Prospekt za javno ponudbo novo izdanih delnic Nove Ljubljanske banke d.d,

Ljubljana – NLB Ljubljana, julij 2007

1. Povzetek prospekta za javno ponudbo delnic Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev številka 11/360/AG-07-(277) z dne 22. 8. 2007 2. Izdajatelj delnic Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg Republike 2, 1520 Ljubljana (v nadaljevanju: banka, NLB ali izdajatelj). V sodni register je vpisan osnovni kapital izdajatelja v višini 64.112.961,11 EUR. 3. Vrsta delnice Delnica izdajatelja je navadna, prosto prenosljiva, imenska, kosovna, izdana v nematerializirani obliki, z oznako NLB in ISIN kodo SI0021103526, ki tvorijo z že izdanimi delnicami izdajatelja isti razred. 4. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje Skupna vrednost izdaje delnic, na katere se nanaša ta prospekt, je 2.718.519,45 EUR. Dosedanji osnovni kapital izdajatelja, ki znaša 64.112.961,11 EUR in je razdeljen na 7.682.015 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic, bo po vpisu sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe znašal 66.831.480,56 EUR in bo razdeljen na 8.007.748 navadnih prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. 5. Število delnic in nominalna vrednost posamezne delnice Število izdanih delnic, na katere se nanaša ta prospekt, je 325.733 delnic NLB. Delnice bodo izdane v obliki kosovnih delnic brez nominalne vrednosti. 6. Prodajna cena delnice Izdane delnice se bodo prodajale po ceni 307,00 EUR za delnico, tako da bo skupna emisijska vrednost delnic, ki so predmet tega prospekta, 100.000.031,00 EUR. 7. Pravice iz delnic Novo izdane delnice so po vsebini pravic izenačene z že obstoječimi navadnimi imenskimi delnicami izdajatelja z oznako NLB, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do: − udeležbe pri upravljanju družbe (vsaka delnica daje delničarju pravico enega glasu na skupščini

delničarjev), − dela dobička (dividende), − ustreznega dela delitve preostalega premoženja v primeru stečajnega ali likvidacijskega

postopka, ki bi bil uveden nad družbo. V skladu s 337. členom ZGD imajo obstoječi delničarji v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic. Dividende se izplačujejo na način, določen s sklepom skupščine o delitvi bilančnega dobička. 8. Začetek in konec veljavnosti javne ponudbe Delničarji, ki so na dan izdaje odločbe ATVP o potrditvi prospekta (presečni dan) vpisani v delniško knjigo, imajo prednostno pravico do vpisa novih delnic v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu izdajatelja. Število novih delnic do katerih so, v skladu z zgoraj navedenim, upravičeni obstoječi delničarji, se izračuna na podlagi razmerja med številom novih delnic in številom obstoječih

1

delnic izdajatelja (razmerje 0,042402), upoštevajoč število obstoječih delnic posameznega upravičenca. Pri delničarjih, ki ne razpolagajo z ustreznim številom obstoječih delnic, da bi lahko vpisali celo število novih delnic, se upošteva pravilo izračuna, da se število novih delnic zaokroži navzgor, in sicer v primeru, da imetniku pripada x,46 ali več delnice, oziroma navzdol v primeru, da imetniku pripada x,45 ali manj delnice. Upoštevajoč takšno pravilo izračuna, so do novih delnic upravičeni vsi obstoječi delničarji, ki imajo na presečni dan vsaj 11 delnic. Obstoječi delničarji, ki so upravičeni do vpisa novih delnic, lahko prednostno pravico do vpisa novih delnic izkoristijo v roku 14 dni, s pričetkom teka roka 5. delovni dan od dneva objave prospekta. Nove delnice, ki v roku 14 dni ne bi bile vpisane in vplačane s strani obstoječih delničarjev – upravičencev, bodo ponujene v odkup javnosti. Poziv za vpis in vplačilo preostalih delnic bo izdajatelj objavil v dveh delovnih dneh po poteku roka, ki je namenjen vpisu delnic s strani obstoječih delničarjev na sistemu SEOnet, v časniku Delo ter na svoji spletni strani. Preostale delnice, ki bodo namenjene javnosti, bodo lahko vlagatelji vpisali in vplačali v roku 16 dni in sicer od dne, ki bo naveden v obvestilu javnosti s strani izdajatelja. 9. Vpisna mesta Nove delnice se vpisujejo z izpolnitvijo in podpisom vpisne izjave (vpisno potrdilo) na naslednjih vpisnih mestih, v rednem delovnem času poslovalnic1: Naziv Naslov Kraj Vpis 1 Poslovalnica Celje Mariborska 1 3000 Celje Pravne in fizične osebe 2 Poslovalnica Črnomelj Trg svobode 2 8340 Črnomelj Pravne in fizične osebe 3 Poslovalnica Duplica Ljubljanska 45 1241 Kamnik Pravne in fizične osebe 4 Poslovalnica Kočevje Trg ZO 66 1330 Kočevje Pravne in fizične osebe 5 Poslovalnica Koper Pristaniška 45 5000 Koper Pravne in fizične osebe 6 Poslovalnica Kranj Koroška cesta 2 4000 Kranj Pravne in fizične osebe 7 Poslovalnica Krško Trg Matije Gubca 1 8270 Krško Pravne in fizične osebe 8 Poslovalnica Litija Jerebova 14 1270 Litija Pravne in fizične osebe 9 Poslovalnica Bežigrad Linhartova 3 1000 Ljubljana Pravne in fizične osebe 10 Poslovalnica Vič Cesta na Brdo 9 1000 Ljubljana Pravne in fizične osebe 11 Poslovalnica za svetovanje in osebno bančništvo Trg republike 2 1000 Ljubljana Pravne in fizične osebe 12 Poslovalnica Šiška Celovška 89 1000 Ljubljana Pravne in fizične osebe 13 Poslovalnica mestna hranilnica ljubljanska Čopova 3 1000 Ljubljana Pravne in fizične osebe 14 Poslovalnica Maribor Titova cesta 2 2000 Maribor Pravne in fizične osebe 15 Poslovalnica PC Metlika Naselje B. Kidriča 6 8330 Metlika Pravne in fizične osebe 16 Poslovalnica Murska Sobota Trg zmage 7 9000 Murska Sobota Pravne in fizične osebe 17 Poslovalnica Nova Gorica Bevkov trg 3 5000 Nova Gorica Pravne in fizične osebe 18 Poslovalnica Seidlova Seidlova 3 8000 Novo mesto Pravne in fizične osebe 19 Poslovalnica Postojna Vojkova 9 6230 Postojna Pravne in fizične osebe 20 Poslovalnica Ptuj Prešernova 6 2250 Ptuj Pravne in fizične osebe 21 Poslovalnica Trebnje Gubčeva cesta 8 8210 Trebnje Pravne in fizične osebe 22 Poslovalnica Rudarska Rudarska 3 3320 Velenje Pravne in fizične osebe 23 Poslovalnica Vrhnika Trg K. Grabeljška 2a 1360 Vrhnika Pravne in fizične osebe 24 Sektor investicijskega bančništva Čopova 3 1000 Ljubljana Samo za pravne osebe Delnice se vplačujejo v denarju, v valuti EUR. Delnice se vpisujejo in vplačujejo istočasno. 10. Druga pomembna dejstva v zvezi z izdajateljem Statut NLB določa, da je Uprava banke pooblaščena, da v obdobju petih let od vpisa spremembe statuta, sprejete na seji skupščine dne 7. 7. 2004, v sodni register, s soglasjem nadzornega sveta in brez dodatnega sklepa skupščine, osnovni kapital banke enkrat ali večkrat poveča za največ 32.056.476,38 EUR (odobreni kapital). Za znesek iz naslova odobrenega kapitala povečanega

1 Zaradi različnega odpiralnega časa posameznih poslovalnic, bo mogoče delnice, ki bodo namenjene javnosti, prvi dan vpisati od 9:00 ure naprej.

2

osnovnega kapitala se lahko izda skupno največ 3.841.007 novih navadnih ali prednostnih delnic, po vsakokratni emisijski vrednosti, ki jo določi uprava s soglasjem nadzornega sveta. Uprava lahko odloči o izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev do novih delnic, če s tem soglaša nadzorni svet. Sprememba statuta z dne 7. 7. 2004 je bila vpisana v sodni register dne 30. 9. 2004, sprememba statuta z dne 28. 6. 2006, ki namesto delnic z nominalno vrednostjo uvaja kosovne delnice, pa je bila vpisana v sodni register dne 27. 7. 2006. Uprava banke je na podlagi navedenega pooblastila skupščine dne 29. 5. 2007 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala z uporabo instituta odobrenega kapitala, h kateremu je Nadzorni svet dne 7. 6. 2007 izdal soglasje. Hitra rast obsega poslovanja in rast kapitalskih naložb vplivata na zniževanje kapitalske ustreznosti banke. Ker je banka že izčrpala vse vire financiranja dodatnega kapitala, je za nemoteno nadaljnjo rast poslovanja, novih kapitalskih naložb, realizacijo projekta pripojitve bank in za normalno planiranje oziroma zagotavljanje kapitalske ustreznosti, tudi v povezavi z učinki uvedbe Basel II standardov, potrebna dokapitalizacija banke. Tveganja, povezana z izdajateljem in z delnicami − Izdajatelj je poslovna banka oziroma depozitni finančni posrednik, ki je pri svojem rednem

poslovanju izpostavljen tržnim, poslovnim, finančnim, razvojnim in drugim tveganjem. Omenjena področja tveganj izdajatelj obvladuje v skladu z mehanizmi, postopki in interno politiko, ki so prilagojeni zakonskim standardom in predpisom. Opis potencialnih tveganj in način upravljanja s tveganji, s ciljem njihovega zniževanja, je podrobneje predstavljen v poglavju 2. tega prospekta.

− Delnice izdajatelja niso uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev. Z delnicami je mogoče

prosto trgovati izven organiziranega borznega trga, kar pa za imetnika predstavlja tveganje, da delnice ne bo mogoče prodati ob želenem času (likvidnostno tveganje) in po pričakovani ceni (tržno tveganje).

Druga dejstva, pomembna za odločitev vlagateljev, so navedena v prospektu za javno ponudbo novo izdanih delnic NLB. 11. Borznoposredniške družbe, ki sodelujejo pri javni ponudbi delnic Izdajatelj sam izvaja vse postopke v zvezi z organizacijo in izvedbo vpisa in vplačila delnic. 12. Pomembno opozorilo Skupaj s tem izvlečkom prospekta je bil izdelan tudi prospekt, ki vsebuje podrobne podatke, ki omogočajo vpogled v pravni položaj izdajatelja, njegov finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz obveznic. Prospekt je na razpolago na sedežu izdajatelja. Povzetek prospekta vključuje le osnovne informacije o izdajatelju, zato ga je potrebno brati skupaj s prospektom. Investitorjeva odločitev za nakup delnic mora temeljiti na preučitvi celotnega prospekta.

3

KAZALO OKRAJŠAV Okrajšava: Celoten naziv: ATVP Agencija za trg vrednostnih papirjev BS Banka Slovenije EBRD European Bank for Reconstruction and Development, London (Evropska

banka za obnovo in razvoj) ECB Evropska centralna banka EIB European Investment Bank (Evropska investicijska banka) EMU Ekonomska in monetarna skupnost EU Evropska skupnost EUR Evro KAD Kapitalska družba d.d. KBC KBC Bank N.V., Brussels KDD KDD Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana LB Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Ljubljanska borza Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d., Ljubljana NLB Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Delnice NLB Delnice Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana Presečni dan Dan izdaje odločbe ATVP o potrditvi prospekta za javno ponudbo delnic NLB.

Na ta dan se določijo delničarji, ki imajo predkupno pravico do nakupa novo izdanih delnic.

Prospekt Prospekt za javno ponudbo novo izdanih delnic NLB RS Republika Slovenija SIT Slovenski tolar SOD Slovenska odškodninska družba d.d. ZTVP-1 Zakon o trgu vrednostnih papirjev KAZALO SKLICEVANJ Sklicevanje: Podatki: 1. http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=10066 Letna poročila NLB Skupine in NLB, za leta

2006, 2005 in 2004, ki vsebujejo revidirane računovodske izkaze izdajatelja po SRS in MSRP

2. http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=10075 Polletno poročilo NLB Skupine in NLB za leto 2007, ki vsebuje nerevidirane računovodske izkaze izdajatelja po MSRP

4

KAZALO 1. ODGOVORNE OSEBE .....................................................................................................................1

2. DEJAVNIKI TVEGANJA...................................................................................................................2 2.1. TVEGANJA, POVEZANA Z IZDAJATELJEM...........................................................................................2 2.2. NAČIN UPRAVLJANJA S TVEGANJI....................................................................................................4 2.3. TVEGANJA, POVEZANA Z DELNICAMI ..............................................................................................10

3. KLJUČNE INFORMACIJE..............................................................................................................11 3.1. IZJAVA O GIBLJIVIH SREDSTVIH .....................................................................................................11 3.2. KAPITALIZACIJA IN ZADOLŽENOST .................................................................................................11 3.3. INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, KI SODELUJEJO PRI PONUDBI ..................................................12 3.4. RAZLOGI PONUDBE IN UPORABA PRIHODKOV .................................................................................12

4. INFORMACIJE O PONUJENIH DELNICAH..................................................................................13 4.1. OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA.....................................................................................................13 4.2. ZAKONODAJA, PO KATERE SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI IZDANI .......................................................13 4.3. OBLIKA DELNIC............................................................................................................................13 4.4. VALUTA, V KATERI BODO DELNICE IZDANE......................................................................................13 4.5. OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z DELNICAMI..........................................................................................13 4.6. IZJAVA S SKLEPI, POOBLASTILI IN ODOBRITVAMI, NA TEMELJU KATERIH BODO DELNICE IZDANE ..........13 4.7. PRIČAKOVANI DATUM IZDAJE DELNIC.............................................................................................14 4.8. PRENOSLJIVOST DELNIC ..............................................................................................................14 4.9. OBVEZNI PREDPISI GLEDE PONUDB ZA PREVZEM IN/ALI ODKUP IN PRODAJO DELNIC..........................14 4.10. JAVNE PONUDBE ZA PREVZEM LASTNIŠKEGA KAPITALA IZDAJATELJA .............................................15 4.11. INFORMACIJA O DAVKIH..............................................................................................................15

4.11.1. Obdavčitev prometa .........................................................................................................15 4.11.2. Obdavčitev donosov – pravne osebe ..............................................................................15 4.11.3. Obdavčitev donosov – fizične osebe ...............................................................................17 4.11.4. Odgovornost za davke, odtegnjene pri viru .....................................................................17

5. POGOJI PONUDBE........................................................................................................................18 5.1. POGOJI PONUDBE, PRIČAKOVAN ČASOVNI RAZPORED IN POSTOPEK SPREJEMA PONUDBE ................18

5.1.1. Pogoji, pod katerimi poteka ponudba.................................................................................18 5.1.2. Skupni znesek ponudbe.....................................................................................................18 5.1.3. Trajanje ponudbe ...............................................................................................................18 5.1.4. Vpisovanje in vplačevanje delnic .......................................................................................19 5.1.5. Uspešnost in objava izida javne ponudbe .........................................................................19 5.1.6. Uveljavljanje prednostne pravice do nakupa novih delnic .................................................19

5.2. NAČRT PORAZDELITVE IN DODELITVE ............................................................................................20 5.2.1. Različne kategorije potencialnih investitorjev, ki so jim delnice ponujene.........................20 5.2.2. Vpis delnic s strani večjih delničarjev, članov uprave ali nadzornega sveta ter vpis več kot 5 % ponudbe s strani ene osebe .................................................................................................20 5.2.3. Razkritje pred dodelitvijo ....................................................................................................20 5.2.4. Postopek obveščanja vpisnikov o dodeljenem znesku......................................................20 5.2.5. Čezmerna dodelitev in opcija »green shoe«......................................................................20 5.2.6. Dodeljevanje delnic ............................................................................................................20

5.3. OBLIKOVANJE CENE.....................................................................................................................21 5.4. PRODAJA IN ODKUP PRVE IZDAJE DELNIC.......................................................................................21

6. SPREJEM V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ ............................................................22 6.1. MESTO TRGOVANJA .....................................................................................................................22 6.2. OSTALI TRGI................................................................................................................................22 6.3. ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI.......................................................................................................22

1

6.4. STABILIZACIJA .............................................................................................................................22 7. PRODAJA DELNIC S STRANI IMETNIKOV .................................................................................23

8. STROŠKI PONUDBE .....................................................................................................................24 8.1. SKUPNI PRIHODEK .......................................................................................................................24 8.2. OCENA SKUPNIH STROŠKOV PONUDBE..........................................................................................24

9. REDČENJE.....................................................................................................................................25

10. ZAKONITI REVIZORJI .................................................................................................................26 10.1. FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV ...........................................................................26

11. IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE.........................................................................................27 11.1. IZBRANE PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE................................................................................27

12. PODATKI O IZDAJATELJU.........................................................................................................28 12.1. POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA.........................................................................28

12.1.1. Pravno in poslovno ime izdajatelja...................................................................................28 12.1.2. Kraj registracije izdajatelja in številka registracije............................................................28 12.1.3. Datum vpisa v register .....................................................................................................28 12.1.4. Glavni sedež in pravna oblika izdajatelja.........................................................................29 12.1.5. Pomembni dogodki v razvoju dejavnosti izdajatelja ........................................................29

12.2. INVESTICIJE...............................................................................................................................33 12.2.1. Opis izdajateljevih glavnih investicij v zadnjih treh poslovnih letih ..................................33 12.2.2. Opis poglavitnih investicij izdajatelja, ki še potekajo........................................................34 12.2.3. Informacije o poglavitnih prihodnjih investicijah izdajatelja, za katera so se poslovodni organi že trdno zavezali ...............................................................................................................35

13. PREGLED POSLOVANJA ...........................................................................................................36 13.1. OSNOVNE DEJAVNOSTI ..............................................................................................................36

13.1.1. Opis izdajateljevih osnovnih dejavnosti ...........................................................................36 13.1.1.1 Opis glavnih dejavnosti izdajatelja v letu 2006...........................................................................36

13.1.2. Novi proizvodi in storitve ..................................................................................................43 13.2. OSNOVNI TRGI...........................................................................................................................43 13.3. PATENTI, LICENCE IN POMEMBNE POGODBE ................................................................................44 13.4. KONKURENČNI POLOŽAJ IZDAJATELJA .........................................................................................45

14. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ..............................................................................................46 14.1. POLOŽAJ IZDAJATELJA V NLB SKUPINI........................................................................................46 14.2. SEZNAM POMEMBNIH ODVISNIH DRUŽB IZDAJATELJA ....................................................................48 14.3. PRIPOJITEV BANK BANČNE SKUPINE NLB ...................................................................................50

15. PREMOŽENJE, OBRATI IN OPREMA ........................................................................................51 15.1. OPREDMETENA STALNA SREDSTVA.............................................................................................51

16. POSLOVANJE IN FINANČNI PREGLED ....................................................................................52 16.1. POSLOVNI REZULTATI.................................................................................................................52

16.1.1. Dejavniki, ki pomembno vplivajo na poslovanje izdajatelja .............................................52 17. KAPITALSKA SREDSTVA...........................................................................................................54

17.1. INFORMACIJE O KAPITALSKIH SREDSTVIH.....................................................................................54 17.2. VIRI IN ZNESKI DENARNIH TOKOV ................................................................................................55 17.3. ZAHTEVE PO ZADOLŽEVANJU IN STRUKTURA FINANCIRANJA..........................................................55

18. RAZISKAVE IN RAZVOJ .............................................................................................................56

2

19. INFORMACIJE O TRENDIH.........................................................................................................57 19.1. NAJPOMEMBNEJŠI TRENDI..........................................................................................................57 19.2. TRENDI, NEJASNOSTI, ZAHTEVE, OBVEZNOSTI IN DOGODKI, KI LAHKO POMEMBNO VPLIVAJO NA IZDAJATELJEVO POSLOVANJE ..............................................................................................................57

20. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA .............................................................................................60

21. PODATKI O ORGANIH UPRAVLJANJA IZDAJATELJA...........................................................61 21.1. ORGANI UPRAVLJANJA ...............................................................................................................61

21.1.1. Uprava..............................................................................................................................61 21.1.2. Nadzorni svet ...................................................................................................................63

21.2. NAVZKRIŽJE INTERESOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA.............................................................64 22. PLAČILA IN DAJATVE ................................................................................................................65

22.1. PLAČILA IZDAJATELJA ČLANOM UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA ...................................................65 22.2. PLAČILA ODVISNIH DRUŽB IZDAJATELJA ČLANOM UPRAVE .............................................................66 22.3. ZNESKI ZA POKOJNINSKE DAJATVE..............................................................................................66

23. ORGANIZACIJSKA PRAKSA......................................................................................................67 23.1. ZAČETEK IN POTEK MANDATA ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA.........................................67 23.2. POGODBE O STORITVAH ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA ................................................71

24. USLUŽBENCI ...............................................................................................................................73 24.1. ŠTEVILO ZAPOSLENIH ................................................................................................................73 24.2. LASTNIŠTVO IN MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA DELNIC .................................................................73 24.3. UDELEŽBA ZAPOSLENIH PRI KAPITALU IZDAJATELJA .....................................................................73

25. VEČJI DELNIČARJI .....................................................................................................................74 25.1. IMETNIKI IZDAJATELJEVIH DELNIC, KI IMAJO LASTNIŠKI DELEŽ ALI GLASOVALNE PRAVICE, KI JIH JE POTREBNO PRIJAVITI...........................................................................................................................74 25.2. DRUGAČNE GLASOVALNE PRAVICE ZA VEČJE DELNIČARJE ............................................................74 25.3. POSREDNI ALI NEPOSREDNI NADZOR ALI LASTNIŠTVO IZDAJATELJA ...............................................74 25.4. UREDITVE, KATERIH DELOVANJE LAHKO V PRIHODNOSTI POVZROČI SPREMEMBO NADZORA (OBVLADOVANJE) IZDAJATELJA ............................................................................................................74

26. TRANSAKCIJE POVEZANIH STRANK.......................................................................................75

27. FINANČNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH DO VIROV, FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH.................................................................77

27.1. PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE.............................................................................................77 27.2. FINANČNA POROČILA .................................................................................................................77 27.3. REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH FINANČNIH INFORMACIJ ....................................................................88 27.4. ZADNJI OBJAVLJENI RAČUNOVODSKI IZKAZI IZDAJATELJA ..............................................................88 27.5. POLITIKA DIVIDEND ....................................................................................................................90

27.5.1. Znesek dividende na delnico ...........................................................................................90 27.6. PRAVNI IN ARBITRAŽNI POSTOPKI................................................................................................90 27.7. ZNATNA SPREMEMBA FINANČNEGA ALI TRŽNEGA POLOŽAJA IZDAJATELJA ......................................94

28. DODATNE INFORMACIJE...........................................................................................................95 28.1. DELNIŠKI KAPITAL......................................................................................................................95

28.1.1. Osnovni kapital.................................................................................................................95 28.1.2. Izdane delnice ..................................................................................................................95 28.1.3. Lastne delnice ..................................................................................................................95 28.1.4. Knjigovodska vrednost delnice NLB ................................................................................95 28.1.5. Zamenljivi vrednostni papirji.............................................................................................95 28.1.6. Omejitve pravic iz delnic ..................................................................................................95

3

28.1.7. Odobreni kapital ...............................................................................................................96 28.1.8. Pogojno povečanje kapitala .............................................................................................96 28.1.9. Zgodovina delniškega kapitala.........................................................................................96

28.2. STATUT IZDAJATELJA .................................................................................................................96 28.2.1. Cilji in nameni izdajatelja..................................................................................................96 28.2.2. Povzetek določb statuta, ki veljajo za člane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov......................................................................................................................................................97 28.2.3. Pravice, ugodnosti in omejitve, ki veljajo za vsak razred obstoječih delnic.....................99 28.2.4. Ukrepi, potrebni za spremembo pravic delničarjev, z navedbo primerov, kjer so pogoji strožji kot zahteva zakon..............................................................................................................99 28.2.5. Način sklicevanja letnih skupščin in izrednih skupščin ter pogoji sprejema....................99 28.2.6. Določbe statuta, ki vplivajo na odlog, preložitev ali preprečitev sprememb nadzora izdajatelja ...................................................................................................................................100 28.2.7. Določbe statuta, ki urejajo prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delničarjev ..................................................................................................................................100 28.2.8. Določbe statuta, ki urejajo spremembe kapitala, kadar so ti pogoji strožji, kot to nalaga zakonodaja .................................................................................................................................100

29. POMEMBNE POGODBE............................................................................................................101

30. INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOV IN DEKLARACIJE O VSEH INTERESIH .......................................................................................................................................102

31. RAZKRITI DOKUMENTI.............................................................................................................103

32. INFORMACIJE O DELEŽIH .......................................................................................................104 PRILOGA: Shema NLB Skupine po stanju na dan 30. 6. 2007

4

1. ODGOVORNE OSEBE

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: banka, NLB ali izdajatelj) sprejema odgovornost za informacije, prikazane v prospektu. Izdajatelj z vso primerno skrbnostjo zagotavlja, da so, kolikor je njemu znano, informacije v skladu z dejstvi ter da poleg informacij, navedenih v prospektu, ni drugih pomembnejših informacij o njegovem poslovanju, dejavnosti in finančnem položaju. Izdajatelj sam organizira, pripravlja in izvaja aktivnosti, ki so potrebne za javno ponudbo novo izdanih delnic NLB. Uporaba prospekta je dovoljena samo za namen, za katerega je izdan. Razmnoževanje prospekta v druge namene, v celoti ali deloma, ter uporaba in objava podatkov in delov besedila, ni dovoljeno. Ljubljana, julij 2007 Matej Narat Marjan Kramar član uprave predsednik uprave

1

2. DEJAVNIKI TVEGANJA

V nadaljevanju so navedeni dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na izdajateljevo poslovanje. Vlagatelji morajo pred sprejemom odločitve o investiciji natančno preučiti vse informacije, ki so navedene v tem prospektu, vključno s predstavitvijo dejavnikov tveganja. Seznam v nadaljevanju navedenih dejavnikov tveganja ne zajema vseh možnih dejavnikov, zato morajo vlagatelji pri sprejemanju odločitve o investiranju upoštevati tudi druge dejavnike, ki lahko vplivajo na odločitev o investiranju.

