoenov je bila 100,00 % nominalne vrednosti, kar je predstavljalo, glede na nespremenljivo kuponsko obrestno mero obveznice, donosnost do dospetja obveznice v višini 4,15 % na letni ravni, prodajna cena za vpis in vplačilo od 10.000 do 19.999 apoenov je bila 99,50 % nominalne vrednosti (donos do dospetja 4,21 %), prodajna cena za vpis in vplačilo 20.000 in več apoenov pa je znašala 99,00 % nominalne vrednosti (donos do dospetja 4,28 %). V prvi prodaji je obveznice vpisalo in vplačalo 13 kupcev.

6. SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU

6.1. Mesto trgovanja Z obveznicami se bo trgovalo v borzni kotaciji Ljubljanske borze vrednostnih papirjev d.d., Ljubljana. Razen organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki poteka preko Ljubljanske borze, v Sloveniji ni drugega organiziranega trga vrednostnih papirjev, kjer bi se trgovalo z vrednostnimi papirji. Izdajatelj ni sklenil dogovora z nobenim subjektom v zvezi s posredovanjem na sekundarnem trgu in zagotavljanjem likvidnosti obveznic NLB18.

6.2. Borzno posredniške družbe, ki sodelujejo pri uvrstitvi obveznic na organiziran trg Izdajatelj sam organizira, pripravlja in izvaja aktivnosti v zvezi z uvedbo obveznic v organizirano trgovanje.

7. DODATNI PODATKI

7.1. Bonitetne ocene in mednarodne uvrstitve izdajatelja Vodilne svetovne ocenjevalne agencije: FITCH, Moody's in Capital Intelligence so NLB dodelile ocene naložbenega tveganja, ki jo uvrščajo med vodilne po varnosti med evropskimi bankami. Bonitetne ocene izdajatelja trenutno znašajo: Agencija

Ocena dolgoročnih naložb

Ocena kratkoročnih naložb

Ocena finančne moči

Moody’s A2 P-1 C FITCH A- F2 C Capital Intelligence A- A-2 -

Na podlagi navedenih bonitetnih ocen izdajatelja so, skladno z določili Sklepa Banke Slovenije o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati, izpolnjeni pogoji, da banke lahko uvrstijo vrednostne papirje izdajatelja NLB v prvi in drugi razred likvidnostne lestvice, ne glede na načelo preostale dospelosti. V letu 2004 so vse rating agencije potrdile ocene iz leta 2003. Mednarodna bonitetna hiša Fitch Ratings je septembra 2005 potrdila visoko bonitetno oceno kreditnega tveganja za NLB, in sicer: A -

19


(Long-term), F2 (Short-term), 1 (Support), C (Individual). S tem NLB ostaja med najvišje ocenjenimi bankami tako v Sloveniji kot v državah centralne in JV Evrope. Med visoko varne partnerje nas z enakimi dolgoročnimi bonitetnimi ocenami uvrščata tudi mednarodni agenciji Moody's (A2) in Capital Intelligence (A-). Ključni dejavniki bonitetne ocene NLB so, kot navaja agencija Fitch, trdna kvaliteta naložb NLB, stabilno okolje poslovanja in preudarna politika upravljanja s tveganji. Poleg tega vključuje tudi tveganje v povezavi s hitro rastočim poslovanjem v tujini, tako z vidika kreditnega kot operativnega tveganja. Agencija Fitch je hkrati izrazila zadovoljstvo glede izboljšanja finančnega poslovanja NLB v razmerah, ko je obrestna marža še vedno pod pritiski tako močne konkurence kot padajočih obrestnih mer. Negativen vpliv padajoče obrestne marže NLB nadomešča z vstopom na trge JV Evrope in pospešuje rast poslov, ki generirajo neto neobrestne prihodke. Gre za področja (bančno zavarovalništvo, vzajemni skladi, ipd.), kjer banka uspešno sodeluje tudi z bančno-zavarovalno skupino KBC, 34 % lastnikom banke. Varnost in zanesljivost poslovanja NLB dodatno potrjuje z ustrezno likvidnostjo in več kot zadostno kapitalsko ustreznostjo, ki je nujna za aktivnosti povezane z nadaljnjo širitvijo na trge JV Evrope. Agencija Fitch označuje NLB kot največjo slovensko banko z dominantnim tržnim deležem okoli 40 % v Sloveniji, ki preko Skupine NLB na 16 trgih preko 59 članic ponuja celovit izbor bančno-finančnih storitev. Prihodnje gibanje dolgoročne bonitetne ocene NLB ocenjuje "stabilno" (Outlook: Stable). Mednarodne uvrstitve NLB d.d. in priznanja vodilnih tujih finančnih medijev: − Med 10 vodilnimi bankami v Srednji Evropi (The Banker, London, julij 2003):

9. mesto po bilančni vsoti in 7. mesto po kapitalu

− Med 1000 vodilnimi bankami v svetu (The Banker, London, julij 2004): 447. mesto po bilančni vsoti in 437. mesto po kapitalu 348. mesto po realni rasti dobička

− Med nagradami revije The Banker, London, za Najboljše banke sveta je bila NLB izbrana kot zmagovalka Slovenije v letih 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004.

− NLB je prejela nagrado Global Finance Best Domestic Bank Award že osmo leto zapored. − Najboljša banka v Sloveniji 2004 - Euromoney Annual Award for Excellence že osmič zapored.

8. ZAKONITI REVIZORJI

8.1. Firma in naslov izdajateljevih revizorjev Revizor izdajatelja za poslovni leti 2003 in 2004 je bila revizijska družba PricewaterhouseCoopers d.o.o., Parmova cesta 53, 1000 Ljubljana, ki je vpisana v register revizijskih družb pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Na podlagi sklepa skupščine izdajatelja z dne 29. junija 2005 je za revizorja poslovanja za poslovno leto 2005 ponovno imenovana revizijska družba PricewaterhouseCoopres d.o.o., Ljubljana.

9. PODATKI O IZDAJATELJU Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana

20


Nova Ljubljanska banka je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle (poleg klasičnih bančnih in finančnih storitev opravlja tudi posle investicijskega bančništva). Največja delničarja banke sta Republika Slovenija, ki ima v lasti 35,4 % delnic banke, in belgijska bančno zavarovalna družba KBC Bank N.V., Brussels (v nadaljevanju: KBC), ki ima v lasti 34 % delnic NLB. Skupina NLB zavzema položaj največje bančne organizacije v Sloveniji. Tržni delež domačih bank Skupine NLB je na dan 31. 12. 2004 znašal 36,3 % celotne aktive slovenskega bančnega sektorja, 32,5 % posojil nebančnemu sektorju in 37,9 % depozitov nebančnega sektorja. Znotraj Skupine NLB ima matična banka NLB 90-odstotni delež bilančne vsote. NLB je največja banka v Sloveniji, s široko poslovno mrežo. Banka ima vodilni položaj na področju poslovanja s prebivalstvom in poslovanja s podjetji. Skupaj s tremi domačimi bankami iz Skupine NLB posluje s približno 64.000 strankami, ki so podjetja oziroma pravne osebe, in s približno 937.000 individualnimi strankami, ki so fizične osebe. Kreditni portfelj NLB sestavljajo posojila podjetjem, ki predstavljajo 63-odstotni delež vseh posojil, posojila prebivalstvu zavzemajo 34-odstotni delež, preostali delež v višini 3 % pa predstavljajo posojila državi. Skupina NLB Skupino NLB na dan 30. 9. 2005 predstavlja NLB kot vodilna oziroma nadrejena banka v skupini in 60 odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih (t.i. »joint venture«) bank oziroma družb. Članice skupine NLB glede na dejavnost razvrščamo med banke, finančne organizacije in ostale družbe, ki so registrirane doma in v tujini. Strateški cilji Skupine NLB do leta 2007 predvidevajo nadaljnjo širitev Skupine NLB na trgih držav JV Evrope, zadržanje vodilnega tržnega deleža na področju bančništva v Sloveniji in razvoj Skupine NLB v vodilno finančno skupino v regiji.

9.1. Poslovna preteklost in razvoj izdajatelja Izdajatelj je bil ustanovljen leta 1994 na podlagi Ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS 45/1-94, v nadaljevanju: ustavni zakon). V skladu z omenjenim zakonom je izdajatelj prevzel poslovanje, premoženje in obveznosti Ljubljanske banke d.d., Ljubljana v obsegu, določenem s tem ustavnim zakonom. Med drugim je v skladu z ustavnim zakonom Ljubljanska banka d.d., Ljubljana obdržala: • celotne potencialne obveznosti iz naslova solidarne odgovornosti po Novem finančnem

sporazumu (NFS) in druge potencialne obveznosti iz razmerij do Narodne banke Jugoslavije (NBJ) in nekdanje SFRJ za tisti del, za katerega so dolžniki v drugih republikah nekdanje SFRJ,

• ustrezni del potencialnih terjatev iz teh naslovov, • celotne obveznosti za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, za katere

Republika Slovenija ni prevzela jamstva po 19. členu tega ustavnega zakona, • obveznosti do NBJ in tiste obveznosti do tujih upnikov, za katere je dala jamstvo nekdanja SFRJ,

sredstva pa so porabili končni koristniki iz drugih republik nekdanje SFRJ, • odnose do podružnic in hčera Ljubljanske banke d.d., Ljubljana s sedeži v drugih republikah na

ozemlju nekdanje SFRJ, in s tem ustrezen delež terjatev do NBJ iz naslova deviznih hranilnih vlog.

V skladu z 22.č členom ustavnega zakona je bil ustanovitelj izdajatelja Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic. Izdajatelj je imel v skladu z 22.č členom ustavnega zakona status banke v sanaciji.

21


Dne 16. julija 1997 je bila zaključena sanacija NLB d.d., imenovana sta bila nadzorni svet banke in uprava banke.

22


Pomembni mejniki v razvoju izdajatelja od 1994 do 2004 so navedeni v nadaljevanju: 1994 Državni zbor Republike Slovenije sprejme odločitev o ustanovitvi Nove Ljubljanske banke

d.d., Ljubljana dne 27. julija 1994. za upravljanje investicijskih skladov LB Maksimo in

postane soustanoviteljica družbe za opravljanje poslov izvoznega faktoringa LB Factors. 1995 S pripojitvijo E-Banke Maribor začne poslovati podružnica NLB v Mariboru. NLB odpre

predstavništva v Celju, Kopru in Novi Gorici. Ustanovi tudi subsidiarno družbo LB Consulting Praha, s.r.o., ki je registrirana za finančno svetovanje in storitve faktoringa in forfetiranja.

1996 K NLB se pripoji LB-Posavska banka Krško, ki postane podružnica z 12 poslovalnicami.

Predstavništvi NLB v Celju in Novi Gorici se preoblikujeta v podružnici, banka odpre novi poslovalnici v Slovenski Bistrici in Ajdovščini.

1997 16. julija 1997 se uradno konča sanacija NLB, imenovana sta nadzorni svet in uprava

banke. Vodilne svetovne rating agencije: FITCH IBCA, Standard & Poor's, Moody's, Thomson Financial BankWatch in Capital Intelligence podelijo NLB bonitetne ocene, ki so med najvišjimi ocenami za banke v srednji in vzhodni Evropi. NLB odpre podružnici Kranj in Novo mesto ter enote v Luciji, Ormožu, Račah in Žalcu. Banka postane solastnica novo ustanovljene družbe za računalniško podporo bankomatskega omrežja in kreditno plačilnih kartic Bankart. Pet slovenskih bank, v katerih je NLB lastnica 40 odstotkov kapitala, se pridruži Skupini NLB. Te banke so: Koroška banka, Pomurska banka, Banka Velenje, Banka Zasavje in Banka Domžale.

1998 28. junija 1998 se prvič po uspešno končani sanaciji Nove Ljubljanske banke na letni

skupščini sestanejo njeni lastniki in sprejmejo sklep o izplačilu dividend. NLB odpre novi poslovalnici v Slovenskih Konjicah in Celju ter prvi dve poslovalnici v večjih trgovskih središčih, t.i. bančni trgovini, in sicer na Ptuju in v Mariboru. Bonitetne ocene NLB za poslovanje v obdobju 1998/1999 so najvišje med ocenami bank v srednji in vzhodni Evropi. NLB pridobi neposredni večinski delež v Banki Velenje (59,88%) in posredni večinski delež v Pomurski banki (50,05%).

1999 NLB odpre novi bančni trgovini v Ljubljani in Novi Gorici, podružnica NLB v Italiji se preseli

iz Milana v Trst. Banka podpiše pogodbo o strateškem partnerstvu z Banko Celje in z Dolenjsko banko. Novembra 1999 Central European, revija znane londonske založniške hiše Euromoney Institutional Investor za področje srednje Evrope, izbere NLB za slovensko banko desetletja.

2000 Svetovni rating agenciji Capital Intelligence in Moody's izboljšata oceni dolgoročnega

naložbenega tveganja NLB, Standard & Poor's in Thomson Financial BankWatch pa potrdita svoji dotedanji oceni banke. NLB spada tako med najbolj zanesljive banke v srednji in vzhodni Evropi.

na Bledu, v Idriji in v Ljubljani ter predstavništvo v Skopju. Zavarovalnica Triglav in NLB ustanovita Skupno pokojninsko družbo. NLB sklene strateško partnerstvo s Tutunsko banko, Skopje. S kapitalsko naložbo Banke Domžale v Commercebank, Sarajevo se slednja pridruži Skupini NLB. Julija 2000 prejme NLB že četrto leto zapored priznanje za odličnost - Euromoney Annual Award for Excellence. Septembra 2000 izbere NLB za »Banko leta 2000« v Sloveniji revija The Banker londonske založbe Financial Times.

2001 Rating agencija Fitch IBCA izboljša oceno dolgoročnega naložbenega tveganja NLB z

BBB+ na A-. Dne 31. maja 2001 sprejme vlada Republike Slovenije Program privatizacije NLB.

NLB ustanovi subsidiarno družbo

NLB uvede prenovljeno celostno grafično podobo.

NLB odpre nove poslovalnice

23


Oktobra 2001 se z vpisom v sodni register zaključi proces združevanja treh kapitalsko povezanih bank: Banke Velenje, Dolenjske banke in Pomurske banke z NLB v enovito banko, kar se odraža v povečanju tržnega deleža in bistveni razširitvi domače poslovne mreže NLB. Banka odpre predstavništvi v Beogradu in v Varšavi. NLB prejme že peto leto zapored priznanje za odličnost – Euromoney Annual Award for Excellence in postane drugič »Banka leta v Sloveniji« – Slovenian Bank of the Year po izboru revije The Banker, londonske založbe Financial Times. Oktobra 2001 prejme NLB mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001/TicklT.

2002 V septembru 2002 je bila uspešno zaključena prva faza privatizacije s prodajo 34-

odstotnega deleža države belgijski bančno-zavarovalniški skupini KBC in 5-odstotnega deleža Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Na področju poslovanja je NLB kljub povečani konkurenci s strani tujih bank na našem trgu ohranila vodilni položaj v Sloveniji. Banke trenutno tvorijo 95 odstotkov celotne bilančne vsote Skupine NLB. Hkrati so v Skupini NLB postavljeni temelji za razvoj novih področij delovanja, ki bodo dopolnjevali osnovno bančno dejavnost. NLB tako vstopa na področje bančnega zavarovalništva, medtem ko ostale strateške aktivnosti, kot so lizing, faktoring in forfetiranje povečujejo ustvarjen prihodek iz poslovanja.

z razvojem racionalizaciaje poslovanja in tehnološke podpore v obliki IT projekta, imenovanega SIGMA. Številne nove operacije so bile v letu 2002 že prenesene na novo, enotno platformo. Proces se bo nadaljeval tudi v letu 2003. Poleg tega je NLB razvila dodatno tržno pot: mobilno bančništvo.

2003 Leto 2003 se bo zabeležilo kot leto pomembnih izboljšanj ocen kreditne sposobnosti NLB.

Dve najuglednejši mednarodni agenciji za podeljevanje bonitet bankam in podjetjem sta namreč povišale bonitetno oceno banke, Moody's je zvišal rating oceno banke na A2 iz Baa2 in oceno finančne moči (FSR) iz C- na C, kar predstavlja pomembno tristopenjsko izboljšanje in uvršča NLB v najmočnejšo skupino bank mednarodnega ratinga. Standard & Poor's je izboljšal rating na BBB iz BBB -. Agenciji Fitch in Capital Intelligence sta ohranili oceno kreditne sposobnosti NLB na višini A -.

v Sloveniji. V letu 2003 je banka razširila svojo paleto storitev z ustanovitvijo bančno-zavarovalne družbe NLB Vita, kot »joint venture« s KBC. S tem si je Skupina NLB zagotovila vpetost v sodobne trende pri razvoju storitev, ki niso klasično bančni. Uspešen začetek trženja storitev potrjuje 4-odstotni tržni delež na področju življenjskega zavarovanja, dosežen v prvih šestih mesecih poslovanja. NLB ob tem nadaljuje s širitvijo poslovanja na trge, kjer ima primerjalne prednosti in poslovne izkušnje, posebej na trge JV Evrope. V letu 2003 se je Skupina NLB v tujini povečala za Montenegrobanko, Prvo Preduzetničko banko, kasneje preimenovano v LHB Bank, Beograd, ter novoustanovljeno banko West East Bank v Bolgariji, ki ima status pridružene banke. Ostale novoustanovljene članice Skupine LB InterFinanz Beograd, LB Leasing Beograd in CBS Invest Sarajevo so usmerjena na rast poslov forfetiranja, lizinga in upravljanja z nepremičninami.

2004 V začetku leta 2004 se je zgodila pomembna sprememba znotraj Uprave NLB. Dolgoletni

predsednik Uprave NLB, Marko Voljč, je odstopil s položaja predsednika in prevzel nov položaj v KBC banki. Po skrbni izbiri je bil za novega predsednika Uprave NLB imenovan Marjan Kramar s petletnim mandatom in je položaj predsednika prevzel s 1. februarjem 2004. Marjan Kramar ima dolgoletne izkušnje na področju finančnega upravljanja in visok ugled v finančni javnosti. V začetku leta 2004 je bila ustanovljena družba NLB Skladi, ki opravlja storitev upravljanja premoženja in je v 100-odstotni lasti NLB.

NLB je v letu 2002 nadaljevala

NLB ostaja univerzalna banka z vodilno vlogo

9.1.1. Pravno in poslovno ime izdajatelja Firma: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Skrajšana firma: NLB d.d.

24


9.1.2. Kraj registracije izdajatelja in številka registracije Enotna identifikacijska številka: 5860571 Številka vpisa v sodni register: 1/25578/00 Kraj registracije: Ljubljana Šifra osnovne dejavnosti: J/65.121 – Finančno posredništvo/Dejavnost bank

9.1.3. Datum vpisa v register Datum registracije: 27. julij 1994 Trajanje izdajatelja: Za nedoločen čas

9.1.4. Glavni sedež in pravna oblika izdajatelja Sedež: Ljubljana Naslov: Trg republike 2, 1520 Ljubljana Telefonska številka: 01/ 425 01 55 Pravna oblika poslovanja: Delniška družba Država vpisa v register: Republika Slovenija Zakonodaja po kateri posluje: Izdajatelj posluje v skladu s slovensko zakonodajo

9.1.5. Najnovejši dogodki izdajatelja Izdajatelj meni, da poleg dejstev, navedenih prospektu, ni drugih pomembnejših dejstev o njegovem poslovanju, dejavnosti in finančnem položaju, ki bi v bistvenem obsegu vplivali na oceno izdajateljeve plačilne sposobnosti ali solventnosti.

9.1.5.1. Investiranje in dezinvestiranje kapitalskih naložb izdajatelja v letu 2005 V letu 2005 se nadaljujejo aktivnosti za povečanje deleža v kapitalu treh odvisnih bank bančne skupine NLB v Sloveniji ter v Banki Celje d.d., Celje. NLB je dne 1. 1. 2005 postala lastnica 55 % poslovnega deleža v družbi LB Leasing Koper d.o.o. (lastniki preostalih 45 % so tri slovenske banke – članice Skupine NLB, in sicer Banka Domžale d.d. – 21 %, Koroška banka d.d. – 16 %, Banka Zasavje d.d. – 8 %). Aktivnosti v zvezi s predvidenimi spremembami v lastništvu leasing družb se bodo nadaljevale v prvem kvartalu 2006, ko bo lastništvo odvisne družbe LBIS d.o.o.e.l., Skopje, ki je v 100 % lasti LB InterFinanz AG, Zurich prešlo v neposredno lastništvo NLB, kot tudi 55 % poslovnega deleža družbe Feniks d.o.o., Murska Sobota (lastniki preostalih 45 % bodo tri slovenske banke – članice Skupine NLB, in sicer Banka Domžale d.d. – 21 %, Koroška banka d.d. – 16 %, Banka Zasavje d.d. – 8 %). Povečal se je delež NLB v Tutunski banki a.d., Skopje v kapitalu na 17,29 % in v glasovalnih pravicah na 43,01 %. V Makedoniji je Skupina NLB dobila dovoljenje za ustanovitev pokojninske družbe in licenco za upravljanje s pokojninskimi skladi. Tako so Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana in NLB v sodelovanju s Tutunsko banko a.d., Skopje pričele postopek za ustanovitev družbe Nov penziski fond a.d., Skopje, ki je bila registrirana 17. 5. 2005 in je pričela s poslovanjem 20. 9. 2005.

25


NLB je uspešno zaključila nakup Euromarket banke a.d., Podgorica (v nadaljevanju: EMB). Tako je bila dne 22. 3. 2005 podpisana kupoprodajna pogodba z delničarji EMB za nakup 11.200 navadnih delnic (80,29 % v kapitalu banke in glasovalnih pravicah), dne 15. 4. 2005 pa je NLB na podlagi plačane kupnine pridobila lastništvo. Nadaljujejo se aktivnosti v zvezi z nadaljnjo širitvijo Skupine NLB na trge JV Evrope. V skladu s ciljem doseči pomemben tržni delež v Črni gori ter Bosni in Hercegovini se bodo izvršile aktivnosti, kot so opisane v nadaljevanju (točka 11.1.). V letu 2005 potekajo tudi aktivnosti v skladu s programom dezinvestiranja nestrateških kapitalskih naložb izdajatelja.