2.1. Tveganja, povezana z izdajateljem

Konkurenca Kot posledico vstopa Slovenije v EU lahko pričakujemo še večjo konkurenco med gospodarskimi subjekti na področju bančništva, oziroma celotne finančne dejavnosti. Koncentracija slovenskega bančnega sektorja je v tem trenutku zelo velika. Tržni delež glede na bilančno vsoto prvih treh bank (NLB, Nove kreditne banke Maribor in Abanke Vipa) konec leta 2006 je bil 50,1%. Vstop novih tujih bank na slovenski bančni trg lahko pričakujemo preko prevzemov obstoječih bank, preko ustanovitve odvisnih bank ali preko podružnic. Zaradi velike koncentracije bančnega sektorja lahko pričakujemo, da bodo tuje banke skušale prodreti na slovenski trg preko ugodnejših obrestnih mer za posojila ter ugodnejših cen in privlačnejših pogojev za druge finančne storitve. Privatizacija banke in spremembe v delničarski strukturi V postopku privatizacije NLB leta 2002 so KBC, EBRD in RS (skupaj s KAD in SOD) sklenili dogovore oziroma sporazume, ki urejajo medsebojna razmerja in odnos med delničarji. Skladno z določili sporazumov so 1. 1. 2006 prenehale veljati omejitve, na podlagi katerih KBC in EBRD do 31. 12. 2005 nista smeli odtujiti, prodati ali obremeniti pridobljenih delnic NLB. Potencialne spremembe v delničarski strukturi kot posledica morebitne prodaje deležev KBC in EBRD lahko vplivajo na poslovanje in naložbeno politiko NLB, ter na načrtovane aktivnosti na slovenskem trgu in trgih jugovzhodne Evrope. Vpliv nihanja obrestnih mer na rezultate poslovanja NLB Na rezultate poslovanja NLB vpliva tudi nihanje obrestnih mer, tako v Sloveniji kot drugje v Evropi (upoštevaje zlasti vpliv na neto obrestne prihodke banke). Izpostavljenost banke obrestnim meram se v NLB natančno meri, spremlja in upravlja z namenom zmanjšanja izpostavljenosti in tveganja. Upravljanje z obrestnim tveganjem posledično vpliva tudi na rezultate poslovanja banke. Morebitna neusklajenost obrestonosne aktive in obrestonosne pasive v kateremkoli razredu ročnosti lahko v primeru spremembe obrestnih mer bistveno vpliva na rezultate poslovanja NLB. Nakupi bank v Jugovzhodni Evropi in njihovo vključevanje v NLB Skupino NLB Skupina je na območju EU in držav južne in vzhodne Evrope (brez Slovenije) prisotna preko naslednjih bank: LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt/Main (“LHB”), Adria Bank AG, Dunaj, NLB Razvojna banka a.d., Banja Luka, NLB LHB Banka Beograd a.d., Beograd, NLB Continental banka a.d., Novi Sad, NLB Montenegrobanka a.d., Podgorica, NLB Tutunska banka a.d., Skopje, NLB Tuzlanska banka d.d., Tuzla, in NLB West-East bank a.d., Sofija. NLB je preko nakupov bank na območju držav južne in vzhodne Evrope vzpostavila pomembno prisotnost v tej regiji. Med drugim te banke omogočajo tudi navezovanje in krepitev stikov med podjetji iz Slovenije in podjetji, ki delujejo na navedenih trgih. Uprava izdajatelja ocenjuje, da lahko NLB realizira pomembne sinergijske učinke preko nakupov bank v tej regiji, saj bo NLB na ta način pridobila dostop do široke poslovne mreže in strank, kar bo banki dalo nove priložnosti za navzkrižno trženje produktov. Hkrati je potrebno opozoriti na tveganja povezana s poslovanjem družb, ki izvirajo iz predvsem iz še vedno odprtih in nestabilnih ekonomskih in političnih razmer na teh področjih. Prav tako se je potrebno zavedati, da imajo kakršnekoli težave v procesu integracije lahko potencialno negativne učinke na rezultate poslovanja NLB.

2

Problematične naložbe Skladno s svojo zgodovino (kot banka v državni lasti) je NLB podedovala določen del slabih posojil iz časa, ko je NLB prešla proces sanacije skladno s programom sanacije bančnega sektorja v Sloveniji. Večina teh posojil je bila uspešno saniranih. Kljub prepričanju, da so tveganja v zvezi s podedovanimi slabimi posojili uspešno nevtralizirana in zavarovana z ustreznimi rezervacijami za bančna tveganja, hkrati ni mogoče zagotoviti, da se v procesu razreševanja situacije s slabimi posojili ne bo pokazala potreba po dodatnem oblikovanju rezervacij, kar ima lahko negativne posledice na rezultate poslovanja NLB in posledično na boniteto banke. NLB je vzpostavila stroge kriterije glede odobravanja posojil in spremljanja tveganj iz njihovega naslova, z namenom da bi zmanjšala obseg in delež slabih posojil v prihodnosti, vendar le-to hkrati še ni zagotovilo, da se v prihodnosti delež slabih posojil ne bi morebiti povečal in imel posledično negativne učinke na rezultate poslovanja NLB. Prav tako je potrebno opozoriti, da bi potencialna gospodarska recesija v Sloveniji lahko imela negativne posledice na rezultate poslovanja NLB, med drugim preko povečanja deleža slabih posojil in ustvarjanja potrebe po oblikovanju dodatnih rezervacij. Spremembe slovenske in evropske regulative NLB in NLB Skupina sta podvrženi strogi bančni regulativi in nadzoru BS. Bančna zakonodaja je namenjena zagotavljanju varnosti in stabilnosti bančnega poslovanja, kakor tudi omejevanju izpostavljenosti bank raznim tveganjem. Poleg tega je NLB podvržena tudi regulativi, ki pokriva druga področja njenega delovanja. Kakršnekoli spremembe v izvajanju te regulative, kakor tudi uvajanje novega baselskega kapitalskega sporazuma (New Basel Capital Accord – “Basel II”), imajo lahko pomembne posledice za poslovanje NLB. Glede na to, da so bili nekateri zakoni, ki med drugim določajo poslovanje NLB na posameznih področjih njenega delovanje, sprejeti šele pred kratkim, se njihovo izvajanje in njihov vpliv na poslovanje bank in drugih finančnih institucij šele dobro razvija. Zato ni nikakršnih zagotovil, da že sprejeta zakonodaja oz. njeno izvajanje, kakor tudi bodoče morebitne spremembe zakonodaje, ne bodo imele negativnih učinkov na poslovanje in finančni položaj banke. Informacijski sistemi V zadnjih letih NLB uvaja nove informacijske tehnološke rešitve za podporo poslovanju, z namenom poenostavitve poslovne in tehnične arhitekture. Uvedba nove podpore za področje poslovanja s prebivalstvom je zaključena in je bila zaokrožena z uvedbo enotnega bančnega okenca za vse finančne transakcije v preteklem letu. Na področju poslovanja s podjetji bo enotna podpora uvedena v letu 2007. Konec leta 2007 banka predvideva uvedbo podpore za vodenje strank – CRM. Z novimi podporami bo banki omogočeno, da se hitreje odziva na zahteve trga v smislu skrajševanja časa za uvedbo novih storitev. V sklopu dopolnitev so bile v tem letu realizirane tudi izboljšave na področju kontrole transakcij v povezavi s predpisi o preprečevanju pranja denarja, v preteklem letu pa je bilo podprto celovito poslovanje z gotovino. Uvajanje nove podpore na bančnem okencu in pri podpori poslovanja s pravnimi osebami predstavlja operativno tveganje, ki ga tekoče spremljamo z namenom sprejemanja preventivnih ukrepov. Banka se je uspešno povezala v mednarodni sistem plačilnega prometa Target in je v letošnjem letu že uspešno zaključila testiranja za prehod v Target 2, v katerega vstopa Slovenija v prvi skupini držav v mesecu novembru. Na področju plačilnih sistemov se banka intenzivno pripravlja na prilagoditev poslovanja evropskim pogojem SEPA. V letošnjem letu bo banka pospešila uvajanje EMV čip tehnologije, ob tem pa pripravlja tudi rešitev za uvedbo dodatnih funkciopnalnosti na čipu kot je uvajanje shem zvestobe pri trgovcih (dobavitelj Welcome Real Time. V tem in prihodnjih dveh letih bo banka nadaljevala nadgradnjo BA in POS mreže z EMW tehnologijo, s čimer bo pomembno zmanjšala tveganja zlorab pri poslovanje s karticami.

3

Banka v tem letu uvaja za NLB skupino rešitev Cognos za podporo konsolidaciji računovodskih izkazov, ki bo nadomestila dosedanjo rešitev. Skupaj z zagotovitvijo učinkovitejše in varnejše izmenjave podatkov bodo skrajšani časi za pripravo informacij za potrebe vodenja NLB skupine. Razvoj podatkovnega skladišča v zadnjih letih je banki omogočil, da je lahko uspešno izpolnjevala zahteve po dodatnem poročanju za potrebe ECB, za potrebe vodenja banke. V letu 2007 bo na tej podlagi postavljen celoten model zagotavljanja informacijskih podlag za izpolnjevanje predpisov s področja nove kapitalske ureditve Basel II, poleg tega pa bo s tem vzpostavljena kakovostnejša podlaga za zagotavljanje podatkov in informacij za učinkovitejše vodenje skupine. Za zmanjševanje operativnih tveganj na področju trgovanja z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti je pomembna tudi uvedba sistema Kondor + za podporo trgovanju, katere uporaba je bila konec preteklega leta razširjena na področje analiziranja tržnih in operativnih tveganj. Banka je v preteklem letu pripravila vse prilagoditve na informacijskem sistemu, ki so omogočile nemoten prehod v evro območje. NLB redno zagotavlja dopolnjevanje rešitev za zagotavljanje rezervnih sistemov za primer večje nesreče, ter izvaja redno preizkušanje zanesljivosti le teh s tehničnega vidika, kot tudi organizacijsko usposobljenost prehoda. V banki sledimo nadgradnjam sistemske programske opreme, redno dograjujemo varnostno programsko opremo, spremljamo zasedenost zmogljivosti in jih glede na potrebe povečujemo. S tem zagotavljamo visok nivo razpoložljivosti in potrebne kratke čase za izvedbo transakcij. Z dodatnimi uporabniškimi, testnimi ter razvojnimi okolji pa zagotavljamo kvaliteto testiranja, s čimer zmanjšujemo incidente in napake pri rednem delovanju. Banka nadaljuje aktivnosti na področju konsolidiranja rešitev, ki jih uporabljajo banke v skupini z ciljem, da je na nivoju države praviloma ena rešitev in je s tem mogoče ustvariti zametke kompetenčnih centrov za posamezne produkte.

2.2. Način upravljanja s tveganji

Upravljanje tveganj je ključno pri izvrševanju aktivnosti za doseganje strateških ciljev NLB Skupine. Uporaba standardnih metodologij upravljanja tveganj omogoča kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj, pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem. NLB in odvisne banke v prvi vrsti upoštevajo predpise Banke Slovenije, področje upravljanja tveganj pa je urejeno tudi z internimi pravili. Upravljanje kreditnih tveganj Pred odobritvijo posojila oz. pred sklenitvijo druge pogodbe, ki je temelj za nastanek kreditne izpostavljenosti, banka vsakega komitenta bonitetno razvrsti in mu določi zgornjo mejo zadolževanja. Bonitetna razvrstitev komitenta je odvisna od njegovega finančnega stanja, uspešnosti poslovanja, trdnosti dosedanjega poslovanja z banko in zmožnosti zagotovitve zadostnih denarnih tokov za odplačilo obveznosti, kakor tudi od deželnega tveganja, ki nastane pri naložbah komitentom s sedežem v tuji državi. Zgornje meje zadolževanja za posameznega komitenta se določijo na podlagi njegove kreditne sposobnosti, smiselnosti posla in drugih elementov, ki vplivajo na vračilo naložbe. Določajo se posebej za kratkoročne in posebej za dolgoročne naložbe. Poleg zgornjih mej zadolževanja za posamezne komitente, banka te meje določa tudi za skupine komitentov in države. Po odobritvi naložbe banka komitenta oz. njegovo poslovanje ter poravnavanje obveznosti redno spremlja. Glede na tveganost posameznega posla in obstoj dokazov o oslabitvi banka oblikuje oslabitve oz. rezervacije v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Banka je v letu 2006 v skladu s sklepi Banke Slovenije prenehala izračunavati rezervacije po slovenskih računovodskih standardih. Izračun poteka za večinski del portfelja na individualni osnovi, s posamičnim pregledom terjatev. Za preostale terjatve se oslabitve ocenijo skupinsko na podlagi historičnih podatkov.

4

NLB je v letu 2006 s pregledom poslovnih praks in naložbenih portfeljev okrepila nadzor nad bančnimi in finančnimi odvisnimi družbami. Sprejela je program razvoja upravljanja s tveganji v bančni skupini (minimalne standarde). Na ta način je zagotovila poenotene in standardne postopke razvrščanja komitentov in oblikovanja rezervacij za kreditna tveganja. Tabela: Prehodna matrika NLB, tehtana z izpostavljenostjo na temelju letnih prehodnih matrik za obdobje od leta 1995 do 2006 BON_06

BON_95 A B C D EIzpostavljenost

(v tisoč SIT) Povprečna boniteta*

A 97,48 % 2,25 % 0,22 % 0,05 % 0,01 % 13.595.246.528 4,97B 18,39 % 77,13 % 3,08 % 1,28 % 0,12 % 2.182.296.527 4,12C 8,87 % 19,68 % 60,28 % 10,32 % 0,85 % 338.399.483 3,25D 0,08 % 15,40 % 11,97 % 62,50 % 10,05 % 201.593.011 2,33E 1,33 % 0,45 % 0,19 % 1,51 % 96,51 % 197.467.859 1,09*Opomba: A=5,…,E=1

Upravljanje tržnih tveganj NLB spremlja in upravlja tržna tveganja na globalni ravni in ločeno po pozicijah bančne in trgovalne knjige. V letu 2006 je bila izpostavljenost tržnim tveganjem razmeroma majhna. V skladu s sprejetim programom razvoja upravljanja s tveganji v bančni skupini je NLB vzpostavila smernice na področju spremljanja tržnih tveganj. Na ta način je bilo uvedeno smiselno poenotenje poslovnih politik, postopkov in metodologij ter standardizacija poročanja. NLB Skupina v skladu z zahtevami Banke Slovenije zagotavlja zadosten obseg kapitala za kritje morebitnih nepričakovanih izgub iz naslova izpostavljenosti valutnim in drugim tržnim tveganjem. Poročanje Banki Slovenije po standardiziranem pristopu je mesečno oziroma četrtletno. Tabela: Slaba posojila v NLB 31.12.2005 31.12.2006 Slaba posojila (v tisoč SIT) 20.399.117 17.208.403 Slaba posojila / skupaj posojila 1,44 % 1,01 % Valutno tveganje Valutno tveganje banke se spremlja in upravlja na dnevni ravni. Banka izvaja dokaj konzervativno politiko upravljanja valutnih tveganj, saj minimizira valutno tveganje z vsakodnevnim zapiranjem odprte valutne pozicije v okvir postavljenih limitov. NLB redno spremlja izpostavljenost na ravni bančne skupine. Banka poleg standardizirane metodologije za izračun valutnih tveganj pozicij uporablja interni model VAR (Value at Risk). Dnevni izračun vrednosti VAR je prilagojen zahtevam baselskih standardov (99-odstotni interval zaupanja, opazovalno obdobje 250 delovnih dni, 10-dnevno obdobje držanja pozicije) in temelji na metodi historične simulacije. Redno se izvajata preverjanje za nazaj z namenom potrditve natančnosti modela in izračun stresnih scenarijev. Model se uporablja le za interne namene. Obrestno tveganjeIzpostavljenost banke obrestnim tveganjem se spremlja in upravlja na podlagi metodologije obrestnih razmikov. Poročila vsebujejo analizo obrestne občutljivosti po posameznih časovnih žepkih. NLB redno spremlja izpostavljenost obrestnim tveganjem na ravni NLB Skupine. Banka je analizo obrestne občutljivosti nadgradila z ločenim upravljanjem obrestnih tveganj v okviru dveh podpozicij bančne knjige. V okviru prve podpozicije se izvaja investiranje stabilnih virov brez znane zapadlosti v dolžniške vrednostne papirje z namenom zagotavljanja ustrezne sekundarne

5

likvidnosti banke. Drugo podpozicijo, ki vključuje finančne instrumente z znano zapadlostjo iz naslova poslovanja s komitenti, pa banka upravlja v okviru opredeljenih limitov. Pri ugotavljanju izpostavljenosti obrestnim tveganjem banka izvaja tudi analize občutljivosti. Spodnja preglednica prikazuje oceno vpliva padca obrestne mere za 10 bazičnih točk (-0,1 %) na neto obrestne prihodke (NOP) v tekočem letu in na spremembo vrednosti portfelja (BPV) za pozicijo bančne knjige. Tabela: Pozicija bančne knjige v NLB

v mio SIT 31.12.2005 31.12.2006 BPV (-10 bp) 394,4 572,5 ∆ NOP* (-10 bp) 47,3 186,2

*NOP – obrestni razmiki v časovnih žepkih do enega meseca, pomnoženi s spremembo obrestne mere Trgovalna knjiga Na področju trgovalne knjige je NLB sprejela krovno politiko trgovanja. Banka ima več poslovalnic za trgovanje na denarnih in kapitalskih trgih. Njihovo delovanje je osredotočeno na zagotavljanje storitev za komitente, upravljanje sredstev ter trgovanje za lastni račun. Trguje se z valutami, obrestnimi merami, vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti, medtem ko je trgovanje z opcijami omejeno na valutne in obrestne opcije ter v pretežni meri namenjeno izpolnjevanju zahtev komitentov. Banka ne trguje s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti in izvedenimi finančnimi instrumenti na blago. Obseg poslov trgovanja po članicah NLB Skupine z izjemo NLB ne presega regulatornih kriterijev za kapitalsko zahtevo za tržna tveganja. Portfelj dolžniških vrednostnih papirjev Spremljanje in merjenje tveganj pri portfelju obveznic tujih izdajateljev izhaja iz variančno-kovariančne metode izračuna vrednosti VAR (Value at Risk oziroma izračun tvegane vrednosti, ki predstavlja osnovno metodo, s katero NLB ocenjuje določeno tveganje)2. Podlaga za model je enaka kot pri modelu valutnega tveganja. Izpostavljenost domačega in tujega portfelja državnih obveznic se spremlja tudi na podlagi metode BPV in metode razmikov. NLB ima sprejete politike trgovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji. Politike se nanašajo na dovoljeno strukturo naložb v portfelju, spremljanje in upravljanje tveganj ter možne oblike zavarovanja portfeljev. Tabela: VAR in BPV za dolžniške VP v NLB

v mio SIT Tolarske obveznice Tuje obveznice

31. 12. 2005 31. 12. 2006 31. 12. 2005 31. 12. 2006 BPV (-10 bp) +370,6 +300,4 VAR 422,1 465,3 VAR kot % tržne vrednosti 1,02 % 0,32 %

Portfelj lastniških vrednostnih papirjev Na področju naložb v lastniške vrednostne papirje je banka sprejela politike upravljanja naložb, ki jih je potrdila uprava. Politike se nanašajo na dovoljeno strukturo naložb v portfelju, spremljanje in upravljanje tveganj ter možne oblike zavarovanja portfeljev. V letu 2006 je bil večji del portfelja delnic razmeroma stabilen. Za spremljanje in merjenje tveganja delniškega portfelja banka uporablja historično metodo VAR, ki je prilagojena zahtevam baselskih standardov. Tabela: VAR za portfelj lastniških VP v NLB

v mio SIT Povprečni VAR MIN VAR MAX VAR 1. polletje 2006 844,0 754,3 1.223,52. polletje 2006 1.063,5 935,8 1.223,4

2 Metoda VAR – glej Valutna tveganja, stran 5.

6

Basel II V letu 2006 so v Sloveniji potekale priprave nove zakonodaje na področju upravljanja s tveganji ter izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, ki izhajajo iz evropske kapitalske direktive (CAD). NLB je aktivno sodelovala pri kreiranju omenjene zakonodaje, tako da je bila vključena v komentiranje in pripombe na predloge sklepov Banke Slovenije v okviru Združenja bank Slovenije. Na področju samega uvajanja pričakovanih sprememb, ki izhajajo iz omenjene regulative, se je banka v letu 2006 osredotočila na razvoj upravljanja operativnih tveganj ter testiranje točkovalnega modela za ugotavljanje kreditne tveganosti podjetij. Slednji v začetni fazi ne bo uporabljen za sam izračun kapitalske zahteve, vendar je pripravljen v luči zahtev za interno razvrščanje komitentov in določanje verjetnosti neplačila po pristopih, ki temeljijo na internih bonitetah. Na področju operativnih tveganj je bila skladno z zahtevami standardiziranega pristopa upravljanja z operativnimi tveganji vzpostavljena ustrezna odločevalska struktura, sledil je razvoj metodologij upravljanja z operativnimi tveganji. NLB je razvila aplikacijo za evidentiranje in poročanje škodnih dogodkov, v kateri so zbrani podatki o nastalih škodnih dogodkih od leta 2004 dalje. V letu 2006 se je začela tudi izvedba identifikacije in ocenjevanja operativnih tveganj, ki je namenjena iskanju ustreznih ukrepov obvladovanja bistvenih tveganj s ciljem preprečitve oz. zmanjšanja bodočih škodnih dogodkov. Banka daje pomemben poudarek izobraževanju zaposlenih in krepitvi zavedanja o pomenu operativnih tveganj. Znanje se postopoma prenaša tudi na članice Skupine NLB. Skladno z znanimi sklepi Banke Slovenije je NLB pred koncem leta prenovila plan izvedbe projekta Basel II, ter vanj vključila nekatere dodatne aktivnosti. Tako je projekt Basel II po novem sestavljen iz 11. vsebinskih sklopov, ki vključujejo aktivnosti s področja:

- izračuna kapitala ter kapitalskih zahtev za vse vrste tveganj, skladno s prvim stebrom baselskega dokumenta,

- drugega stebra, vključujoč izračun notranjega kapitala, ter - razkritij.