10. PREGLED POSLOVANJA

10.1. Glavna področja dejavnosti Izdajatelj je univerzalna banka. V skladu z 2. členom statuta je NLB ustanovljena z namenom opravljanja bančnih in drugih finančnih storitev, za katere je pridobila predpisano dovoljenje Banke Slovenije, kot tudi vseh drugih poslov, ki jih lahko opravlja banka v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi. Izdajatelj lahko v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi opravlja posle v Republiki Sloveniji in v tujini. Dejavnosti izdajatelja so: a) bančne storitve:

− sprejemanje depozitov od fizičnih in pravnih oseb, − dajanje kreditov iz sredstev, zbranih z depoziti, za svoj račun, − storitve, za katere drug zakon določa, da jih smejo opravljati samo banke,

b) finančne storitve:

− kreditiranje vključno s potrošniškimi posojili, hipotekarnimi posojili in financiranjem komercialnih poslov,

− opravljanje storitev plačilnega prometa, − izdajanje garancij in drugih jamstev, − trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, − izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov, − storitve v zvezi z vrednostnimi papirji po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, − trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, − factoring, − zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb, − posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, − posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov, − finančni zakup (leasing), − upravljanje pokojninskih oziroma investicijskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske

oziroma investicijske sklade, − oddajanje sefov, − izdajanje elektronskega denarja, − opravljanje skrbniških storitev,

c) pomožne bančne storitve:

− finančno, davčno in drugo poslovno svetovanje, − posli upravljanja z nepremičninami,

26


− upravljanje in vodenje sistema za obdelavo podatkov, − svetovanje, razvoj in oskrba z računalniškimi storitvami, − dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami, − obdelava podatkov, − hramba dragocenih predmetov, − izobraževalna dejavnost, − prevoz gotovine in drugih dragocenih predmetov, − storitve razvoja bančnih storitev, − trgovanje s tehnološkimi rešitvami (know how), − trgovanje z zlatom, − pravno svetovanje, − druge poslovne dejavnosti.

Kapitalsko povezane družbe NLB d.d. ponujajo posamezne finančne in pomožne bančne storitve, kot so finančni zakup (leasing), odkup terjatev po sistemu factoringa, upravljanje investicijskih skladov, finančno svetovanje, zavarovalniške storitve in posle upravljanja z nepremičninami.

10.1.1. Opis glavnih dejavnosti izdajatelja Poslovanje s prebivalstvom NLB je univerzalna banka z vodilnim položajem na področju poslovanja s prebivalstvom. Samo v Sloveniji posluje s Skupino NLB preko 900.000 individualnih strank, od tega približno 810.000 z NLB. Banka nudi posameznim strankam preko različnih tržnih poti približno 148 storitev in produktov iz naslova kartičnega poslovanja, vezanih depozitov, sodobnih programov varčevanja, dolgoročnih in kratkoročnih posojil, trgovanja z vrednostnimi papirji in finančnega svetovanja. Poslovna mreža, ki je največja v Sloveniji, nudi storitve tudi malim in srednje velikim podjetjem in zasebnikom. Pomembni dosežki (v letu 2004):

• poslovna mreža NLB vključuje 155 poslovalnic, skupaj z bankami v Skupini NLB v Sloveniji pa 223,

• več kot 200.000 uporabnikov sodobnih tržnih poti, • portal mesečno 500.000-krat obišče več kot 300.000 različnih obiskovalcev, ki izvedejo do

150.000 informativnih izračunov, • s POS-terminali NLB je opremljenih več kot 10.000 prodajnih mest, • število uporabnikov zlatega računa se je podvojilo, med občani ima 4,2-odstotni delež, • 37-odstotno povečanje zneska novo odobrenih posojil, • nova ponudba storitev privatnega bančništva.

Skupina NLB dosega na tem področju pomemben tržni delež in si bo, skladno z zastavljeno strategijo razvoja, prizadevala tudi v prihodnje ohraniti obstoječo bazo strank ter doseči še večjo penetracijo bančnih produktov. Največ pozornosti je potrebno nameniti uvedbi storitev, ki vključujejo naložbe v pokojninske, zavarovalne in investicijske sklade (npr. borzno posredništvo in upravljanje s premoženjem). Plačilne kartice predstavljajo zelo privlačen segment storitev, prav tako dolgoročna posojila in hipoteke. Osebno in privatno bančništvo Osebno bančništvo je namenjeno zahtevnejšim in premožnejšim strankam. Prek osebnega bančnika imajo stranke preprost in učinkovit dostop do celotnega spleta storitev. Posebej usposobljeni osebni bančniki za stranke urejajo bančne posle ter jim na visoki strokovni ravni svetujejo pri opravljanju zahtevnejših bančnih storitev. Privatno bančništvo je namenjeno najzahtevnejšim in najpremožnejšim strankam. Ta prvovrstna ponudba poleg redne bančne ponudbe vključuje celostno obravnavo strank, kakovostno upravljanje celotnega premoženja, davčno in nepremičninsko svetovanje ter načrtovanje finančne prihodnosti v skladu s potrebami in željami posamezne stranke.

27


Navzkrižno trženje Tudi pri prebivalstvu se vse bolj uveljavlja celovita obravnava strank in navzkrižno trženje storitev Skupine NLB. To kažejo tudi kazalci navzkrižne prodaje. Največ storitev uporabljajo segmenti strank, ki jim banka posveča posebno pozornost, v zasebnem bančništvu v povprečju 7,8 in v osebnem 5,1. Celovit finančni nasvet V letu 2004 je Skupina NLB strankam ponudila nove storitve in razvila pakete, v katerih je povezala storitve skladov, zavarovanj in posojil. Konec leta je pričela z izvajanjem ponudbe 'Vse na enem mestu' in strankam poleg široke palete varčevalno-naložbenih možnosti, ob upoštevanju njihovega odnosa do tveganja, finančnih ciljev in želja, ponudila nasvete o celoviti naložbi prihrankov. Uvedena so bili evrska devizna posojila za nepremičnine in osebne namene. Povečuje se tudi število 'mini-kreditov', ki jih je banka uvedla konec leta 2003 in jih lahko stranke pri trgovcih dobijo takoj. Spremembe varčevalnih navad in ponudba novih finančnih instrumentov niso v večji meri posegle v depozite, saj se je stanje depozitov prebivalstva kljub prodaji zavarovanj in vzajemnih skladov povečalo za 5,7 odstotkov. Kartično poslovanje Stranke se v vse večji meri odločajo za poslovanje s plačilnimi karticami z odloženim plačilom. V preteklem letu se je najbolj povečalo poslovanje z zlatimi karticami MasterCard. Njihovo število je v primerjavi z letom 2003 večje za 66 odstotkov, obseg prometa pa za 35 odstotkov. V NLB sta deleža domačih in licenčnih kartic približno enaka. V mrežo NLB je bilo vključenih 1.322 novih prodajnih mest s POS-terminali. Promet se je v primerjavi z letom 2003 povečal za 35 odstotkov. Več kot 70 odstotkov prodajnih mest zagotavlja varen vnos osebnih identifikacijskih številk (PIN-koda) ob plačilu z debetnimi karticami. Tržni delež vseh izdanih aktivnih kartic Skupine NLB znaša 41 odstotkov. Poti do banke NLB je v letu 2004 nadaljevala z optimizacijo in prenovo poslovalnic. Najbolj obiskana poslovalnica je Portal NLB. Vsebinsko jo banka sproti dopolnjuje z informacijami o Skupini NLB in o ponudbi NLB. Stranke vse bolj poslujejo z banko tudi po sodobnih tržnih poteh:

• telefonskih, ki vključujejo Teledom, Mobo NLB, SMS in avtomatski odzivnik, • spletni poslovalnici Klik NLBin • samopostrežnih – bančni avtomati, menjalni avtomati in Tolimat za najmlajše.

Skupina NLB ima nameščenih 659 bančnih avtomatov, kar pomeni 48-odstotni tržni delež v Sloveniji. V letu 2004 se je za več kot polovico povečalo število uporabnikov Mobe NLB, za več kot 30 odstotkov število uporabnikov Klika NLB, za več kot 6 odstotkov pa število uporabnikov Teledoma, ki ga uporabljajo samo stranke NLB. Z novimi uporabniki se je v strukturi uporabnikov sodobnih tržnih poti povečal delež uporabnikov Mobe NLB in Klika NLB. Nove lastnosti sodobnih tržnih poti Obstoječim lastnostim spletne poslovalnice Klik NLB in telefonske banke Teledom je banka v letu 2004 dodala nove lastnosti, ki strankam omogočajo še hitrejše in enostavnejše finančno poslovanje. Uporabniki spletne poslovalnice Klik NLB lahko spremljajo promet in stanje večjega dela svojega poslovanja, prikaz stanja vezanih depozitov ter osebnih posojil. Potrdilo kvalificiranega digitalnega overitelja AC NLB zagotavlja uporabnikom Klika NLB najvišjo možno stopnjo varnosti poslovanja prek interneta. NLB je edina banka, ki je uporabnikom Klika NLB z omenjenim potrdilom omogočila, da so v letu 2004 lahko prvič oddali napoved za odmero dohodnine po elektronski poti.

28


Tržni deleži (prebivalstvo) Leto 2003 Leto 2004 Transakcijski računi

• Osebni računi

33.7% 35.3%

33.5% 34.2%

Posojila

• Vse stranke • Podjetja • Občani • Zasebniki

30.7% 30.5% 31.1% 22.9%

29.3% 28.6% 28.9% 24.1%

Depoziti

• Vse stranke • Podjetja • Občani • Zasebniki

34.0% 35.5% 36.7% 39.8%

33.7% 29.2% 35.5% 40.3%

Izdane kartice

• Osebne kartice • Poslovne kartice • Domače kartice • Licenčne kartice

37.3% 32.7% 4.3%

24.9% 34.1%

34.5% 31.6% 4.4%

23.2% 34.1%

Bankomati 44.0% 42.1%

• Poslovni računi

• Vse kartice

Poslovanje s podjetji Organizacijske spremembe, ki so bile v preteklih letih opravljene na področju poslovanja s podjetji, so pripomogle k temu, da ima danes banka dobro razvit skrbniški sistem za komitente. Ta ji omogoča celovito obravnavo komitentov in oblikovanje ponudb, prilagojenih njihovim potrebam , s poudarkom na kakovosti storitev. Banka intenzivno širi sodelovanje z družbami iz Skupine NLB in ustvarja sinergijo znotraj Skupine NLB, z usmerjanjem potencialnih strank v skladu z njihovimi željami. Stranke so tako seznanjene z vsemi finančnimi storitvami, ki jih nudijo članice Skupine NLB. Pomembni dosežki (v letu 2004):

• dejavna podpora slovenskim podjetjem pri prodoru na trge JV Evrope, • glavna vloga pri posredovanju nepovratnih sredstev EU, • 39-odstotni tržni delež pri poslovnih računih malih in srednjih podjetij v Sloveniji, • več kot 26.000 strank, ki uporabljajo Proklik NLB.

Poslovanje z velikimi podjetji V bančnem prostoru je leto 2004 zaznamovala povečana konkurenca predvsem tujih bank, tako da se je nadaljeval trend zniževanja aktivnih obrestnih mer s ciljem pridobivanja čim višjega tržnega deleža. Kljub izredno močni konkurenci je na področju poslovanja z velikimi podjetji banki uspelo ohranjati stabilen portfelj podjetij, kar kaže na prilagodljivost na spremenjene razmere. Ta se je pokazala predvsem v vedno večjemu posluhu za potrebe strank ter proaktivnem trženju bančnih in celovitih finančnih storitev, s ciljem ponuditi največjim in najboljšim podjetjem slovenskega gospodarstva celotno paleto rešitev, ki jih potrebujejo pri poslovanju, seveda pod konkurenčnimi pogoji. Pestra ponudba zajema storitve svetovanja, priprave in izvedbe posameznih poslov, ki vključujejo vrsto storitev od običajnega kreditiranja, organizacije sindiciranih posojil in projektnega financiranja do kompleksnejših storitev, ki jih banka nudi v povezavi z drugimi organizacijskimi deli (npr. financiranje prevzemov in izdaje vrednostnih papirjev). Izrazitejša investicijska vlaganja podjetij in s tem večje povpraševanje po dolgoročnih virih sredstev so se pokazala v hitrejši rasti dolgoročnih posojil gospodarstvu. Podobno kot v letu 2003 so podjetja

29


povpraševala predvsem po deviznih posojilih, kar je vplivalo na spremembo valutne strukture posojil. To kaže na dejstvo, da je v miselnosti slovenskega gospodarstva evro že sprejet, hkrati pa je to tudi izraz razkoraka med tolarskimi in deviznimi obrestnimi merami. Večji projekti, pri katerih je banka sodelovala, so s področja trgovine, živilsko predelovalne industrije, turizma, gradbeništva in telekomunikacij, kjer se - predvsem pri slednjih - v prihodnosti pričakuje poglobljeno sodelovanje. Precej je bilo tudi primerov financiranja dejavnosti lizinga in financiranja odkupa delnic. V skladu s strategijo je bila NLB prek članic Skupine dejavna tudi pri podpori slovenskim podjetjem, ki prodirajo na tuje trge. Uspešno je bilo predvsem sodelovanje v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni Gori ter Makedoniji, kjer je bilo izvedenih več pomembnih projektov izgradnje turističnih zmogljivosti in trgovskih središč. Ti projekti uživajo veliko podporo s strani domačega prebivalstva, s čimer se vloga in ugled Skupine NLB v očeh javnosti še nadalje krepi. Na področju razvoja finančnih storitev z višjo dodano vrednostjo je področje poslovanja z velikimi podjetji pripomoglo s pospešenim navzkrižnim trženjem storitev celotne Skupine NLB in produkta 'cash management' - upravljanje denarnih sredstev. S takim pristopom banka izkorišča možne sinergije znotraj Skupine NLB, kar je tudi primerjalna prednost pred drugimi udeleženci na finančnih trgih, tako v Sloveniji kot na širšem območju. Z vključitvijo Slovenije v EU je bilo našim podjetjem omogočeno pridobivanje nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov. Zato se je Skupina NLB dejavno vključila tudi v črpanje sredstev iz proračuna EU, s ciljem, da se uveljavi kot vodilna slovenska oziroma regijska finančna ustanova na področju posredovanja nepovratnih sredstev EU. V okviru svetovalnih storitev banka ponuja vodenje skozi postopke prijave na razpis in povračila sredstev ter izdelavo mnenj o ekonomski upravičenosti projektov. V naslednjih letih se do prevzema evra na področju poslovanja z velikimi podjetji pričakujejo podobni trendi, predvsem v smeri približevanja slovenskih obrestnih mer evrsko-tržnim. Vedno bolj izrazito tržno obnašanje tako domačih kot tujih podjetij bo povečevalo tudi konkurenčnost celotnega gospodarstva, ob tem pa se bo vloga Skupine NLB na področju podpore slovenskemu gospodarstvu in širše še okrepila. Poslovanje s segmentom malih in srednjih podjetij (SME) Vrednost posojil malemu gospodarstvu in samostojnim podjetnikom se je v letu 2004 povečala za več kot 44 odstotkov. Rast deviznih posojil je bila bistveno višja od tolarskih. Na področju kreditiranja je banka kot pomembno novost uvedla posebno ponudbo dolgoročnih deviznih posojil iz sredstev kreditne linije Evropske investicijske banke. Posojila imajo ugodno obrestno mero in daljšo ročnost, namenjena pa so podjetjem ter zasebnikom. Ponudba je bila razširjena tudi z dolgoročnimi tolarskimi posojili, vezanimi na medbančno obrestno mero SITIBOR, ki temelji na obrestnih merah za depozite in je po lastnostih podobna devizni ponudbi. Proklik NLB Na področju elektronskega poslovanja je banka v letu 2004, skupaj z zunanjim poslovnim partnerjem, uporabnikom Proklika NLB omogočila zamenjavo pametnih kartic z razširjenimi lastnostmi po ugodni ceni. Kartica Ena poleg poslovanja z elektronsko banko omogoča tudi elektronsko poslovanje z eUpravo, Dursom, Intrastatom, Ajpesom in eDavki. Proklik NLB je nadgrajen s storitvami upravljanja denarnih sredstev, kar omogoča matičnim podjetjem samostojno upravljanje sredstev na poslovnih računih povezanih podjetij. Finančni trgi Pomembni dosežki (v letu 2004):

30


• financiranje gradnje avtocest v Republiki Sloveniji z izdajo obveznic v vrednosti 13,4 milijard tolarjev,

• sodelovanje pri izvedbi osmih prevzemov s tržno kapitalizacijo 36 milijard tolarjev, • povprečna vrednost premoženja strank v upravljanju večja za 86 odstotkov, • višji pridruženi vodilni menedžer pri izdaji evroobveznic, • sklenjen kompleksen swap (Ratchet Callable Swap.)

Organizacija in izvedba izdaj podjetniških obveznic Banka je v letu 2004 organizirala in izvedla dve večji izdaji podjetniških obveznic na slovenskem trgu kapitala. Z namenom financiranja gradnje avtocest v Republiki Sloveniji je organizirala in izvedla izdajo 20-letnih obveznic z nominalno vrednostjo 13,4 milijarde tolarjev. V okviru druge izdaje podjetniških obveznic je banka za tekoče financiranje poslovanja ter refinanciranje obstoječih posojil podjetja s trgovsko dejavnostjo organizirala izdajo obveznic v skupni nominalni vrednosti 36,5 milijonov evrov. Obe obveznici je banka prodala prek prve prodaje z obveznostjo odkupa obveznic in tako izdajatelju jamčila za uspešnost izdaje, oziroma sama prevzela tveganje prodaje obveznic na trgu. Po zaključeni izdaji je banka izpeljala vse dejavnosti za uvrstitev obveznic na organizirani trg Ljubljanske borze. Izdaja obveznic NLB Z namenom izboljšanja strukture sredstev in uravnavanja ročnosti aktive in pasive ter z vidika stalne prisotnosti na primarnem trgu obveznic v Sloveniji od leta 2000 dalje je NLB v letu 2004 izdala dve seriji obveznic NLB15 in NLB16 v skupni nominalni vrednosti 20,8 milijarde tolarjev. Obveznice so bile izdane v nejavni ponudbi in so vključene na organizirani trg Ljubljanske borze. V letu 2005 je NLB z namenom zmanjševanja obrestnih razmikov v tolarjih ter usklajevanja ročnosti aktive in pasive banke izdala tri serije obveznic NLB17, NLB18 in NLB19 v skupni nominalni vrednosti 35,2 milijarde SIT. Obveznice so bile izdane v nejavni ponudbi. Z obveznicami NLB17 se trguje v borzni kotaciji na Ljubljanski borzi. Izdaja obveznic NLB v tujini V letu 2004 gre predvsem izpostaviti vlogo banke pri izdaji evroobveznic, izdanih v tolarjih, kjer je v sodelovanju s KBC odigrala zelo pomembno vlogo tako z dohodkovnega vidika kot z vidika prepoznavnosti na evropskem trgu obveznic. Banka je kot višji pridruženi vodilni menedžer sodelovala v sindikatu organizatorjev štirih evroobveznic v tolarjih (izdajatelji HSH Nordbank, Nemčija, LB Sachsen Europe, Irska, (2 izdaji) ter LB Baden Württemberg, Nemčija). Konec avgusta 2005 je NLB izdala inovativni instrument v obliki obveznic v skupnem nominalnem znesku 130 milijonov EUR (Perpetual Floating Rate Tier One Step-Up Notes). Obveznice so vključene v kotacijo (Euro MTF Market) na borzi v Luksemburgu. Borznoposredniško poslovanje Slovenski borzni indeks SBI20 je v letu 2004 dosegel 25-odstotno rast, kar je posledica nadaljnje rasti vlaganja domačih vlagateljev v vrednostne papirje ter vzajemne sklade. Vlagatelji se še naprej soočajo z nizkimi donosi na bančnih vlogah, kar je posledica nizkih obrestnih mer, in iščejo alternativo konzervativnemu varčevanju. NLB je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ustvarila za 127 milijard tolarjev prometa. S tem je dosegla prepričljivo prvo mesto med udeleženci trgovanja na borzi. NLB v letu 2005 pričakuje umirjeno rast slovenskega kapitalskega trga in povečano zanimanje vlagateljev za tuje vrednostne papirje. V ta namen bo svojim strankam ponudila vlaganje na kapitalskih trgih bivše Jugoslavije in na novo nastajajočih kapitalskih trgih JV Evrope. Upravljanje premoženja V letu 2004 je NLB s prodajo tipskih portfeljev prek poslovne mreže ob hkratni rasti vrednosti delniških in obvezniških portfeljev dosegla visoko rast sredstev v upravljanju in povečala neto prihodke iz tega naslova za 52 odstotkov.

31


Neto vplačila strank so znašala 7,1 milijarde tolarjev, kar je odličen dosežek glede na dejstvo, da je bil prag za sklenitev pogodbe o gospodarjenju s sredstvi dvignjen z 10 na 30 milijonov tolarjev. Posledično sta se izboljšala tako stroškovna učinkovitost storitve za stranke kot tudi donosnost storitve za banko. Skrbniške storitve Rast premoženja v skrbništvu je zelo dober kazalec, da zanimanje za tovrstne storitve narašča tako z vidika vlaganja rezidentov na tujih kapitalskih trgih kot z vidika povečevanja naložb nerezidentov na domačem trgu. Načrtovani neto prihodki so bili za segment poslovanja obstoječih skrbniških storitev zaradi naraščanja provizij zunanjih klirinško depozitarnih ustanov preseženi kljub zaostrenim razmeram. Načrtovani prihodki so izostali le na področju storitev za investicijske sklade, kjer pričakujemo doseganje prihodkov v letu 2005. Do zamika je prišlo predvsem zaradi številnih sprememb v zakonodaji, ki so pomembneje vplivale na zaključek projekta uvajanja nove storitve. V drugi polovici leta 2004 je banka uspešno začela izvajati skrbniške storitve za prve investicijske sklade v skrbništvu, kar je omogočilo preverjanje delovanja tehnologije v skladu s projektom pripravljenih poslovnih procesov v praksi. Redno izvajanje skrbniških storitev za prve investicijske sklade je pokazalo pozitivne učinke tudi za družbe za upravljanje, kjer se bodo dejanski prihranki zaradi sinergičnih učinkov pokazali v letu 2005. Strateška usmeritev na področju storitev za investicijske sklade bo širitev skrbniških storitev za vzajemne pokojninske sklade in kritne sklade pokojninskih družb, s čimer bo pokrit celoten spekter skrbniških storitev na slovenskem trgu kapitala. Na področju drugih skrbniških storitev ostaja ciljna usmeritev v ponudbo - poleg Hrvaškega trga tudi drugih kapitalskih trgov na področju JV Evrope. Prevzemi družb NLB je v letu 2004 občutno povečala svojo dejavnost pri opravljanju storitev za prevzemnike družb v Sloveniji. Sodelovala je pri izvedbi osmih prevzemov, od tega pri sedmih kot ekskluzivni prevzemni agent. Pri slednjih je šlo za največje tovrstne transakcije, ki so se začele in končale v letu 2004. Vrednost prevzemnih ponudb je bila 16,9 milijard tolarjev, vrednost dejansko odkupljenih delnic pa je znašala 7,1 milijard tolarjev. Vrednost tržne kapitalizacije teh družb na dan objave prevzemne ponudbe je znašala 36,3 milijard tolarjev. Organizacija sindiciranih posojil Organiziranje sindiciranih posojil pomeni pomemben vir neobrestnih prihodkov banke. NLB je v letu 2004 skupaj z bankami Skupine NLB in drugimi slovenskimi bankami organizirala več pomembnih poslov za večja slovenska podjetja. Skupna vrednost sindiciranih posojil v letu 2004, v katerih je NLB nastopala tudi v vlogi agenta, je bila več kot 150 milijard tolarjev, kar v primerjavi z letom 2003 predstavlja 3-kratno povečanje. Od 150 milijard tolarjev odobrenih posojil je bilo 111 milijard tolarjev namenskih posojil za refinanciranje obstoječih kreditnih obveznosti predvsem v telekomunikacijah in prometni infrastrukturi. Valuta financiranja je bila v skoraj 75 odstotkih poslov tolar, preostala posojila so bila odobrena v evrih. Trgovanje z devizami Na področju trgovanja s strankami je ob nadaljnji širitvi nabora produktov potekalo intenzivno trženje instrumentov denarnega in valutnega trga posameznim strateškim komitentom. Zaradi agresivnejšega trženja se je obseg poslovanja občutno povečal. V letu 2004 je banka presežke deviznih sredstev z namenom pridobivanja tolarskih virov začasno prodajala Banki Slovenije. Obseg začasno prodanih deviz Banki Slovenije se je iz meseca v mesec zniževal zaradi uporabe možnosti dokončne prodaje teh deviz. V letu 2004 je bilo dokončno prodano za 1.358 milijonov evrov deviz. Del presežnih deviznih sredstev je bil prodan tudi na medbančnem trgu. V drugi polovici leta 2004 je zaradi tržnih dogajanj, povezanih z vstopom Slovenije v sistem ERM2, banka devize tudi kupovala pri Banki Slovenije.

32


V letu 2004 se je več kot podvojilo število sklenjenih poslov za nakup deviz od podjetij. Število sklenjenih poslov za prodajo deviz od podjetij pa se je povečalo za 46 odstotkov. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti Leto 2004 je bilo zelo uspešno z vidika poslovanja z že uveljavljenimi finančnimi instrumenti, banka je sklenila 4.861 poslov v višini skoraj 5 milijonov evrov. Glede na velikost slovenskega trga je bilo sklenjenih razmeroma veliko valutnih opcij in opcijskih kombinacij. Podjetja se poleg terminskih poslov čedalje pogosteje odločajo za zaščito valutnega tveganja s pomočjo valutnih opcij. Trenutno so to večinoma klasične opcije, zanimajo pa se tudi za kompleksnejše vrste zaščite ter najrazličnejše kombinacije. Na področju obrestnega tveganja se zanimanje v Sloveniji povečuje. Zaradi sprememb obrestnih mer se je zelo povečalo povpraševanje po zamenjavah obrestnih mer ter drugih možnih rešitvah za zaščito obrestnih pozicij podjetij. Z namenom trgovanja za račun banke je bil sklenjen zelo kompleksen swap (Ratchet Callable Swap). Vse več povpraševanja je tudi za obrestne ovratnice. Leto 2004 je bilo prelomno tudi na področju uvajanja poslovanja s terminskimi pogodbami (futures). Po dolgih usklajevanjih so bila dogovorjena osnovna pravila za pričetek trgovanja. V decembru so bili sklenjeni prvi preskusni posli. V prvi fazi bo trgovanje potekalo le s terminskimi pogodbami na valute, v prihodnje pa tudi z drugimi finančnimi instrumenti. Pričeli so se tudi dogovori ter usklajevanje glede oblikovanja temeljne pogodbe za stranke NLB. Trgovanje z dolžniškimi vrednostnimi papirji Portfelj domačih vrednostnih papirjev pretežno sestavljajo državne obveznice Republike Slovenije. Država je izdala številne nove izdaje obveznic, ključna strategija nastopanja banke na tem trgu je bila pridobivanje državnih obveznic na primarnem trgu in njihova postopna prodaja na sekundarnem trgu. Dejavno se je trgovalo z zakladnimi menicami. Portfelj vrednostnih papirjev v tujih valutah sestavljajo prvovrstne obveznice držav, državnih ustanov, bank in finančnih organizacij (Investment grade BBB- in višje: S&P), manjši del portfelja pa sestavljajo obveznice, ki nimajo t.i. investicijske bonitetne ocene in so bile kupljene s soglasjem uprave. Med vrednostne papirje, ki niso namenjeni trgovanju, so razporejeni tudi blagajniški zapisi Banke Slovenije. Naložbe v tolarske blagajniške zapise so se v letu 2004 znižale, spremenila se je tudi struktura po ročnosti. Zapadli 270-dnevni blagajniški zapisi so bili deloma usmerjeni v 60-dnevne, ki sedaj predstavljajo dve tretjini naložb v blagajniške zapise. Naložbe v devizne blagajniške zapise so se v letu 2004 znižale zaradi njihove zapadlosti. Poleg tega je Banka Slovenije junija znižala delež obveznega vpisa blagajniških zapisov v tujem denarju s 40 na 35 odstotkov. Medbančni trg Obseg najetih depozitov na medbančnem trgu se je v letu 2004 povečal za 7,3 milijarde tolarjev, medtem ko so se dani depoziti, predvsem devizni, zmanjšali zaradi povečanega deviznega kreditiranja. Skupni promet trgovanja s tujimi valutami s tujimi in domačimi bankami je zrasel, prav tako kot število sklenjenih poslov. Uravnavanje likvidnosti NLB je tekoče in redno izpolnjevala vse svoje denarne obveznosti in skladno s predpisi Banke Slovenije oblikovala zadostne rezerve v domači in tuji valuti. V skladu s splošnimi razmerami na slovenskem trgu je banka v velikem obsegu pridobivala tolarske vire začasne prodaje deviz (swap) Banki Slovenije. Poleg tega je pridobivala sredstva na medbančnem trgu in prek avkcij Ministrstva za finance, prek instrumentov Banke Slovenije pa samo začasne prodaje (repo) deviznih blagajniških zapisov Banke Slovenije. Glavnina pridobljenih sredstev je bila daljše ročnosti. Presežke tolarskih virov je plasirala po višjih obrestnih merah bankam na medbančnem trgu, v blagajniške zapise Banke Slovenije in zakladne menice.

33


Slovenske banke so skupaj z Banko Slovenije pripravile okvirno pogodbo za REPO-posle, ki se bodo sklepali na domačem trgu. Celo leto so potekale dejavnosti za usklajevanje okvirnih pogodb za sklepanje REPO-poslov na tujih trgih – pogodba GMRA/ISMA, in dejavnosti za pridobivanje novih pogodb od tujih bank, s katerimi banka že sedaj sklepa nekatere druge zakladniške posle. Zakladništvo NLB je tudi v letu 2004 skrbelo za usklajevanje uravnavanje likvidnosti slovenskih bank v Skupini NLB v okviru pogojev, določenih v dogovoru o sodelovanju na področju zakladništva. Tudi v letu 2004 je bilo v Skupini NLB izrednega pomena uresničevanje koncepta poslovne linije z bankami Skupine NLB zunaj Slovenije ter s tem povezano razvijanje skupnih produktov in širitev palete finančnih instrumentov na področju zakladništva. Za vzpostavitev tesnejših poslovnih odnosov z novimi bankami Skupine NLB banka nudi specialistično strokovno izobraževanje ter pomoč in sodelovanje pri postavitvi funkcij zakladništva. Izpolnjevanje predpisov Banke Slovenije V letu 2004 je banka izpolnjevala predpis o obvezni rezervi. Odstotek izpolnjevanja obvezne rezerve se je gibal od 100,3 odstotka do največjega 102,4 odstotka. Postopno prilagajanje obveznih rezerv ureditvi ECB je ob začetku uporabe v februarju 2004 prineslo naslednje vsebinske spremembe:

• Obdobje izpolnjevanja se je premaknilo za en mesec naprej. • Obvezniku se obrestuje povprečno stanje na računu pri BS največ do višine obveznih rezerv

iz zadnjega zaključenega obdobja izračuna. • Obrestna mera je ostala nespremenjena v višini 1 odstotka.

Banka je izpolnjevala predpisani ukrep o najmanjšem obsegu likvidnosti, količniki likvidnosti pa so se v obdobju januar-december 2004 gibali v razponu od 1,0001 do 1,1965 v razredu 0-30 dni in od 1,0129 do 1,1137 v razredu 0-180 dni. Vzporedno je banka izpolnjevala tudi ukrep o doseganju deviznih likvidnih naložb. Tako morajo banke od 15. junija 2004 dalje dnevno imeti v drugem razredu deviznega dela v deviznih likvidnih naložbah najmanj 70 odstotkov mesečnega povprečja bilančnih obveznosti preteklega koledarskega meseca. Od tega morajo imeti v blagajniških zapisih Banke Slovenije v tujem denarju najmanj 35 odstotkov navedenih bilančnih obveznosti. Mednarodno poslovanje Vstop Slovenije v Evropsko unijo in v mehanizem deviznih tečajev ERM2 z načrtovanim prevzemom evra v začetku leta 2007 sta močno vplivala na celotno mednarodno poslovanje. NLB kot največja slovenska banka in banka z največ izkušnjami v mednarodnem poslovanju med slovenskimi bankami v mednarodnem bančnem prostoru že vrsto let uživa poseben ugled. Svoj položaj v mednarodnem bančnem prostoru si je dodatno utrdila s prisotnostjo v vseh pomembnejših finančnih središčih. Pomembni dosežki v letu 2004:

• 1.300 korespondenčnih povezav z bankami iz 137 držav sveta, • 87 nostro-računov v tujih valutah in 290 tolarskih ali deviznih loro-računov, • 400 milijonov evrov najetega sindiciranega posojila, • celotni obseg izvoznega financiranja presegel 65 milijonov evrov, • prva izdaja hibridnih dolžniških instrumentov.

Pomembni dosežki v letu 2005: 540 milijonov evrov najetega posojila - najvišji znesek doslej. Plačilni promet s tujino Plačilni promet s tujino še naprej ostaja ena ključnih dejavnosti z vidika ustvarjanja neobrestnih prihodkov in utrjevanja konkurenčnega položaja NLB, saj je skupni obseg plačilnega prometa NLB in treh bank bančne skupine v Sloveniji v letu 2004 dosegel 12,2 milijarde evrov in tako v primerjavi s prejšnjim letom zrasel za 21,3 odstotke. Od tega je vrednost plačil iz tujine znašala 6,9 milijard evrov,

34


vrednost plačil v tujino pa 5,3 milijard evrov. 61 odstotkov vsega plačilnega prometa s tujino so podjetja opravila z uporabo elektronskih bank Proklik NLB ali Proklik Plus NLB. NLB za stranke nudi tudi storitve upravljanja sredstev ('International Cash Management'), kar omogoča podjetju upravljanje računov kapitalsko povezanih podjetij doma in v tujini ter vpogled vanje. Podpora slovenskemu izvozu NLB nudi široko paleto storitev, namenjenih spremljanju mednarodnih trgovinskih poslov v obliki dokumentarnih akreditivov, storitvenih ter plačilnih jamstev ter prevzemanju tveganj s potrditvijo dokumentarnih akreditivov in garancij. V primerjavi z letom 2003 se je število novoizdanih deviznih jamstev povečalo za 17 odstotkov, kar v vrednostnem obsegu ne vidno, saj je v obsegu leta 2003 zajeta tudi patronatska izjava v višini 107 milijonov evrov. Opazno zvišanje garancijskega poslovanja pripisujemo obsežnim projektom na področju infrastrukture, trgovanja z elektriko in tujih vlaganj. Število uvoznih akreditivov se je zmanjšalo za 10 odstotkov, vendar se je prav za toliko povečalo poslovanje z uvoznimi inkasi, kar kaže na večji trend zaupanja do slovenskih uvoznikov. Prav tako se je na strani izvoznega poslovanja število izvoznih inkasov povišalo na račun izvoznih akreditivov, kjer je količinski obseg v upadu; vrednostno obseg izvoznih akreditivov ostaja na višini iz leta 2003, kar je posledica obsežnih poslov izvoznega financiranja, ki kot instrument črpanja vključujejo tudi akreditiv. Mednarodne trgovinske posle NLB zavaruje s potrditvami dokumentarnih akreditivov in jamstev ter financira z različnimi oblikami odkupov terjatev, posojili tujemu kupcu ali bankam tujih kupcev ter posojili tujim finančnim organizacijam. Storitve so prilagojene posameznim potrebam vsakega partnerja. Največji delež v izvoznem financiranju in zavarovanju izvoza pomenijo posli, ki finančno podpirajo slovenski izvoz v razvijajoče se države oziroma države na prehodu. NLB posebno pozornost namenja izvoznim trgom, ki so strateškega pomena za Slovenijo in kamor sodijo Rusija, Ukrajina, Belorusija, Kazahstan, države CEFTE, Hrvaška, Makedonija, Srbija in Črna Gora ter Bosna in Hercegovina; za slovensko izvozno gospodarstvo so pomembni tudi trgi na Bližnjem vzhodu in Turčija. NLB sodeluje pri večjih projektih s Slovensko izvozno družbo, ki nudi zavarovanje poslov pred komercialnimi in nekomercialnimi tveganji. Večji posli v letu 2004 so bili financiranje ruskih kupcev slovenske opreme in storitev v skupni višini 31 milijonov evrov, financiranje ukrajinskih kupcev slovenske opreme v skupni višini 15 milijonov evrov, beloruskega kupca slovenske opreme v skupni višini 11 milijonov evrov ter kazahstanskih kupcev slovenske opreme in zdravil v višini 3,5 milijonov evrov. Podpora članicam Skupine NLB NLB poleg izvoznega financiranja zagotavlja tudi posojila članicam Skupine NLB v tujini za njihove potrebe poslovanja in sodelovanje v posojilih, ki jih komitentom odobravajo članice Skupine NLB v tujini. Tako NLB podpira subsidiarne banke in finančne organizacije v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Srbiji in Črni Gori, Bolgariji, na Češkem in Slovaškem predvsem pri financiranju mednarodne trgovine in naložb. NLB občasno sodeluje tudi v sindiciranih posojilih, ki jih najemajo tuje banke. Za sodelovanje se odloča pri bankah, kjer je zagotovljeno nadaljnje sodelovanje pri poslih izvoznega financiranja. Celotni obseg naložb, ki vključujejo izvozno financiranje na omenjene trge in druge finančne kredite, je v letu 2004 znašal 173 milijonov evrov. Obseg vseh potrditev akreditivov in jamstev ter drugih oblik prevzemanja tveganj je v letu 2004 obsegal 91 milijonov evrov. Kreditni portfelj do tujine je zrasel s 127 milijonov evrov konec leta 2003 na 211 milijonov evrov konec leta 2004. Zunajbilančne postavke so zrasle s 56 milijonov evrov konec leta 2003 na 100 milijonov evrov konec leta 2004.

35


Finančno svetovanje članicam Skupine NLB Med ključne dejavnosti v letu 2004 sodijo tudi storitve finančnega svetovanja komitentom, ki se samostojno zadolžujejo na mednarodnih trgih kapitala. NLB je nudila finančno svetovanje Tutunski banki, a. d., iz Skopja pri najemu sindiciranega posojila v višini 20 milijonov evrov, ki ga je organizirala EBRD in pomeni prvo zadolžitev katere koli makedonske finančne ustanove na mednarodnih finančnih trgih. Finančno svetovanje je NLB nudila tudi finančni organizaciji LB Leasing, d. o. o., Ljubljana, pri najemu prvega sindiciranega posojila na mednarodnih finančnih trgih v višini 40 milijonov evrov in v organizaciji Mizuho Corporate Bank Nederland N.V. Dolgoročno zadolževanje NLB na tujih trgih Dolgoročno zadolževanje NLB na tujih finančnih trgih pomeni enega izmed pomembnejših segmentov mednarodnega poslovanja. V letu 2004 se je NLB na teh trgih zadolževala z bistveno nižjimi maržami, kar je posledica vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slovenska podjetja so začela s pripravami na evro, veljati je začel novi zakon o davku od dohodka pravnih oseb, temu je sledilo povečano povpraševanje po zadolževanju v evrih, s tem pa so se povečale tudi potrebe po zadolževanju NLB na mednarodnih finančnih trgih. Spremembe v slovenskem gospodarstvu so tako narekovale rekordno leto za dolgoročno devizno zadolževanje NLB. Med najodmevnejše posle, sklenjene v imenu in za račun NLB, sodijo najem sindiciranega posojila v višini 400 milijonov evrov, kar je najvišji znesek posojila, ki ga je NLB doslej najela, izdaja hibridnih obveznic v višini 100 milijonov evrov za izboljšanje kapitalske ustreznosti NLB, kar je prva izdaja tovrstnega instrumenta katere koli slovenske finančne ustanove na tujih trgih, ter izdaja podrejene obveznice v višini 50 milijonov evrov. NLB je uspešno zaključila pogajanja z Evropsko investicijsko banko (EIB) za pridobitev okvirne kreditne linije v višini 100 milijonov evrov. NLB in EIB sta podpisali prvo od dveh pogodb v višini 75 milijonov evrov, namenjenih za financiranje srednje velikih in malih podjetij ter projektov s področja varstva okolja, infrastrukture, zdravstva, izobraževanja in racionalne rabe energije. Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi okoljevarstevnim projektom. NLB je z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) sklenila pogodbo v višini 10 milijonov evrov za financiranje okoljevarstvenih projektov po programu EBRD/GEF. Osnovni namen programa financiranja okoljskih naložb EBRD/GEF je zmanjšanje onesnaževanja voda v slovenskem delu donavskega porečja. Program poteka v sodelovanju s Svetovnim okoljskim skladom (GEF), ki je za financiranje programa prispeval nepovratna finančna sredstva. Ponudba je naletela na veliko zanimanje med slovenskimi podjetji, predvsem zaradi nepovratnih finančnih sredstev, ki jih končni kreditojemalec prejme kot nagrado za uspešno zaključen projekt. Za komitente NLB je bilo sklenjenih 56 bilateralnih poslov v skupnem znesku 22 milijonov evrov, od tega kar 92,8 odstotkov z avstrijskimi bankami. Stanje najetih dolgoročnih tujih deviznih virov se je tako v letu 2004 v primerjavi s prejšnjim letom povečalo kar za 29,8 odstotkov in je konec leta 2004 znašalo 1.076 milijonov evrov.

10.1.2. Novi proizvodi in storitve V začetku letu 2004 je pričela z delovanjem družba NLB Skladi, d.o.o., ustanovljena za upravljanje z vzajemnimi skladi in drugimi oblikami premoženja. S trženjem vzajemnih skladov je pričela maja 2004. Od 8. 1. 2005 dalje so NLB Skladi upravljavec tudi Posebne investicijske družbe Maksima, delniške ID, od 2. 4. 2005 pa tudi vzajemnega sklada LBM Piramida, upravljanje katerih je družba prevzela od LB Maksime.

36


NLB Skladi ima v svoji ponudbi 7 vzajemnih skladov – štiri delniške sklade, sklad obveznic in dva kombinirana sklada. Svoje sklade ponuja in trži tudi po poslovni mreži NLB ter preko bank Skupine NLB v Sloveniji (Koroške banke, Banke Domžale, Banke Zasavje in Banke Celje). Od 2. 11. 2005 dalje je skupaj 104 pooblaščenih vpisnih mest, preko katerih je možno pristopiti k vzajemnim skladom NLB Skladi. Po podatkih na dan 2. 11. 2005 je družba NLB Skladi dosegla 21,63-odstotni tržni delež, kar jo uvršča na drugo mesto med domačimi ponudniki vzajemnih skladov. Celotni obseg neto prilivov v vzajemne sklade NLB Skladi v letu 2005 je znašal 11,1 milijard SIT, kar pomeni prepričljivo prvo mesto med domačimi ponudniki vzajemnih skladov.1

10.1.3. Glavni trgi Skupina NLB deluje na treh geografskih področjih: Slovenija, JV Evropa in Zahodna Evropa. Med njimi je ključno področje poslovanja slovenski trg, kjer je v letu 2004 Skupina ustvarila 83 % prihodkov. V skladu s strategijo postaja za Skupino delovanje na drugih trgih, predvsem na področju JV Evrope, vse pomembnejše. To je razvidno iz naraščajočega deleža v prihodkih, ki se je povečal z 12 na 17 %. Med članicami Skupine NLB najpomembnejše prispevajo k finančnemu rezultatu banke. Poleg tradicionalne bančne ponudbe Skupina vse bolj poudarja razvoj obbančnih produktov: izvozno financiranje, lizing, upravljanje premoženja in bančno zavarovalništvo. Njihov prispevek v celotnih prihodkih je v letu 2004 zrasel s 14 na 19 %. NLB in članice Skupine NLB so na posameznih območjih prisotne z različnimi produkti in storitvami, kot je razvidno iz spodnje tabele.

Banke Leasing Factoring & Forfaiting

Življenjsko zavarovanje

Upravljanje premoženja

Druge aktivnosti

Slovenija

JV Evropa

Zahodna in srednja Evropa

V Skupino NLB so v Sloveniji vključene naslednje odvisne banke: Banka Domžale, Banka Zasavje, Koroška banka, Slovenska investicijska banka – v likvidaciji, in pridružena banka Banka Celje. Odvisne banke Skupine NLB v Sloveniji imajo licenco za opravljanje vseh vrst bančnih poslov za pravne in fizične osebe. Banke so v letu 2004 kljub naraščajoči konkurenci domačih in tujih bank ter padanju obrestne marže uspešno poslovale. Zaradi širitve svoje ponudbe so odvisne banke Skupine NLB bodisi že pridobile dovoljenje Banke Slovenije za posredovanje polic življenjskega zavarovanja za zavarovalnico NLB Vita, bodisi je bil postopek začet in bodo dovoljenje pridobile tekom leta 2005. Navedene banke so prav tako pridobile dovoljenje za opravljanje storitev trženja vzajemnih skladov in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov na podlagi sklenjene pogodbe z NLB Skladi. Skupina NLB v državah EU in JV Evrope posluje prek naslednjih bank: Adria Bank Dunaj, LHB Internationale Handelsbank Frankfurt, LHB Banka Banja Luka, Tutunska banka Skopje, CBS Bank Sarajevo, Tuzlanska banka Tuzla, Razvojna banka jugoistočne Evrope Banja Luka, Continental banka Novi Sad, LHB Banka Beograd, Montenegrobanka Podgorica, Euromarket banka Podgorica in West East Bank Sofija. Banke JV Evrope so veliko pripomogle k zagotovitvi stabilnega položaja NLB v regiji. Svoje poslanstvo med drugim vidijo tudi v vlogi povezovalk med poslovnimi subjekti Slovenije in navedenih držav JV Evrope.