Velik poudarek je namenjen obravnavi tveganj ter pripravi izračunov na ravni NLB Skupine. NLB se je odločila, da novo zakonodajo v celoti uvede s 1. 1. 2008, izjema je tisti del zakonodaje, ki stopa v veljavo z letom 2007. V luči te odločitve je postavljen tudi časovni plan izvedbe projekta, zato se je že v letu 2006 začel razvoj aplikativne podpore za izračun kapitala banke ter prenova izračuna kapitalske zahteve za tržna tveganja. Uravnavanje likvidnosti Banka v letu 2007 zaradi prevzema evra posluje v spremenjenih okoliščinah tudi z vidika upravljanja likvidnosti. Potreben obseg kratkoročnih likvidnih sredstev si zagotavlja iz poslovanja s komitenti in na medbančnem trgu, le redko preko udeležbe na avkcijah Evropske centralne banke. Ročnostno strukturo bilance banke uravnava s pridobivanjem dolgoročnih virov sredstev preko izdaj lastnih dolžniških vrednostnih papirjev na domačem trgu, najema dolgoročnih sindiciranih posojil pri tujih bankah, za drugo polovico leta 2007 pa pripravlja načrt zadolževanja preko izdaj dolžniških vrednostnih papirjev na tujih trgih (EMTN program). Z rednim planiranjem, spremljanjem in upravljanjem likvidnostne situacije in strukture bilance banke zagotavljamo normalno uravnavanje likvidnosti in redno izpolnjevanje vseh finančnih obveznosti banke in predpisov. Izpolnjevanje predpisov Banke Slovenije V prvih petih mesecih leta 2007 je banka izpolnjevala sklep o obveznih rezervah. Odstotek izpolnjevanja obvezne rezerve se je gibal v razponu od 100,40% do največjega 100,65%, pri tem ni upoštevano prehodno obdobje, ki je zaradi prevzema evra veljalo v prvi polovici januarja 2007 (odstotek izpolnjevanja 101,20%). Poleg vsebinskih sprememb ob prilagajanju obveznih rezerv ureditvi Evrosistema v letu 2006, je ob prevzemu evra v letu 2007 in s tem prevzemom instrumenta obveznih rezerv ECB, začela veljati Uredba ECB o uporabi obveznih rezerv, ki je prinesla še naslednje spremembe :

7

- Uvedlo se je obrestovanje obveznih rezerv v višini povprečne mejne sprejete obrestne mere pri operacijah glavnega refinanciranja,

- Uvedene so bile dodatne možnosti izpolnjevanja obveznih rezerv (izpolnjevanje preko posrednika, konsolidirano izpolnjevanje in izpolnjevanje v primeru več podružnic istega obveznika v eni državi),

- Spremenil se je tudi izračun obveznosti in postopek sankcij v primeru kršitev obveznih rezerv. Banka je izpolnjevala predpisan ukrep o najmanjšem obsegu likvidnosti in dosegala vrednost količnika likvidnosti nad predpisano vrednostjo 1. Informacijska tehnologija V letu 2006 je banka nadaljevala aktivnosti v okviru uresničevanja sprejete strategije informacijske tehnologije kljub zahtevnim aktivnostim priprave na uvedbo evra Na področju poslovanja za fizične osebe je NLB z razvojem in uvedbo sodobne spletne rešitve za delo na bančnem okencu in kompleksnejših produktov v sistemu za podporo poslovanja s fizičnimi osebami lahko opustila obstoječo rešitev za bančno okence in izločila tehnično opremo, ki je bila v uporabi v Sloveniji celih 25 let ter ukinila uporabo več starih aplikacij za vodenje posameznih produktov. Poleg tega je bila dopolnjena podpora za nove storitve kreditiranja, plačevanja s karticami in spletnih storitev ter trženja nebančnih produktov. Na področju podpore poslovanju s pravnimi osebami je NLB nadaljevala z uvajanjem integriranega sistema Globus, omogočila večvalutni transakcijski račun in postopno migracijo kreditov in depozitov ter enotno povezljivost s sodobnimi tržnimi potmi in plačilnim prometom v domovini. Projekt se nadaljuje v letu 2007. Na področju rešitev za podporo plačilnim sistemom je bila racionalizirana tehnična arhitektura, z uvedbo novih rešitev pa dosežena bistveno večja propustnost sistemov, kar je omogočilo tudi vključitev bank NLB Skupine v sistem Target posredno preko NLB in opustitev neposredne vključitve v poravnalne sisteme v državi. V povezavi nove rešitve za bančno okence in prenove podpore plačilnega prometa v domovini se je zasnovalo jedro storitvenega vodila kot osrednje strateške platforme storitveno usmerjene arhitekture. Za zagotovitev kakovostnejšega obvladovanja tveganj pri trgovanju z vrednostnimi papirji je bil v banki uveden sistem Kondor+, ki je bil integriran z zalednimi sistemi. NLB je podpore redno dopolnjevala zaradi sprememb v predpisih – zlasti na področju poročanja zunanjim institucijam, davčne zakonodaje, uvedbe mednarodnih računovodskih standardov ter Basla II. V letu 2006 je banki kljub izjemno velikim spremembam, povezanim z novimi rešitvami za podporo poslovanja in prilagoditvami za prevzem evra, uspelo ohraniti visoko razpoložljivost on-line sistemov (99,67% na letni ravni). S sprejetimi ukrepi nadzora delovanja sistema in internimi kontrolnimi postopki je dosežen pomemben napredek pri obvladovanju uvajanja sprememb. Za namene obvladovanja neprekinjenega delovanja so bili dopolnjeni načrti delovanja brez podpore v povezavi z novo uvedenimi rešitvami in identificiranimi tveganji, specifičnimi za prehod na evro po modelu »velikega poka«. Nadaljevala so se redna preizkušanja načrtov obnovitve poslovanja po nesreči. NLB je v letu 2006 nadaljevala strategijo povezovanja z lokalnimi družbami na področju razvoja programske opreme, da bi si zagotovila ustrezne zmogljivosti za obdobje naslednjih dveh do treh let. Na ta način je banki omogočeno pokriti več razvojnih potreb, zagotoviti z zakonodajo skladno podporo in zmanjšanje odvisnosti od ključnih dobaviteljev ter izvesti nujne aktivnosti za poenostavitev informacijske podpore. NLB je v letu 2006 tudi na področju informacijske tehnologije izvajala aktivnosti standardizacije IT sistemov v NLB Skupini oziroma sodelovala pri razvoju in implementaciji konkretnih projektov v posamezni članici. Tako je bil v preteklem letu začet proces poenotenja IT podpore v bančnem delu

8

NLB Skupine. S tem bo omogočeno v skupini ustvariti ustrezne kompetenčne centre za posamezno rešitev in urediti odnose z dobavitelji na kakovostnejši ravni. IT strokovnjaki v NLB se aktivno vključujejo v projekte prenove informacijskih sistemov kot tudi opredelitve in uvedbe enotnih varnostnih in drugih standardov s področja IT. Upravljanje s kadri NLB Skupina zaposluje nekaj manj kot 8.200 delavcev, od tega nekoliko več kot 5.000 v Sloveniji. Ta velik kadrovski potencial je nedvomno eden izmed ključnih dejavnikov njenega uspešnega uresničevanja strateških ciljev. Razvoj zaposlenih V letu 2006 je bila poleg razvoja vseh zaposlenih posebna pozornost usmerjena v odkrivanje in razvoj najsposobnejših kadrov. Hkrati se je banka usmerila v zagotavljanje kadrovskih resursov na področju vodenja. V ta namen je bila identificirana skupina naslednikov direktorjev, pri katerih se bo banka še posebej intenzivno ukvarjala z usmerjanjem razvoja v smislu dviga ravni znanja, veščin in izkušenj, skladno z ugotovljeno deficitarnostjo posameznika in potrebami banke. Izobraževanje zaposlenih Z izobraževanjem zaposlenih banka zagotavlja znanja in veščine, ki jih potrebuje za doseganje strateških ciljev NLB Skupine. V letu 2006 je bilo na izobraževanjih preko izobraževalnega centra NLB nekaj manj kot 18.000 udeležb zaposlenih NLB Skupine, kar je v primerjavi s preteklim letom za 68% več. Večina izobraževalnih aktivnosti je potekala v izobraževalnem centru banke, kjer je bilo izvedenih nekaj več kot 100 izobraževalnih programov. V okviru celotnega izobraževanja je bila posebna pozornost namenjena izobraževanju zaposlenih za prehod na evro, kjer je bilo nekaj manj kot 7.000 udeležb iz NLB in slovenskih članic NLB Skupine. Povečuje se tudi obseg e-učenja. V letu 2006 so bili v članice NLB Skupine preneseni standardi sistematičnega in certificiranega usposabljanja za posamezne profile zaposlenih. Interni trg dela in spodbujanje mobilnosti zaposlenih znotraj NLB in NLB Skupine V letu 2006 so bile v ospredju aktivnosti na področju povezovanja članic NLB Skupine. Interes NLB Skupine je, da v čim manjši meri prihaja do odliva kadrov in s tem strokovnega znanja izven članic skupine. V ta namen deluje interna borza dela NLB Skupine. V Sloveniji je bilo interno razpisanih 200 prostih delovnih mest, kar je spodbudilo mobilnost zaposlenih znotraj NLB in med članicami NLB Skupine. Za zagotavljanje enotnega sistema motiviranja mobilnosti zaposlenih je bila pripravljena politika izvajanja napotitev v članice NLB Skupine. Kadrovsko prestrukturiranje Podobno kot pretekla leta je bilo tudi leto 2006 na področju kadrov zaznamovano z optimizacijo števila in strukture zaposlenih. Zaradi širitve poslovanja na trge jugovzhodne Evrope se je število zaposlenih v NLB Skupini v obdobju od 2002 do 2006 povečalo na 8.189. V zadnjem letu pa se je število zaposlenih v NLB Skupini rahlo zmanjšalo, in sicer za 2 %, kar je predvsem posledica zniževanja števila zaposlenih v NLB in učinkov združevanj bank. Konec leta 2006 je bilo v NLB 3.543 zaposlenih, kar je 1,4 % manj kot leto poprej, glede na leto 2002 pa 10,4 % manj.

9

Slika: Število zaposlenih v NLB Skupini in NLB

5.585

6.843 6.706

8.362 8.189

3.805 3.619 3.594 3.5433.953

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

9.000

2002 2003 2004 2005 2006

NLB Skupina

NLB

Banka je tudi v letu 2006 pri zaposlovanju novih kadrov z zunanjega trga vodila restriktivno politiko zaposlovanja, na internem trgu pa spodbujala notranjo mobilnost zaposlenih. Večina novih sodelavcev se je zaposlila na poslovnih profilih, poudarek pa je bil tudi na kadrovanju strokovnjakov za visoko specializirana področja.

2.3. Tveganja, povezana z delnicami

Delnice izdajatelja niso uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev. Z delnicami je mogoče prosto trgovati izven organiziranega borznega trga, kar pa za imetnika predstavlja tveganje, da delnice ne bo mogoče prodati ob želenem času (likvidnostno tveganje) in po pričakovani ceni (tržno tveganje).

10

3. KLJUČNE INFORMACIJE

3.1. Izjava o gibljivih sredstvih

Kratkoročne naložbe izdajatelja so na dan 31.12.2006 znašale 1.219.481.557 tisoč SIT, kratkoročne obveznosti pa 1.634.653.599 tisoč SIT. Naveden obseg kratkoročnih obveznosti vključuje celotna vpogledna sredstva komitentov banke, katerih stabilnost je na podlagi večletne časovne vrste ocenjena na preko 70%. Poleg omenjenih kratkoročnih naložb ima banka oblikovane likvidnostne rezerve v obliki naložb v bonitetno ustrezne tržne dolgoročne vrednostne papirje, ki omogočajo takojšen dostop do virov likvidnosti po normalnih pogojih, kar zagotavlja ustrezno uravnoteženost strukture bilance banke ter kvalitetno in zanesljivo upravljanje in zagotavljanje likvidnosti banke.

3.2. Kapitalizacija in zadolženost

Na dan 31. 12. 2006 je celoten kapital izdajatelja znašal 159.196.503 tisoč SIT in je predstavljal 6,4% bilančne vsote, medtem ko so celotne obveznosti znašale 2.336.844.332 tisoč SIT oziroma 93,6% bilančne vsote. Tabela: Sestava obveznosti do virov sredstev družbe NLB na dan 31. 12. 2006

v tisoč SIT 31.12.2006 31.12.2005 Spr. v % Finančne obveznosti do centralne banke 67.131 77.603 -13Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 5.158.104 2.360.611 119Depoziti bank 198.666.226 116.957.647 70Krediti bank 515.844.473 448.583.742 15Depoziti strank, ki niso banke 1.286.434.887 1.197.291.655 7Krediti strank, ki niso banke 24.814.739 24.501.032 1Izdani vrednostni papirji 102.759.955 98.013.558 5Podrejene obveznosti 146.303.923 104.322.631 40Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 2.825.062 31.573.387 -91

Obresti za finančne obveznosti 11.184.592 10.579.239 6Rezervacije 13.101.972 13.554.719 -3Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 9.836.616 8.980.930 10- davek iz dohodka 9.836.616 37.172 26.362- odloženi davek - 8.943.758 -100Druge obveznosti 19.846.652 16.881.267 18 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.336.844.332 2.073.678.021 13 Osnovni kapital 15.364.030 15.364.030 0Kapitalske rezerve 25.394.959 25.394.959 0Presežek iz prevrednotenja (801.878) 1.738.293 -146Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 109.781.428 97.327.381 13Čisti dobiček poslovnega leta 9.457.964 5.816.899 63 SKUPAJ KAPITAL 159.196.503 145.641.562 9 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 2.496.040.835 2.219.319.583 12

11

Tabela: Podrejene obveznosti družbe NLB na dan 31. 12. 2006 v tisoč SIT

NLB d.d. Valuta Datum zapadlosti

Obrestna mera 31.12.2006 31.12.2005

Podrejeni krediti EUR 24.7.2012 EURIBOR + 1,2% p.a. do

24.7.2007, nato EURIBOR + 1,5% p.a.

21.567.600 21.561.804

EUR - EURIBOR + 0,45% p.a. do 14.6.2011, nato EURIBOR

+ 1,1% p.a.

17.973.000 -

EUR 7.9.2011 3M EURIBOR + 1,5% p.a. do 6.6.2011, nato 3M

EURIBOR + 2,25% p.a.

23.964.000 -

Podrejene obveznice SIT 09.06.2013 7,0% 11.633.623 11.618.121 v SIT z valutno

klavzulo 24.11.2008 EUR + 5,0 % 4.066.500 4.061.538

EUR 02.06.2014 3M EURIBOR + 1,25% p.a. 11.982.000 11.978.780 EUR - 3M EURIBOR + 1,6% p.a. 23.964.000 23.957.560 EUR - 6M EURIBOR + 1,7% p.a. 31.153.200 31.144.828SKUPAJ 146.303.923 104.322.631

Na dan 31. decembra 2006 je NLB izkazovala en podrejeni dolgoročni kredit in izdane podrejene obveznice, ki se na podlagi Sklepa o izračunu kapitala, kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti bank in hranilnic vštevajo v dodatni kapital banke. Izdane podrejene obveznice in pogodba o najetju kredita ne vsebujejo določb o konverziji v kapital ali kakšno drugo obveznost. Tabela: Razčlenitev po vrstah drugih obveznosti

v tisoč SIT 31.12.2006 31.12.2005Obveznosti za neizvršena izplačila 7.394.009 4.473.625Obveznosti do dobaviteljev 3.843.567 4.386.262Obveznosti za plače 2.331.940 1.770.343Vnaprej vračunani stroški 1.045.921 493.781Obveznosti za davke 725.477 657.760Obveznosti po plačilnih karticah 372.447 3.999.161Obveznosti za opravnine 271.598 255.089Obveznosti za prejete predujme 10.883 26.648Druge obveznosti 3.850.810 818.598SKUPAJ 19.846.652 16.881.267 Med drugimi obveznostmi je vključena obveznost do centralne banke iz naslova preddobavljene evrogotovine v višini 1.548.939 tisoč SIT.

3.3. Interes fizičnih in pravnih oseb, ki sodelujejo pri ponudbi

Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fizičnih ali pravnih oseb, vpletenih v izdajo delnic, ki bi imele morebitne interese, vključno nasprotujoče, ki bi bili bistveni za izdajo delnic.

3.4. Razlogi ponudbe in uporaba prihodkov

Hitra rast obsega poslovanja in rast kapitalskih naložb vplivata na zniževanje kapitalske ustreznosti banke. Ker je banka že izčrpala vse vire financiranja dodatnega kapitala, je za nemoteno nadaljnjo rast poslovanja, novih kapitalskih naložb, realizacijo projekta pripojitve bank in za normalno planiranje oziroma zagotavljanje kapitalske ustreznosti, tudi v povezavi z učinki uvedbe Basel II standardov, potrebna dokapitalizacija banke.

12

4. INFORMACIJE O PONUJENIH DELNICAH

4.1. Opis vrednostnega papirja Izdajatelj bo izdal 325.733 novih navadnih imenskih kosovnih delnic v nematerializirani obliki, z oznako NLB, ki tvorijo z že izdanimi navadnimi delnicami izdajatelja isti razred. Osnovni kapital izdajatelja pred izdajo novih delnic je razdeljen na 7.682.015 navadnih, prosto prenosljivih imenskih kosovnih delnic. Po izdaji novih delnic bo osnovni kapital družbe sestavljen iz 8.007.748 delnic. Emisijska vrednost ene nove delnice je 307,00 EUR, emisijska vrednost vseh novih delnic pa je 100.000.031,00 EUR.

4.2. Zakonodaja, po katere so bili vrednostni papirji izdani Delnice NLB bodo izdane na podlagi slovenske zakonodaje. Za reševanje morebitnih sporov v zvezi z delnicami je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

4.3. Oblika delnic Delnice na ime bodo izdane v nematerializirani obliki z vpisom na račune imetnikov delnic v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodi pri KDD.

4.4. Valuta, v kateri bodo delnice izdane Delnice bodo izdane kot kosovne delnice in nimajo oznake valute.

4.5. Opis pravic, povezanih z delnicami Novo izdane delnice so po vsebini pravic izenačene z že obstoječimi navadnimi imenskimi delnicami izdajatelja z oznako NLB, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do: − udeležbe pri upravljanju družbe (vsaka delnica daje pravico delničarju enega glasu na skupščini

delničarjev), − dela dobička (dividende), − ustreznega dela delitve preostalega premoženja v primeru stečajnega ali likvidacijskega

postopka, ki bi bil uveden nad družbo. V skladu s 337. členom ZGD imajo obstoječi delničarji v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic. Dividende se izplačujejo na način, določen s sklepom skupščine o delitvi bilančnega dobička.

4.6. Izjava s sklepi, pooblastili in odobritvami, na temelju katerih bodo delnice izdane Statut NLB določa, da je Uprava banke pooblaščena, da v obdobju petih let od vpisa spremembe statuta, sprejete na seji skupščine dne 7. 7. 2004, v sodni register, s soglasjem nadzornega sveta in brez dodatnega sklepa skupščine, osnovni kapital banke enkrat ali večkrat poveča za največ 7.682.014.000,00 SIT oz. 32.056.476,38 EUR (odobreni kapital). Za znesek iz naslova odobrenega kapitala povečanega osnovnega kapitala se lahko izda skupno največ 3.841.007 novih navadnih ali prednostnih delnic, po vsakokratni emisijski vrednosti, ki jo določi uprava s soglasjem nadzornega sveta. Uprava lahko odloči o izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev do novih delnic, če s tem soglaša nadzorni svet.

13

Sprememba statuta z dne 7. 7. 2004 je bila vpisana v sodni register dne 30. 9. 2004, sprememba statuta z dne 28. 6. 2006, ki namesto delnic z nominalno vrednostjo uvaja kosovne delnice, pa je bila vpisana v sodni register dne 27. 7. 2006. Uprava banke je na podlagi navedenega pooblastila skupščine dne 29. 5. 2007 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala z uporabo instituta odobrenega kapitala, h kateremu je Nadzorni svet dne 7. 6. 2007 izdal soglasje.

4.7. Pričakovani datum izdaje delnic Izdajatelj bo takoj po zaključku roka za vpis in vplačilo delnic izdal vlogo za vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register. Sklep o povečanju kapitala postane pravnomočen v osmih dneh po izdaji odločbe o registraciji povečanega kapitala, takoj zatem pa bo izdajatelj na KDD – Klirinško depotno družbo v Ljubljani naslovil vlogo za izdajo delnic v nematerializirani obliki. Izdajatelj pričakuje, da bodo delnice izdane in vpisane na račune imetnikov delnic pri KDD predvidoma do 30. 11. 2007.