1 Vir: Podjetje Vzajemci d.o.o. Navedeni podatki vključujejo samo domače ponudnike vzajemnih skladov.

37


Ključni cilj za prihodnje srednjeročno obdobje je zagotoviti ravnovesje med donosnostjo, stroškovno učinkovitostjo in ohranjanjem tržne pozicije v Sloveniji. Glavni notranji izzivi Skupine NLB so nadaljnje izboljševanje korporativnega upravljanja in reinženiring poslovnih procesov na področju poslovanja s prebivalstvom in podjetij. Glavni zunanji izzivi Skupine NLB v Sloveniji so »cenovna vojna«, konvergenca obrestnih mer, uvedba evra in Basel II, kakor tudi nizka raven ekonomskega razvoja in politično tveganje na območju JV Evrope.

10.1.4. Konkurenčni položaj izdajatelja Skupina NLB zavzema položaj največje bančne organizacije v Sloveniji. Tržni delež domačih bank Skupine NLB je na dan 31. 12. 2004 znašal 36,3 % celotne aktive slovenskega bančnega sektorja, 32,5 % posojil nebančnemu sektorju in 37,9 % depozitov nebančnega sektorja. Znotraj Skupine NLB ima matična banka NLB d.d. 90-odstotni delež bilančne vsote. NLB uvršča svoje konkurente v tri kategorije: domače banke, tuje banke in ponudnike specifičnih finančnih storitev. Na finančnem trgu se sooča s konkurenco domačih in tujih univerzalnih bank, kot so Nova Kreditna banka Maribor, Abanka Vipa, SKB Banka, Bank Austria Creditanstalt, Hypo Alpe-Adria Bank, in večjih regionalnih bank, kot sta Banka Koper in Gorenjska banka. Prisotnost tujih bank, predvsem iz sosednjih držav, ki svoje finančne storitve ponujajo preko podružnice ali neposredno, se povečuje, s tem pa tudi obseg ponudbe in konkurenčnost. Pri specifični ponudbi storitev, kot na primer investicijskem bančništvu, izdajatelju konkurirajo tudi specializirane družbe – še posebej borzno posredniške družbe. Z vstopom Slovenije v EU se prisotnost ponudbe tujih bank močno povečuje, in to tako na področju poslovanja s pravnimi osebami kot tudi na področju fizičnih oseb. Ne glede na vse večjo konkurenco je vizija NLB d.d. ohraniti vodilno vlogo med bankami doma in postati ena od vodilnih finančnih skupin v jugovzhodni Evropi. Izdajatelj je dosegel pri prometu z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu v letu 2004 16,03-odstotnim tržni delež, kar ga postavlja na prvo mesto med udeleženci trgovanja na organiziranem trgu. Na drugem mestu je Perspektiva BPD z 10,21 % in na tretjem Abanka Vipa z 8,25 %. Po podatkih Ljubljanske borze je izdajatelj med najbolj aktivnimi člani borze tudi v letu 2005. Pri prometu z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu je dosegel v prvem polletju 2005 prepričljivo prvo mesto s 17,64-odstotnim tržnim deležem, pred Perspektivo BPD z 11,81 % in Hypo Alpe-Adria Bank z 9,78 %. Od aprila 2005 dalje se je promet na Ljubljanski borzi postopno zmanjševal, kar se je odražalo tudi pri prometu, ki ga je opravila NLB. Slika: Tržni delež Skupine NLB na dan 31. 12. 2004 glede na bilančno vsoto

38


Banka Domžale1,5%

Koroška banka1,3%

Banka Zasavje0,9%

NLB d.d.32,7%

Skupina NLB36,3%

Ostalo15,6%

Gorenjska banka4,9%

Bank Austria5,2%

Banka Koper5,8%

Banka Celje6,3%

SKB6,8%

Abanka Vipa8,4% NKBM

10,6%

Viri: Združenje bank Slovenije, Banka Slovenije in Ljubljanska borza

11. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

11.1. Položaj izdajatelja v Skupini NLB Skupino NLB na dan 30. 9. 2005 predstavlja Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana kot vodilna oziroma nadrejena banka v skupini in 60 odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih (t.i. »joint venture«) bank oziroma družb. Članice Skupine NLB glede na dejavnost razvrščamo med banke, finančne organizacije in ostale družbe, ki so registrirane doma in v tujini. Strateški cilji Skupine NLB do leta 2007 predvidevajo nadaljnjo širitev Skupine NLB na trgih držav JV Evrope, zadržanje vodilnega tržnega deleža na področju bančništva v Sloveniji in razvoj Skupine NLB v vodilno finančno skupino v regiji. Na dan 30. 9. 2005 so Skupino NLB sestavljale naslednje banke in družbe:

SLOVENIJA Banke Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana; Koroška banka d.d., Slovenj Gradec, bančna

skupina Nove Ljubljanske banke; Banka Domžale d.d., Domžale, bančna skupina Nove Ljubljanske banke; Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke; Slovenska investicijska banka d.d. – v likvidaciji; Banka Celje d.d., Celje

Finančne organizacije

LB Leasing d.o.o., Ljubljana; Feniks d.o.o., Murska Sobota; Optima Leasing d.d., Ljubljana; LB Leasing Koper d.o.o.; LB Leasing Maribor d.o.o.; NLB Leasing Velenje d.o.o., Velenje2; Prvi faktor d.o.o., Ljubljana; LB Maksima d.o.o., Ljubljana; Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana; LHB Finance d.o.o., Ljubljana; NLB Vita d.d., Ljubljana; NLB Skladi d.o.o., Ljubljana

Družbe

NLB Propria d.o.o., Ljubljana; Golf Arboretum d.o.o., Radomlje; Bankart d.o.o., Ljubljana; Prospera plus d.o.o., Ljubljana; FIN-DO d.o.o., Domžale; ICJ d.o.o., Domžale

TUJINA Banke Adria Bank AG, Dunaj; LHB Internationale Handelsbank AG Frankfurt; LHB Banka a.d.,

Banja Luka; Tutunska banka a.d., Skopje; CBS Bank d.d., Sarajevo; Tuzlanska banka d.d., Tuzla; Razvojna banka jugoistočne Evrope, a.d., Banja Luka; Continental banka a.d., Novi Sad; LHB Banka Beograd a.d., Beograd; Montenegrobanka a.d., Podgorica;

2 Družba Fit Leasing d.o.o., Velenje se je preimenovala 19.9.2005

39


Euromarket banka a.d., Podgorica; West East Bank a.d., Sofija Finančne organizacije

LB InterFinanz AG, Zürich; LB InterFinanz s.r.o., Praha; LB InterFinanz Italia S.r.l., Gorizia; LBIS d.o.o.e.l., Skopje; LB InterFinanz d.o.o., Beograd; LHB Consult d.o.o., Beograd; LB Leasing d.o.o., Beograd; CBS Leasing d.o.o., Sarajevo; LB Leasing d.o.o., Podgorica; Tutunskabroker a.d., Skopje; Prvi faktor d.o.o., Zagreb; Prvi faktor d.o.o., Beograd3; NLB Factoring a.s., Ostrava; NLB Factor, s.r.o., Bratislava4, Nov penziski fond a.d., Skopje; Optima Leasing d.o.o., Zagreb

Družbe LHB Immobilien GmbH, Frankfurt; LHB Trade d.o.o, Zagreb; CBSInvest d.o.o., Sarajevo; TEXIBA d.o.o., Beograd; BTB a.d., Beograd; Krajina promet a.d., Banja Luka; Plan a.d., Banja Luka

Članice Skupine NLB so od leta 1997 dalje slovenske banke, in sicer Koroška banka d.d., Banka Zasavje d.d. in Banka Domžale d.d. s svojo skupino, od leta 2000 dalje Banka Celje d.d., Celje in od maja 2003 dalje tudi Slovenska investicijska banka d.d. – v likvidaciji. V skladu s programom povečanja kapitalskih naložb je NLB v prvih devetih mesecih leta 2005 povečala udeležbo v Banki Domžale d.d. na 65,17 %, v Banki Zasavje d.d. na 67,27 %, v Banki Celje d.d., Celje v kapitalu na 37,57 %, v glasovalnih pravicah pa na 46,22 % in v Tutunski banki a.d., Skopje v kapitalu na 17,03 % in v glasovalnih pravicah na 42,83 %5. V Črni gori je Skupina NLB prisotna od julija 2003, ko je bila izvršena pogodba med NLB in Republiko Črno goro o prodaji 91,5-odstotnega deleža v Montenegrobanki a.d., Podgorica. Lastnica 86,52-odstotnega deleža je postala Koroška banka d.d., ostalih 5 % pa je v lasti NLB. V prvem kvartalu 2005 je NLB podpisala pogodbo o nakupu delnic Euromarket banke a.d., Podgorica, dne 15. 4. 2005 pa je pridobila lastništvo z 80,29-odstotno udeležbo v banki. S 1. 1. 2006 naj bi se Euromarket banka a.d., Podgorica pripojila Montenegrobanki a.d., Podgorica. NLB je maja 2003 kupila 78,78-odstotni delež Slovenske investicijske banke d.d., Ljubljana od družbe JP Energetika. Na podlagi javne ponudbe je postala lastnica še dodatnih 2 %. Med finančne organizacije v Sloveniji, ki se ukvarjajo z leasing aktivnostmi, sodijo leta 1990 ustanovljena družba LB Leasing d.o.o., Ljubljana s svojo skupino (Optima Leasing d.d., Ljubljana Feniks d.o.o., Murska Sobota LB, Leasing d.o.o., Beograd, LB Leasing Podgorica, Optima Leasing d.o.o., Zagreb ter CBS Leasing, Sarajevo) ter družbe LB Leasing Koper d.o.o., LB Leasing Maribor d.o.o. in NLB Leasing Velenje d.o.o., Velenje. Za upravljanje investicijskih skladov je bila leta 1990 ustanovljena LB Maksima d.o.o., Ljubljana. Članica Skupine NLB, ki opravlja posle faktoringa, je družba Prvi faktor d.o.o., Ljubljana (skupaj s hčerama Prvi faktor d.o.o., Zagreb in Prvi faktor, Beograd), ki imata status skupaj obvladovane družbe (poleg NLB je družbenik še Slovenska izvozna družba d.d.). Leta 2000 je bila ustanovljena Skupna pokojninska družba d.d., ki nudi storitve dodatnega pokojninskega zavarovanja in ima v skupini status pridružene družbe. Med družbe, katerih dejavnost je komplementarna bančni dejavnosti, uvrščamo odvisno družbo NLB Propria d.o.o. (ustanovljena leta 1990 kot družba LB Hipo d.o.o.), ki se ukvarja z upravljanjem nepremičnin, družbo Prospera plus d.o.o., ki je registrirana za opravljanje gostinskih in turističnih storitev ter pridruženo družbo Bankart d.o.o., Ljubljana, ki opravlja storitve procesiranja plačilnih instrumentov. Tekom leta 2004 je bil zaključen proces prenehanja družb LB Trading d.o.o. in Bančno zavarovalne družbe d.o.o. V tujini je NLB večinska delničarka leta 1972 ustanovljene LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt (v nadaljevanju: LHB), ki ima v lasti več bank in družb, registriranih pretežno v novo nastalih državah z območja bivše Jugoslavije (LHB Banka a.d., Banja Luka6

in njenih odvisnih družb, Krajina promet a.d., Banja Luka ter Plan Banja Luka kot tudi LHB Trade d.o.o., Zagreb, LHB Consult d.o.o., Beograd, LHB Immobilien GmbH, Frankfurt, LHB Finance d.o.o., Ljubljana, CBS Bank d.d. in njena

3 Družba je v 100 % lasti družbe Prvi faktor d.o.o., Ljubljana in je bila vpisana v sodni register 24.2.2005. 4 Družba je v 100 % lasti NLB Factoring a.s., Ostrava in je bila v sodni register vpisana 18.12.2004. 5 Do povečanja pri Tutunski banki a.d., Skopje je prišlo tudi v mesecu oktobru 2005 in sicer v kapitalu na 17,29 % in v glasovalnih pravicah na 43,01 %. 6 V letu 2004 se je banka preimenovala iz VB Banka a.d., Banja Luka v LHB Banka a.d., Banja Luka

40


odvisna družba CBS Invest d.o.o., Sarajevo, LHB Banka Beograd a.d. z odvisnima družbama BTB a.d., Beograd in TEXIBA d.o.o., Beograd), preko katerih uresničuje strategijo zagotovitve prisotnosti in nudenja storitev komitentom na teh trgih. Pridružena članica Skupine NLB je avstrijska Adria Bank AG, Dunaj. Za opravljanje storitev komercialnega financiranja deluje v Švici družba LB InterFinanz AG, Zürich, ki je s svojimi družbami prisotna tudi v Pragi, Gorici, Skopju in Beogradu. Za opravljanje storitev faktoringa pa na Češkem v Ostravi deluje družba NLB Factoring a.s., njena hčerinska družba NLB Factor s.r.o. pa na Slovaškem v Bratislavi. V Federaciji BiH je NLB zagotovila svojo prisotnost leta 2000 s posrednim nakupom (preko Banke Domžale d.d. in LHB) večinskega paketa delnic v CBS Bank d.d. v Sarajevu, kot tudi nakupom 83,5 % udeležbe v Tuzlanski banki d.d., Tuzla, ki je bil izvršen 8. 9. 2005 neposredno s strani NLB. CBS Bank d.d., Sarajevo naj bi se pripojila k Tuzlanski banki d.d., Tuzla do konca prvega kvartala leta 2006. Prav tako je prisotnost članic Skupine NLB zagotovljena v Republiki Srbski, saj je LHB večinska lastnica LHB Banke a.d., Banja Luka, dne 9. 9. 2005 pa je NLB kupila tudi 92,42 % udeležbo v Razvojni banki Jugoistočne Evrope a.d., Banja Luka, ki se bo do konca prvega kvartala 2006 pripojila k LHB Banki a.d., Banja Luka. Leta 2000 je NLB zagotovila prisotnost tudi na makedonskem trgu, saj je skupaj z LHB postala večinska delničarka tretje največje makedonske banke, to je Tutunske banke a.d., Skopje. NLB skuša zagotoviti prisotnost tudi na območju Srbije, dne 12. 7. 2005 je izvršila nakup 98,43 % kapitalske udeležbe v Continental banki a.d., Novi Sad, na navedenem območju pa deluje tudi odvisna družba LHB-ja LHB Consult d.o.o., Beograd, v letu 2003 pa je LHB postala tudi 51-odstotna lastnica Prve Preduzetnićke banke a.d. iz Beograda (zdaj: LHB Banka Beograd a.d.)7. Na tem območju so prav tako pričele s poslovanjem družbe: LB Leasing d.o.o., Beograd, LB InterFinanz d.o.o., Beograd v letu 2003 ter Prvi faktor d.o.o., Beograd v začetku leta 2005, ki na območju Srbije opravljajo dejavnosti svojih matičnih družb (to so: LB Leasing d.o.o., Ljubljana, LB InterFinanz AG, Zürich in Prvi faktor d.o.o., Ljubljana). Konec leta 2003 je NLB zagotovila prisotnost tudi v Bolgariji, kjer je preko družbe LB Maksima d.o.o., Ljubljana posredno udeležena v kapitalu novoustanovljene banke West East Bank a.d., Sofija v višini 24,5 %. Skladno s cilji Skupine NLB naj bi NLB pridobila neposredno udeležbo v kapitalu banke v višini 97,01 %. Skupina NLB tako komitentom že vrsto let nudi storitve leasinga, faktoringa in forfaitinga, v zadnjem času pa razvija nove produkte, in sicer na področju upravljanja s premoženjem in skupaj s KBC Bank na področju zavarovalništva. V ta namen sta bili v letu 2003 ustanovljeni dve novi družbi. Družba NLB Skladi d.o.o. nudi svojim komitentom storitve upravljanja premoženja, družba NLB Vita d.d. pa storitve življenjskega zavarovanja. Z uresničevanjem začrtane strategije Skupina NLB sledi trendom zagotavljanja celotnega spektra finančnih storitev komitentom na razvitih finančnih trgih, kakor tudi na finančnih trgih držav na prehodu.

V bančno-zavarovalni družbi KBC ima NLB status pridružene banke.

11.2. Odvisnost izdajatelja od drugih subjektov znotraj skupine Izdajatelj je največji samostojni subjekt v Skupini NLB in je neposredno oziroma posredno največji delničar v večini članic Skupine NLB. Prav tako izdajatelj ni neposredno in/ali posredno pomembno odvisen od ostalih subjektov znotraj Skupine NLB.

7 Tekom leta 2004 je NLB z nakupom delnic pridobila tudi neposredno udeležbo v kapitalu banke, in sicer v višini 9,4%.

41


12. INFORMACIJE O TRENDIH

12.1. Izjava izdajatelja o trendih Izdajatelj meni, da od zadnjih objavljenih računovodskih izkazov (objava povzetka polletnega poročila 2005), ki so bili dne 29. 7. 2005 objavljeni na spletnih straneh SEOnet in spletnih straneh banke, ni bilo nobenih neugodnih sprememb v njegovih pričakovanjih glede razmer, v katerih opravlja svojo dejavnost.

12.2. Trendi, negotovosti, zahteve, zaveze in dogodki, ki lahko pomembno vplivajo na izdajateljevo poslovanje Gibanje obrestnih mer V zadnjih letih smo bili priča trendu upadanja tolarskih obrestnih mer. To je predvsem rezultat dveh dejavnikov, in sicer padanja inflacije ter gibanja deviznih tečajev, kar je privedlo do konvergence tolarskih obrestnih mer evrskim obrestnim meram. S primerjavo obrestnih mer za 60-dnevne blagajniške zapise Banke Slovenije za obdobje od konca leta 2001 do marca 2005 lahko prikažemo omenjeno konvergenco obrestnih mer:

SIT 60-dnevni BZ BS Evro 60-dnevni BZ BS 31.12.2001 8.00% 3.28% 31.12.2002 8.25% 2.74% 31.12.2003 6.00% 1.99% 31.12.2004 4.00% 2.09% 30.09.2005 4.00% 2.04% Rast obsega poslov, denominiranih v evrih Kot posledica približevanja datuma predvidenega vstopa Slovenije v EMU, stabilnega deviznega tečaja SIT/EUR v preteklem letu in nižje splošne ravni evrskih obrestnih mer v primerjavi s tolarskimi, beleži NLB pomembno spremembo v valutni strukturi pri poslovanju s strankami. Zaradi navedenih razlogov je večina poslov, ki jih opravijo banke v Sloveniji, zlasti na področju kreditiranja, denominiranih v evrih. Konkurenca Kot posledico vstopa Slovenije v EU 1. maja 2004 lahko pričakujemo še večjo konkurenco med gospodarskimi subjekti na področju bančništva, oziroma celotne finančne dejavnosti. Koncentracija slovenskega bančnega sektorja je v tem trenutku zelo velika (CR3 = 51,7%). Vstop tujih bank na slovenski bančni trg lahko pričakujemo preko prevzemov obstoječih bank, preko ustanovitev odvisnih bank ali preko podružnic. Zaradi velike koncentracije bančnega sektorja lahko pričakujemo, da bodo tuje banke skušale prodreti na slovenski trg preko ugodnejših obrestnih mer za posojila ter ugodnejših cen in privlačnejših pogojev za druge finančne storitve. Sprememba v strukturi članov nadzornega sveta Na redni skupščini delničarjev dne 29. junija 2005 je bil imenovan nov nadzorni svet, v sestavi: Zvonko Ivanušič, Peter Ješovnik, Žiga Lavrič, Igor Marinšek, Marko Rus, Andrijana Starina Kosem, André Bergen, Christian Defrancq, Riet Docx, Frans Florquin in Anne Fossemalle.

42


Kljub spremembi članstva v nadzornem svetu ni pričakovati pomembnejših sprememb v strateški usmeritvi banke. Spremembe lastniške strukture V tem trenutku niso znane niti ni mogoče napovedati prihodnjih sprememb v lastniški strukturi NLB. Vlada RS doslej ni javno objavila nikakršne odločitve v zvezi s potencialno prodajo deleža RS v NLB. Banka KBC se je zavezala, da do konca leta 2005 ne bo povečevala svojega lastniškega deleža v banki. Potencialne lastniške spremembe po tem datumu v tem trenutku niso znane. Regulatorji in regulativa Banka Slovenije kot regulator bančnega trga v Sloveniji je zavezana k spoštovanju in uveljavljanju evropske zakonodaje in direktiv ECB na tem področju. Od BS se pričakuje, da bo zagotovila, da slovenske banke spoštujejo tako obstoječe kot eventualne nove mednarodne predpise in zahteve po poročanju. Še posebej se od bank pričakuje, da bodo delovale skladno z zahtevami sporazuma Basel II in da bodo za namene računovodskega poročanja prešle na uporabo MSRP s 1. januarjem 2006. Prevzem evra Po pričakovanju bo Republika Slovenija prevzela evro kot svojo denarno valuto s 1. januarjem 2007. Dne 28. junija 2004 je RS vstopila v evropski tečajni mehanizem ERM II in od takrat dalje ohranja stabilno raven deviznega tečaja SIT/EUR. Velik del posla, ki ga opravlja banka, je že denominiran v evrih, in sicer je 42,5 % celotnih sredstev in 44,4 % vseh obveznosti denominiranih v tej valuti. Večina novih poslov se sklepa v evrih. NLB je konec leta 2004 vzpostavila projekt EVRO, katerega cilj je priprava in izvedba vseh dejavnosti, potrebnih za prilagoditev poslovanja banke novi valuti. Projekt zajema tako delo na področju informacijskih sistemov, računovodstva, plačilnega prometa kot vseh strojnih in programskih zahtev, ki so vezane na spremembo valute. Projekt ima absolutno prioriteto in bo zahteval angažiranje pomembnih človeških in materialnih potencialov banke v obdobju do pomladi 2007. Posebna pozornost bo namenjena testiranju delovanja informacijske podpore in odnosom s strankami.

43


Politična nestabilnost držav južne in vzhodne Evrope Hkrati s širitvijo Skupine NLB na trge južne in vzhodne Evrope se povečuje tudi odvisnost Skupine NLB od teh držav oziroma njihovih gospodarstev. V zadnjih letih so te države sicer beležile solidno rast gospodarske aktivnosti, kljub temu pa je še naprej prisotno precejšnje politično in ekonomsko tveganje, zlasti zaradi visoke stopnje brezposelnosti. Predvideno povečanje kapitala izdajatelja Skupščina izdajatelja je na seji dne 7. 7. 2004 sprejela naslednji sklep o odobrenem kapitalu: »Uprava banke je pooblaščena, da v obdobju petih let od vpisa spremembe statuta, sprejete na seji skupščine dne 7. 7. 2004, v sodni register, s soglasjem nadzornega sveta in brez dodatnega sklepa skupščine, osnovni kapital banke enkrat ali večkrat poveča za največ 7.682.014.000,00 tolarjev (odobreni kapital). Za znesek iz naslova odobrenega kapitala povečanega osnovnega kapitala se lahko izda skupno največ 3.841.007 novih navadnih ali prednostnih delnic v nominalni vrednosti 2.000,00 SIT vsaka, po vsakokratni emisijski vrednosti, ki jo določi uprava s soglasjem nadzornega sveta. Nove delnice se izdajo s pravicami, pod pogoji in na način, ki je določen v sklepu uprave o povečanju osnovnega kapitala in izdaji novih delnic. Nove delnice se lahko izdajo proti plačilu v denarju, s stvarnim vložkom ali s stvarnim prevzemom, kolikor je to v skladu s predpisi, veljavnimi v času sprejemanja sklepa o povečanju osnovnega kapitala in o izdaji novih delnic iz naslova odobrenega kapitala. Uprava lahko odloči o izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev do novih delnic, če s tem soglaša nadzorni svet.« Sprememba statuta z dne 7. 7. 2004 je bila vpisana v sodni register dne 30. 9. 2004. Uprava banke na podlagi navedenega pooblastila skupščine ni sprejela nobenega sklepa o povečanju osnovnega kapitala z uporabo instituta odobrenega kapitala. Banka zaenkrat ne predvideva povečanja osnovnega kapitala. Strategija Skupine NLB V februarju 2004 je nadzorni svet NLB sprejel strateške smernice Skupine NLB in določil okvire njihovega uresničevanja v obdobju 2004-2006, upoštevaje projekcije gospodarskih gibanj in obstoječe trende v bančnem sektorju. Posebna pozornost je bila namenjena analizi konkurence in notranjih dejavnikov, ki lahko vplivajo na uresničevanje zastavljenih ciljev Skupine NLB. Pri tem je bil poseben poudarek namenjen NLB kot obvladujoči banki v Skupini NLB, ki določa standarde in usmeritve za celotno skupino. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo Skupina NLB zasledovala cilj stabilne rasti in se osredotočila na konsolidacijo poslovanja – integracijo novih članic v okolje Skupine NLB, iskanje sinergij in krepitev nadzorne vloge v okviru Skupine NLB. Ključni cilj je zagotoviti ravnovesje med donosnostjo, stroškovno učinkovitostjo in ohranjanjem tržne pozicije v Sloveniji. Strateške usmeritve Skupine NLB temeljijo na njeni viziji in poslanstvu. Najpomembnejši srednjeročni strateški cilji Skupine NLB so: 1. v središče poslovanja postaviti stranke, njihove želje in potrebe, 2. ohraniti vodilni položaj v Sloveniji, 3. postati vodilna finančna skupina v JV Evropi, 4. nadaljevati razvoj novih storitev na slovenskem trgu. Kapitalske naložbe

44


Učinkovita implementacija strategije NLB na področju kapitalskih naložb temelji na usmeritvi glavnih delničarjev NLB (RS in KBC), na finančni moči banke, delovanju odvisnih in pridruženih družb ter razmer na trgu. Cilji NLB na tem področju so:

Ohraniti oziroma povečati obseg strateških naložb. Kriteriji za določitev strateških naložb so: •

•

− kapitalske naložbe v banke in finančne institucije; − naložbe v kontrolne deleže; − družba, ki je predmet naložbe, pokriva domača in tuja tržna območja, ki jih drugi organizacijski

deli banke še ne pokrivajo; − družba, ki je predmet naložbe, nudi storitve, ki jih banka še ne ponuja, vendar predstavljajo

integralni del produktov in storitev, ki jih banka lahko ponudi svojim komitentom; − ustrezni donosi (kapitalski dobički in dividende).

Prodati nestrateške naložbe – naložbe v podjetja, v katerih je delež banke manjši od 20 % in ki se ukvarjajo z izvajanjem nestrateških storitev.

Strategija NLB v tujini je usmerjena v povečanje prisotnosti na trgih, ki jih NLB smatra kot strateško pomembne, tako v makroekonomskem (obseg zunanje trgovine s Slovenijo, kapitalski tokovi, sprejemljivo deželno tveganje, ipd.) kot mikroekonomskem merilu. Skladno s tem namerava NLB v naslednjih 3 letih povečati svojo prisotnost na trgih držav južne in vzhodne Evrope. Naložbe v IT Banka bo še naprej iskala vire sinergij in metode za izboljšanje poslovnih procesov. Poleg tega zahteve regulatorjev in nadzornih institucij ter poslovne potrebe postavljajo čedalje večje zahteve po izboljšanju in nadgradnji informacijskih sistemov. Za izpolnitev teh zahtev bo NLB še naprej investirala v IT, zlasti na področju razvoja ključnih aplikacij in implementiranja ključnih projektov, ki izhajajo iz zahtev regulatorjev in/ali trga.

13. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA Izdajatelj v prospekt ni vključil napovedi ali ocene dobička, ker ni nikjer javno objavil finančnih podatkov, komentarjev ali ocen oziroma napovedi, ki se nanašajo na prihodnja časovna obdobja.

14. UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI

14.1. Člani upravnih, vodstvenih in nadzornih teles V skladu z določili zakona o bančništvu je banka organizirana kot delniška družba, ki jo ureja zakon o gospodarskih družbah. Notranjo organizacijo in upravljanje NLB ureja statut banke. Organi upravljanja NLB so: skupščina banke, nadzorni svet in uprava.

14.1.1. Uprava Uprava banke predstavlja banko in vodi njeno poslovanje. Uprava banke ima 6 članov ((predsednika uprave in 5 članov), ki jih imenuje in razrešuje nadzorni svet. Predsednik in člani uprave so imenovani

45


za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in člani uprave so lahko predčasno odpoklicani v skladu z zakonom in statutom banke. Člani uprave banke so predstavljeni v spodnji tabeli. Dva člana uprave (Erik Luts in Pierre Van Keirsbilck) sta imenovana na predlog KBC. Člani uprave banke so: Ime in priimek Funkcija Pomembne dejavnosti, ki jih

opravljajo izven NLB Marjan Kramar predsednik uprave Predsednik nadzornega sveta:

Handelsbank, Frankfurt, - ETI d.d., Izlake

Andrej Hazabent član uprave Predsednik nadzornega sveta:

- NLB Skladi, - NLB Factoring Ostrava, - NLB Factor Bratislava, - Euromarket banka, - Nov penziski fond,

Skopje - Continental banka, Novi

Sad Član nadzornega svet:

, Sofia, - Adria Bank, Vienna - Združenje bank

Slovenije (ZBS), - Skupna pokojninska

družba, - Pozavarovalnica Triglav

RE d.d. Matej Narat član uprave Predsednik nadzornega sveta:

- Banka Zasavje, - NLB Propria, - LB Leasing Ljubljana, - CBS Bank Sarajevo, - Montenegrobanka, - Tuzlanska banka, Tuzla,

Namestnik predsednika nadzornega sveta:

Borut Stanič član uprave Predsednik nadzornega sveta:

- Bankart, Ljubljana, - LB Maksima, - LB Interfinanz Zurich,

Član nadzornega sveta: - LHB Banka Banja Luka, - LHB Banka Beograd,

Stalni pooblaščenec: - Prvi faktor, Ljubljana

Pierre Van Keirsbilck član uprave Predsednik nadzornega sveta: - Razvojna banka

Jugoistočne Evrope,

- LHB Internationale

- Koroška banka,

- West East Bank

- Banka Domžale,

- Tutunska banka, Skopje

- Banka Celje,

46


Banja Luka Član nadzornega sveta:

Handelsbank, Frankfurt, - NLB Vita, - NLB Skladi, - LB Interfinanz Zurich, - Continental banka, Novi

Sad Erik Marcel Hugo Luts član uprave /

- LHB Internationale

Uprava je imenovana za obdobje petih let. Članom uprave (razen Eriku Lutsu) se izteče mandat dne 15. julija 2007, predsedniku uprave pa 1. februarja 2009. Erik Marcel Hugo Luts je konec oktobra 2004 pridobil dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave in s 1. novembrom 2004 postal član uprave, odgovoren za področje informacijske tehnologije. Njegov mandate se izteče 1. novembra 2009. Člani uprave NLB d.d. so v letu 2004 prejeli naslednja izplačila v bruto zneskih:

v tisoč SIT Marko

Voljč* Marjan Kramar

Andrej Hazabent

Matej Narat

Borut Stanič

Pierre Van Keirsbilck

Erik Luts

Izplačila NLB

Fiksni del prejemkov

3.542 37.674 34.290 31.752 32.331 34.586 5.485

Gibljivi del prejemkov

14.169 0 11.433 10.584 10.784 11.582 0

Udeležba pri dobičku

0 0 0 0 0 0 0

Opcijsko nagrajevanje

0 0 0 0 0 0 0

Drugi prejemki 25.615 7.022 7.063 5.616 5.647 5.762 511 Posojila (v EUR) 75.000 Nadomestila, ki so jih izplačale odvisne družbe NLB

- nadomestilo za udeležbo na sejah

- - 2.818 5.686 - 1.024 -

- nagrade - - 5.494 4.995 4.642 3.714 - - udeležba v dobičku

- - 1.874 2.444 2.344 - -

* Marko Voljč je bil v letu 2004 član uprave NLB d.d. do 31.1.2004.

14.1.2. Nadzorni svet Nadzorni svet šteje 11 članov, ki jih imenuje in razrešuje skupščina izmed oseb, ki jih predlagajo delničarji ali nadzorni svet. V skladu s pogodbo med delničarji zastopajo v nadzornem svetu Republiko Slovenijo, KAD in SOD 4 člani, KBC 4 člani in EBRD 1 član. Vsi delničarji skupaj imenujejo še dva neodvisna strokovnjaka. Člani nadzornega sveta banke so: Ime in priimek Funkcija Pomembne dejavnosti, ki jih

opravljajo izven NLB Zvonko Ivanušič član nadzornega sveta Namestnik predsednika uprave

Pozavarovalnice Sava,

47


Predsednik nadzornega sveta:

- Zavarovalnica Tilia, Član nadzornega sveta:

- Sava Plus, - Dars

Peter Ješovnik član nadzornega sveta Namestnik direktorja, Služba vlade RS za evropske zadeve

Žiga Lavrič predsednik nadzornega sveta Državni sekretar, Ministrstvo za finance

Igor Marinšek član nadzornega sveta Direktor poslovne enote, Adriatic d.d., Koper, Poslovna enota Maribor

Marko Rus član nadzornega sveta Predsednik uprave, A & C Rus Consulenza Srl.

Andrijana Starina namestnica predsednika nadzornega sveta

Državna sekretarka, Ministrstvo za gospodarstvo, Predsednica nadzornega sveta:

Članica nadzornega sveta:

d.d. André Bergen član nadzornega sveta CEO of the Executive

Član uprave:

- BVB, - VOKA, - Stichting Nicolaas

- K & H Bank, Madžarska,

Član nadzornega sveta:

- CSOB, Praga Christian Defrancq član nadzornega sveta Managing Director:

DSE, - KBC Bank & Insurance

Holding, Predsednik nadzornega sveta:

- Delphi Ins. Co., Belgija, - ADD Ins. Broker,

Belgija, - 3Force IT Company,

Belgija, - K & H General Ins. Co.,

Madžarska, - CSOB Poistovna,

- CSOB Poistovna, Slovaška,


- K & H Life Ins. Co., Madžarska,

- Zavarovalnica Maribor,

Kosem

- KAD,

- Slovenske železnice

Committee KBC Bank NV,

- KBC Group,

Rockox,

- Kredyt Bank, Varšava,

- KBC Verzekeringen

- Fidea Ins. Co., Belgija,

Češka,

- Centea Ins. Co., Belgija,

48


- Warta Ins. Co., Poljska, - KBC Exploitatie, - NLB Vita d.d., Ljubljana

François Louise Florquin

član nadzornega sveta Managing Director:

Predsednik uprave:

- Centea, Član uprave:

- KBC Bank and Insurance Holding Co. NV,

- KBC Asset Management


- Kredyt Bank PBI s.a., Varšava,

- TUiR Warta, - K & H Bank, Madžarska

Riet Docx članica nadzornega sveta General Manager Central Europe Banking Co-ordination:

- KBC Group Anne Fossemalle član nadzornega sveta Senior Banker:

Članica nadzornega sveta:

- FUIB, Ukrajina, - BRD, Romunija, - Ukraine Fund, Ukrajina

- KBC Bank,

- CBC Banque Sa,

- CSOB a.s., Praga,

- EBRD Bank, London

- CSOB a.s., Praga,

Predsednik nadzornega sveta je Žiga Lavrič. Sedanji člani nadzornega sveta so bili imenovani za obdobje do zaključka letne skupščine banke, ki odloča o letnem poročilu za četrto poslovno letno od njihove izvolitve. Spremembe v sestavi nadzornega sveta: Na skupščini delničarjev dne 26. junija 2005 so bili imenovani novi člani nadzornega sveta na mesto Igorja Kušarja in Dirk-a Mampaey-a, ki sta odstopila, predsedniku nadzornega sveta Antonu Žuniču in članom NS Urošu Slavincu, Metki Tekavčič in Borutu Jamniku pa je potekel mandat. Novo imenovani člani nadzornega sveta so: Peter Ješovnik, Igor Marinšek, Žiga Lavrič, Andrijana Starina Kosem, Zvonko Ivanušič in Riet Docx, Člani nadzornega sveta so v letu 2004 prejeli izplačane sejnine za udeležbo na sejah nadzornega sveta v skupnem bruto znesku 3.399.993,00 SIT. Drugih izplačil člani nadzornega sveta niso prejeli.

14.1.3. Lastniški deleži uprave in nadzornega sveta Na dan 30. 9. 2005 so bili lastniški deleži članov uprave in nadzornega sveta v kapitalu izdajatelja naslednji: od članov uprave ima Marjan Kramar 100 delnic, od članov nadzornega sveta ima Zvonko Ivanušič 100 delnic. Člani uprave in nadzornega sveta nimajo podeljenih pravic do pridobitve ali nakupa delnic oziroma deležev.

49


14.2. Navzkrižje interesov upravnih, vodstvenih in nadzornih organov

14.2.1. Poslovanje izdajatelja s člani uprave in nadzornega sveta Izdajatelj v zadnjem letu s člani uprave in nadzornega sveta, ali z osebami, povezanimi s člani uprave in nadzornega sveta, ni sklenil poslov, ki presegajo okvir rednega poslovanja izdajatelja.

50


14.2.2. Nasprotje interesov organov upravljanja Izdajatelj izjavlja, da ni potencialnih nasprotij interesov med opravljanjem funkcij članov uprave in nadzornega sveta NLB in njihovimi ostalimi funkcijami ter osebnimi koristmi.

15. VEČJI DELNIČARJI

15.1. Imetniki izdajateljevih delnic Pregled največjih imetnikov delnic NLB z glasovalno pravico na dan 31. 10. 2005:

Delničar Število delnic Delež glasovalnih pravic (v %)

1. Republika Slovenija 2.720.234 35,41 2. KBC Bank NV 2.611.885 34,00 3. Slovenska odškodninska družba, d.d. 388.113 5,05 4. Kapitalska družba, d.d. 384.490 5,01 5. EBRD 384.101 5,00 6. Poteza naložbe d.o.o. 262.552 3,42 7. NFD 1 Delniški Investicijski sklad d.d. 113.077 1,47 8. Zavarovalnica Triglav – Kritni sklad ŽZ 107.166 1,40 9. VS Triglav Steber I 93.445 1,22 10. Aktiva Naložbe, d.d. 60.350 0,79

Na dan 31. 10. 2005 je bilo v delniško knjigo izdajatelja vpisanih skupaj 910 imetnikov delnic NLB. Način nadzora in kontrolni mehanizmi Največji delničarji izdajatelja, in sicer RS, KBC, EBRD, KAD in SOD, ki imajo skupaj 84,47-odstoten lastniški delež v kapitalu NLB, so podpisali pogodbo med delničarji, s katero so uredili medsebojna razmerja in določili načela podjetniškega upravljanja ter nadzor nad banko in njenim poslovanjem. Delničarji vršijo nadzor v skladu s slovensko zakonodajo in statutom izdajatelja, preko svojih članov v nadzornem svetu.

•

•

Nadzorni svet ima 11 članov, ki jih imenuje in razrešuje skupščina banke izmed oseb, ki jih predlagajo delničarji in nadzorni svet. Člani nadzornega sveta se izvolijo za obdobje največ štirih let od njihovega imenovanja. V skladu s pogodbo med delničarji imenuje 4 člane nadzornega sveta RS, skupaj s KAD in SOD, 4 člane KBC in enega EBRD. Delničarji imenujejo skupaj še dva neodvisna strokovnjaka. Nadzorni svet spremlja in nadzoruje vodenje in poslovanje banke v skladu z mandatom in pristojnostmi na podlagi statuta izdajatelja. V okviru nadzornega sveta delujejo trije odbori, katerih namen je izboljšati učinkovitost in strokovnost delovanja nadzornega sveta ter omogočiti bolj poglobljeno obravnavo posameznih tem:

Odbor za razvoj, ki spremlja osnovna strateška vprašanja, še posebej strategije širitve in upravljanja Skupine NLB, in pripravlja predloge sklepov na področjih razvoja informacijskega sistema, produktov, poslovanja na domačih in tujih trgih ter organizacije NLB. Odbor za revizijo, ki spremlja in pripravlja predloge sklepov za področja notranje revizije in varovanja zakonitosti poslovanja, obravnava zunanja in notranja revizijska poročila ter ocenjuje revizijske postopke.

51


• Odbor za tveganja, ki spremlja in pripravlja predloge sklepov za področje likvidnostnega tveganja, obrestnega tveganja in valutnega tveganja, ter obravnava agregatna poročila o strukturi kreditnega portfelja.

Nadzorni svet je sklepčen, če je pravilno sklican in je navzočih ali zastopanih najmanj polovica njegovih članov, od katerih morata biti v vsakem primeru prisotna predsednik ali namestnik predsednika. V določenih primerih je nadzorni svet sklepčen samo, če je na seji prisotnih vsaj 8 od 11 članov nadzornega sveta. Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika nadzornega sveta. Notranja revizija Notranje revizijska funkcija v NLB in Skupini je organizirana kot neodvisna štabna služba, neposredno odgovorna upravi. Cilj delovanja notranje revizijske funkcije je podajati objektivna zagotovila ter svetovati upravi in vodstvom na vseh ravneh pri varovanju premoženja banke ter izboljšanju kakovosti in učinkovitosti poslovanja. Banki in članicam Skupine NLB pomaga uresničevati strateške in poslovne cilje po načelih najboljše bančne prakse. Metode dela notranje revizije sledijo novi bančni zakonodaji in razvoju notranje revizijske stroke. Revizijski pristop temelji na analizi vgrajenih in nadzornih tveganj, ki so prisotna na posameznih področjih poslovanja banke. Opravljena analiza je podlaga za letno in dolgoročno načrtovanje revizijskih pregledov. Najpomembnejša sta sistem notranjega nadzora in upravljanje tveganj, kar je v skladu z modelom COSO ('The Committee of Sponsoring Organizations of the Treadway Commission'), oziroma ERM ('Enterprise Risk Management') predvideno tudi v mednarodni praksi. Za preverjanje notranjih kontrol v poslovalnicah poslovne mreže ter notranje revizijskih služb v članicah Skupine NLB se uporabljajo samoocenitveni vprašalniki ('Control Self Assessment' - CSA). Pristop CSA je kombinacija vodstvenega nadzora in klasičnega notranjega revidiranja in je dopolnilo obstoječega notranjega revidiranja. Med pomembne dejavnosti notranje revizije sodi ohranjanje in razvijanje enotnih standardov revidiranja na ravni celotne Skupine ter nadzor nad delovanjem notranjih revizijskih služb in nad poslovanjem članic Skupine NLB. Notranja revizija sodeluje s predstavniki notranje revizije KBC pri pripravi in razvijanju metodoloških podlag dela, izobraževanja kadrov ter uvajanja najboljše prakse notranjega revidiranja. Notranji revizorji KBC sodelujejo kot strokovni sodelavci v revizijskih pregledih, ki jih opravlja notranja revizija. Notranja revizija je v letu 2004 opravila več rednih in izrednih revizijskih pregledov ter tekoče spremljala izvajanje revizijskih priporočil. Poleg tega je usklajevala inšpekcijske preglede Banke Slovenije, spremljala izvrševanje odredb in priporočil Banke Slovenije in o njem poročala. Usklajevala je izvedbo revizije letnega poročila banke in Skupine, izvajala nadzorne preglede pogodbenih menjalnic in bančnih kreditnih posrednikov po sklepu Banke Slovenije ter prenašala standarde, metodologijo dela in znanja na notranje revizijske službe v Skupini NLB z namenom poenotenja njihovega delovanja s postopki dela v NLB. Velik del leta 2004 je bil namenjen razvoju metodologije notranjega revidiranja, vključno z nadgradnjo obstoječe metodologije letnega in dolgoročnega načrtovanja, ki je bila uspešno uporabljena že pri pripravi načrta dela za leto 2005. Notranja revizija je razvila računalniško rešitev za spremljanje revizijskih priporočil, s pomočjo katere se je občutno skrajšal in poenostavil postopek spremljanja in poročanja o statusu revizijskih priporočil. V letu 2004 je postopno uvedla model COSO v revizijske preglede ter oblikovala notranje smernice za zagotavljanje neodvisnosti in nepristranskosti notranjih revizorjev.