4.8. Prenosljivost delnic Novo izdane delnice bodo prosto prenosljive v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, statutom izdajatelja ter pravili poslovanja KDD.

4.9. Obvezni predpisi glede ponudb za prevzem in/ali odkup in prodajo delnic Relevantni predpisi, ki urejajo odkup in prodajo delnic banke so:

- Zakon o gospodarskih družbah 1 (Ur. l. RS 42/06, ZGD-1); - Zakon o bančništvu 1 (Ur. l. RS 131/06, ZBan-1);

o Sklep o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic (Ur. l. RS 28/07);

o Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev bank in hranilnic (Ur.l. RS 28/07) - Zakon o trgu vrednostnih papirjev 1 (Ur. l. RS 51/06, ZTVP-1-UPB2);

o Sklep o podrobnejši vsebini in načinu objave sporočil javnih družb (Ur. l. RS 6/00, 76/01, 117/02, 13/05 (18/05-popr.));

o Sklep o poročanju borzno posredniških družb (Ur. l. RS 6/00, 109/01, 8/03, 52/06); o Sklep o pogojih, ki jih mora izdajatelj zagotoviti na mestih za vpisovanje vrednostnih

papirjev (Ur.l. RS 6/00); o Pravila Borze (Ur. l. RS 85/05, 118/05, 39/07, 45/07) in drugi;

- Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Ur. l. RS 2/07, ZNVP-UPB1); o Pravila poslovanja KDD, Centralne klirinško depotne družbe, d.d., Ljubljana (Ur. l.

RS 137/04); o Navodila KDD

- Zakon o prevzemih 1 (Ur. l. RS 79/06, ZPre-1);3 - Obligacijski zakonik (Ur. l. RS 83/01, 32/04, 28/06 Odl.US: U-I-300/04-25, 29/07 Odl.US: U-

I-267/06-41, 40/07); - Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES

Evropskega parlamenta in Sveta glede informacij, vsebovanih v prospektih, in glede oblike, vključitve s sklicevanjem in objavo teh prospektov in razširjanje oglasov (UL L št. 149 z dne 30. 4. 2004, str. 1).

14

3 V primeru doseganja ali preseganja prevzemnega praga, se uporablja pretežno ZPre-1.

4.10. Javne ponudbe za prevzem lastniškega kapitala izdajatelja Javnih ponudb za odkup delnic izdajatelja v letu 2006 in prvi polovici leta 2007 ni bilo.

4.11. Informacija o davkih

4.11.1. Obdavčitev prometa

Na podlagi 4.e. točke 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006) so plačila davka na dodano vrednost oproščene finančne transakcije, in sicer med drugim tudi: − transakcije, vključno s posredovanjem (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in

storitev v zvezi s prevzemi), z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleži.

4.11.2. Obdavčitev donosov – pravne osebe

A/ Prejete dividende in dohodki, ki so podobni dividendam (1) Pri določanju davčne osnove zavezanca se prejete dividende oziroma drugi deleži iz dobička,

vključno z dohodki, ki so podobni dividendam iz 74. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2; Uradni list RS, št. 117/2006), razen skritih rezerv iz 74. člena tega zakona, ki niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu, izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če je izplačevalec: 1. zavezanec za davek po tem zakonu; ali 2. za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se v skladu z

mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo nečlanico EU, ne šteje kot rezident izven EU in je poleg tega zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčevanja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire obdavčitve; ali

3. zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, primerljiv z davkom po tem zakonu, in ni rezident države, v primeru poslovne enote pa se ta ne nahaja v državi, v kateri je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2, pri tem pa ta alineja ne velja za izplačevalca, ki je rezident druge države članice EU po 2. točki tega odstavka tega člena.

(2) Določbe prvega odstavka tega člena se za prejemnika nerezidenta uporabljajo, če je njegova udeležba v kapitalu oziroma upravljanju osebe, ki deli dobiček, povezana z dejavnostmi oziroma posli, ki jih nerezident opravlja v poslovni enoti v Sloveniji oziroma preko poslovne enote v Sloveniji.

(3) Dohodki iz prvega odstavka se izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih, na njihovi podlagi v davčno osnovo vključeni prihodki.

B/ Dobički iz odsvojitve lastniških deležev (1) Pri določanju davčne osnove zavezanca rezidenta in nerezidenta, ki opravlja dejavnost oziroma

posle v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiček iz odsvojitve lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, se 50% tega dobička izvzame iz davčne osnove zavezanca, če je bil zavezanec, ki ustvari dobiček udeležen v kapitalu oziroma pri upravljanju druge osebe tako, da je imetnik poslovnega deleža, delnic ali glasovalnih pravic v višini najmanj 8% in znaša čas trajanja te udeležbe v kapitalu oziroma upravljanju gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja najmanj 6 mesecev in je v tem obdobju nepretrgoma za poln delovni čas zaposloval vsaj eno osebo.

(2) Izguba iz odsvojitve lastniških deležev iz prvega odstavka tega člena se mu prizna v višini 50%. (3) Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za dobičke iz naložb v lastniške deleže v

gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja

15

obdavčitve družba nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2, pri tem pa to niso države članice EU.

(4) V primeru likvidacije oziroma prenehanja zavezanca ali poslovne enote nerezidenzta v Sloveniji v obdobju 10 let po ustanovitvi, se v davčnem obračunu ob prenehanju davčna osnova poveča za izvzeti del dobička po prvem odstavku za zadnjih pet davčnih obdobij. Kot likvidacija oziroma prenehanje zavezanca ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji se ne šteje transakcija po določbah VII. poglavja ZDDPO-2.

(5) Pri določanju davčne osnove se dobiček, ki ga zavezanec ustvari z odsvojitvijo lastniških deležev oziroma delnic v bankah, v zameno za izdajo ali prenos lastnih lastniških deležev ali delnic druge družbe (zamenjava) dobiček ali izguba iz te zamenjave izvzame iz davčne osnove zavezanca. Če zavezanec prejme plačilo v denarju, se sorazmerni del dobička ali izgube, ki ustreza plačilu v denarju, vključi v davčno osnovo. V teh primerih mora zavezanec ovrednotiti v zameno prejete lastniške deleže ali delnice po davčni vrednosti, ki so jo imeli v zamenjavi odsvojeni lastniški deleži ali delnice ob zamenjavi.

C/ Izplačila dividend V skladu s 70. členom ZDDPO-2 uvrščamo dividende med dohodke z virom v Sloveniji, od katerih mora izplačevalec ob nakazilu odtegniti in plačati davčni odtegljaj po stopnji 15%, razen kadar je prejemnik (70. člen ZDDPO-2): 1. Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost v Sloveniji; 2. Banka Slovenije; 3. zavezanec rezident, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko; 4. zavezanec nerezident, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z aktivnostmi v

poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti;

oziroma (71. člen ZDDPO-2): oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, če: 1. ima prejemnik najmanj 10% vrednosti ali števila delnic ali deležev v delniškem kapitalu,

osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobiček (v letu 2007 in 2008 še 15% vrednosti ali števila delnic);

2. traja najnižja udeležba iz 1. točke tega odstavka najmanj 24 mesecev; in je 3. prejemnik:

a) oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance;

b) za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezident izven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo nečlanico; in

c) je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.

Dividenda, ki je izplačana osebi, ki še ne izpolnjuje pogoja 24 mesecev, sicer pa izpolnjuje predhodno navedene pogoje, se lahko izplača brez odtegljaja davka, če izplačevalec dividende predloži bančno garancijo.

Pri izplačilu dividend – nerezidentu, ki ne izpolnjuje zgoraj predpisanih pogojev, mora torej izplačevalec dividend obračunati in plačati davčni odtegljaj po stopnji 15%. Na podlagi odločbe davčne uprave Republike Slovenije pa lahko izplačevalec obračuna davčni odtegljaj po nižji stopnji iz sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjenega med RS in državo nerezidenta.

16

4.11.3. Obdavčitev donosov – fizične osebe

A/ Izplačila dividend Pri izplačilu dividend fizičnim osebam – rezidentom mora izplačevalec dividend obračunati in plačati davčni odtegljaj po stopnji 20% v skladu s 132. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2; Uradni list RS, št. 117/2006). Plačani davčni odtegljaj se šteje kot dokončni davek. Pri izplačilu dividend tuji fizični osebi – nerezidentu mora izplačevalec dividend obračunati in plačati davčni odtegljaj po stopnji 20%. Na podlagi odločbe davčne uprave Republike Slovenije lahko izplačevalec obračuna davčni odtegljaj po nižji stopnji iz sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjenega med RS in državo nerezidenta. B/ Kapitalski dobiček Kapitalski dobiček je obdavčen kot razlika med prodajno in nabavno vrednostjo vrednostnega papirja. Pri vrednostnih papirjih, ki so bili pridobljeni pred 1.1.2003, se za nabavno vrednost šteje tržna vrednost na dan 1.1.2006; če tržne vrednosti ni, se upošteva knjigovodska vrednost. Stopnja dohodnine od dobička iz kapitala znaša 20 % in se znižuje vsakih pet let imetništva kapitala:

Število let imetništva kapitala Stopnja dohodnine

do 5 let 20 % 5 do 10 let 15 % 10 do 15 let 10 % 15 do 20 let 5 % nad 20 let 0 %

Obdavčitev je dokončna, kar pomeni, da se ne vpisuje v dohodninsko napoved. Izračun dohodnine od dobička iz kapitala se opravi z odmero dohodnine. Izračun dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev opravi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Davčni zavezanec mora napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, razen nerezidentov. Nerezident lahko vloži napoved do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, če napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v preteklem letu. Sicer se napoved za odmero dohodnine vloži v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala.

4.11.4. Odgovornost za davke, odtegnjene pri viru

NLB je v skladu z zakonodajo plačnik davčnega odtegljaja ob izplačilu dividende in je odgovorna za izračun davčnega odtegljaja ter plačilo davka davčni upravi Republike Slovenije. Druge odgovornosti za davke, odtegnjene pri viru, izdajatelj ne prevzema.

17

5. POGOJI PONUDBE

5.1. Pogoji ponudbe, pričakovan časovni razpored in postopek sprejema ponudbe

5.1.1. Pogoji, pod katerimi poteka ponudba

Ta ponudba poteka v skladu s sklepom uprave izdajatelja z dne 29. 5. 2007, sklepom Nadzornega sveta z dne 7. 6. 2007 o soglasju k sklepu uprave banke k izdaji delnic ter v skladu s pogoji, zapisanimi v tem prospektu.

5.1.2. Skupni znesek ponudbe

Ponudba obsega 325.733 delnic v skupni emisijski vrednosti 100.000.031,00 EUR.

5.1.3. Trajanje ponudbe

Delničarji, ki so na dan izdaje odločbe ATVP o potrditvi prospekta (presečni dan) vpisani v delniško knjigo, imajo prednostno pravico do vpisa novih delnic v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu izdajatelja. Število novih delnic do katerih so, v skladu z zgoraj navedenim, upravičeni obstoječi delničarji, se izračuna na podlagi razmerja med številom novih delnic in številom obstoječih delnic izdajatelja (razmerje 0,042402), upoštevajoč število obstoječih delnic posameznega upravičenca. Pri delničarjih, ki ne razpolagajo z ustreznim številom obstoječih delnic, da bi lahko vpisali celo število novih delnic, se upošteva pravilo izračuna, da se število novih delnic zaokroži navzgor, in sicer v primeru, da imetniku pripada x,46 ali več delnice, oziroma navzdol v primeru, da imetniku pripada x,45 ali manj delnice. Upoštevajoč takšno pravilo izračuna, so do novih delnic upravičeni vsi obstoječi delničarji, ki imajo na presečni dan vsaj 11 delnic. Obstoječi delničarji, ki so upravičeni do vpisa novih delnic, lahko prednostno pravico do vpisa novih delnic izkoristijo v roku 14 dni, s pričetkom teka roka 5. delovni dan od dneva objave prospekta. Nove delnice, ki v roku 14 dni ne bi bile vpisane in vplačane s strani obstoječih delničarjev – upravičencev, bodo ponujene v odkup javnosti. Poziv za vpis in vplačilo preostalih delnic bo izdajatelj objavil v dveh delovnih dneh po poteku roka, ki je namenjen vpisu delnic s strani obstoječih delničarjev na SEOnet-u, v časniku Delo ter na svoji spletni strani. Preostale delnice, ki bodo namenjene javnosti, bodo lahko vlagatelji vpisali in vplačali v roku 16 dni in sicer od dne, ki bo naveden v obvestilu javnosti s strani izdajatelja.

18

5.1.4. Vpisovanje in vplačevanje delnic

Nove delnice se vpisujejo z izpolnitvijo in podpisom vpisne izjave (vpisno potrdilo) na naslednjih vpisnih mestih, v rednem delovnem času poslovalnic4: Naziv Naslov Kraj Vpis 1 Poslovalnica Celje Mariborska 1 3000 Celje Pravne in fizične osebe 2 Poslovalnica Črnomelj Trg svobode 2 8340 Črnomelj Pravne in fizične osebe 3 Poslovalnica Duplica Ljubljanska 45 1241 Kamnik Pravne in fizične osebe 4 Poslovalnica Kočevje Trg ZO 66 1330 Kočevje Pravne in fizične osebe 5 Poslovalnica Koper Pristaniška 45 5000 Koper Pravne in fizične osebe 6 Poslovalnica Kranj Koroška cesta 2 4000 Kranj Pravne in fizične osebe 7 Poslovalnica Krško Trg Matije Gubca 1 8270 Krško Pravne in fizične osebe

8 Poslovalnica Litija Jerebova 14 1270 Litija Pravne in fizične osebe

9 Poslovalnica Bežigrad Linhartova 3 1000 Ljubljana Pravne in fizične osebe

10 Poslovalnica Vič Cesta na Brdo 9 1000 Ljubljana Pravne in fizične osebe

11 Poslovalnica za svetovanje in osebno bančništvo Trg republike 2 1000 Ljubljana Pravne in fizične osebe

12 Poslovalnica Šiška Celovška 89 1000 Ljubljana Pravne in fizične osebe

13 Poslovalnica mestna hranilnica ljubljanska Čopova 3 1000 Ljubljana Pravne in fizične osebe

14 Poslovalnica Maribor Titova cesta 2 2000 Maribor Pravne in fizične osebe

15 Poslovalnica PC Metlika Naselje B. Kidriča 6 8330 Metlika Pravne in fizične osebe

16 Poslovalnica Murska Sobota Trg zmage 7 9000 Murska Sobota Pravne in fizične osebe

17 Poslovalnica Nova Gorica Bevkov trg 3 5000 Nova Gorica Pravne in fizične osebe

18 Poslovalnica Seidlova Seidlova 3 8000 Novo mesto Pravne in fizične osebe

19 Poslovalnica Postojna Vojkova 9 6230 Postojna Pravne in fizične osebe

20 Poslovalnica Ptuj Prešernova 6 2250 Ptuj Pravne in fizične osebe

21 Poslovalnica Trebnje Gubčeva cesta 8 8210 Trebnje Pravne in fizične osebe

22 Poslovalnica Rudarska Rudarska 3 3320 Velenje Pravne in fizične osebe

23 Poslovalnica Vrhnika Trg K. Grabeljška 2a 1360 Vrhnika Pravne in fizične osebe

24 Sektor investicijskega bančništva Čopova 3 1000 Ljubljana Samo za pravne osebe Delnice se vplačujejo v denarju, v valuti EUR. Delnice se vpisujejo in vplačujejo istočasno.

5.1.5. Uspešnost in objava izida javne ponudbe

Javna prodaja je uspešna, če so v rokih, ki so opredeljeni v prospektu in določeni v skladu z Zakonom o trgu vrednostnih papirjev, vpisane in vplačane vse delnice. Izdajatelj bo rezultate ponudbe javno objavil na sistemu SEOnet, v časniku Delo ter na svoji spletni strani. V kolikor bi bila javna ponudba novih delnic neuspešna, bo izdajatelj vsem vlagateljem v roku 15 dni po objavi izida javne ponudbe, vrnil vplačane zneske.

5.1.6. Uveljavljanje prednostne pravice do nakupa novih delnic

Prednostno pravico do nakupa novih delnic imajo delničarji, ki so na presečni dan vpisani v KDD in imajo vsaj 11 delnic, ki glede na kriterij vpisa novih delnic v sorazmerju z dosedanjim deležem v osnovnem kapitalu, ustreza pravici do nakupa 1 nove delnice. Vpisnik, ki vpiše delnice v skladu s predkupno pravico, jih mora vplačati v roku, določenem v točki 5.1.3.

19

4 Zaradi različnega odpiralnega časa posameznih poslovalnic, bo mogoče delnice, ki bodo namenjene javnosti, prvi dan vpisati od 9:00 ure naprej.

5.2. Načrt porazdelitve in dodelitve

5.2.1. Različne kategorije potencialnih investitorjev, ki so jim delnice ponujene

Novo izdane delnice so v prvem krogu ponujene obstoječim delničarjem izdajatelja, med katerimi so tako pravne kot fizične osebe. V drugem krogu bodo delnice, ki ne bodo vpisane in vplačane v prvem krogu, ponujene v odkup javnosti.

5.2.2. Vpis delnic s strani večjih delničarjev, članov uprave ali nadzornega sveta ter vpis več kot 5 % ponudbe s strani ene osebe

Imetniki obstoječih delnic, ki imajo več kot 5% delnic NLB, nameravajo izkoristiti predkupno pravico do vpisa in vplačila novih delnic, z namenom, da ohranijo obstoječi lastniški delež v pridobljeni višini. Tabela: Delničarji z več kot 5-odstotnim deležem po stanju v delniški knjigi na dan 22. 8. 2007

Delničar Obstoječe število delnic Odstotek v kapitalu

Prednostna pravica do vpisa novih delnic

Republika Slovenija 2.720.559 35,41% 115.357 KBC Bank NV 2.611.885 34,00% 110.749 SOD 388.113 5,05% 16.457 KAD 384.490 5,01% 16.303 EBRD 384.101 5,00% 16.287

5.2.3. Razkritje pred dodelitvijo

Ponudba se zaključi predčasno, v kolikor so predčasno pred končnim rokom vpisane in vplačane vse ponujene delnice.

5.2.4. Postopek obveščanja vpisnikov o dodeljenem znesku

Izdajatelj bo vsakega delničarja, ki bo na presečni dan vpisan v delniško knjigo izdajatelja, pisno obvestil o postopku izdaje in številu novo izdanih delnic, ki jih ima pravico vpisati.

5.2.5. Čezmerna dodelitev in opcija »green shoe«

Čezmerna dodelitev in opcija »green shoe« ne obstajata.

5.2.6. Dodeljevanje delnic

Po poteku roka za vpis in vplačilo bo izdajatelj v primeru uspešnosti prve prodaje nove delnice razdelil in zagotovil vpisnikom delnic po naslednjih merilih in postopku ter vrstnemu redu:

- delnice se pod ostalimi pogoji, ki jih je določil izdajatelj najprej dodelijo imetnikom prednostne pravice do vpisa novih delnic, in sicer se posameznemu imetniku prednostne pravice dodeli toliko delnic, kot jih je v roku za uveljavljanje prednostne pravice vpisal in v roku, postavljenem za vplačilo, v celoti vplačal, vendar največ v sorazmerju z njegovim deležem v osnovnem kapitalu izdajatelja;

- po dodelitvi delnic v skladu s prejšnjo alinejo se preostale delnice pod ostalimi pogoji, ki jih je določil izdajatelj, dodelijo vpisnikom po vrstnem redu, kot so jih vpisali in v celoti vplačali, pri čemer se vpisniku, kateremu so v skladu s to alinejo zadnjemu dodeljene delnice, dodeli toliko delnic, kot se mu jih ob upoštevanju pravil iz prejšnje alineje in drugih pogojev, ki jih je določil izdajatelj, lahko dodeli.

20

Dodeljene delnice se izročijo vpisnikom delnic z vpisom na njihove račune pri KDD na dan izdaje delnic. Izdajatelj ima pravico, da ne glede na druga merila posameznim vpisnikom delnic ne dodeli nobenih delnic, o čemer bo izdajatelj takšne vpisnike pisno obvestil. Pri tem izdajatelj navaja, da med vpisniki novih delnic ne namerava delati razlik oziroma kakšnim izmed njih naklanjati posebnih ugodnosti (z izjemo prednostne pravice obstoječih delničarjev v skladu z zakonom), vendar pa je za izdajatelja zelo pomembno, da celoten postopek povečanja kapitala teče brez zapletov in prekinitev. Tako ima na primer v primeru ugotovljene plačilne nesposobnosti vpisnika, oziroma drugega razloga zaradi katerega vpisane delnice ne bi bile tudi vplačane, izdajatelj možnost takšne delnice dodeliti drugemu vpisniku.

5.3. Oblikovanje cene Nakupna cena novo izdanih delnic je 307,00 EUR in je oblikovana na podlagi cene delnic, s katerimi se trguje na neorganiziranem trgu in trenutnega ter pričakovanega povpraševanja na trgu po delnicah izdajatelja. Vpisniki z vpisom in vplačilom nimajo dodatnih stroškov, razen morebitnega plačila bančnega nadomestila za opravljeni plačilni promet.

5.4. Prodaja in odkup prve izdaje delnic Izdajatelj sam izvaja vse postopke v zvezi z organizacijo in izvedbo vpisa in vplačila delnic.

21

6. SPREJEM V TRGOVANJE IN UREDITEV TRANSAKCIJ

6.1. Mesto trgovanja Izdajatelj ne predvideva trgovanja z delnicami NLB na organiziranem trgu.

6.2. Ostali trgi Razen organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki poteka preko Ljubljanske borze, v Sloveniji ni drugega organiziranega trga vrednostnih papirjev, kjer bi se trgovalo z vrednostnimi papirji.

6.3. Zagotavljanje likvidnosti Z delnicami izdajatelja se ne trguje na organiziranem trgu.

6.4. Stabilizacija Izdajatelj ni odobril možnosti za uvedbo dejavnosti za stabilizacijo cene.

22

7. Prodaja delnic s strani imetnikov

Prospekt se nanaša na javno ponudbo novo izdanih delnic. V tej ponudbi nihče od imetnikov obstoječih delnic NLB le-teh ne ponuja v prodajo.

23

8. Stroški ponudbe

8.1. Skupni prihodek Izdajatelj bo na podlagi vpisa in vplačila novo izdanih delnic pridobil kupnino v skupnem znesku 100.000.031,00 EUR (325.733 delnic x 307,00 EUR).

8.2. Ocena skupnih stroškov ponudbe V postopku izdaje delnic bodo nastali naslednji stroški: − dovoljenje ATVP za javno ponudbo: 6.000 EUR − nadomestilo za izdajo delnic v KDD: 429,81 EUR Poleg zgoraj navedenih stroškov, ki so vezani na storitve zunanjih institucij v skladu z njunimi tarifami, bodo nastali še stroški tiskanja prospekta, stroški objave oglasa (začetek javne ponudbe, izid uspešnosti), stroški pošiljanja vabil obstoječim delničarjem, ipd.