15.2. Postopek privatizacije izdajatelja

52


Postopek privatizacije izdajatelja v letu 2002 je prinesel pomembno spremembo lastniške strukture. Prodaja delnic Republike Slovenije ključnemu investitorju in institucionalnim investitorjem, skupaj s pogodbenimi zavezami, h katerim so pristopili Republika Slovenija, Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba, KBC Bank in banka EBRD, so opisani v nadaljevanju. Prodaja delnic V skladu s programom privatizacije je prodaja delnic potekala v dveh fazah. V prvem delu je RS prodala delež v višini 34% delnic NLB ključnemu delničarju, in sicer belgijski bančno zavarovalni skupini KBC. V drugem delu je RS najprej prodala 5% delnic NLB banki EBRD (pod enakimi pogoji in ceni kot ključnemu investitorju). Za preostali delež v višini 9% delnic NLB, ki je bil namenjen domačim in tujim institucionalnim investitorjem, je ponudbe predložilo osem investitorjev, ki so kupili skupaj 0,3% delnic NLB. Po zaključeni prodaji je RS ohranila 35,41-odstotni lastniški delež v kapitalu NLB. Pogodbena določila, h katerim so se zavezali RS (skupaj s KAD in SOD), KBC in EBRD V okviru izvedenih aktivnosti so KBC, EBRD in RS (skupaj s KAD in SOD) sklenili dogovore oziroma sporazume, ki urejajo medsebojna razmerja in odnos med delničarji, med drugim načela podjetniškega upravljanja, bodoči status NLB d.d., pogoje in zaveze KBC, pravice in obveznosti RS ter pogoje in zaveze EBRD. Pogodba med delničarji določa razmerja med delničarji NLB d.d. glede upravljanja NLB d.d. ter razpolaganja z delnicami. Sporazum ima vlogo izpolnitve programa privatizacije, ki ga je sprejela Vlada RS, saj določa omejitve in dolžnosti KBC oziroma EBRD pri razpolaganju z delnicami NLB ter pri pridobivanju delnic NLB v obdobju do 31. 12. 2005. Pogodba je sklenjena med KBC, RS, KAD in SOD, ter EBRD, ki je k pogodbi pristopila kasneje z aneksom. Na splošno pogodba razlikuje med obstoječimi delnicami (že izdanimi) in novimi delnicami (ki bodo izdane za namen povečanja kapitala). V pogodbi so definirani splošni pogoji za uporabo določb pogodbe glede na kapitalski delež, ki ga v NLB d.d. dosega celotni holding KBC, skupaj s povezanimi osebami, ter RS, skupaj s KAD in SOD. Osnovno načelo je, da se delnice, ki jih ima KBC, in delnice, ki jih imajo s KBC povezane osebe, seštevajo, seštevek pa upošteva pri opredeljevanju pravic, obveznosti in prepovedi po pogodbi. Pogodba vsebuje tudi določilo, da sta v primeru povečanja osnovnega kapitala KBC in EBRD upravičeni do nakupa določenega števila delnic, ki jima omogoča ohranitev pridobljenega deleža v kapitalu NLB d.d.. Posebej je definirana struktura nadzornega sveta in pravice ter obveznosti strank glede predloga ter izvolitve in odpoklica članov nadzornega sveta glede na njihov lastniški delež. KBC je na podlagi sklenjene pogodbe imenovala štiri člane nadzornega sveta in enega člana uprave, EBRD pa enega člana nadzornega sveta. KBC in RS se zavezujeta, de se bosta predhodno uskladili v zadevah, o katerih je potrebno odločati na skupščini, in da bosta na skupščini glasovala v skladu z medsebojnim dogovorom. KBC se je s podpisom pogodbe zavezala kapitalsko podpreti NLB d.d., v kolikor je to potrebno za izvedbo dolgoročne strategije NLB d.d.. V pogodbi je določena politika delitve dobička (dividend), s katero je dogovorjeno, da izplačilo dividend ne sme ogroziti izpolnitve dolgoročne strategije banke ali njene kapitalske pozicije. Poleg tega sta NLB d.d. in KBC podpisali sporazum o sodelovanju, v katerem so opredeljena načela poslovnega in tehničnega sodelovanja med NLB d.d. in KBC v prihodnjih letih. Sporazum predvideva prenos znanj na področju bančno zavarovalnih poslov, informacijske tehnologije, elektronskega bančništva in upravljanja sredstev, kakor tudi pomoč oziroma podporo KBC pri implementaciji dolgoročne strategije NLB d.d.. NLB d.d. in KBC soglašata, da bosta glavni vodili pri implementaciji in merjenju uspešnosti dolgoročne strategije profitabilnost in povečanje vrednosti. NLB d.d. ima status pridružene banke, ki ni vključena v Skupino KBC in deluje v skladu z že vzpostavljenim mehanizmom vodenja. Trgovanje z delnicami NLB

53


Glede na dejstvo, da s privatizacijo dosežena lastniška struktura ne omogoča pričakovanega trgovanja z delnicami NLB, so ključni lastniki izdajatelja v začetku aprila 2003 sprejeli odločitev, da se delnice NLB še ne uvrsti na organiziran trg vrednostnih papirjev. Glede na omejitve pri trgovanju, h katerim sta se s pogodbenimi določili zavezali banki KBC in EBRD, je do konca leta 2005 prosto prenosljivih približno 15% delnic NLB.

16. FINANČNE INFORMACIJE O LASTNIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH, FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH IZDAJATELJA

16.1. Pretekle finančne informacije Računovodski izkazi izdajatelja so sestavljeni v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Poleg njih banka pri sestavljanju računovodskih izkazov upošteva tudi Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic, Sklep o oblikovanju posebnih rezervacij bank in hranilnic ter druge predpise in navodila Banke Slovenije. Osnovne računovodske usmeritve, ki jih izdajatelj uporablja pri sestavljanju nekonsolidiranih in konsolidiranih računovodskih izkazov in podrobnejša pojasnila k posameznim postavkam revidiranih nekonsolidiranih in konsolidiranih računovodskih izkazov iz točk 16.2.1. in 16.2.2. prospekta, so navedena v letnih poročilih NLB in Skupine NLB za leto 2004 in leto 2003, ki so dostopna na sedežu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja (http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=10066).

54



16.2. Finančni izkazi

16.2.1. Revidirani nekonsolidirani računovodski izkazi izdajatelja po SRS Bilanca stanja na dan 31.12. leta 2003 in 2004:

v tisoč SIT 31.12.2004 31.12.2003

Denar v blagajni in stanje na računih pri CB 50.941.783 51.220.012Krediti bankam 189.875.786 120.988.996Krediti strankam, ki niso banke 900.389.684 779.362.127Dolžniški vred. pap., ki niso namenjeni trgovanju 454.054.305 535.071.514Vrednostni papirji namenjeni trgovanju 132.716.261 100.775.593Dolgoročne naložbe v kapital strank v skupini 50.511.108 45.692.997Dolgoročne naložbe v kapital drugih strank 620.540 719.080Neopredmetena dolgoročna sredstva 18.479.736 15.150.348

37.279.282 37.903.755Lastni deleži - -Druga sredstva 18.237.351 19.196.870Usredstvene (aktivne) časovne razmejitve 11.665.963 11.176.487 SKUPAJ AKTIVA 1.864.771.799 1.717.257.779 Dolgovi do bank 315.266.777 252.670.722Dolgovi do strank, ki niso banke 1.188.191.151 1.120.183.949Dolžniški vrednostni papirji 95.467.606 110.011.380Drugi dolgovi 19.254.022 14.224.440Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve 9.526.396 17.649.687Dolgoročne rezervacije za obveznosti in stroške 36.777.485 31.688.451Rezervacije za splošna bančna tveganja 5.989.370 3.839.370Podrejene obveznosti 73.201.428 51.095.558Vpisani kapital 15.364.030 15.364.030Kapitalske razerve 13.603.399 13.603.376Rezerve iz dobička 70.814.025 66.824.307Prevrednotovalni popravki kapitala 17.875.740 17.355.795Preneseni čisti dobiček 2 37Čisti dobiček poslovnega leta 3.440.368 2.746.677 SKUPAJ PASIVA 1.864.771.799 1.717.257.779

Zunajbilančne postavke 747.661.027 1.731.126.938

Opredmetena osnovna sredstva

55


Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1.1. do 31.12. leta 2003 in 2004:

v tisoč SIT Leto 2004 Leto 2003

Prihodki od obresti in podobni prihodki 83.193.455 99.687.633Odhodki za obresti in podobni odhodki (45.265.766) (64.800.375)Čiste obresti in podobni prihodki 37.927.689 34.887.258

Prihodki iz naložbenja v kapital 9.088.962 10.471.334

Prejete opravnine 26.692.965 23.098.669Dane opravnine (5.642.699) (4.333.843)Čiste opravnine 21.050.266 18.764.826

Prihodki iz finančnih poslov 52.266.978 71.629.605Odhodki za finančne posle (45.250.696) (71.477.644)Čisti dobiček iz finančnih poslov 7.016.282 151.961

Drugi poslovni prihodki 2.683.428 3.037.060Stroški dela (25.285.007) (23.995.048)Stroški materiala in storitev (14.963.072) (16.104.761)Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (7.667.604) (6.578.882)Drugi poslovni odhodki (1.902.465) (703.910)Izgube iz danih kreditov in terjatev, zmanjšane za poplačila (12.072.470) (7.060.615)Čisti znesek rezervacij za splošna bančna tveganja (2.150.000) (1.900.000)

Dobiček iz rednega delovanja 13.726.009 10.969.223

Izredni prihodki 67.760 49.099Izredni odhodki (3.868) (3.051)

Dobiček zunaj rednega delovanja 63.892 46.048

DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 13.789.901 11.015.271 Davek iz dobička (5.973.193) (4.679.105)Davki, ki niso izkazani v drugih postavkah (935.971) (842.813)

ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 6.880.737 5.493.353

56


Izkaz finančnega izida za obdobje od 1.1. do 31.12. leta 2003 in 2004: v tisoč SIT

Leto 2004 Leto 2003 FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Pritoki pri poslovanju 127.004.549 132.077.337Dobljene obresti in obrestim podobni prihodki 81.045.321 94.474.441Dobljene opravnine 26.678.898 23.003.387Prihodki iz izterjanih odpisanih terjatev in danih kreditov 442.572 237.219Prihodki od naložbenja v kapital 7.885.715 10.721.497 Čisti dobiček iz finančnih poslov 8.317.362 985.219Drugi poslovni prihodki 2.634.681 2.655.574 Odtoki pri poslovanju (103.280.954) (114.470.186)Dane obresti in obrestim podobni odhodki (53.628.751) (60.059.221)Dane opravnine (5.602.693) (4.326.048)Plačila zaposlencem (25.416.623) (24.628.767)Plačila za material in storitve (13.953.999) (17.537.799)Drugi poslovni odhodki (172.396) (1.577.560)Davki iz dobička (4.506.492) (6.340.791)Skupaj poslovni prihodki pred spremem. poslov. sredstev in obvez. 23.723.595 17.607.151

Povečanja poslovnih sredstev (223.790.694) (84.408.612)Čisto povečanje kreditov bankam (93.742.560) (16.625.554)Čisto povečanje kreditov drugim strankam (124.283.922) (73.035.658)Čisto zmanjšanje vrednosti vrednost. papirjev, namenjenih trgovanju (2.367.036) 515.899 Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih poslovnih sredstev (3.397.176) 4.736.701 (Zmanjšanja)/povečanja poslovnih obveznosti 47.212.999 (1.482.368)Čisto povečanje bančnih vlog od bank (13.563.280) 13.187.962 Čisto (zmanjšanje)/povečanje bančnih vlog od strank, ki niso banke 60.395.285 (10.744.081)Čisto zmanjšanje drugih poslovnih obveznosti 380.994 (3.926.249)Prebitek pritokov pri poslovanju (152.854.100) (68.283.829)

FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Pritoki pri naložbenju 198.457.547 167.226.368Pritoki pri prodaji dolžniških vrednostnih papirjev 198.089.852 160.874.781Pritoki pri prodaji kapitalskih naložb 304.717 4.454.123Pritoki pri prodaji opredmet. osn. sredstev in neopredmet. dolgoroč. sred.

62.978 1.897.464

Odtoki pri naložbenju (72.517.037) (251.457.147)Odtoki pri nakupu dolžniških vrednostnih papirjev (59.100.533) (232.387.425)Odtoki pri nakupu kapitalskih naložb (3.614.890) (9.560.213)Odtoki pri nakupu opredmet. osn. sredstev in neopredmet. dolg. sred. (9.801.614) (9.509.509)Prebitek odtokov/pritokov pri naložbenju 125.940.510 (84.230.779)

FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Pritoki pri financiranju 866.795.282 159.799.274Prejeti krediti 778.949.970 106.631.711Povečanje vrednosti dolžniš. vred. papirjev in podrejenih obveznosti 87.845.287 53.167.563Pritoki pri prodaji lastnih delnic 25 -Odtoki pri financiranju (779.707.944) (80.810.640)Dividende, ki jih plača banka (2.197.228) (2.512.019)Odplačani krediti (696.751.121) (73.462.866)Zmanjšanje vrednosti dolžniš. vred. papirjev in podrejenih obveznosti (80.759.595) (4.835.755)Prebitek pritokov/odtokov pri financiranju 87.087.338 78.988.634Učinki spremembe dev. teč. na denarna sredstva in njihove ustreznike 1.069.440 2.749.697

KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 465.684.646 404.441.458Finančni izid v obdobju 61.243.188 (70.776.277)Začetno stanje denarnih sredstev 404.441.458 475.217.735

57


16.2.2. Revidirani konsolidirani računovodski izkazi izdajatelja po SRS Spremembe v sestavi Skupine NLB V letu 2004 so se v Skupini NLB zgodile sledeče spremembe, ki pa niso bistveno vplivale na računovodske izkaze Skupine: a) Nakupi in ustanovitve novih odvisnih družb

− NLB je z večkratnimi dokupi deležev povečala kapitalsko udeležbo v treh slovenskih bankah, in

sicer v Banki Domžale iz 58,46 % na 59,80 %, v Koroški banki iz 54,5 % na 61,9 % in v Banki Zasavje iz 62,11 % na 70,08 %. Pri konsolidaciji je bilo ugotovljeno dobro ime v višini 46.304 tisoč tolarjev za Banko Domžale, dobro ime v višini 289.040 tisoč tolarjev za Koroško banko in dobro ime v višini 42.389 tisoč tolarjev za Banko Zasavje. Dobro ime, ugotovljeno za Banko Domžale in Banko Zasavje, je že v celoti amortizirano.

− NLB je v drugem trimesečju kupila 9,38% delež v LHB banki Beograd. V omenjeni banki ima 51%

delež tudi LHB banka Frankfurt, tako da znaša skupni delež 60,40%. Ob konsolidaciji je bilo ugotovljeno dobro ime v višini 181.833 tisoč tolarjev.

− NLB je v decembru z nakupom rednih in prednostnih delnic povečala kapitalsko udeležbo v

kapitalu Banke Celje iz 29,91% na 32,15%. Pri konsolidaciji je ugotovljeno dobro ime v višini 164.072 tisoč tolarjev.

− V novembru in decembru je LHB banka Banja Luka kupila 49% delež in LHB Trade Zagreb 30%

delež v družbi Plan, Banja Luka, ki se ukvarja s projektiranjem in planiranjem. Družba Plan, Banja Luka zaradi nematerialnosti (celotna sredstva znašajo 187.572 tisoč tolarjev) in nakupa tik pred koncem leta ni vključena v konsolidirane računovodske izkaze za leto 2004.

− V juliju je NLB kupila manjše število delnic Skupne pokojninske družbe, tako da se je njena

kapitalska udeležba povečala iz 26,94% na 27,18%. V tretjem kvartalu je NLB družbo dokapitalizirala, po zaključku postopka pa bo udeležba NLB znašala 27,49%.

− V juniju je LB Leasing, Ljubljana prodal svoj delež v LB Leasing, Maribor NLB in trem slovenskim

bankam. − V novembru je NLB odkupila navadne in prednostne delnice, ki jih je imela Tutunskabroker v

Tutunski banki, tako da se je skupna kapitalska udeležba v Tutunski banki povečala iz 72,42% na 73,12%.

− V novembru je LB Leasing Ljubljana ustanovil hčerinsko družbo CBS Leasing, Sarajevo, ki je v

njeni 100% lasti. − V decembru je NLB Factoring Ostrava ustanovila hčerinsko družbo NLB Factor, Bratislava, ki je v

njeni 100% lasti. b) Ostale spremembe v računovodskih izkazih Skupine

− V letu 2004 je bila spremenjena politika konsolidacije skupaj obvladovanih družb NLB Vita in Prvi

Faktor v konsolidiranih izkazih iz proporcionalne metode v kapitalsko metodo. Učinki te spremembe na konsolidirane izkaze so nematerialni, zato primerjalni podatki za leto 2003 niso spremenjeni.

− Slovenska investicijska banka, ki je v postopku likvidacije, je bila v letu 2003 polno konsolidirana,

v letu 2004 pa zaradi nematerialnosti ni vključena v konsolidacijo. V letu 2004 je bil namreč večji

58


del njenih sredstev prenesen na NLB, njena bilančna vsota na dan 31.12.2004 pa znaša le še 4.491.159 tisoč tolarjev. Primerjalni podatki za leto 2003 ostajajo nespremenjeni.

Seznam odvisnih družb, ki jih je izdajatelj vključil v konsolidirane računovodske izkaze leta 2004: 1. Skupina Banke Domžale, Domžale 2. Koroška banka d.d., Slovenj Gradec 3. Banka Zasavje d.d., Trbovlje 4 Skupina LHB Internationale Handelsbank, Frankfurt/Main 5. Skupina Tutunska Banka AD, Skopje 6 CBS Bank d.d., Sarajevo 7. Montenegrobanka AD, Podgorica 8. Skupina LB Leasing d.o.o., Ljubljana 9. LB Leasing d.o.o., Maribor 10. LB Maksima d.o.o., Ljubljana 11. FIT Leasing d.o.o., Velenje 12. NLB Skladi d.o.o., Ljubljana 13. Skupina LB InterFinanz, Zürich 14. Skupina NLB Factoring a.s., Ostrava 15. Skupina NLB Propria d.o.o., Ljubljana 16. Prospera plus d.o.o., Ljubljana 17. CBS Invest d.o.o., Sarajevo 18. Slovenska Investicijska Banka d.d., Ljubljana Seznam odvisnih družb, ki jih je izdajatelj vključil v konsolidirane računovodske izkaze leta 2003: 1. Skupina Banke Domžale d.d., Domžale 2. Koroška banka d.d., Slovenj Gradec 3. Banka Zasavje d.d., Trbovlje 4 Skupina LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt/Main 5. CBS d.d., Sarajevo 6 Skupina Tutunska Banka AD, Skopje 7. Skupina LB Leasing d.o.o., Ljubljana 8. Skupina NLB Propria d.o.o., Ljubljana 9. LB Trading d.o.o., Ljubljana 10. Prospera plus d.o.o., Ljubljana 11. Skupina LB InterFinanz, Zürich 12. LB Maksima d.o.o., Ljubljana 13. FIT d.o.o., Velenje 14. LB Factoring CZ, a.s., Ostrava 15. CBS Invest d.o.o., Sarajevo 16. Slovenska Investicijska Banka d.d., Ljubljana 17. NLB Skladi d.o.o., Ljubljana 18. Montenegrobanka AD, Podgorica Opis načel konsolidacije V konsolidirane računovodske izkaze so vključeni računovodski izkazi Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana in njenih odvisnih družb, ki so navedene v predhodnem odstavku (seznami odvisnih družb, ki jih je izdajatelj vključil v konsolidirane računovodske izkaze za leta 2004, 2003 in 2002). Bilance stanja in izkazi poslovnega izida NLB in njenih odvisnih družb so polno konsolidirani. Po tej metodi konsolidacije se vse postavke terjatev, obveznosti, kapitala, prihodkov in odhodkov NLB in

59


odvisnih družb seštevajo, v postopku konsolidacije pa so naložbe NLB v kapital odvisnih družb obračunane s pripadajočim deležem njihovega kapitala, izločene so medsebojne terjatve in obveznosti med družbami Skupine, prav tako pa so izločeni tudi prihodki in odhodki, ustvarjeni znotraj Skupine. V postopku konsolidacije je izračunan tudi delež čistega premoženja odvisnih družb, ki pripada njihovim manjšinskim lastnikom. Tako je v konsolidirani bilanci stanja ločeno prikazan delež manjšinskih lastnikov v kapitalu odvisnih družb, v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pa je ločeno prikazan delež manjšinskih lastnikov v čistem dobičku oziroma izgubi poslovnega leta. Ob pridobitvi deleža v kapitalu odvisne družbe se ugotovi razlika med pošteno vrednostjo pripadajočega čistega premoženja odvisne družbe in pošteno vrednostjo danega nadomestila za pridobitev naložbe. Dobro ali slabo ime, ki se pojavi ob pridobitvi naložbe, se v izkaz poslovnega izida prenese v obdobju petih let, v primeru ko je nižje od 50 mio tolarjev pa se v izkaz poslovnega izida prenese takoj. Naložbe v pridružene družbe so v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane po kapitalski metodi. Pridružene družbe so tiste, kjer ima Skupina pomemben vpliv. V konsolidirani bilanci stanja so te naložbe prikazane v vrednosti čistega premoženja teh družb, ki glede na delež lastništva pripada Skupini. Slabo ime, ugotovljeno ob pridobitvi naložbe v pridruženo družbo povečuje knjigovodsko vrednost naložbe in se prenaša v prihodke v obdobju petih let. V primeru ugotovljenega dobrega imena, pa le ta zmanjšuje vrednost naložbe in se sistematično prenaša med stroške. V konsolidiranem izkazu poslovnega izida je ločeno prikazan delež pri dobičku oziroma izgubi pridruženih družb, ki pripada Skupini. Naložbe v skupaj obvladovane družbe so v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane po kapitalski metodi.

60


Konsolidirana bilanca stanja na dan 31.12. leta 2003 in 2004:

v tisoč SIT 31.12.2004 31.12.2003 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 75.372.472 70.456.052Krediti bankam 172.952.577 130.486.015Krediti strankam, ki niso banke 1.247.967.984 1.035.545.234Dolžniški vrednostni papirji, ki niso namenjeni trgovanju 587.434.565 666.318.633Vrednostni papirji namenjeni trgovanju 144.248.876 110.608.990Dolgoročne naložbe v kapital strank v skupini 11.231.983 9.110.960Dolgoročne naložbe v kapital drugih strank 2.505.056 4.377.153Neopredmetena dolgoročna sredstva 21.492.217 18.702.642Opredmetena osnovna sredstva 59.785.427 62.110.890Lastni deleži 490.825 490.828Druga sredstva 28.210.295 32.494.063Usredstvene (aktivne) časovne razmejitve 14.874.992 14.066.937SKUPAJ AKTIVA 2.366.567.269 2.154.768.397Dolgovi do bank 483.593.128 396.326.692Dolgovi do strank, ki niso banke 1.473.073.700 1.362.761.581Dolžniški vrednostni papirji 95.666.379 110.434.367Drugi dolgovi 28.499.312 22.405.365Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve 12.774.804 21.533.357Dolgoročne rezervacije za obveznosti in stroške 52.433.906 46.763.580Rezervacije za splošna bančna tveganja 9.602.720 7.619.204Podrejene obveznosti 72.989.710 53.600.495Kapital manjšinskih lastnikov 20.759.773 22.754.402Vpisani kapital 15.364.030 15.364.030Kapitalske rezerve 13.859.952 13.859.929Rezerve iz dobička 66.484.855 64.080.081Prevrednotovalni popravki kapitala 11.981.605 11.982.098- splošni prevrednotovalni popravek kapitala 11.791.771 11.791.771- posebni prevrednotovalni popravek kapitala 189.834 190.327Uskupinjevalni popravek kapitala 399 (1.166)Preneseni čisti dobiček 2.284.543 2.497.429Čisti dobiček poslovnega leta 7.198.453 2.786.953SKUPAJ PASIVA 2.366.567.269 2.154.768.397 Zunajbilančne postavke 820.309.543 1.770.333.116

61


Konsolidiran izkaz poslovnega izida za obdobje od 1.1. do 31.12. leta 2003 in 2004:

v tisoč SIT Leto 2004 Leto 2003 Prihodki od obresti in podobni prihodki 113.403.572 128.298.819Odhodki za obresti in podobni odhodki (54.770.752) (75.162.236)Čiste obresti in podobni prihodki 58.632.820 53.136.583 Prihodki iz naložbenja v kapital 7.635.530 9.174.238 Prejete opravnine 36.154.549 30.903.414Dane opravnine (6.579.307) (4.872.775)Čiste opravnine 29.575.242 26.030.639 Prihodki iz finančnih poslov 62.539.949 82.919.449Odhodki za finančne posle (52.538.925) (80.171.855)Čista izguba / dobiček iz finančnih poslov 10.001.024 2.747.594 Drugi poslovni prihodki 10.312.841 11.907.812Stroški dela (36.051.841) (33.774.313)Stroški materiala in storitev (21.604.138) (22.339.882)Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih

(12.474.071) (10.502.377)

Drugi poslovni odhodki (7.869.264) (7.349.262)

Izgube iz danih kreditov in terjatev, zmanjšane za poplačila (17.109.005) (10.057.643)

Čisti znesek rezervacij za splošna bančna tveganja (1.948.342) (2.444.503) ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA DELOVANJA 19.100.796 16.528.886 Izredni prihodki 136.409 130.698Izredni odhodki (21.911) (60.814)- Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala (21.911) (60.814)- Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala - -Dobiček / izguba zunaj rednega delovanja 114.498 69.884 DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 19.215.294 16.598.770 Davki iz dobička (8.401.615) (7.227.338)Davki, ki niso izkazani v drugih postavkah (935.971) (864.805) Dobiček manjšinskih lastnikov (1.211.321) (2.261.095) ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 8.666.387 6.245.532

62


Konsolidiran izkaz finančnega izida za obdobje od 1.1. do 31.12. leta 2003 in 2004:

v tisoč SIT Leto 2004 Leto 2003 FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Pritoki pri poslovanju 170.174.041 168.995.470Dobljene obresti in obrestim podobni prihodki 111.304.106 120.761.240Dobljene opravnine 36.169.724 30.812.011Prihodki iz izterjanih odpisanih terjatev iz danih kreditov 554.184 303.766Prihodki iz naložbenja v kapital 6.513.300 8.391.534Čisti dobiček iz finančnih poslov 10.939.168 2.523.019Drugi poslovni prihodki 4.693.559 6.203.900Odtoki pri poslovanju (134.802.478) (142.882.904)Dane obresti in obrestim podobni odhodki (62.877.539) (69.607.391)Dane opravnine (6.539.811) (4.861.905)Plačila zaposlencem (36.093.430) (34.326.574)Plačila za material in storitve (22.437.008) (23.947.469)Drugi poslovni odhodki (827.941) (2.105.294)Davki iz dobička (6.026.749) (8.034.271)Skupaj poslovni prihodki pred sprem. poslovnih. sred. in obvez. 35.371.563 26.112.566 (Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (318.713.813) (103.822.515)Čisto (povečanje) / zmanjšanje kreditov bankam (86.083.209) 6.962.920Čisto povečanje kreditov drugim strankam (223.487.687) (108.278.005)Čisto zmanjšanje vrednosti vred. papirjev, namenjenih trgovanju (2.367.036) 515.899Čisto zmanjšanje / (povečanje) drugih poslovnih sredstev (6.775.881) (3.023.329)Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti 82.664.110 17.252.082Čisto povečanje bančnih vlog od bank (28.900.443) 21.151.509Čisto povečanje bančnih vlog od strank, ki niso banke 109.467.183 (3.275.112)Čisto (zmanjšanje) / povečanje drugih poslovnih obveznosti 2.097.370 (624.315)Prebitek pritokov pri poslovanju ali prebitek odtokov pri poslov. (200.678.140) (60.457.867) FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Pritoki pri naložbenju 235.879.353 281.724.665Pritoki pri prodaji dolžniških vrednostnih papirjev 234.280.657 277.314.059Pritoki pri prodaji kapitalskih naložb 1.316.324 1.513.807Pritoki pri prodaji opred. osnovnih sred. in neopred. dolgoročnih sred. 282.372 2.896.799Odtoki pri naložbenju (106.578,179) (387.127.448)Odtoki pri nakupu dolžniških vrednostnih papirjev (91.777.063) (363.193.713)Odtoki pri nakupu kapitalskih naložb (3.145.391) (10.253.083)Odtoki pri nakupu opredm. osn. sredstev in neopredm. dolg. sredstev (11.655.725) (13.680.652)Prebitek pritokov pri naložbenju ali prebitek odtokov pri naložbenju 129.301.174 (105.402.783) FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Pritoki pri financiranju 1.004.573.809 258.184.770Prejeti krediti 916.728.497 206.050.887Povečanje vrednosti dolžniških vredn. pap. in podrejenih obveznosti 87.845.287 52.133.883Pritoki pri prodaji lastnih delnic 25 -Odtoki pri financiranju (885.756.671) (163.998.770)Plačane dividende (3.162.816) (3.800.955)Odplačani krediti (801.834.260) (155.362.060)Zmanjšanje vrednosti dolžniški vredn. pap. in podrejenih obveznosti (80.759.595) (4.835.755)Prebitek pritokov / odtokov pri financiranju 118.817.138 94.186.000Učinki spremembe deviznih teč. na denarna sredstva in njihove ustreznike 1.339.383 3.723.680 KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV 531.231.666 482.452.111Finančni izid v obdobju 48.779.555 (67.950.970)Povečanje denarnih sredstev zaradi nakupa odvisnih družb - 3.374.341Začetno stanje denarnih sredstev 482.452.111 547.028.740

63


16.3. Revizija preteklih letnih finančnih informacij

16.3.1. Revizija nekonsolidiranih računovodskih izkazov Mnenje pooblaščenega revizorja Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana za leto 2004 Delničarjem NOVE LJUBLJANSKE d.d., Ljubljana Revidirali smo priloženo bilanco stanja NOVE LJUBLJANSKE BANKE d.d., Ljubljana na dan 31. decembra 2004 ter z njo povezane: izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida, izkaz gibanja kapitala in prilogo k računovodskim izkazom za tedaj končano leto. Pregledali smo tudi poslovno poročilo uprave. Za te računovodske izkaze in poslovno poročilo je odgovorna uprava banke. Naša naloga je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih. Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Ti zahtevajo od nas načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev primernega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo bistveno napačnih navedb. Revizija vključuje preizkuševalno preverjanje dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Revizija vključuje tudi presojanje uporabljenih računovodskih načel in pomembnih ocen uprave ter ovrednotenje celovite predstavitve računovodskih izkazov. Prepričani smo, da je naša revizija primerna podlaga za naše mnenje. Po našem mnenju so računovodski izkazi s prilogo iz prvega odstavka v vseh bistvenih pogledih poštena predstavitev finančnega stanja NOVE LJUBLJANSKE BANKE d.d., Ljubljana na dan 31. decembra 2004, poslovnega izida in finančnega izida njenega poslovanja ter gibanja kapitala v tedaj končanem letu v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Poslovno poročilo je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Ljubljana, 22. april 2005 PricewaterhouseCoopers d.o.o.

Jože Plevnik, pooblaščeni revizor Francois Mattelaer, partner

64


Mnenje pooblaščenega revizorja Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana za leto 2003 Delničarjem NOVE LJUBLJANSKE BANKE d.d., Ljubljana

Revidirali smo priloženo bilanco stanja NOVE LJUBLJANSKE BANKE d.d., Ljubljana na dan 31. decembra 2003 ter z njo povezane: izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida, izkaz gibanja kapitala in prilogo k računovodskim izkazom za tedaj končano leto. Pregledali smo tudi poslovno poročilo uprave. Za te računovodske izkaze in poslovno poročilo je odgovorna uprava banke. Naša naloga je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih. Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Ti zahtevajo od nas načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev primernega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo bistveno napačnih navedb. Revizija vključuje preizkuševalno preverjanje dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Revizija vključuje tudi presojanje uporabljenih računovodskih načel in pomembnih ocen uprave ter ovrednotenje celovite predstavitve računovodskih izkazov. Prepričani smo, da je naša revizija primerna podlaga za naše mnenje. Po našem mnenju so računovodski izkazi s prilogo iz prvega odstavka v vseh bistvenih pogledih poštena predstavitev finančnega stanja NOVE LJUBLJANSKE BANKE d.d., Ljubljana na dan 31. decembra 2003, poslovnega izida in finančnega izida njenega poslovanja ter gibanja kapitala v tedaj končanem letu v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Poslovno poročilo je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Ljubljana, 26. april 2004 PricewaterhouseCoopers d.o.o.


65


16.3.2. Revizija konsolidiranih računovodskih izkazov Mnenje pooblaščenega revizorja Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana za leto 2004 Delničarjem NOVE LJUBLJANSKE BANKE d.d., Ljubljana

Revidirali smo priloženo bilanco stanja Skupine NOVE LJUBLJANSKE BANKE d.d., Ljubljana na dan 31. decembra 2004 ter z njo povezane: izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida, izkaz gibanja kapitala in prilogo k računovodskim izkazom za tedaj končano leto. Pregledali smo tudi poslovno poročilo uprave. Za te računovodske izkaze in poslovno poročilo je odgovorna uprava banke. Naša naloga je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih.

Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Ti zahtevajo od nas načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev primernega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo bistveno napačnih navedb. Revizija vključuje preizkuševalno preverjanje dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Revizija vključuje tudi presojanje uporabljenih računovodskih načel in pomembnih ocen uprave ter ovrednotenje celovite predstavitve računovodskih izkazov. Prepričani smo, da je naša revizija primerna podlaga za naše mnenje.

Po našem mnenju so skupinski računovodski izkazi iz prvega odstavka v vseh bistvenih pogledih poštena predstavitev finančnega stanja Skupine NOVE LJUBLJANSKE BANKE d.d., Ljubljana na dan 31. decembra 2004, poslovnega izida in finančnega izida njenega poslovanja ter gibanja kapitala v tedaj končanem letu v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Poslovno poročilo je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi.

Ljubljana, 22. april 2005 PricewaterhouseCoopers

d.o.o.


66


Mnenje pooblaščenega revizorja Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana za leto 2003 Delničarjem NOVE LJUBLJANSKE BANKE d.d., Ljubljana

Revidirali smo priloženo bilanco stanja skupine NOVE LJUBLJANSKE BANKE d.d., Ljubljana na dan 31. decembra 2003 ter z njo povezane: izkaz poslovnega izida, izkaz finančnega izida, izkaz gibanja kapitala in prilogo k računovodskim izkazom za tedaj končano leto. Pregledali smo tudi poslovno poročilo uprave. Za te računovodske izkaze in poslovno poročilo je odgovorna uprava banke. Naša naloga je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih.

Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Ti zahtevajo od nas načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev primernega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo bistveno napačnih navedb. Revizija vključuje preizkuševalno preverjanje dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Revizija vključuje tudi presojanje uporabljenih računovodskih načel in pomembnih ocen uprave ter ovrednotenje celovite predstavitve računovodskih izkazov. Prepričani smo, da je naša revizija primerna podlaga za naše mnenje.

Po našem mnenju so skupinski računovodski izkazi iz prvega odstavka v vseh bistvenih pogledih poštena predstavitev finančnega stanja skupine NOVE LJUBLJANSKE BANKE d.d., Ljubljana na dan 31. decembra 2003, poslovnega izida in finančnega izida njenega poslovanja ter gibanja kapitala v tedaj končanem letu v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Poslovno poročilo je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi.

Ljubljana, 26. april 2004 PricewaterhouseCoopers d.o.o.


67


16.4. Zadnji objavljeni računovodski izkazi izdajatelja Od objave povzetka revidiranega letnega poročila za leto 2004, ki je bil dne 31. 5. 2005 in ponovno dne 1. 6. 2005 objavljen na spletnih straneh SEOnet ter izdajatelja, je izdajatelj dne 29. 7. 2005 objavil povzetek nerevidiranega polletnega poročila Skupine NLB in NLB za leto 2005 na spletnih straneh SEOnet in spletnih straneh NLB (http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=10075). Konsolidirana in nekonsolidirana nerevidirana bilanca stanja na dan 30. 6. 2005:

BILANCA STANJA Skupina NLB NLB v tisočih tolarjev 30.6.2005 30.6.2004 30.6.2005 30.6.2004Denar v blag. in stanje na računih pri CB 63.185.400 69.507.044 34.965.603 50.795.828Krediti bankam 226.091.827 105.286.898 230.899.951 115.611.264Krediti strankam, ki niso banke 1.413.533.657 1.148.457.227 1.023.276.589 850.849.172Dolžn. vredn. papirji, ki niso namenjeni trgovanju 631.068.407 626.943.065 480.864.282 491.770.750Vrednostni papirji namenjeni trgovanju 129.200.956 132.707.361 124.679.554 123.670.592Dolgoročne naložbe v kapital strank v skupini 14.572.751 10.021.897 57.989.617 49.029.855Dolgoročne naložbe v kapital drugih strank 2.210.689 2.473.637 617.150 762.524Neopredmetena dolgoročna sredstva 22.629.813 19.154.670 18.953.399 15.680.514Opredmetena osnovna sredstva 62.508.592 60.856.344 35.469.027 36.613.798Lastni deleži 490.825 490.828 0 0Druga sredstva 31.068.252 31.939.384 23.089.782 22.642.303Usredstvene (aktivne) časovne razmejitve 13.434.424 18.593.968 9.675.328 15.079.814SKUPAJ AKTIVA 2.609.995.593 2.226.432.323 2.040.480.282 1.772.506.414

Dolgovi do bank 694.730.206 465.179.904 501.591.172 315.793.205Dolgovi do strank, ki niso banke 1.498.912.443 1.392.215.076 1.162.831.299 1.132.081.500

Dolžniški vrednostni papirji 93.811.324 79.402.477 98.972.373 79.208.445

Drugi dolgovi 23.757.950 18.152.769 19.032.406 13.333.765Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve 15.766.672 19.414.101 12.950.589 15.665.482

Dolgoročne rezervacije za obveznosti in stroške 59.644.670 51.407.480 42.143.587 36.908.430

Rezervacije za splošna bančna tveganja 9.952.526 8.998.712 5.989.370 5.089.370

Podrejene obveznosti 72.553.587 56.451.456 73.166.360 55.098.770

Kapital manjšinskih lastnikov 20.744.170 21.203.387 - -

Vpisani kapital 15.364.030 15.364.030 15.364.030 15.364.030

Kapitalske rezerve 13.859.952 13.859.929 13.603.399 13.603.376

Rezerve iz dobička 66.596.320 62.338.490 71.502.101 66.824.309Prevrednotovalni popravki kapitala 11.981.605 11.978.896 17.876.012 17.428.160- splošni prevrednotovalni popravek kapitala 11.791.771 11.791.771 11.791.560 11.791.560- posebni prevrednotovalni popravek kapitala 189.834 187.125 6.084.452 5.636.600

Uskupinjevalni popravek kapitala 304 6.095 - -Preneseni čisti dobiček 6.746.889 6.859.281 - 37

Čisti dobiček poslovnega leta 5.572.945 3.600.240 5.457.584 6.107.535SKUPAJ PASIVA 2.609.995.593 2.226.432.323 2.040.480.282 1.772.506.414Zunajbilančne postavke 1.067.853.081 1.093.401.572 1.025.285.972 1.035.546.598

68



Konsolidiran in nekonsolidiran nerevidiran izkaz poslovnega izida za prvo polletje 2005:

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Skupina NLB

NLB

v tisočih tolarjev 1.1.-30.6.2005 1.1.-30.06.2004 1.1.-30.6.2005 1.1.-30.6.2004

Prihodki od obresti in podobni prihodki 57.208.367 57.986.628 40.055.871 42.935.753

Odhodki za obresti in podobni odhodki 26.289.083 29.621.416 20.578.111 24.933.970

Čiste obresti in podobni prihodki 30.919.284 28.365.212 19.477.760 18.001.783

Prihodki iz naložbenja v kapital 3.903.746 3.487.229 5.306.786 4.735.647

Prejete opravnine 19.501.723 17.317.351 13.951.653 12.700.028

Dane opravnine 3.206.448 2.808.518 2.716.161 2.372.811

Čiste opravnine 16.295.275 14.508.833 11.235.492 10.327.217

Prihodki iz finančnih poslov 29.879.470 31.949.790 23.910.247 26.686.990

Odhodki za finančne posle 27.714.874 27.570.366 23.704.191 23.797.343

Čista izguba / dobiček iz fin. poslov 2.164.596 4.379.424 206.056 2.889.647

Drugi poslovni prihodki 4.547.953 4.507.092 1.508.211 1.362.825

Stroški dela 18.349.333 17.522.210 12.265.665 12.391.039

Stroški materiala in storitev 9.645.347 9.176.200 6.197.786 6.271.116Amortizacija in prevr. posl. odh. pri neopredm. dolg.sred. in opredm. osnovna sredstva 4.999.417 4.776.834 3.380.640 3.371.595

Drugi poslovni odhodki 2.667.237 2.872.331 617.413 512.583Izgube iz danih kreditov in terjatev, zmanjšane zapoplačila 10.968.541 10.706.716 6.966.376 6.909.274

Čisti znesek rezerv. za splošna bančna tveg. 351.679 1.350.000 0 (1.250.000)

ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA DELOVANJA 10.849.300 8.843.499 8.306.425 6.611.512

Izredni prihodki 68.415 89.261 40.049 38.335

Izredni odhodki 14.826 21.043 506 3.335- Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala 14.826 21.043 506 3.335- Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala - - 0 0

Dobiček / izguba zunaj rednega delovanja 53.589 68.218 39.543 35.000

DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 10.902.889 8.911.717 8.345.968 6.646.512

Davki iz dobička 4.613.249 3.506.040 2.888.384 2.299.958

Davki, ki niso izkazani v drugih postavkah - 1.047.038 0 985.696

Dobiček manjšinskih lastnikov 716.391 758.399 - -

ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 5.573.249 3.600.240 5.457.584 3.360.858

69


16.5. Pravni in arbitražni postopki V nadaljevanju je podan pregled pomembnejših sporov in upravnih postopkov na dan 30. 9. 2005. I. Spori v zvezi z razpadom nekdanje SFRJ: 1. Spor v zvezi z obveznostmi po NFS Spor pred "High Court of Justice in London", v katerem Narodna banka Jugoslavije in banke iz Srbije in Črne gore, ki so dolžniki po Novem Finančnem Sporazumu iz leta 1988 (s katerim so takratne jugoslovanske banke reprogramirale obveznosti do tujih kreditorjev, v nadaljevanju »NFS«) tožijo, med drugim, soglašajoče kreditorje po NFS, Republiko Slovenijo, Banko Slovenije in štiri slovenske banke, med katerimi je tudi NLB, zaradi domnevne kršitve določb NFS, med drugim tudi na razveljavitev oziroma ničnost transakcij in oprostitve obveznosti slovenskih pravnih oseb, vključno z oprostitvijo solidarne obveznosti, za obveznosti po NFS, ki so bile dogovorjene ob zamenjavi dela dolga po NFS za obveznice RS (»Slovenska zamenjava«) v skladu z zakonom o prevzemu dela dolga po NFS iz leta 1988 in o izdaji obveznic Republike Slovenije zaradi zamenjave tega dolga (Ur. list RS št. 14/96 - ZPDNFS). Pogoj za Slovensko zamenjavo je bilo soglasje upnikov, ki so imeli vsaj 66,6% vseh terjatev po NFS, dejansko je bilo soglasje pridobljeno od upnikov z bistveno več terjatvami (»soglašajoči kreditorji po NFS«). V okviru Slovenske zamenjave je Republika Slovenija na podlagi tega zakona za prevzeti del dolga iz naslova NFS izdala obveznice Republike Slovenije v vrednosti 646,2 milijonov USD in 255,5 milijonov DEM, pri čemer je pred zamenjavo dela dolga po NFS za obveznice Republike Slovenije celotni dolg po NFS znašal cca 4.200 milijonov USD. Po NLB posredovanih podatkih postopek miruje vse od vložitve tožbe leta 1997. Slovenske osebe v njem zastopa odvetniška družba Herbert Smith iz Londona. V zvezi s tem postopkom je po mnenju NLB relevanten drugi odstavek 3. člena Dodatka C k Sporazumu o vprašanjih sukcesije, ki je bil podpisan na Dunaju dne 29. 6. 2001, saj določa, da bodo po podpisu tega sporazuma vse države naslednice ustavile vse obstoječe sodne postopke in finančne zahtevke zoper druge naslednice v zvezi z obveznostmi do Pariškega kluba in Londonskega kluba in ne bodo sprožale novih takih postopkov ali postavljale zahtev ne glede na rešitev zahtevkov med Pariškim klubom, Londonskim klubom in ZRJ. Ne glede na navedeni sporazum (ki so ga zdaj ratificirale vse naslednice SFRJ, ni pa še objavljen začetek njegove veljavnosti), po vedenju NLB, ZRJ kljub večkratnim opominom predstavnikov RS v »sukcesijski skupini« še ni izvedla postopkov za ustavitev tega postopka (pogajanja med Srbijo in Londonskim klubom še niso končana).