24

9. Redčenje

Pred povečanjem osnovnega kapitala z izdajo novih delnic je imel izdajatelj izdanih 7.682.015 kosovnih delnic. Z izdajo 325.733 novih delnic bo skupno število delnic 8.007.748. Novo izdane delnice bodo predstavljale 4,068% osnovnega kapitala izdajatelja po povečanju osnovnega kapitala izdajatelja. Izdaja novih delnic v postopku povečanja osnovnega kapitala je namenjena obstoječim delničarjem. Obstoječi delničarji, ki so upravičeni do vpisa novih delnic, lahko prednostno pravico do vpisa novih delnic izkoristijo v roku 14 dni. V primeru, da obstoječi delničarji ne bodo vpisali in vplačali vseh s prospektom ponujenih delnic, bodo preostale nove delnice, ki v navedenem roku ne bodo vpisane in vplačane s strani obstoječih delničarjev, ponujene v odkup javnosti. Obstoječi delničar, ki ne bi sprejel ponudbe, bi za vsako delnico, ki jo ima, znižal njen delež v skupnem številu delnic z dosedanjih 1/7.682.015 na 1/8.007.748.

25

10. ZAKONITI REVIZORJI

10.1. Firma in naslov izdajateljevih revizorjev Revizor izdajatelja za poslovna leta 2004, 2005 in 2006 je bila revizijska družba PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana, ki je vpisana v register revizijskih družb pri Slovenskem inštitutu za revizijo.

26

11. IZBRANE FINANČNE INFORMACIJE

11.1. Izbrane pretekle finančne informacije Tabela: Ključni podatki za NLB 2004 2005 2006 Kazalci izkaza poslovnega izida (v mio SIT) Neto obrestni prihodki 37.928 46.828 48.823Neto neobrestni prihodki 38.000 27.811 40.570Stroški skupaj 47.915 51.479 53.789Dobiček pred davki 13.790 15.225 24.140Dobiček po davkih 6.881 11.404 18.916Kazalci bilance stanja (v mio SIT) Bilančna vsota 1.864.772 2.219.320 2.496.041Krediti nebančnemu sektorju 900.389 1.155.561 1.398.180Depoziti nebančnega sektorja 1.188.191 1.197.292 1.286.435Kapital 121.098 145.642 159.197Ključni kazalci Donos na kapital pred davki (ROE) 11,6% 10,7% 15,8%Donos na povprečno aktivo pred davki (ROA) 0,8% 0,7% 1,0%Delež stroškov v neto prihodku (CIR) 63,1% 69,0% 60,2%Tržni delež po bilančni vsoti 32,7% 31,8% 30,9%Kapitalska ustreznost 11,7% 11,7% 11,3%Ključni kazalci na delnico Števillo delnic 7.682.015 7.682.015 7.682.015Nominalna vrednost (v SIT) 2.000 2.000 2.000Knjigovodska vrednost (v SIT) 15.763,8 18.958,8 20.723,3Čisti dobiček na delnico (EPS) 895,7 1.484,5 2.462,4Izplačane dividende 358,3 593,8 984,9 Tabela: Ključni podatki za NLB Skupino 2004 2005 2006 Kazalci izkaza poslovnega izida (v mio SIT) Neto obrestni prihodki 58.633 77.327 87.246Neto neobrestni prihodki 49.770 39.073 49.624Stroški skupaj 70.130 76.927 86.414Dobiček pred davki 19.215 25.250 36.945Dobiček manjšinjskih delničarjev 1.211 2.823 3.314Dobiček po davkih 8.666 16.973 25.257Kazalci bilance stanja (v mio SIT) Bilančna vsota 2.366.567 2.966.781 3.452.933Krediti nebančnemu sektorju 1.247.968 1.658.182 2.069.035Depoziti nebančnega sektorja 1.473.074 1.573.462 1.749.982Kapital 117.174 181.661 203.029Kapital manjšinjskih lastnikov 20.760 29.673 27.522Ključni kazalci Donos na kapital pred davki (ROE) 14,2% 12,4% 16,7%Donos na povprečno aktivo pred davki (ROA) 0,8% 0,9% 1,2%Delež stroškov v neto prihodku (CIR) 64,7% 66,1% 63,1%Kapitalska ustreznost 10,8% 11,0% 10,8%Mednarodne bonitetne ocene Moody's A2 A2 A2Capital Intelligence A- A- AFitch A- A- A-

27

12. PODATKI O IZDAJATELJU

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana NLB je slovenska banka, ki opravlja univerzalne bančne posle (poleg klasičnih bančnih in finančnih storitev opravlja tudi posle investicijskega bančništva). Največja delničarja banke sta Republika Slovenija, ki ima v lasti 35,4% delnic banke, in belgijska bančno zavarovalna družba KBC Bank, ki ima v lasti 34% delnic NLB. NLB je vodilna banka v Sloveniji, s široko poslovno mrežo. Kljub zaostrenim pogojem poslovanja, in intenzivni konkurenci v bančnem sektorju je NLB v letu 2006 dosegla dober finančni rezultat. NLB Skupina NLB Skupina je največja slovenska bančno-finančna skupina. Tržni delež domačih bank NLB Skupine je na dan 31.12. 2006 znašal 33,8% celotne aktive slovenskega bančnega sektorja, 32,1% posojil nebančnemu sektorju in 34,3% depozitov nebančnega sektorja. Znotraj NLB Skupine ima matična banka NLB d.d. 68-odstotni delež bilančne vsote. NLB Skupino na dan 31. 5.2007 predstavlja NLB kot vodilna oziroma nadrejena banka v skupini, ki jo sestavlja 62 članic (NLB kot vodilna oziroma nadrejena banka v skupini in 61 odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih (t.i. »joint venture«) bank oziroma družb), skupaj s podružnico v tujini in dvema predstavništvoma pa je prisotna v 15 državah oz. 17 trgih. Strateški cilji NLB Skupine v naslednjem srednjeročnem obdobju so nadaljnja širitev NLB Skupine na ciljnih trgih, konsolidacija skupine ter nadaljnji razvoj korporativnega upravljanja v skupini, kar bo prispevalo k uresničevanju vizije postati ena od vodilnih bančno-finančnih skupin na ciljnih trgih. Najpomembnejša dejavnost v NLB Skupini je bančništvo, čedalje bolj pa se krepi položaj obbančnih dejavnosti, kot so lizing, trade finance, zavarovalništvo in upravljanje s premoženjem.

12.1. Poslovna preteklost in razvoj izdajatelja

12.1.1. Pravno in poslovno ime izdajatelja

Firma: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Skrajšana firma: NLB d.d.

12.1.2. Kraj registracije izdajatelja in številka registracije

Enotna identifikacijska številka: 5860571 Številka vpisa v sodni register: 1/25578/00 Kraj registracije: Ljubljana Šifra osnovne dejavnosti: J/65.121 – Finančno posredništvo/Dejavnost bank

12.1.3. Datum vpisa v register

Datum registracije: 27. julij 1994 Trajanje izdajatelja: Za nedoločen čas

28

12.1.4. Glavni sedež in pravna oblika izdajatelja

Sedež: Ljubljana Naslov: Trg republike 2, 1520 Ljubljana Telefonska številka: 01/ 476 39 00 Pravna oblika poslovanja: Delniška družba Država vpisa v register: Republika Slovenija Zakonodaja po kateri posluje: Izdajatelj posluje v skladu s slovensko zakonodajo

12.1.5. Pomembni dogodki v razvoju dejavnosti izdajatelja

Izdajatelj je bil ustanovljen leta 1994 na podlagi Ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS 45/1-94, v nadaljevanju: ustavni zakon). V skladu z omenjenim zakonom je izdajatelj prevzel poslovanje, premoženje in obveznosti Ljubljanske banke d.d., Ljubljana v obsegu, določenem s tem ustavnim zakonom. Med drugim je v skladu z ustavnim zakonom LB obdržala: - celotne potencialne obveznosti iz naslova solidarne odgovornosti po Novem finančnem

sporazumu (NFS) in druge potencialne obveznosti iz razmerij do Narodne banke Jugoslavije (NBJ) in nekdanje SFRJ za tisti del, za katerega so dolžniki v drugih republikah nekdanje SFRJ,

- ustrezni del potencialnih terjatev iz teh naslovov, - celotne obveznosti za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, za katere

Republika Slovenija ni prevzela jamstva po 19. členu tega ustavnega zakona, - obveznosti do NBJ in tiste obveznosti do tujih upnikov, za katere je dala jamstvo nekdanja

SFRJ, sredstva pa so porabili končni koristniki iz drugih republik nekdanje SFRJ, - odnose do podružnic in hčera Ljubljanske banke d.d., Ljubljana s sedeži v drugih republikah

na ozemlju nekdanje SFRJ, in s tem ustrezen delež terjatev do NBJ iz naslova deviznih hranilnih vlog.

V skladu z 22.č členom ustavnega zakona je bil ustanovitelj izdajatelja Agencija RS za sanacijo bank in hranilnic. Izdajatelj je imel v skladu z 22.č členom ustavnega zakona status banke v sanaciji. Dne 16. julija 1997 je bila zaključena sanacija NLB, imenovana sta bila nadzorni svet in uprava banke. Pomembni mejniki v razvoju izdajatelja od 1994 do 2005 so navedeni v nadaljevanju: 1994 Državni zbor RS sprejme odločitev o ustanovitvi NLB dne 27. julija 1994.

NLB ustanovi subsidiarno družbo za upravljanje investicijskih skladov LB Maksimo in postane soustanoviteljica družbe za opravljanje poslov izvoznega faktoringa LB Factors.

1995 S pripojitvijo E-Banke Maribor začne poslovati podružnica NLB v Mariboru. NLB odpre

predstavništva v Celju, Kopru in Novi Gorici. Ustanovi tudi subsidiarno družbo LB Consulting Praha, s.r.o., ki je registrirana za finančno svetovanje in storitve faktoringa in forfetiranja.

1996 K NLB se pripoji LB-Posavska banka Krško, ki postane podružnica z 12 poslovalnicami.

Predstavništvi NLB v Celju in Novi Gorici se preoblikujeta v podružnici, banka odpre novi poslovalnici v Slovenski Bistrici in Ajdovščini.

1997 16. julija 1997 se uradno konča sanacija NLB, imenovana sta nadzorni svet in uprava

banke. Vodilne svetovne rating agencije: FITCH IBCA, Standard & Poor's, Moody's, Thomson Financial BankWatch in Capital Intelligence podelijo NLB bonitetne ocene, ki so

29

med najvišjimi ocenami za banke v srednji in vzhodni Evropi. NLB odpre podružnici Kranj in Novo mesto ter enote v Luciji, Ormožu, Račah in Žalcu. Banka postane solastnica novo ustanovljene družbe za računalniško podporo bankomatskega omrežja in kreditno plačilnih kartic Bankart. Pet slovenskih bank, v katerih je NLB lastnica 40 odstotkov kapitala, se pridruži Skupini NLB. Te banke so: Koroška banka, Pomurska banka, Banka Velenje, Banka Zasavje in Banka Domžale. NLB uvede prenovljeno celostno grafično podobo.

1998 28. junija 1998 se prvič po uspešno končani sanaciji NLB na letni skupščini sestanejo

njeni lastniki in sprejmejo sklep o izplačilu dividend. NLB odpre novi poslovalnici v Slovenskih Konjicah in Celju ter prvi dve poslovalnici v večjih trgovskih središčih, t.i. bančni trgovini, in sicer na Ptuju in v Mariboru. Bonitetne ocene NLB za poslovanje v obdobju 1998/1999 so najvišje med ocenami bank v srednji in vzhodni Evropi. NLB pridobi neposredni večinski delež v Banki Velenje (59,88%) in posredni večinski delež v Pomurski banki (50,05%).

1999 NLB odpre novi bančni trgovini v Ljubljani in Novi Gorici, podružnica NLB v Italiji se preseli

iz Milana v Trst. Banka podpiše pogodbo o strateškem partnerstvu z Banko Celje in z Dolenjsko banko. Novembra 1999 Central European, revija znane londonske založniške hiše Euromoney Institutional Investor za področje srednje Evrope, izbere NLB za slovensko banko desetletja.

2000 Svetovni rating agenciji Capital Intelligence in Moody's izboljšata oceni dolgoročnega

naložbenega tveganja NLB, Standard & Poor's in Thomson Financial BankWatch pa potrdita svoji dotedanji oceni banke. NLB spada tako med najbolj zanesljive banke v srednji in vzhodni Evropi. NLB odpre nove poslovalnice na Bledu, v Idriji in v Ljubljani ter predstavništvo v Skopju. Zavarovalnica Triglav in NLB ustanovita Skupno pokojninsko družbo. NLB sklene strateško partnerstvo s Tutunsko banko, Skopje. S kapitalsko naložbo Banke Domžale v Commercebank, Sarajevo se slednja pridruži Skupini NLB. Julija 2000 prejme NLB že četrto leto zapored priznanje za odličnost - Euromoney Annual Award for Excellence. Septembra 2000 izbere NLB za »Banko leta 2000« v Sloveniji revija The Banker londonske založbe Financial Times.

2001 Rating agencija Fitch IBCA izboljša oceno dolgoročnega naložbenega tveganja NLB z

BBB+ na A-. Dne 31. maja 2001 sprejme vlada RS Program privatizacije NLB. Oktobra 2001 se z vpisom v sodni register zaključi proces združevanja treh kapitalsko povezanih bank: Banke Velenje, Dolenjske banke in Pomurske banke z NLB v enovito banko, kar se odraža v povečanju tržnega deleža in bistveni razširitvi domače poslovne mreže NLB. Banka odpre predstavništvi v Beogradu in v Varšavi. NLB prejme že peto leto zapored priznanje za odličnost – Euromoney Annual Award for Excellence in postane drugič »Banka leta v Sloveniji« – Slovenian Bank of the Year po izboru revije The Banker, londonske založbe Financial Times. Oktobra 2001 prejme NLB mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001/TicklT.

2002 V septembru 2002 je uspešno zaključena prva faza privatizacije s prodajo 34-odstotnega

deleža države belgijski bančno-zavarovalniški skupini KBC in 5-odstotnega deleža Evropski banki za obnovo in razvoj. Na področju poslovanja NLB, kljub povečani konkurenci s strani tujih bank, ohrani vodilni položaj v Sloveniji. Banke trenutno tvorijo 95 odstotkov celotne bilančne vsote Skupine NLB. Hkrati so v Skupini NLB postavljeni temelji za razvoj novih področij delovanja, ki bodo dopolnjevali osnovno bančno dejavnost. NLB tako vstopa na področje bančnega zavarovalništva, medtem ko ostale strateške aktivnosti, kot so lizing, faktoring in forfetiranje povečujejo ustvarjen prihodek iz poslovanja. NLB v letu 2002 nadaljuje z razvojem racionalizaciaje poslovanja in tehnološke podpore v obliki IT projekta, imenovanega SIGMA. Številne nove operacije so v letu 2002 že prenesene na novo, enotno platformo. Proces se nadaljuje tudi v letu 2003. Poleg tega NLB razvije dodatno tržno pot: mobilno bančništvo.

30

2003 Leto 2003 je zabeleženo kot leto pomembnih izboljšanj ocen kreditne sposobnosti NLB. Dve najuglednejši mednarodni agenciji za podeljevanje bonitet bankam in podjetjem povišata bonitetno oceno banke, Moody's zviša rating oceno banke na A2 iz Baa2 in oceno finančne moči (FSR) iz C- na C, kar predstavlja pomembno tristopenjsko izboljšanje in uvršča NLB v najmočnejšo skupino bank mednarodnega ratinga. Standard & Poor's izboljša rating na BBB iz BBB -. Agenciji Fitch in Capital Intelligence ohranita oceno kreditne sposobnosti NLB na višini A -. NLB ostaja univerzalna banka z vodilno vlogo v Sloveniji. V letu 2003 banka razširi svojo paleto storitev z ustanovitvijo bančno-zavarovalne družbe NLB Vita, kot »joint venture« s KBC. S tem si NLB Skupina zagotovi vpetost v sodobne trende pri razvoju storitev, ki niso klasično bančni. Uspešen začetek trženja storitev potrjuje 4-odstotni tržni delež na področju življenjskega zavarovanja, dosežen v prvih šestih mesecih poslovanja. NLB ob tem nadaljuje s širitvijo poslovanja na trge, kjer ima primerjalne prednosti in poslovne izkušnje, posebej na trge JV Evrope. V letu 2003 se NLB Skupina v tujini poveča za Montenegrobanko, Prvo Preduzetničko banko, kasneje preimenovano v LHB Bank, Beograd, ter novoustanovljeno banko West East Bank v Bolgariji, ki ima status pridružene banke. Ostale novoustanovljene članice Skupine LB InterFinanz Beograd, LB Leasing Beograd in CBS Invest Sarajevo so usmerjene na rast poslov forfetiranja, lizinga in upravljanja z nepremičninami.

2004 V začetku leta 2004 se zgodi pomembna sprememba znotraj Uprave NLB. Dolgoletni

predsednik Uprave NLB, Marko Voljč, odstopi s položaja predsednika in prevzame nov položaj v KBC banki. Po skrbni izbiri je za novega predsednika Uprave NLB imenovan Marjan Kramar. Položaj predsednika uprave s petletnim mandatom prevzame s 1. februarjem 2004. Marjan Kramar ima dolgoletne izkušnje na področju finančnega upravljanja in visok ugled v finančni javnosti. V začetku leta 2004 je ustanovljena družba NLB Skladi, ki opravlja storitev upravljanja premoženja in je v 100-odstotni lasti NLB.

2005 V začetku leta pričneta poslovati družbi NLB Factor, Bratislava in Prvi faktor, Beograd.

NLB in Tutunska banka v Makedoniji ustanovita pokojninsko družbo Nov penzijski fond, Skopje. NLB pridobi večinski delež v: Euromarket banka, Podgorica, Continental banka, Novi Sad, Razvojna banka, Banja Luka in Tuzlanska banka, Tuzla. V letu 2005 sta ustanovljeni dve novi lizing družbi: LB Leasing, Podgorica in Optima Leasing, Zagreb. Družba LB Interfinanz v Italiji odpre novo predstavništvo. Na skupščini NLB dne 29. junija 2005 so imenovani novi člani nadzornega sveta banke.

2006 Povečevanje deleža v slovenskih odvisnih bankah ter odločitev o pričetku procesa

njihovega združevanja z NLB. Pripojitev v Črni gori (Euromarket banka k NLB Montenegrobanki), v Republiki Srbski (Razvojna banka Jugoistočne Evrope k LHB Banki) in v Federaciji BIH (CBS Bank k NLB Tuzlanski banki). Pridobitev 97,01-odstotnega kapitalskega deleža v NLB West East Bank, Sofija. Povečevanje deleža NLB Skupine v NLB LHB Banki Beograd, NLB Razvojni banki in NLB Tutunski banki. Ustanovitev treh novih družb: Prvi Faktor, Sarajevo; NLB Real Estate, Beograd; Prvi Faktor, Skopje. Dokapitalizacija družb: Nov penziski fond, Skopje; NLB Vita, Ljubljana; Skupna pokojninska družba Ljubljana; NLB Leasing, Murska Sobota; NLB Leasing, Ljubljana; NLB Leasing, Koper; NLB Leasing, Beograd; Prvi faktor, Beograd. Prenehanje družbe LB Maksima. NLB je prejela priznanje revije The Banker za banko leta 2006 v Sloveniji. Revija Euromoney je NLB podelila priznanje za banko leta 2006 v Sloveniji. NLB je prejela priznanje revije Global Finance tako za banko leta 2006 v Sloveniji kot za banko leta 2006 v centralni in vzhodni Evropi. NLB Tutunska banka je prejela priznanje revije The Banker za banko leta 2006 v Makedoniji ter revije Finance Central Europe za najboljšo banko po kriteriju bruto dobička za leto 2006. KBC je maja 2006 Nadzornemu svetu NLB sporočila, da bo naložbo v banko prekvalificirala iz strateške v portfeljsko. KBC bo do nadaljnjega, skladno z delničarskim

31

sporazumom, sodelovala v organih upravljanja banke, razen pri delu uprave, iz katere sta skladno z odpovednimi roki odstopila člana Erik Luts in Pierre Van Keirsbilck. V letu 2006 je banki kljub izjemno velikim spremembam, povezanim z novimi rešitvami za podporo poslovanja in prilagoditvami za prevzem evra, uspelo ohraniti visoko razpoložljivost on-line sistemov (99,67 % na letni ravni). Izboljšanje bonitetne ocene NLB Skupine Capital Intelligence z A- na A. NLB je aprila 2006 s skupino 35 tujih bank podpisala največje sindicirano posojilo za katerokoli slovensko banko in eno največjih za finančne institucije na trgih srednje in vzhodne Evrope.

2007 NLB je uspešno izvedla prehod na evro.

Začel se je proces združevanja treh slovenskih odvisnih bank z NLB. Julija je potekel mandat trem članom uprave NLB. V začetku leta 2007 sta bili v sodni register vpisani dve novi družbi: NLB Leasing, Sofia (Bolgarija); NLB Nova penzija, Beograd (Srbija). Februarja 2007 je podjetje NLB InterFinanz Zürich odprlo predstavništvo v Ukrajini. Kapitalski vstop na kosovski bančni trg.

32

12.2. Investicije

12.2.1. Opis izdajateljevih glavnih investicij v zadnjih treh poslovnih letih

Tabela: Glavne investicije NLB v kapitalske naložbe za obdobje od leta 2004 do leta 2006 v EUR

Znesek nakupa Leto Doma Tujina

Metoda financiranja

2004 NLB Banka Domžale d.d., Domžale 652.646 lastni viriNLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje 2.120.289 lastni viriLB Maksima d.o.o., Ljubljana 371.274 lastni viriPrvi faktor d.o.o., Ljubljana 1.213.549 lastni viriNLB Koroška banka d.d., Sl.Gradec 4.783.045 lastni viriSID d.d., Ljubljana 179.019 lastni viriNLB Leasing d.o.o., Maribor 510.599 lastni viriNLB Skladi d.o.o., Ljubljana 834.585 lastni viriSkupna pok. družba d.d., Ljubljana 291.483 lastni viriNLB LHB Banka , Beograd, 1.901.406 lastni viriBanka Celje d.d., Celje 1.996.745 lastni viriNLB Tutunska banka a.d., Skopje 230.028 lastni viriskupaj v letu 2004 12.953.234 2.131.435 15.084.6692005 NLB Leasing d.o.o., Koper 703.468 lastni viriBanka Celje d.d., Celje 13.824.892 lastni viriNLB Banka Domžale d.d., Domžale 2.993.211 lastni viriNLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje 180.337 lastni viriNLB Tutunska banka a.d., Skopje 351.210 lastni viriEuromarket banka a.d., Podgorica 10.219.851 lastni viriNov penziski fond a.d., Skopje 765.198 lastni viriNLB Continental banka a.d., Novi Sad 17.669.838 lastni viriNLB LHB Banka a.d. , Beograd, 1.389.801 lastni viriNLB Tuzlanska banka d.d., Tuzla 32.579.636 lastni viriNLB Razvojna banka d.d., B.Luka 26.976.331 lastni viriNLB Koroška banka d.d., Sl.Gradec 377.470 lastni viriSkupna pok. družba d.d., Ljubljana 475.113 lastni viriskupaj v letu 2005 18.554.490 89.951.865 108.506.3552006 Banka Celje d.d., Celje 20.316.191 lastni viriNLB Tuzlanska banka d.d., Tuzla 3.196.753 lastni viriNLB Koroška banka d.d., Sl.Gradec 2.372.776 lastni viriNLB Banka Domžale d.d., Domžale 4.120.890 lastni viriNLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje 1.550.730 lastni viriNLB Tutunska banka a.d., Skopje 5.433 lastni viriNLB West East Bank a.d., Sofija 11.982.265 lastni viri

NLB West East Bank a.d., Sofija 1.974.975prenos deleža z LB

MaksimeNLB Factor spol.s.r.o., Bratislava 308.838 lastni viriNLB Nova penzija a.d., Beograd 735.219 lastni viriNov penziski fond a.d., Skopje 1.020.159 lastni viriNLB Leasing d.o.o., Koper 228.117 lastni viriNLB Razvojna banka a.d., B.Luka 1.077.412 lastni viriNLB LHB Banka a.d. , Beograd, 1.989.530 lastni viriNLB Vita, živ.zav.d.d., Ljubljana 204.473 lastni viriEuroaxis Bank, Moskva* 823.686 lastni viriskupaj v letu 2006 28.793.177 23.114.271 51.907.449

33

Tabela: Investicije NLB v opremo in objekte ter IT opremo od leta 2004 do leta 2006 v mrd SIT

2004 2005 2006 Investicije v opremo in objekte 2,2 2,1 2,0 Investicije v IT opremo 8,2 8,9 6,3 Skupaj 10,4 11,0 8,3

V letih 2004 in 2005 je izdajatelj izvedel precej obsežna investicijska vlaganja, predvsem v prenovo IT sistemov. Najpomembnejše investicije so bila usmerjene v prilagoditev tehnološke podpore za uvedbo evra, implementacijo tehnološke podpore za pravne osebe, zajem transakcij na bančnem okencu in novo integrirano podatkovno okolje. V okviru investicij v objekte in opremo je bila izvedena prenova nekaterih poslovalnic zaradi ureditve v skladu z varnostnimi in tehnološkimi standardi banke, le nekaj manjših investicij je bilo namenjenih obnovi in preureditvi poslovnih prostorov (poslovalnic) na območju Slovenije zaradi zmanjšanja števila poslovalnic. V letu 2006 je obseg investicij znašal 8,3 mrd SIT. Največji delež - 62% so predstavljale investicije v programsko opremo. Pri nabavi opreme je prevladovala oprema za potrebe poslovne mreže in trezorja, kar je bilo v veliki meri povezano s pripravami na uvedbo evra. Pri vlaganjih v objekte je bilo izvedenih nekaj preureditev poslovnih prostorov (poslovalnic) na območju Slovenije.

12.2.2. Opis poglavitnih investicij izdajatelja, ki še potekajo

Tabela: Glavne investicije NLB v kapitalske naložbe za obdobje za leto 2007 (do 30. 6. 2007) v EUR

Znesek nakupa Leto Doma Tujina

Metoda financiranja

NLB Koroška banka d.d., Sl.Gradec 19.613.636 lastni viriNLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje 1.445.052 lastni viriNLB Vitaživ.zav.d.d., Ljubljana 776.164 lastni viriPrvi faktor d.o.o., Ljubljana 1.000.000 lastni viriNLB Kasabank, Priština 15.647.618 lastni viriNLB Lizing d.o.o.e.l., Skopje 2.899.603 lastni viriNLB Banka Domžale d.d., Domžale 10.263.750 lastni viriNLB Leasing d.o.o., Ljubljana 968.625 lastni viriNLB Leasing d.o.o., Maribor 829.965 lastni viriSkupaj v letu 2007 34.897.192 18.547.221 53.444.413

Za leto 2007 je uprava izdajatelja sprejela plan investicij v objekte in opremo ter investicije v IT sisteme in IT opremo v naslednji višini, kot je prikazana v spodnji tabeli. Tabela: Investicije NLB v objekte in opremo ter IT za leto 2007

v mio EUR Investicije Investicije v objekte 7,4 Investicije v opremo 4,1 Investicije v IT 27,0 Skupaj 38,5

Investicije v objekte so povezane z adaptacijami in novogradnjami poslovnih in upravnih objektov na območju Slovenije, investicije v opremo pa se nanašajo na nabavo bančne, telekomunikacijske, varnostne in druge opreme, ki je nujna za poslovanje banke.

34

Tabela: Struktura planiranih investicij v IT opremo za leto 2007 v mio EUR

Planirane investicije v IT opremo Razvoj programske opreme za podporo poslovanju s fizičnimi in pravnimi osebami vključno z nadgradnjami na bančnem okencu 13,5

Razvoj dodatnih funkcionalnosti za podporo sprememb na elektronskih tržnih poteh in pri plačilnih sistemih v povezavi s Target 2, SEPA ter konsolidacijo IT arhitekture na tem področju 5,9

Razvoj programske opreme za podporo upravljanju s tveganji, sistemih za poročanje 2,1Naložbe v elemente elektronskega bančništva (bančni avtomati, Posi) 2,0Naložbe v osebne računalnike, strežniške sisteme ter komunikacijsko opremo 2,8Naložbe v sistemsko programsko opremo 0,7Skupaj 27,0

12.2.3. Informacije o poglavitnih prihodnjih investicijah izdajatelja, za katera so se poslovodni organi že trdno zavezali

Uprava izdajatelja je sprejela finančni plan za obdobje do leta 2009, v katerem je predvidela skupni obseg investicijskih vlaganj v IT, opremo in objekte v višini letne amortizacije za leto 2008 in v enakem znesku za leto 2009. Prednost pri investicijah ima prenova IT sistema pred investicijami v objekte in opremo.

35

13. PREGLED POSLOVANJA

13.1. Osnovne dejavnosti

13.1.1. Opis izdajateljevih osnovnih dejavnosti

Izdajatelj je univerzalna banka, ustanovljena z namenom opravljanja bančnih in drugih finančnih storitev, za katere je pridobila predpisano dovoljenje Banke Slovenije, kot tudi vseh drugih poslov, ki jih lahko opravlja banka v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi. Izdajatelj lahko v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi opravlja posle v RS in v tujini. Dejavnost banke je podrobneje predstavljena v točki 28.2. Statuta izdajatelja. Kapitalsko povezane družbe NLB ponujajo posamezne finančne in pomožne bančne storitve, kot so finančni zakup (leasing), odkup terjatev po sistemu factoringa, upravljanje investicijskih skladov, zavarovalniške storitve in posle upravljanja z nepremičninami. Dejavnost in kategorije storitev se v zadnjih treh letih poslovanja niso spremenile.

13.1.1.1 Opis glavnih dejavnosti izdajatelja v letu 2006 Poslovna mreža Temeljni cilj poslovne mreže NLB Skupine ostaja zagotovitev kakovostne in celovite ponudbe skupine vsem strankam, na vseh trgih. NLB Skupina svojim strankam ponuja tako klasične bančne kot tudi specializirane finančne storitve, kot so upravljanje premoženja, bančno zavarovalništvo, pokojninsko zavarovanje, vzajemni in drugi investicijski skladi, borzno posredništvo, lizing in faktoring. Poslovna mreža NLB Skupine v Sloveniji šteje 218 poslovalnic, na JV trgih pa 255. V Sloveniji ima NLB skupaj z ostalimi bankami članicami skupine 44,5% vseh osebnih računov občanov. Banke hčere v Sloveniji so v letu 2006 zadržale prevladujoče tržne deleže na svojih regionalnih trgih. Odvisne banke na JV trgih se po številu strank, razširjenosti poslovne mreže in obsegu poslovanja uvrščajo med vodilne na svojih trgih. Strankam so na voljo tudi različne sodobne tržne poti – bančni avtomati ter elektronsko in telefonsko bančništvo, ki se hitro uveljavljajo tudi pri strankah članic NLB Skupine v JV Evropi. V letu 2006 so članice NLB Skupine iz JV Evrope močno pospešile razvoj poslovanja s prebivalstvom in dosegle visoke stopnje rasti poslovanja. Poslovanje s prebivalstvom NLB Skupina prilagaja način obravnave in ponudbo različnim segmentom in zahtevnosti strank ter nadgrajuje celovitost pristopa k posamezni stranki. Tako intenzivno razvija privatno bančništvo, namenjeno najzahtevnejšim in najpremožnejšim strankam, dopolnjuje ponudbo na osebnem bančništvu ter ponudbo za mlade in seniorje. Banka je v letu 2006 dosegla 23-odstotno rast posojil na tem segmentu, v zadnjih dveh letih pa je bila rast kar 52-odstotna. V letu 2006 je bila rast dosežena izključno na deviznem delu, tako da so konec leta devizna posojila imela že 40-odstotni delež v celotnih posojilih. Takšna dinamika je posledica pričakovanj komitentov ob uvedbi evra kot domače valute in seveda obrestnih razmerij. Na področju dolgoročnih kreditov so še posebej hitro rasli hipotekarni krediti, katerih stanje je bilo konec leta 2006 v primerjavi z letom 2005 večje za 62%. Tudi na depozitnem delu je bila rast v letu 2006 relativno visoka (6%). Pomemben del prihrankov so stranke usmerjale tudi v druge oblike naložb, kjer raznovrstnost ponudbe vpliva na vedno večje zanimanje za te produkte. V letu 2006 je NLB Skupina dopolnila ponudbo varčevalno naložbenih možnosti s šestimi vzajemnimi skladi, enim garantiranim skladom in štirimi naložbami v življenjsko

36

zavarovanje, vezanimi na enote investicijskih skladov. NLB Naložba Vita Mega je prvo naložbeno življenjsko zavarovanje, ki je v celoti produkt NLB Skupine (rezultat sodelovanja med NLB, NLB Vito in NLB Skladi). NLB Skupina strankam nudi široko izbiro plačilnih kartic. Promet z NLB karticami je v primerjavi z letom 2005 večji za 6,6%, v porastu pa je tudi uporaba kartic pri strankah NLB Skupine izven Slovenije. Med karticami še vedno prevladujejo debetne kartice, v zadnjem letu je opazen večji prirast posojilnih kartic (16%). Elektronsko in telefonsko bančništvo, ki zajema tako klasično telefonsko bančništvo kot tudi bančništvo preko mobilnih telefonov, uporablja v NLB že več kot 247.670 imetnikov. V letu 2006 se je najbolj povečalo število imetnikov elektronskega bančništva NLB Klik, in sicer za 24%. Večji del transakcij prebivalstva v NLB je opravljenih prek vseh sodobnih tržnih poti. Rast podjetništva in razvoj finančnih trgov ter sprememba varčevalnih navad prebivalstva se odražajo v povečevanju segmenta premožnejših. Banka sledi tem spremembam in s ponudbo privatnega bančništva orje ledino v Sloveniji. Skupna sredstva v upravljanju privatnega bančništva so se v letu 2006 povečala za 80%. Poslovanje s segmentom malih in srednjih podjetij (SMP) NLB ima v Sloveniji 17 specializiranih poslovalnic za srednja in mala podjetja. V želji, da bi pripomogla k razvoju malega gospodarstva, organizira razne informativno-izobraževalne dogodke za podjetja, sodeluje s skladi, podjetniškimi in pospeševalnimi centri za malo gospodarstvo, obrtnimi in gospodarskimi zbornicami ter občinami. Obseg kreditov malemu gospodarstvu in samostojnim podjetnikom preko poslovne mreže se je v letu 2006 povečal za 22%, v zadnjih dveh letih pa je bila skupna rast 47-odstotna. Poudarek je bil na pospeševanju dolgoročnih kreditov in kreditov iz sredstev EIB. Stranke so se v letu 2006 pogosteje odločale za devizna posojila. Njihov strukturni delež je bil konec leta 2006 že 70-odstotni. Na področju vlog pravnih oseb in s.p. je bila v letu 2006 dosežena 13-odstotna rast, v zadnjih dveh letih skupaj pa 29-odstotna rast. Na področju poslovnih kartic je NLB povečevala število uporabnikov z izvedbo akcij pospeševanja prodaje. V primerjavi z letom 2005 je bila rast 19-odstotna. Elektronsko banko NLB Proklik, ki je namenjena poslovnim subjektom, uporablja 28.621 strank, kar je 54% imetnikov poslovnih računov, ki preko nje mesečno izvedejo več kot 80% vsega prometa v breme poslovnih računov. Sliki: Krediti in depoziti prebivalstva in SMP v NLB

0

100

200

300

400

500

2004 2005 2006

Rast kreditov v zadnjih treh letih

Prebivalstvo SME

0

200

400

600

800

1000

2004 2005 2006

Rast depozitov v zadnjih treh letih

Prebivalstvo SME

37

Poslovanje z velikimi podjetji Kljub močni konkurenci v slovenskem bančnem prostoru lahko leto 2006 označimo za eno uspešnejših poslovnih let na področju poslovanja z velikimi podjetji. V navedenih razmerah je NLB uspelo ohraniti stabilen portfelj velikih podjetij. Na področju naložb se je nadaljeval trend rasti kreditiranja podjetij in drugih finančnih institucij. Krediti so v letu 2006 na tem segmentu dosegli 19-odstotno rast. Skladno s prihajajočim prevzemom evra so podjetja bolj povpraševala po deviznih kreditih, izrazitejše pa je bilo tudi povpraševanje po dolgoročnih virih sredstev, ki predstavljajo kar 65% strukture kreditov. NLB na trgu nastopa kot ponudnik celovitih bančnih in finančnih storitev za svoje stranke. Cilj, ki ga banka s svojo prilagodljivostjo in posluhom za potrebe strank uspešno uresničuje, je slovenskim in tujim podjetjem ponuditi celovito paleto rešitev ob konkurenčnih pogojih, ki jih podjetja potrebujejo pri svojem poslovanju. Na področju sodelovanja s podjetji se je vloga NLB v slovenskem bančnem prostoru v preteklem letu še dodatno krepila. Izvedena je bila cela vrsta pomembnih investicij, kjer je NLB sodelovala v vseh fazah investiranja – od svetovanja, priprave dokumentacije do financiranja, spremljanja poteka samega posla in poprodajne aktivnosti. Glavni projekti, v katerih je NLB aktivno sodelovala, so bili predvsem s področja trgovine, telekomunikacij, živilsko-predelovalne industrije, gradbeništva in turizma. Velika pozornost je bila v letu 2006 namenjena tudi financiranju dejavnosti lizinga in storitev faktoringa. NLB si v slovenskem bančnem prostoru utrjuje vodilni položaj med bankami, hkrati pa povečuje moč tudi na tujih trgih. Preko NLB Skupine banka izkorišča sinergije, ki se ji nudijo s prisotnostjo bank članic v drugih državah. Banka beleži uspešno sodelovanje na tujih trgih, predvsem v JV Evropi, s poudarkom na Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. V teh državah je bila izvedena vrsta pomembnih projektov, ki so dobili tudi veliko lokalno podporo. Storitve upravljanja z denarnimi sredstvi so v zadnjem letu v NLB Skupini pridobile na pomembnosti, kjer nastopamo kot ponudnik celovitih rešitev za podjetja, ki delujejo mednarodno. Slika: Rast kreditov od decembra 2004 do decembra 2006

0

20

40

60

80

1.00v mrd SIT

Dec 04 Dec 05 Dec 06

Rast kreditov

Finančni trgi Uravnavanje likvidnosti V skladu s splošnimi razmerami na slovenskem trgu je NLB v velikem obsegu pridobivala tolarske vire iz naslova začasne prodaje deviz (valutna zamenjava-swap) Banki Slovenije, ki jih je do konca leta 2006 Banki Slovenije tudi dokončno prodala. Poleg tega vira je na medbančnem trgu sredstva pridobivala z medbančnimi depoziti in začasnimi prodajami vrednostnih papirjev ter preko avkcij Ministrstva za finance. Glavnina pridobljenih sredstev je bila krajše ročnosti. Presežke tolarskih virov je plasirala na medbančnem trgu, v blagajniške zapise Banke Slovenije, zakladne menice in vrednostne papirje držav članic Evropske unije.

38

Glavne aktivnosti slovenskih bank NLB Skupine so bile v letošnjem letu usmerjene v priprave za uvedbo evra. V procesu približevanja evrskemu načinu poslovanja so banke članice NLB Skupine z NLB sklenile okvirno pogodbo, ki ureja nova razmerja pri plačilnem prometu, pogoje in način opravljanja poslov s področja zakladništva in trgovanja s finančnimi instrumenti ter pogoje in način opravljanja dokumentarnih in kreditnih poslov. Konec leta je bilo vse več aktivnosti namenjenih oblikovanju skupnih usmeritev glede preoblikovanja finančnega premoženja iz tolarskih naložb v evrske. Slika: Gibanje količnika likvidnosti v letu 2006

Količniki likvidnosti v letu 2006

0,99

1,01

1,03

1,05

1,07

1,09

1,11

1,13

1,15

1.1.20

0615

.1.200

629

.1.200

612

.2.200

626

.2.200

612

.3.200

626

.3.200

6

9.4.20

0623

.4.200

6

7.5.20

0621

.5.200

6

4.6.20

0618

.6.200

6

2.7.20

0616

.7.200

630

.7.200

613

.8.200

627

.8.200

610

.9.200

624

.9.200

68.10

.200

622

.10.20

065.11

.200

619

.11.20

063.12

.200

617

.12.20

0631

.12.20

06

Datum

Vred

nost

količnika

0-30 dni0-180 dni

Izpolnjevanje predpisov Banke Slovenije V letu 2006 je banka izpolnjevala predpis o obvezni rezervi. Odstotek izpolnjevanja obvezne rezerve se je gibal v razponu od 100,3% do največjega 100,9%. Banka je izpolnjevala predpisani ukrep o najmanjšem obsegu likvidnosti. Organizacija in izvedba izdaj vrednostnih papirjev za druge izdajatelje NLB je v letu 2006 organizirala in izvedla tri izdaje vrednostnih papirjev v imenu in za račun drugih izdajateljev:

- februarja 2006 je za slovensko banko opravila izdajo obveznic v skupni nominalni vrednosti 12,5 mio EUR,

- za italijansko finančno družbo je decembra 2006 opravila prvo prodajo prednostnih delnic v skupni nominalni vrednosti 10 mio EUR ter prvo prodajo obveznic v skupni nominalni vrednosti 10 mio EUR, pri čemer je NLB družbi jamčila za uspešnost izdaje prednostnih delnic v višini 5 mio EUR.

Izdaja obveznic NLB NLB je v letu 2006 izdala tri serije obveznic: NLB20, NLB21 in NLB22, v skupni nominalni vrednosti 19,8 mrd SIT (82,7 mio EUR). Obveznice so bile izdane v nejavni ponudbi in so vključene na organiziran trg Ljubljanske borze. Izvedba sindiciranih posojil na domačem in tujem trgu NLB je v letu 2006 skupaj z bankami NLB Skupine in drugimi slovenskimi bankami organizirala več poslov za večja slovenska podjetja. Skupna vrednost novo odobrenih sindiciranih posojil v letu 2006, v katerih NLB nastopa v vlogi organizatorja in agenta, je bila 57.715 mio SIT (241 mio EUR). Vsa sindicirana posojila so bila odobrena v evrih. Prevzemi družb V letu 2006 je NLB sodelovala kot prevzemni agent pri izvedbi sedmih javnih ponudb za odkup delnic družb, vrednost ponudb pa je bila rekordnih 148,8 mio EUR. Vrednost realiziranih odkupov v okviru teh ponudb je znašala kar 44 mio EUR. Med navedenimi ponudbami je NLB izvedla tudi dva

39

managerska odkupa večjih slovenskih podjetij. Ravno ta segment trga, v katerega se banka vključuje v najzgodnejših fazah strukturiranja posla, postaja njena pomembna specialnost. Odmevnejši posli za stranke s področja prevzemov družb, ki jih je NLB izvedla v letu 2006: - LIV Postojna d.d. (kovinsko-predelovalna industrija): 23,8 mio EUR - Primorje d.d. (gradbeništvo): 15,3 mio EUR - Skupina Viator Vektor d.d. (transport): 22,1 mio EUR. Borznoposredniško poslovanje Med člani Ljubljanske borze je banka ponovno zasedla vodilno mesto, merjeno v poslih, sklenjenih preko borznega trgovalnega sistema, in prijavljenih svežnjih, s 97,4 mrd SIT prometa. Prav tako je bila banka aktivna na neorganiziranem trgu, kjer svojim komitentom skuša posredovati tudi vrednostne papirje, ki ne kotirajo na Ljubljanski borzi. Hkrati je povečala tudi obseg posredovanja na tujih trgih. Z mrežo tujih izvršilnih partnerjev je NLB sposobna za stranke posredovati na vseh pomembnih razvitih in večini od razvijajočih kapitalskih trgih. Upravljanje premoženja NLB od leta 1993 ponuja individualno upravljanje premoženja; v tem času si je banka nabrala izkušnje na razvitih kapitalskih trgih in predvsem zaupanje strank. Z več kot 23 mrd SIT (96 mio EUR) sredstev strank na individualnem upravljanju se NLB uvršča na vodilno mesto med slovenskimi ponudniki – s skoraj 30% tržnim deležem med slovenskimi bankami in borznoposredniškimi družbami. Ugodne razmere na kapitalskih trgih, ustrezen pristop k upravljanju sredstev in vse večje zaupanje strank so ključni dejavniki, ki so vplivali na povečevanje obsega upravljanih sredstev v preteklem obdobju. Povprečna vrednost premoženja stranke na upravljanju se je zvišala za 14,7%. Iz naslova gospodarjenja s sredstvi strank je NLB pridobila za 63 % prihodkov več kot v prejšnjem letu. Skrbniške storitve Trend rasti števila transakcij in obsega portfelja v skrbništvu se je nadaljeval tudi v letu 2006. Obseg sredstev se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 67 %, neto prihodki pa za več kot 49%. Skladno z interesi vlagateljev je NLB v letu 2006 ponudila širši nabor skrbniških storitev, ki je bil dopolnjen tudi s ponudbo storitev z vrednostnimi papirji na 72-ih svetovnih trgih. Razvoj skrbništva se nadaljuje v bankah NLB Skupine in na balkanskih trgih. Trgovanje s strankami Poleg povečanja števila poslov, ki je preseglo 25.000, je bilo največ časa namenjenega širitvi ponudbe finančnih instrumentov strateškim komitentom. V letu 2006 je banka poleg klasičnih konverzij valut in depozitov svojim komitentom ponudila še terminske posle, valutne zamenjave, sintetične terminske posle in dva nova depozitno-valutna investicijska produkta. Trgovanje z devizami NLB je v letu 2006 sklenila okoli 12.000 konverzij v skupni vrednosti preko 6,3 mrd EUR. Največ poslov je bilo sklenjenih v najpomembnejših svetovnih valutah. Poleg omenjenih valut se vedno več trguje z valutami bivše Jugoslavije (srbski dinar, bosanska konvertibilna marka, makedonski denar in hrvaška kuna) ter z valutami vzhodne Evrope (ruski rubelj in bolgarski lev). Ob pričakovanju prevzema evra in izgubi domače valute v letu 2007 je bilo veliko trgovanja z domačo tolarsko valuto, in sicer v višini 1,871 mrd EUR. Trgovanje z denarjem V letu 2006 se je občutno povečal promet z začasnimi prodajami vrednostnih papirjev – REPO posli. Obseg prometa je znašal 1,5 mrd EUR. V določenih obdobjih je stanje sklenjenih REPO poslov znašalo tudi 300 mio EUR. NLB je s tem instrumentom na denarnem trgu najemala devizna sredstva po ugodnejših pogojih, kot veljajo za klasične medbančne depozite. V primerjavi s preteklim letom se je precej povečal tudi promet z valutnimi zamenjavami, ki je znašal 9,0 mrd EUR, od katerih sta bila najbolj zanimiva valutna para EUR/SIT in USD/SIT. Trgovanje z dolžniškimi vrednostnimi papirji