2. Spori v zvezi z deviznimi vlogami fizičnih oseb v podružnicah Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (LB) izven Republike Slovenije pred razpadom SFRJ 2.1. Privredna banka Zagreb Trenutno poteka 15 sodnih postopkov, ki jih je sprožila Privredna banka d.d. Zagreb, Republika Hrvaška pri Trgovskem sodišču v Zagrebu (Trgovački sud u Zagrebu) proti LB in NLB in zahtevala povračilo deviznih vlog v glavničnem znesku približno 129 milijonov DEM (preračunano iz različnih valut po hrvaškem tečaju iz leta 1992; znesek po tečaju Banke Slovenije znaša približno 67 milijonov evrov). Vtoževani znesek naj bi predstavljal del depozitov fizičnih oseb (“hrvaških varčevalcev”) v tujih valutah pri bivši Glavni filiali LB v Zagrebu (“Filiala Zagreb”) pred letom 1991. S tožbo zahteva ugotovitev, da sta NLB in LB solidarno odgovorna tožniku za izplačilo zgoraj navedenih depozitov.

Hrvaška zakonodaja je omogočala prenos obveznosti izplačila takšnih depozitov s Filiale Zagreb na določene hrvaške banke in izdajo obveznic Republike Hrvaške, ki so prevzele obveznost izplačila depozitov, za pokritje teh obveznosti. Del obveznosti izplačila depozitov je bil v skladu z obravnavano zakonodajo s Filiale Zagreb prenešen na hrvaške banke, tudi na tožnika. Po vedenju in prepričanju NLB taki depoziti z izdajo obveznic tožniku, ki pokrivajo take depozite, predstavljajo hrvaški javni dolg.

NLB meni, da ni odgovorna za vračilo obravnavanih depozitov med drugim tudi, ker:

70


(a) je bila ustanovljena kot ločena pravna oseba z Ustavnim zakonom o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije” z dne 27. 7. 1994, (“ustavni zakon”), ki izrecno določa, da obveznosti za depozite, za katere ne jamči Republika Slovenija, ostanejo obveznosti LB (ki še vedno obstaja in ima ustrezne terjatve v enaki višini) in ne NLB, in

(b) tudi sicer ni odgovornosti LB ali NLB, saj tožnik ni utrpel nobene škode, ker je prejel ustrezne obveznice Republike Hrvaške, ki predstavljajo del hrvaškega javnega dolga.

Te zadeve še niso pravnomočno zaključene.

2.2. Zagrebačka banka Zagreb NLB je bilo vročenih 5 tožb, ki jih je vložila Zagrebačka banka d.d. Zagreb proti LB in NLB s podobno utemeljitvijo, kot zgoraj Privredna banka Zagreb, v glavničnem znesku približno 191 milijonov DEM (preračunano iz različnih valut po hrvaškem tečaju iz leta 1992). Vtoževani znesek naj bi predstavljal znesek depozitov hrvaških varčevalcev, ki so bili prenešeni k Zagrebački banki (podobno, kot so bili prenešeni depoziti k Privredni banki Zagreb) in je zato stališče NLB tu enako, kot v primeru tožb Privredne banke. Sodišče je po vseh petih tožbah izdalo sodbe, s katerimi je tožbene zahtevke zavrnilo, tožeča stranka pa je vložila pritožbe. 2.3. Posamezni deponenti Posamezni deponenti so sprožili sodne postopke v zvezi z deviznimi vlogami pri podružnicah LB izven Republike Slovenije in ni mogoče izključiti novih takih postopkov, če se države naslednice ne bodo dogovorile v zvezi s tem vprašanjem. Stališče NLB je v vseh takšnih postopkih bistveno enako, kot je to navedeno drugje v tem sestavku v zvezi z deviznimi depoziti, upoštevaje tudi dejstvo, da so morale banke v skladu s predpisi, veljavnimi v relevantnem obdobju, take depozite deponirati pri takratni Narodni banki Jugoslavije v zameno za posojila v domači valuti takim bankam, ki so jih le-te posojale naprej svojim komitentom. Trenutni položaj v navedenih postopkih je opisan spodaj. 2.3.1. Postopki v Zvezni Republiki Nemčiji V Zvezni Republiki Nemčiji so trenutno v teku trije postopki, ki so jih sprožili deponenti Filiale Zagreb in Filiale v Sarajevu. V zadevi tožeče stranke Gačan proti NLB in LB zaradi plačila 53.026,35 DEM s pp je obravnava na 1. stopnji zaključena in NLB v kratkem pričakuje izdajo sodbe. V zadevi tožeče stranke Savić (varčevalec iz Bosne) proti NLB in LB zaradi plačila 122.803,82 USD in 157.500,00 SIT s 4 % obrestmi od 01.01.1997 dalje je sodišče prve stopnje s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in obsodilo kot solidarna dolžnika LB d.d. in NLB d.d. na plačilo 81.118,60 USD s 4 % obrestmi dalje od 01.01.1997. NLB in LB sta vložili pritožbo. Pred sodiščem v Frankfurtu je bila dne 30.4.2003 obravnava v kateri je NLB izpodbijala mnenje izvedenca Mohrenfelsa in na tej podlagi je sodišče v nadaljevanju postopka sprejelo sklep, s katerim postavlja novega izvedenca, da se razjasnijo vprašanja katera je NLB opredelila na obravnavi. Za izvedenca je določen Max-Planc Institut iz Hamburga. Postopek se bo nadaljeval šele po pridobitvi novega izvedeniškega mnenja. 2.3.2. Postopka v Italiji Tožeča stranka Vukasović je kot zastopnik sedmih hrvaških varčevalcev proti NLB in LB vložila predlog za priznanje petih tujih sodnih odločb (štiri hrvaške odločbe in ena slovenska). Sodno pisanje je bilo vročeno le Podružnici Trst. Zahtevek se nanaša na priznanje odločb (ki glasijo samo na LB d.d.), na razširitev zahtevka na NLB d.d. in na Podružnico Trst. Junija 2003 je bila prva obravnava, po večih nadaljnjih obravnavah in pripravljalnih spisih je sodišče leta 2004 izdalo odločbo s katero je na prvi stopnji zavrnilo zahtevek. Vukasović se je na odločbo pritožil in zadevo bo obravnavalo sodišče v Rimu.

71


Dne 15.7.2003 je NLB prejela tožbo g. Vukasovića za približno 700 varčevalcev zaradi plačila cca 4.059.417,00 EUR, ki je bila vložena pred sodiščem v Trstu in temelji na enakih predpostavkah kot jih je g. Sekulović uporabil že v predhodnih tožbah – torej pravi, da prenos podružnice Trst iz LB na NLB ni bil izvršen in da je to še vedno podružnica LB d.d. ter torej lahko posegajo na njeno premoženje za izpolnitev terjatev do LB d.d.. NLB d.d. je vložila pripravljalno vlogo, postopek pa je v teku in je obravnava razpisana na 01.06.2004 bila preložena na 08.06.2004, kjer je prišlo do izmenjave pisnih vlog, prva obravnava pa je bila razpisana za december 2004, zadnja pripravljalna obravnava pa naj bi bila konec septembra 2005. Tako lahko rečemo, da je postopek še v prvostopenjski fazi. II. Drugi sodni postopki 1. Istraturist d.d., Umag, Hrvaška Podjetje Istraturist d.d. toži NLB na ugotovitev neobstoja terjatve v vrednosti 31.000.000,00 EUR. Vložen je bil odgovor na tožbo. 2. Delničarji LB proti NLB in RS Zgolj zaradi morebitnih publicitetnih učinkov takih postopkov izdajatelj navaja, da so v letu 1999 in 2000 določeni posamezniki, ki so bili delničarji LB, vložili tožbe proti Republiki Sloveniji in NLB, v katerih zahtevajo odškodnino za škodo, ki naj bi jo utrpeli zaradi tega, ker je bil s strani Banke Slovenije (in Ministrstva za finance Republike Slovenije) v letu 1993 v LB uveden postopek sanacije in hkrati ugotovljena brezvrednost njihovih delnic, in ker je bila ustanovitev NLB v skladu z ustavnim zakonom iz leta 1994 opravljena brez upoštevanja delnic teh delničarjev. Trenutno je NLB udeležena v 9 takih postopkih (prej 10 postopkov, en tožnik je jeseni 2004, po razpisu prve obravnave, zahtevek umaknil), v katerih sodeluje približno 40 nekdanjih delničarjev LB, ki zahtevajo odškodnino v skupnem glavničnem znesku približno 11 milijonov SIT, kar naj bi ustrezalo vrednosti njihovih delnic v LB ob ustanovitvi NLB na podlagi ustavnega zakona iz leta 1994. Domnevno naj bi bile druge tožbe v zvezi s sanacijo LB vložene tudi samo zoper Republiko Slovenijo. V septembru 2005 je bila izdana prva sodba v eni od teh zadev, s katero je sodišče zahtevek v celoti zavrnilo – sodba je pravnomočna, 3. Postopek v Rusiji Dne 27.03. 2003 je družba Trinfico proti NLB d.d. pred arbitražnim sodiščem v Moskvi vložila tožbo zaradi plačila 326.623 USD zaradi povzročitve škode, ker ni bila sklenjena pogodba o odstopu terjatev v skladu s pismom o nameri. Maja 2003 je bila prva obravnava in zahtevek je sodišče zavrnilo, ker je bila tožba vložena proti predstavništvu Moskva, ki ne more biti tožena stranka. NLB zastopa odvetniška družba YUST (odvetnika Bolomatov in Timohkov) iz Moskve. Družba Trinfico je v dne 06.06. 2003 ponovno vložila tožbo proti NLB in na obravnavi, ki je bila koncem julija 2003 je NLB ugovarjala, da vročitev tožbe ni bila pravilno opravljena in ni bil priložen prevod tožbe in spremljajočih listin. Tožba je bila pravilno vročena NLB po diplomatski poti dne 06.05.2004. 4. FI-COM d.o.o., Ljubljana V marcu 2002 je družba FI-COM začela pravdo zoper BTC d.d., Ljubljana, eni največjih slovenskih trgovinskih družb, in NLB. V tožbi zahteva ugotovitev, da sta nakup BTC-jevih hipotekarnih obveznic s strani NLB v vrednosti 30 milijonov EUR in ustanovitev hipoteke za celotno izdajo obveznic v znesku 40 milijonov EUR v korist NLB (v imenu in za račun imetnikov obveznic) nična, ker naj bi BTC uporabil sredstva, ki jih je pridobil z izdajo obveznic za pridobitev lastnih delnic. NLB je dejansko kupila obveznice BTC v vrednosti približno 10 milijonov EUR in zanika, da bi bila dolžna preverjati, za kaj je sredstva, ki jih je BTC pridobil z izdajo obveznic, slednji porabil ali preverjati druge kršitve obveznosti s strani BTC. Odgovor na tožbo je NLB vložila konec aprila 2002. Na naroku dne 17.09.2002 je sodišče zadevo zaključilo in izdalo sodbo s katero je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. 26.11.2002 je FI-COM d.o.o., Ljubljana vložil pritožbo zoper sodbo, na katero je NLB podala svoj odgovor. Pritožba je bila zavrnjena. Odločba je pravnomočna.

72


5. NLB proti JP Energetika NLB je v maju 2003 od družbe Javno Podjetje Energetika Ljubljana (»JP«) kupila 78,78% vseh delnic Slovenske Investicijske Banke d.d. (sedaj v likvidaciji – »SIB«), po nakupu pa je JPE vložila tožbo zoper SIB, nekdanja člana uprave SIB in revizorja SIB za plačilo odškodnine v višini 2,57mlrd SIT. Marca 2004 je NLB zato vložila tožbo zoper JPE za odpravo stvarnih napak predmeta prodaje in plačilo odškodnine v višini 1,19mlrd SIT, za sanacijo škode nastale zaradi omenjene tožbe JPE. Obravnava še ni razpisana (JPE pa ni pristala na poskus poravnave po mediacijskem postopku). V pravdi JPE zoper SIB in druge je bila v mesecu februarju 2005 – v tej zadevi se zaenkrat izmenjujejo pripravljalne vloge, možno pa je, da bo postopek prekinjen do dokončanja spora JPE zoper I. Pogačarja (kot pooblaščenca JPE in ki naj bi tudi bil odgovoren za škodo - in zahtevek zoper I. Pogačarja vsebinsko izključuje zahtevek zoper SIB). 6. Mateja Luzar Dne 27.11.2003 je NLB bila vročena tožba ga. Mateje Luzar na Okrajnem sodišču v Novem mestu, za izplačilo 1.900.000,00 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo. Ga. Luzar trdi, da je utrpela strah in duševne bolečine zaradi ropa v poslovalnici NLB d.d., kjer je delala kot študentka. NLB d.d. zahtevku ugovarja, saj trdi, da ni odgovorna za nastalo škodo, ker bančna dejavnost ni nevarna dejavnost za katero bi bilo treba odgovarjati po načelu vzročnosti. NLB d.d. v tej zadevi ni zagrešila nobenega krivdnega ravnanja. 7. Miran Druškovič Ta oseba je v drugi polovici leta 2003 vložila v Italiji tožbo proti NLB d.d. podružnica Trst zaradi vračila 900.000 EUR. Omenjeni tožnik je vračilo kredita, ki mu ga je dala podružnica Trst zavaroval z zastavno pravico na svojih bančnih depozitih. Ker kredita ni vrnil, se je banka poplačala iz depozitov s kompenzacijo. Zdaj tožnik trdi, da je njegov podpis na depozitnih pogodbah bil ponarejen in zato zahteva vračilo deponiranih zneskov. Po mnenju NLB gre za šikanozno tožbo. Ker je zahtevek bil zmanjšan, je v tem trenutku njegova višina 851.001,15 EUR. 8. Peter in Samo Sanzin Gre za tožbo na plačilo odvetniškega honorarja v višini 2.803,00 EUR, kjer NLB tožita odvetnika iz Gorice. 9. Parmalat S.p.a., Italija V letu 2004 je bil uveden postopek zoper Parmalt S.p.a. pred sodiščem v Parmi, Italija. NLB v postopku uveljavlja dve terjatvi iz naslova dveh vrednostnih papirjev v vrednosti USD 2.000.000,00 vsak. Sodišče je za dne 01.07.2005 razpisalo narok za preizkus terjatev. 10. Delovni spori Poleg zgoraj omenjenih postopkov je NLB tožena stranka v 11 postopkih pred delovnim in socialnim sodiščem, kjer gre večinoma za reintegracijske zahtevke ter v odškodninskem zahtevku zaradi varstva osebnih podatkov in zahtevka za razveljavitev poroštva. 11. Ostalo NLB kot denacionalizacijski upravičenec nastopa v 7-ih zadevah, kot denacionalizacijski zavezanec pa v dveh zadevah. NLB, razen nekaj postopkov pri Davčni upravi RS (ali posledično pred Vrhovnim sodiščem RS), v katerih zahteva od davčnih organov vračilo po njenem mnenju neupravičeno ali preveč zaračunanih ali plačanih davkov, ne vodi upravnih postopkov, ki bi lahko pomembneje vplivali na njeno premoženje ali dejavnost.

NLB nima sporov s področja intelektualne lastnine in varstva konkurence.

73


12. Plohl Dušan Tožeča stranka Plohl Dušan je vložila tožbo zoper RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, RS, Ministrstvo za gospodarskje dejavnosti, RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Občino Pesnica, Javni sklad RS za reginalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in SIB d.d. oz. NLB d.d. kot njeno pravno naslednico zaradi plačila 974.536.195,50 Sit (sedaj 1.028,393.363,70 Sit) s pp. Podlaga oz. razlog zahtevka je odškodninska odgovornost toženih strank, ki jo zatrjuje tožeča stranka in do katere naj bi po njenih trditvah prišlo zaradi nedopustnih ravnanj ali opustitev toženih strank pri kreditiranju tožnikove investicije v posodobitev kmetijskega gopodarstva, hleve goveje živine in kmečki turizem. Krediti naj bi temeljili na Sporazumu med Vlado RS in Vlado ZRN o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev (Ur.l. RS, 7/93), po katerem naj bi državi pri vključevanju povratnikov sodelovali tako, da bi zagotovili finančno pomoč v z ugodno obrestno mero. Investicija, sprejeta v skladu z navedenim sporazumom, po trditvah tožeče stranke zaradi tega ni uspela, povzročena pa naj bi mu bila velika gmotna škoda, ki jo vtožuje v tem postopku. Kot bistveno navedbo v obrambi navajamo, da NLB d.d. v tem postopku ne more biti tožena stranka, ker ni pravni naslednik SIB d.d. - v likvidaciji (ugovor pasivne legitimacije). Izpostavili bomo tudi zastaranje zahtevka in nasprotovali spremembi tožbe. Po patronatski izjavi jamči NLB d.d. kot lastnik kvalificiranega deleža v SIB upnikom SIB d.d. samo v primeru, če SIB po zapadlosti njihovih terjatev ne bi mogla poravnati sama. Sklicevali smo se tudi na že omenjeni meddržavni sporazum, po katerem je SIB nastopala le kot pooblaščena banka, ki sklepa posle v imenu in za račun države. Iz previdnosti smo izpodbijali tudi predpostavke odškodninske odgovornosti. III. Pregled ostalih civilnih postopkov, ki jih vodi izdajatelj pred pristojnimi sodišči a) Pregled postopkov, ki jih Pravna pisarna za izterjavo izdajatelja vodi pred pristojnimi sodišči, na

dan 30.9.2005:

Izdajatelj je tožeča stranka: Izdajatelj je tožena stranka: Fizične osebe (15.025

zadev v postopku) – brez obračunanih obresti

Pravne osebe (1.201 zadev v postopku) – glavnica

Pravne in fizične osebe (66 zadev v postopku) – glavnica

5.945.415 tisoč SIT 41.685.111 tisoč SIT 311.471.334 SIT 992.193 USD 160.869 USD 4.065.887 EUR 243.002 ITL 34.427.237 DEM 44.398 CHF 771.816 ATS 387.718 DEM 129 GBP 585.237 EUR

b) NLB ima na dan 30.9.2005 v 208 stečajnih postopkih prijavljene terjatve v glavničnih zneskih

19.016.121.105 SIT, 1.048.561 DEM, 3.035.775 EUR, 533.953 USD. c) NLB ima na dan 30.9.2005 v 78 postopkih prisilne poravnave prijavljene terjatve v glavničnih

zneskih 9.250.458.114 SIT. d) NLB ima na dan 30.9.2005 v 7 postopkih likvidacije prijavljene terjatve v glavničnih zneskih

825.119.347 SIT.

16.6. Bistvene spremembe finančnega položaja izdajatelja

74


Od objave povzetka nerevidiranega polletnega poročila NLB in Skupine NLB za leto 2005 na spletnih straneh SEOnet in spletnih straneh izdajatelja dne 29. 7. 2005, ni prišlo do znatne sprememba izdajateljevega finančnega položaja ali njegovega položaja na trgu.

17. POMEMBNE POGODBE V nadaljevanju sta navedeni pogodbi, zaradi katerih bi lahko NLB ali druga članica Skupine NLB imela obveznosti, ki so pomembne za izdajateljevo sposobnost izpolnjevanja obveznosti do imetnikov vrednostnih papirjev:

17.1. Patronatska izjava v zvezi z LHB Internationale Handelsabnk AG Dne 21.12.2001 je NLB pridobila večinsko udeležbo v LHB in tako povečala svojo kapitalsko udeležbo na 50,41 %. Zaradi umika lastnih delnic v breme kapitala banke v letu 2001, danes predstavlja dolgoročna finančna udeležba NLB v kapitalu LHB in glasovalnih pravicah 56,01 %. Ker je NLB pridobila v nemški banki, ki ima zavarovane depozite pri Skladu, večinski delež, je morala v skladu s 5. členom (10. odstavek) statuta Sklada za zavarovanje depozitov (v nadaljevanju: Sklad) pri Združenju nemških bank v Kölnu (Einlagensicherungsfond) izdati Skladu jamstveno izjavo (garancijo). Predmet izjave je obveznost Skladu nadomestiti vsako izgubo, ki bi nastala zaradi ukrepov v skladu z določili statuta, in sicer vsebuje zavezo za povračilo vseh sredstev, ki bi jih Sklad poravnal v okviru svojega zavarovanja. Zaveza je nepreklicna, vse dokler ima NLB status večinskega lastnika oziroma obvladujoče družbe (manj kot 50 % v glasovalnih pravicah). Vrednost patronatske izjave, ki izhaja iz zabilančnih evidenc NLB po stanju na dan 30.9.2005, znaša 267.972.000 EUR.

17.2. Patronatska izjava v zvezi z nakupom banke SIB d.d. Ob pridobitvi večinskega deleža v SIB je NLB na zahtevo Banke Slovenije dne 14.5.2003 izdala patronatsko izjavo za vse obveznosti SIB za ves čas, ko bo NLB imetnica kvalificiranega deleža SIB. Na osnovi patronatske izjave NLB nepreklicno z vsem svojim premoženjem jamči vsem upnikom SIB, da jim bo ob zapadlosti izplačala njihove terjatve, ki jih imajo do SIB, če SIB teh terjatev ob zapadlosti ne bo mogla poravnati sama. Višina patronatske izjave po stanju na dan 30.9.2005 znaša 9.293.753.000 SIT, kolikor je znašal primanjkljaj sredstev, razviden iz bilance stanja SIB.

18. INFORMACIJE O TRETJI OSEBI V prospekt ni vključeno nobeno mnenje ali poročilo, ki se pripisuje osebi kot strokovnjaku. Prav tako ni v prospektu nobenih informacij, katerih izvor bi bila tretja oseba.

19. DOKUMENTI NA VPOGLED Na sedežu izdajatelja, in sicer v Oddelku sekretariata Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, Trg republike 2, je vsak delovni dan od 8. do 14. ure mogoč vpogled v naslednje dokumente:

75


76

1. Statut NLB d.d. in druge splošne akte izdajatelja, 2. Letno poročilo o poslovanju NLB in Skupine NLB, za leto 2004 in leto 2003, ki vsebujejo revidirane

nekonsolidirane in konsolidirane računovodske izkaze izdajatelja, 3. Polletno poročilo o poslovanju NLB in Skupine NLB za prvo polletje 2005, ki vsebujejo

nerevidirane nekonsolidirane in konsolidirane računovodske izkaze izdajatelja. Dokumenti pod točko 2. in 3. so na razpolago tudi na spletni strani izdajatelja www.nlb.si.

http://www.nlb.si/

Documents

Prospekt za borzno kotacijo obveznic Nove Ljubljanske