40

NLB je v letu 2006 aktivno nastopala kot primarni vpisnik obveznic Republike Slovenije, hkrati pa je zelo uspešno delovala na področju vzdrževanja likvidnosti obveznic na sekundarnem trgu. Po tržnem deležu je bila na prvem mestu. V okviru trgovalnega portfelja dolžniških vrednostnih papirjev največji segment predstavljajo obveznice Republike Slovenije oziroma obveznice z državnim jamstvom. Poleg tega se aktivno trguje z obveznicami, izdanimi v tujini. Povečuje pa se tudi trgovanje z državnimi obveznicami s področja bivše Jugoslavije. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti V letu 2006 se je nadaljeval trend rasti uporabe obrestnih izvedenih instrumentov. Povečalo se je predvsem povpraševanje po bolj strukturiranih obrestnih zamenjavah in ščitenju s pomočjo obrestnih opcij. Na področju valutnih izvedenih instrumentov je bil opazen porast poslovanja z valutnimi opcijami, medtem ko se je terminske posle uporabljalo v nekoliko manjšem obsegu. V letu 2006 se je pričelo trgovati tudi z obrestnimi terminskimi pogodbami (futures) in obrestnimi zamenjavami (IRS) za ščitenje svojih portfeljev. Mednarodno poslovanje V mednarodnem bančnem prostoru NLB Skupina že vrsto let uživa visok ugled, ki ga gre pripisati zastavljeni strategiji, usmeritvi in tradiciji mednarodnega poslovanja, številnim izkušnjam v mednarodnem poslovanju, prav tako pa obširni mreži poslovnih bank in predstavništev v tujini. Kontokorentna mreža NLB sledi interesom in poslovnim priložnostim svojih komitentov ter omogoča njihovo nemoteno poslovanje v tujini preko mreže 300 računov v različnih valutah in več kot 1.300 korespondenčnih povezav z bankami iz celega sveta. Plačilni promet s tujino Skupni obseg plačilnega prometa NLB Skupine v Sloveniji je v letu 2006 presegel 17 mrd EUR. Dve tretjini količinskega obsega plačilnega prometa s tujino podjetja opravijo z uporabo elektronske banke Proklik NLB. Leto 2006 so področje plačilnega prometa s tujino zaznamovale priprave na uvedbo evra. Poleg potrebnih tehnoloških sprememb je NLB posebno pozornost namenila izobraževanju svojih komitentov. NLB je v letu 2006 začela tudi s pripravami na vzpostavitev enotnega območja plačil v evrih - SEPA (Single Euro Payment Area), ki bo omogočalo izvajanje in prejemanje plačil v evrih pod enakimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na to, ali se bodo plačila izvrševala znotraj posamezne države ali med državami EU. Dokumentarno poslovanje NLB ohranja naraščajoč trend garancijskega poslovanja, ki je posledica velikih in zahtevnih projektov na področju infrastrukturnih del, gradbeništva in nakupov lastniških deležev v tujini ter intenzivnejšega poslovanja bank NLB Skupine. V primerjavi s preteklim letom se je število novoizdanih garancij v letu 2006 povečalo za več kot 10%. Akreditivno in inkasno poslovanje, tako uvozno kot izvozno, ostaja na nivoju preteklega leta, opazen pa je naraščajoč trend specialnih izvedb teh instrumentov, kot so z dokumenti pogojena nakazila in dokumentarna izplačila sredstev s fiduciarnega računa. Vrednostni obseg poslovanja je nad lanskim, predvsem zaradi intenzivne uporabe instrumentov pri poslih financiranja mednarodne trgovine. Dolgoročno zadolževanje NLB na tujih finančnih trgih NLB se je v letu 2006 na tujih finančnih trgih dolgoročno zadolževala predvsem v obliki najema posojil, kar gre pripisati ugodnejšim pogojem zadolževanja v primerjavi z drugimi strukturami zadolževanja. Pogoji zadolževanja NLB v tujini so bili v letu 2006 v primerjavi s preteklimi leti še ugodnejši in so plod dolgoletnega poslovnega sodelovanja s tujimi bankami in visoke mednarodne bonitetne ocene NLB ter kažejo na dobro prepoznavnost NLB v mednarodnem prostoru. Banka je večino virov financiranja pridobila z zadolževanjem pri tujih poslovnih bankah, del sredstev, ki so namenjeni financiranju namenskih projektov strank, pa je najela v obliki kreditnih linij pri multilateralnih finančnih institucijah.

41

Zadolževanje pri poslovnih bankah Za splošne potrebe financiranja je NLB v letu 2006 najela sindicirano posojilo v višini 700 mio EUR ter izdala zadolžnice (»Schuldschein«) v višini 15 mio EUR. Sindicirano posojilo NLB je doslej največje mednarodno posojilo slovenske banke in eno večjih posojil finančnih institucij na trgih srednje in vzhodne Evrope. Z namenom izboljšanja količnika kapitalske ustreznosti banke je NLB v tujini izvedla dva posla zadolževanja. V prvi polovici leta je najela subordinirano posojilo v višini 75 mio EUR, v drugi polovici leta pa hibridni instrument v višini 100 mio EUR. Obe posojili se vključujeta v dodatni kapital banke. Zadolževanje pri multilateralnih finančnih institucijah Multilateralne finančne institucije kot neprofitne razvojne ustanove nudijo ugodne vire financiranja projektov v državah članicah teh institucij. Sredstva, ki so namenjena financiranju manjših projektov, le-te zagotavljajo preko finančnih posrednikov, t. j. poslovnih bank. NLB že vrsto let sodeluje z Evropsko investicijsko banko (EIB), Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), Razvojno banko Sveta Evrope (CEB) in Mednarodno finančno korporacijo (IFC). Z namenom financiranja projektov slovenskih SME, občin in večjih projektov v Sloveniji je NLB v letu 2006 pri multilateralnih finančnih institucijah najela 50 mio € sredstev. Izvozno financiranje in zavarovanje izvoza NLB je vodilna poslovna banka na področju izvoznega financiranja in zavarovanja izvoza, saj svojim komitentom nudi celotno paleto storitev za spremljavo njihovih mednarodnih trgovinskih poslov, od dokumentarnih akreditivov ter storitvenih in plačilnih garancij do financiranja kompleksnejših trgovinskih poslov v obliki strukturiranih izvoznih in finančnih kreditov kupcem blaga in storitev komitentov NLB. Storitve so prilagojene individualnim potrebam posameznega komitenta. Največji delež v izvoznem financiranju in zavarovanju izvoza predstavljajo posli, ki finančno podpirajo izvoz slovenskih podjetij. NLB namenja posebno pozornost izvoznim trgom, ki so strateškega pomena za njene komitente; ti trgi so Rusija, Ukrajina, Belorusija, Kazahstan, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija ter trgi na Bližnjem in Daljnem Vzhodu. Pomembno vlogo pri poslovanju NLB na tujih trgih ima Slovenska izvozna in razvojna banka (SID), s katero banka sodeluje pri večjih projektih, kjer SID nudi zavarovanje posla pred komercialnimi in nekomercialnimi tveganji. V letu 2006 je bilo realiziranih za več kot 100 mio EUR poslov izvoznega financiranja. NLB poleg izvoznega financiranja v zadnjih letih veliko pozornosti namenja usklajenemu mednarodnemu poslovanju celotne NLB Skupine, posameznim članicam NLB Skupine ter njenim strateškim komitentom. Na ta način NLB podpira subsidiarne banke in finančne organizacije predvsem za financiranje mednarodne trgovine in investicij. Poleg tega pa jih želi v čim večji meri, z nudenjem pomoči in nasvetov, usposobiti, da bodo v prihodnosti sposobne samostojnega nastopanja na tujih finančnih trgih. Prav tako je NLB aktivna na področju financiranja strateških komitentov posameznih bank članic NLB Skupine na način participacij v tveganju in kreditih. Cilj NLB je aktivno spremljanje »blue chip« podjetij na trgih skupine, na način, da jim ponudi celoten servis finančnih in ostalih storitev, ki jih potrebujejo pri svojem poslovanju. Rezultat sinergije se kaže v povečani naložbeni dejavnosti in celovitem spremljanju pomembnih strateških komitentov na ravni NLB Skupine. Celoten obseg naložb, ki vključuje izvozno financiranje na omenjene trge in ostale finančne kredite, je v letu 2006 znašal preko 420 mio EUR. Obseg vseh konfirmacij akreditivov in garancij ter drugih oblik prevzemanja tveganj je v letu 2006 presegel 200 mio EUR. Kreditni portfelj je porasel z nekaj več kot 300 mio EUR konec leta 2005 na preko 420 mio EUR konec leta 2006.

42

13.1.2. Novi proizvodi in storitve

Nove storitve v letu 2004: - Evro depozit za 5 - uvedba storitev upravljanja z denarnimi sredstvi (Cash Management), in sicer: MT940, MT101 - uvedba poslovanja s pametnimi karticami Ena za vse, ki omogočajo varno elektronsko

poslovanje z elektronskimi portali eDavki, eDurs, eUprava na NLB Prokliku Nove storitve v letu 2005: - BanKredit – hitri kredit na prodajnem mestu - večvalutni varčevalni račun in varčevalni račun mladih - Zlati evro depozit - nadgradnja storitev upravljanja z denarnimi sredstvi (Cash Management), in sicer: MT920,

MT941, MT942 Nove storitve v letu 2006: - posebni namenski kredit za zdravje, šport in znanje - kredit za študij - AvtoKredit - kredit iz sredstev Evropske investicijske banke za financiranje občin in podjetij, ki opravljajo

javne storitve - depozit za črpanje rente - uvedba trgovanja z srbskim dinarjem (RSD) in ruskim rubljem (RUB) - razširitev ponudbe obrestnih zavarovanj, ki jih prilagajamo potrebam komitentov (npr.:

obrestna zaščita kredita za nakup NLB delnic) - depozit vezan na valutni par (depozitno - valutni investicijski produkt) - depozit z zaščito kapitala (depozitno - valutni investicijski produkt) - združevanje denarnih sredstev (cash pooling) v domači valuti za račune pri NLB (ZBA) Nova storitev v letu 2007: - nadgradnja elektronske banke NLB Proklik z dodanimi funkcionalnostmi za področje storitev

upravljanja z denarnimi sredstvi (večtržni klient)

13.2. Osnovni trgi NLB Skupina danes šteje 61 članic na domačem in 17 tujih trgih ter ponuja številne kombinacije finančnih storitev v skupaj 16 bankah, 11 lizing podjetjih, 11 podjetjih s področja faktoringa in forfetiranja, 4 zavarovalnicah, 1 podjetju za upravljanje premoženja in v 19 podjetjih z drugih področij. Zaradi omejenih možnosti za nadaljnjo rast in razvoj NLB Skupine v Sloveniji se je banka osredotočila predvsem na trge JV Evrope. Značilnosti omenjenih strateških trgov so manj razvita ekonomija, manj razvito bančništvo in manjša stopnja zaupanja v bančni sistem. Zaradi navedenega obstaja veliko manevrskega prostora za gospodarsko rast ter razvoj finančnih trgov in bančništva. V preteklih letih se je v državah JV Evrope nadaljevala visoka gospodarska rast in zniževanje inflacije, medtem ko brezposelnost kljub trendu upadanja ostaja pereč problem.

43

Tabela: Razčlenitev skupnega prihodka po kategoriji dejavnosti in zemljepisnem trgu: v mio SIT

2004 2005 2006Poslovni segmenti Bančništvo 163.749 169.061 211.582Lizing 5.145 6.360 8.788Izvozno financiranje 6.147 6.872 10.068Upravljanje sredstev 920 1.491 1.295Drugo 4.190 1.902 2.512Izločitve -7.950 -8.267 -12.096Skupaj 172.200 177.419 222.149 Geografski segmenti Slovenija 151.003 145.327 177.651Jugovzhodna Evropa 14.220 24.567 36.363Zahodna Evropa 14.927 15.791 20.230Ostali -7.950 -8.267 -12.096Skupaj 172.200 177.418 222.148

13.3. Patenti, licence in pomembne pogodbe NLB na področju uporabe pravic iz patentov, licenc in drugih pravic iz avtorskega prava in pravic industrijske lastnine na področju informacijske tehnologije zagotavlja nakup le-teh. Poleg tega banka zasleduje politiko zaostajanja za ne več kot dve, izjemoma tri zadnje različice, zato ocenjujemo, da s tem ni povezanih tveganj delovanja banke. Banka ima tako sklenjene pogodbe, ki ji zagotavljajo ali triletno pravico do uporabe in nadgradenj programske opreme ali pa pravico do uporabe, in to neposredno od lastnikov ali pa posredno preko pooblaščenih zastopnikov. Ključne skupine licenc so: - IBM – programska oprema za centralni računalnik in nekatere strežnike (operacijski sistemi,

sistemi za podatkovne baze, prenos podatkov, orodja za razvoj rešitev in procesiranje transakcij, sistemov za varnostno kopiranje

- Microsoft – programska oprema za delovne postaje in strežnike (operacijski sistemi, orodja pisarniške avtomatizacije, elektronsko pošto, sistemi za podatkovne baze,..)

- Oracle in Cincom – sistemi za podatkovno bazo - Computer Associates – programska oprema za podporo avtomatizacije izvajanja obdelav,

zagotavljanja nadzora nad pristopom do sestavin informacijskega sistema - Sophos – sistemi za zaščito pred virusi - programska oprema za upravljanje z digitalnimi potrdili - Cisco - oprema za omrežja - FNS – programski paket Bancs za področje s fizičnimi osebami - Temenos – programski paket T24 za poslovanje z pravnimi osebami - Reuters – programski paket Kondor+ za podporo trgovanju in obvladovanju tveganj - Halcom in HSL – rešitve za elektronsko bančništvo Na področju kartičnega poslovanja ima NLB sklenjene pogodbe za uporabo naslednjih kartičnih produktov: - z mednarodnim kartičnim sistemom MasterCard (pravnim naslednikom kartičnega sistema

Europay) za uporabo blagovnih znamk kartic MasterCard (pravnim naslednikom kartic Eurocard), Maestro in Cirrus

- z mednarodnim kartičnim sistemom Visa za uporabo blagovnih znamk kartic Visa - BA - domače blagovne znamke kartic, katere lastnik je Bankart d.o.o.. NLB je poleg tega tudi lastnica licence za uporabo blagovne znamke Karanta.

44

13.4. Konkurenčni položaj izdajatelja NLB Skupina zavzema položaj največje bančne organizacije v Sloveniji. Tržni delež domačih bank NLB Skupine je na dan 31. 12. 2006 znašal 33,8% celotne aktive slovenskega bančnega sektorja, 32,1% posojil nebančnemu sektorju in 34,3% depozitov nebančnega sektorja. Znotraj NLB Skupine ima matična banka NLB 68-odstotni delež bilančne vsote. NLB uvršča svoje konkurente v tri kategorije: domače banke, tuje banke in ponudnike specifičnih finančnih storitev. Na finančnem trgu se sooča s konkurenco domačih in tujih univerzalnih bank, kot so Nova Kreditna banka Maribor, Abanka Vipa, SKB Banka, Bank Austria Creditanstalt, Hypo Alpe-Adria Bank, in večjih regionalnih bank, kot sta Banka Koper in Gorenjska banka. Prisotnost tujih bank, predvsem iz sosednjih držav, ki svoje finančne storitve ponujajo preko podružnice ali neposredno, se povečuje, s tem pa tudi obseg ponudbe in konkurenčnost. Pri specifični ponudbi storitev, kot na primer investicijskem bančništvu, izdajatelju konkurirajo tudi specializirane družbe – še posebej borzno posredniške družbe. Z vstopom Slovenije v EU se prisotnost ponudbe tujih bank močno povečuje, in to tako na področju poslovanja s pravnimi osebami kot tudi na področju fizičnih oseb. Ne glede na vse večjo konkurenco je vizija NLB d.d. ohraniti vodilno vlogo med bankami doma in postati ena od vodilnih finančnih skupin v jugovzhodni Evropi. Po statističnih podatkih Ljubljanske borze, ki vključujejo sklenjene posle na borznem in prostem trgu, brez prijavljenih svežnjev in poslov, sklenjenih na segmentu TUVL, je izdajatelj v letu 2006 dosegel 42,6 milijard SIT prometa (podatek) oz. 8,92-odstotni tržni delež, kar ga po uradni statistiki Ljubljanske borze uvršča na drugo mesto med udeleženci trgovanja na organiziranem trgu. Na prvem mestu je Abanka Vipa z 10,62%, na tretjem pa Poteza s 7,35%.5 Ob upoštevanju vseh poslov, sklenjenih preko borznega trgovalnega sistema in prijavljenih svežnjih, pa je izdajatelj v letu 2006 dosegel kar 97,4 milijard SIT prometa, kar ga uvršča na vodilno mesto med člani Ljubljanske borze. Slika: Tržni delež Skupine NLB na dan 31. 12. 2006 glede na bilančno vsoto

NLB Skupina35%

NKBM11%

BACA6%

SKB6%

Banka Celje6%

Banka Koper6%

Gorenjska Banka

4%

Ostalo18%

Abanka8%

NLB30,8%

Banka Domžale1,3%

Banka Zasavje; 0,8%

Koroška Banka 1,1%

45

5 Vir: Ljubljanska borza, Letno statistično poročilo – leto 2006

14. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

14.1. Položaj izdajatelja v NLB Skupini Kratek opis NLB Skupine in položaj NLB d.d. v skupini na dan 31. 5. 2007. NLB Skupino na dan 31. 5.2007 predstavlja NLB kot vodilna oziroma nadrejena banka v skupini, ki jo sestavlja 62 članic (NLB kot vodilna oziroma nadrejena banka v skupini in 61 odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih (t.i. »joint venture«) bank oziroma družb), skupaj s podružnico v tujini in dvema predstavništvoma pa je prisotna v 15 državah oz. 17 trgih. Izdajatelj je največji samostojni subjekt v NLB Skupini in je neposredno oziroma posredno največji delničar v večini članic NLB Skupine. Prav tako izdajatelj ni neposredno in/ali posredno pomembno odvisen od ostalih subjektov znotraj NLB Skupine. Na dan 31. 5.2007 so NLB Skupino sestavljale naslednje banke in družbe:

SLOVENIJA Banke Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana; NLB Koroška banka d.d., Slovenj Gradec;

NLB Banka Domžale d.d., Domžale; NLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje; Slovenska investicijska banka d.d. – v likvidaciji; Banka Celje d.d., Celje

Finančne organizacije

NLB Leasing d.o.o., Ljubljana; NLB Leasing Murska Sobota d.o.o.; NLB Leasing Koper d.o.o.; NLB Leasing Maribor d.o.o.; NLB Leasing Velenje d.o.o., Velenje; Prvi faktor d.o.o., Ljubljana; Skupna pokojninska družba d.d., Ljubljana; LHB Finance d.o.o., Ljubljana; NLB Vita d.d., Ljubljana; NLB Skladi d.o.o., Ljubljana

Družbe

NLB Propria d.o.o., Ljubljana; Bankart d.o.o., Ljubljana; Prospera plus d.o.o., Ljubljana; FIN-DO d.o.o., Domžale; ICJ d.o.o., Domžale

TUJINA Banke Adria Bank AG, Dunaj; LHB Internationale Handelsbank AG Frankfurt; NLB Tutunska

banka a.d., Skopje; NLB Tuzlanska banka d.d., Tuzla; NLB Razvojna banka, a.d., Banja Luka; NLB Continental banka a.d., Novi Sad; NLB LHB Banka Beograd a.d., Beograd; NLB Montenegrobanka a.d., Podgorica; NLB West-East bank a.d., Sofija; NLB Kasabank sh.a., Priština.

Finančne organizacije

NLB InterFinanz AG, Zürich; NLB InterFinanz s.r.o., Praha; NLB Lizing d.o.o.e.l., Skopje; NLB InterFinanz d.o.o., Beograd; NLB Leasing d.o.o., Beograd; NLB Leasing d.o.o., Sarajevo; NLB Leasing Podgorica d.o.o.; Prvi faktor d.o.o., Zagreb; Prvi faktor d.o.o., Beograd; Prvi faktor d.o.o., Sarajevo; Prvi faktor d.o.o.e.l, Skopje; NLB Factoring a.s., Ostrava; NLB Factor, s.r.o., Bratislava; Nov penziski fond a.d., Skopje; Optima Leasing d.o.o., Zagreb; NLB Nova penzija a.d., Beograd; NLB Leasing Sofia EOOD, Sofia; NLB Tutunska broker a.d., Skopje; Convest a.d., Novi Sad

Družbe LHB Immobilien GmbH, Frankfurt; CBS Invest d.o.o., Sarajevo; TEXIBA d.o.o., Beograd; BTB a.d., Beograd; Plan a.d., Banja Luka; NLB-Real Estate d.o.o., Beograd; Conet d.o.o., Novi Sad; West East Bank Services; LHB Trade d.o.o, Zagreb; LHB Consult d.o.o., Beograd; Tekig-Invest a.d., Beograd; NLB d.o.o. Beograd

Banke doma Članice NLB Skupine so od leta 1997 dalje slovenske banke, in sicer NLB Koroška banka d.d., NLB Banka Zasavje d.d. in NLB Banka Domžale d.d. s svojo skupino, od leta 2000 dalje Banka Celje d.d., Celje, ki ima 5,8% tržni delež, in od maja 2003 dalje tudi Slovenska investicijska banka

46

d.d. – v likvidaciji6. Konec leta 2006 se je pričel proces združitev NLB Koroške banke, NLB Banke Domžale in NLB Banke Zasavje z NLB, ki bo predvidoma zaključen do konca aprila 2008. Banke v tujini Na trgih zahodne Evrope bančno dejavnost opravljata dve članici NLB Skupine, pridružena Adria Bank AG, Dunaj in odvisna LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt (v nadaljevanju: LHB). Slednja ima v lasti več bank in družb, registriranih pretežno v novo nastalih državah z območja bivše Jugoslavije. Mednje spadajo LHB Finance d.o.o., Ljubljana ter NLB Razvojna banka a.d., Banja Luka in NLB LHB Banka Beograd a.d. s svojima skupinama. Medtem ko NLB Razvojna banka a.d., Banja Luka zagotavlja prisotnost NLB Skupine v Republiki Srbski in tam dosega 18,1% tržni delež ter drugo mesto po bilančni vsoti, NLB Tuzlanska banka d.d., Tuzla s 5,9% tržnim deležem pokriva trg Federacije BiH. Predhodno je sicer Skupina na obeh trgih imela po dve članici, a je v letu 2006 izvedla pripojitev Razvojne banke Jugoistočne Evrope a.d., Banja Luka k LHB Banki a.d., Banja Luka, nova banka pa je dobila ime NLB Razvojna banka; istega leta se je CBS Bank d.d., Sarajevo pripojila k NLB Tuzlanski banki. Z istim ciljem, ki obsega delovanje ene same banke članice Skupine na posameznem trgu, je prišlo do pripojitve tudi v Črni gori, kjer sta se leta 2006 združili Euromarket banka a.d., Podgorica in Montenegrobanka a.d., Podgorica. Nova združena banka posluje pod imenom NLB Montenegrobanka a.d., Podgorica in je s 15,1% tržnim deležem druga največja banka v državi. Leta 2000 je NLB zagotovila prisotnost tudi na makedonskem trgu, saj je skupaj z LHB postala večinska delničarka tretje največje makedonske banke, NLB Tutunske banke a.d., Skopje, ki ima 16,9% tržni delež. V Srbiji pa poslujeta dve banki članici Skupine, in sicer NLB Continental banka a.d., Novi Sad z 1,9% ter NLB LHB banka Beograd a.d., Beograd z 1,1% tržnim deležem. Leta 2003 je bila NLB udeležena pri ustanovitvi bolgarske NLB West-East Bank a.d., Sofija, ki je od leta 2006 v njeni neposredni lasti. V maju 2007 je NLB z nakupom večinskega kapitalskega deleža tretje največje kosovske banke Kasabank sh.a., Priština vstopila tudi na kosovski bančni trg, aktivnosti vstopa pa se še nadaljujejo. NLB je tako konec maja 2007 podpisala kupoprodajno pogodbo za večinski delež banke Banka e Re e Kosovës sh.a., Priština7 (New Bank of Kosova sh.a.). Imeni obeh bank sta bili že usklajeni s celostno podobo Skupine NLB, s čimer sta nova naziva bank NLB Kasabank sh.a. in NLB Banka e Re e Kosovës sh.a. Postopki harmonizacije poslovanja bank na standarde Skupine NLB že potekajo, glavni cilj v naslednjem letu pa je združitev obeh bank. Faktoring in forfetiranje Za opravljanje storitev komercialnega financiranja deluje v Švici družba NLB InterFinanz AG, Zürich, ki je s svojimi družbami prisotna tudi v Pragi in Beogradu ter s predstavništvom v Kijevu. Storitve faktoringa pa opravljajo družbe Prvi faktor d.o.o., Ljubljana (skupaj s hčerami Prvi faktor d.o.o., Zagreb, Prvi faktor d.o.o, Beograd, Prvi faktor d.o.o., Sarajevo in Prvi faktor d.o.o.e.l. Skopje), ki ima status skupaj obvladovane družbe, NLB Factoring a.s., Ostrava z 12,5% tržnim deležem na češkem trgu, ter NLB Factor s.r.o., Bratislava, ki s 4,4% tržnim deležem v okviru združenja faktorinških družb na Slovaškem dosega 7. mesto. Leasing Med finančne organizacije v Sloveniji, ki se ukvarjajo z leasing aktivnostmi, sodijo leta 1990 ustanovljena družba NLB Leasing d.o.o., Ljubljana s svojo skupino (NLB Leasing Murska Sobota d.o.o., NLB Leasing d.o.o., Beograd, NLB – Real Estate d.o.o., Beograd (skupaj 7,3% tržni delež v Srbiji), NLB Leasing Podgorica d.o.o. (15-20%), Optima Leasing d.o.o., Zagreb (3%), NLB Leasing d.o.o., Sarajevo (8,2%) in NLB Leasing Sofia EOOD, Sofija, ki je šele letos začela s poslovanjem) ter družbe NLB Leasing Koper d.o.o., NLB Leasing Maribor d.o.o. in NLB Leasing Velenje d.o.o. Skupni tržni delež skupine NLB Leasing v Sloveniji znaša 10,5%, kar jo postavlja na drugo mesto v državi. Konec leta 2006 je NLB od NLB InterFinanz AG, Zürich odkupila tudi družbo NLB Lizing d.o.o.e.l. Skopje, ki je z 81% tržnim deležem največja leasing družba v Makedoniji, in postala njen 100% lastnik.

47

6 Skupščina SIB banke je 29.12.2003 sprejela odločitev o prenehanju banke ter začetku postopka prostovoljne likvidacije. 7 Izvršitev pogodbe in prenos lastništva sta bila izvedena v začetku meseca julija 2007.

Zavarovalništvo in upravljanje s premoženjem NLB Skupina tako komitentom že vrsto let nudi storitve leasinga, faktoringa in forfaitinga, v zadnjem času pa razvija nove produkte, in sicer na področju upravljanja s premoženjem in skupaj s KBC Bank na področju zavarovalništva. V ta namen sta bili v letu 2002 ustanovljeni dve novi družbi. Družba NLB Skladi d.o.o. nudi svojim komitentom storitve upravljanja investicijskih skladov in trenutno dosega 13,5% tržni delež glede na obseg sredstev v upravljanju, kar jo postavlja na drugo mesto med domačimi družbami za upravljanje premoženja. Družba NLB Vita d.d. pa ponuja storitve življenjskega zavarovanja in s 5,0% tržnim deležem dosega 6. mesto v Sloveniji. Na področju pokojninskega zavarovanja delujejo tri članice Skupine. V Sloveniji je bila leta 2000 ustanovljena Skupna pokojninska družba d.d., ki ima status pridružene družbe in še vedno ohranja vodilno vlogo na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, tako po številu zavarovancev, predvsem pa po kritnem skladu, kjer razpolaga s 25% tržnim deležem. Leta 2005 je NLB skupaj z NLB Tutunsko banko ustanovila pokojninsko družbo Nov penziski fond a.d. Skopje ki je z 47,7% tržnim deležem na drugem mestu v Makedoniji, februarja 2007 pa je bila registrirana še NLB Nova penzija a.d., Beograd. Druge dejavnosti Med družbe, katerih dejavnost je komplementarna bančni dejavnosti, uvrščamo odvisno družbo NLB Propria d.o.o., ki se ukvarja z upravljanjem nepremičnin, družbo Prospera plus d.o.o., ki je registrirana za opravljanje gostinskih in turističnih storitev, ter pridruženo družbo Bankart d.o.o., Ljubljana, ki opravlja storitve procesiranja plačilnih instrumentov. Z uresničevanjem začrtane strategije NLB Skupina sledi trendom zagotavljanja celotnega spektra finančnih storitev komitentom na razvitih finančnih trgih, kakor tudi na finančnih trgih držav na prehodu.

14.2. Seznam pomembnih odvisnih družb izdajatelja Tabela: Seznam odvisnih družb izdajatelja na dan 31. 5. 2007

Družba Lastnik Delež v

glasovalnih pravicah (%)

Delež v kapitalu

(%) Slovenija NLB Koroška banka d.d. NLB d.d., Ljubljana 78,60 78,60NLB Banka Zasavje d.d. NLB d.d., Ljubljana 72,01 72,01NLB Banka Domžale d.d. NLB d.d., Ljubljana 74,41 74,41Slovenska investicijska banka d.d. - v likvidaciji NLB d.d., Ljubljana 80,78 80,78NLB Leasing d.o.o., Ljubljana NLB d.d., Ljubljana 38,745 38,745 NLB Koroška banka d.d., Slovenj Gradec 24,99 24,99 NLB Banka Domžale d.d., Domžale 24,99 24,99 NLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje 11,275 11,275 100,00 100,00NLB Leasing Murska Sobota d.o.o. NLB Leasing d.o.o., Ljubljana 100,00 100,00NLB Leasing Koper d.o.o. NLB d.d., Ljubljana 25,03 25,03 NLB Koroška banka d.d., Slovenj Gradec 24,99 24,99 NLB Banka Domžale d.d., Domžale 24,99 24,99 NLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje 24,99 24,99 100,00 100,00NLB Leasing Maribor d.o.o. NLB d.d., Ljubljana 55,00 55,00 NLB Koroška banka d.d., Slovenj Gradec 16,00 16,00 NLB Banka Domžale d.d., Domžale 21,00 21,00 NLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje 8,00 8,00 100,00 100,00NLB Leasing Velenje d.o.o. NLB d.d., Ljubljana 100,00 100,00LHB Finance d.o.o., Ljubljana LHB Internationale Handelsbank AG 100,00 100,00 100,00 100,00

48

49

NLB Skladi d.o.o. NLB d.d., Ljubljana 100,00 100,00NLB Propria d.o.o. NLB d.d., Ljubljana 100,00 100,00Prospera plus d.o.o., Ljubljana NLB d.d., Ljubljana 100,00 100,00FIN – DO d.o.o., Domžale NLB Banka Domžale d.d., Domžale 100,00 100,00 Bolgarija NLB West East Bank a.d., Sofija NLB d.d., Ljubljana 97,01 97,01West East Bank Services a.d. NLB West-East bank a.d., Sofija 100,00 100,00NLB Leasing Sofia EOOD NLB Leasing d.o.o., Ljubljana 100,00 100,00 Bosna in Hercegovina NLB Tuzlanska banka d.d. NLB d.d., Ljubljana 56,81 56,82 NLB Banka Domžale d.d., Domžale 39,04 39,01 95,85 95,83NLB Razvojna banka a.d. NLB d.d., Ljubljana 52,51 52,51 LHB Internationale Handelsbank AG 28,99 28,99 81,50 81,50NLB Leasing d.o.o., Sarajevo NLB Leasing d.o.o., Ljubljana 100,00 100,00 100,00 100,00Plan a.d., Banja Luka LHB Trade d.o.o., Zagreb 32,30 32,30 NLB Razvojna banka a.d., Banja Luka 48,99 48,99 81,29 81,29CBS Invest d.o.o., Sarajevo NLB Tuzlanska banka d.d. 40,00 40,00 LHB Immobilien GmbH 60,00 60,00 100,00 100,00 Hrvaška Optima Leasing d.o.o., Zagreb NLB Leasing d.o.o., Ljubljana 75,10 75,10LHB Trade d.o.o., Zagreb LHB Internationale Handelsbank AG 100,00 100,00 Makedonija NLB Tutunska banka a.d. NLB d.d., Ljubljana 48,23 17,30 LHB Internationale Handelsbank AG 35,21 33,78 NLB InterFinanz AG, Zürich 2,22* 32,58 85,66 83,66* v juniju 2007 so bile glasovalne pravice prenesene na NLB d.d., ki ima tako 50,46% udeležbo NLB Tutunska broker AD Skopje NLB Tutunska banka a.d., Skopje 100,00 100,00NLB Lizing d.o.o.e.l., Skopje NLB d.d., Ljubljana 100,00 100,00 100,00 100,00Nov penziski fond a.d., Skopje NLB d.d., Ljubljana 51,00 51,00 Tutunska banka a.d. 49,00 49,00 100,00 100,00 Srbija NLB Continental banka a.d. NLB d.d., Ljubljana 99,50 99,50NLB LHB Banka Beograd a.d. NLB d.d., Ljubljana 24,90 24,90 LHB Internationale Handelsbank AG 51,00 51,00 75,90 75,90NLB Nova Penzija a.d., Beograd NLB d.d., Ljubljana 51,00 51,00 NLB LHB Banka Beograd a.d. 11,50 11,50 NLB Continental banka, a.d., Novi Sad 11,50 11,50 Skupna pokojninska družba d.d. 26,00 26,00 100,00 100,00NLB Leasing d.o.o. Beograd NLB Leasing d.o.o., Ljubljana 100,00 100,00NLB InterFinanz d.o.o., Beograd NLB InterFinanz AG, Zürich 100,00 100,00Conet d.o.o. Novi Sad NLB Continental banka, a.d., Novi Sad 84,68 84,68Convest a.d., Novi Sad NLB Continental banka, a.d., Novi Sad 100,00 100,00LHB Consult d.o.o., Beograd LHB Internationale Handelsbank AG 100,00 100,00BTB A.D., Beograd NLB LHB Banka Beograd a.d. 100,00 100,00TEXIBA d.o.o., Beograd NLB LHB Banka Beograd a.d. 100,00 100,00

NLB – REAL ESTATE d.o.o., Beograd NLB Leasing d.o.o., Ljubljana 100,00 100,00NLB d.o.o. Beograd NLB InterFinanz d.o.o., Beograd 100,00 100,00NLB Kasabank sh.a., Priština NLB d.d., Ljubljana 50,14 50,14 Črna gora NLB Montenegrobanka a.d., Podgorica NLB d.d., Ljubljana 35,49 35,49 NLB Koroška banka d.d., Slovenj Gradec 51,48 51,48 86,97 86,97NLB Leasing Podgorica d.o.o. NLB Leasing d.o.o., Ljubljana 100,00 100,00 Češka NLB Factoring, a.s. NLB d.d., Ljubljana 100,00 100,00NLB InterFinanz Praha s.r.o. NLB InterFinanz AG, Zürich 100,00 100,00 Nemčija LHB Internationale Handelsbank AG NLB d.d., Ljubljana 56,01 56,01LHB Immobilien GmbH, Frankfurt/Main LHB Internationale Handelsbank AG 100,00 100,00 Slovaška NLB Factor, spol. s.r.o. NLB d.d., Ljubljana 100,00 100,00 Švica NLB InterFinanz AG NLB d.d., Ljubljana 100,00 100,00

14.3. Pripojitev Bank bančne Skupine NLB

Nadaljnji razvoj izdajatelja kot nadrejene banke v NLB Skupini temelji na konceptu razvoja enovite univerzalne poslovne banke, s posebnim poudarkom na regionalnih interesih v Sloveniji, ki ohranja prednosti blagovne znamke združenih bank ter svoj položaj utrjuje z razvojem celotne NLB, katere del so regionalne enote. Cilji združevanja bank NLB Skupine so povečanje tržnega deleža NLB, racionalizacija poslovanja NLB in povečanje kapitala NLB in njene kapitalske ustreznosti, kar pa ima za posledico spremembo lastniške (delničarske) strukture NLB. NLB je tako že v letu 2006 pričela s projektom pripojitev Bank bančne Skupine NLB (v nadaljevanju: BBS), ki vključuje NLB Koroško banko d.d., NLB Banko Zasavje d.d. in NLB Banko Domžale d.d. V prvi polovici leta 2007 je NLB pridobila v BBS več kot 90% lastniški delež. Na podlagi tega bodo v mesecu avgustu 2007 skupščine BBS odločale o izključitvi manjšinskih delničarjev v skladu s 385.čl. ZGD-1. Po pridobitvi 100% lastniškega deleža v BBS bo NLB pripojila BBS s 1.5.2008. Pripojitev ne bo vplivala na lastniško strukturo NLB. S pripojitvijo se bo povečala kapitalska moč NLB s tem pa tudi možnost za sodelovanje v večjih projektih tako v regiji kot na celotnem prostoru, kjer je NLB Skupina prisotna. Poleg tega bo komitentom BBS omogočen dostop do celotne palete storitev ter mednarodne mreže Skupine NLB.

50

15. PREMOŽENJE, OBRATI IN OPREMA

15.1. Opredmetena stalna sredstva Tabela: Struktura stalnih sredstev NLB od leta 2004 do 31. 5. 2007

31.12.2004 31.12.2004 31.12.2005 31.12.2005 31.12.2006 31.12.2006 31.5.2007v SIT v 1000 EUR v 1000 SIT v 1000 EUR v 1000 SIT v 1000 EUR v 1000 EUR

1. Opredmetena osnovna sredstva 37.152.324 155.034 35.234.769 147.032 34.583.840 144.316 137.979

Nepremičnine 26.948.647 112.455 26.624.158 111.101 26.654.910 111.229 109.098Nepremičnine v finančnem najemu 2.536 11 2.484 10 2.433 10 10Vlaganja v tuje-najete nepremičnine 526.896 2.199 382.813 1.597 242.268 1.011 823Prevozna sredstva 75.555 315 97.549 407 135.765 567 497Pohištvo in oprema 3.064.105 12.786 2.411.631 10.064 2.591.006 10.812 9.743Računališka oprema 6.534.586 27.268 5.716.134 23.853 4.957.459 20.687 17.808

2. Neopredmetena sredstva 17.860.117 74.529 17.644.144 73.628 18.993.627 79.259 79.768oz. programska oprema in licence

3. Nepremičnine v posesti za prodajo 744.362 3.106 741.357 3.094 621.342 2.593 1.989

4. Naložbene nepremičnine 240.086 1.002 228.657 954 218.987 914 890

51

16. POSLOVANJE IN FINANČNI PREGLED

16.1. Poslovni rezultati

16.1.1. Dejavniki, ki pomembno vplivajo na poslovanje izdajatelja

Implementacija Direktive o trgih finančnih instrumentov Republika Slovenija je do 31.10.2007 zavezana implementirati Direktivo 2004/39/ES o trgih finančnih instrumentov (krajše: MiFID). Tej zahtevi bo Slovenija ugodila s sprejemom novega zakona, ki pokriva trge finančnih instrumentov in hkrati nadomešča trenutno veljavni Zakon o trgu vrednostnih papirjev. Nova zakonodaja bo prinesla nekaj sprememb in novosti, zaradi katerih bo banka podvržena usklajevanju poslovanja z novimi pravili. Nekatere pomembnejše novosti iz MiFID, ki jih bo uvajal novi zakon so: širitev zakonsko urejenih trgovalnih sistemov iz samo organiziranih trgov tudi na multilateralne trgovalne sisteme oziroma zmogljivosti (MTF – Multilateral Trading Facility) in sistematične internalizatorje (systematic internaliser), ureditev sprotnega objavljanja podatkov o poslih z delnicami, pred sklenitvijo poslov oziroma nemudoma po njej s strani borznoposredniških družb oziroma bank, sistematičnih internalizatorjev, MTF in organiziranih trgov (t.i. pre- in post-trade transparency); širjenje palete storitev banke kot borzno posredniške družbe na npr. dodatne storitve k sedanjim, kot je MTF; pravila o izvajanju naročil strank, tudi glede na to, ali gre za izvajanje naročil za majhne vlagatelje, za profesionalne stranke ali za posle med določenimi nasprotnimi strankami (klasifikacija strank), ureditev trženja storitev borznoposredniških družb, t.i. »tied agents«, to so osebe, ki za investicijsko podjetje opravljajo storitve promocije, pridobivanja strank, svetovanja ter ureditev pravice do izbire sistemov izračuna in poravnave (clearing and settlement) v drugih državah članicah. Banka ni dolžna uvesti vseh novosti, ki jih prinaša zakon. Basel II Implementacija nove kapitalske ureditve (Basel II) je predvidena do 1.1.2008. V okviru prvega stebra nove ureditve bo imelo bistven vpliv na poslovanje banke oblikovanje dodatne kapitalske zahteve za operativna tveganja, ki ga bo po dosedanjih projekcijah delno omilila nekoliko nižja kapitalska zahteva za kreditna tveganja. Dodatne spremembe se obetajo na področju zavarovanj bančnih naložb, kjer poteka nadgradnja aplikativnih podpor, ki bo vodila v prilagoditve lastnosti zavarovanj zahtevam nove regulative. V okviru drugega stebra se zahteva podrobnejša ocena potrebnega kapitala za pokrivanje širšega spektra tveganj banke, kar bo vodilo v izpopolnjevanje pristopov k merjenju obsega teh tveganj. Tretji steber zakonodaje bo vodil v povečanje obsega razkritij poslovanja banke javnostim. Bonitetne ocene in mednarodne uvrstitve izdajatelja Vodilne svetovne ocenjevalne agencije: FITCH, Moody's in Capital Intelligence so NLB dodelile ocene naložbenega tveganja, ki jo uvrščajo med vodilne po varnosti med evropskimi bankami. Tabela: Zadnje bonitetne ocene izdajatelja

Agencija

Ocena dolgoročnih naložb

Ocena kratkoročnih naložb

Ocena finančne moči

Moody’s Aa3 P-1 C FITCH A- F2 C Capital Intelligence A- A1 A-

Na podlagi navedenih bonitetnih ocen izdajatelja so, skladno z določili Sklepa BS o najmanjšem obsegu likvidnosti, ki jo mora banka zagotavljati, izpolnjeni pogoji, da banke lahko uvrstijo

52

vrednostne papirje izdajatelja NLB v prvi in drugi razred likvidnostne lestvice, ne glede na načelo preostale dospelosti, poleg tega pa sodijo v primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev BS. Mednarodna bonitetna agencija Capital Intelligence je v začetku leta 2007 izboljšala oceno kreditnega tveganja za NLB za eno stopnjo. Posledično je nova dolgoročna ocena kreditnega tveganja za NLB A, kratkoročna ocena kreditnega tveganja pa A1. Povišanje ocene dodatno utrjuje NLB v mednarodni finančni javnosti in ji omogoča doseganje ugodnejših pogojev finančnega poslovanja. Bonitetna ocena NLB je temeljni del osebne izkaznice NLB Skupine ter omogoča lažje in hitrejše pridobivanje finančnih sredstev, potrebnih za nemoteno poslovanje. Capital Intelligence je finančno moč banke ocenila z A-, zunanjo podporo z 2, prihodnja gibanja bonitetne ocene pa ocenila kot stabilne. Po navedbah Capital Intelligence bonitetna ocena NLB odraža dominantni položaj banke na domačem trgu, zelo dobro kakovost naložbenega portfelja, visok lastniški delež države, dobičkonosnost ter visoko stroškovno osnovo. Visoke bonitetne ocene za NLB so v letu 2006 tako potrdile tri agencije, ob Capital Inteligence še Moody's in Fitch. Kot poudarjajo agencije v poročilih, NLB vpliv naraščajoče konkurence tujih bank, padajočih obrestnih mer in zniževanje obrestnih marž nadomešča z vstopom na trge Jugovzhodne Evrope, hkrati pa pospešuje rast poslov, ki generirajo neto neobrestne prihodke. Bonitetna ocena NLB med drugim odraža tudi potencialno podporo s strani države v primeru nastalih likvidnostnih težav. Država ima skupaj s paradržavnima skladoma v lasti 45 % NLB. Mednarodne uvrstitve NLB in priznanja vodilnih tujih finančnih medijev: − Med 10 vodilnimi bankami v Srednji in Vzhodni Evropi (The Banker, London, julij 2006):

8. mesto glede na Tier 1 kapital 9. mesto glede na bilančno vsoto

− Med 1000 vodilnimi bankami v svetu (The Banker, London, julij 2006): 418. mesto glede na Tier 1 kapital 444. mesto glede na bilančno vsoto 583. mesto glede na realno rast dobička 594. mesto glede na ROA

− Finančna revija The Banker je v okviru nagrade The Banker Awards, Country Awards izbrala NLB kot zmagovalko Slovenije v letih od 2000 do vključno leta 2006.

− Finančna revija Global Finance je v okviru nagrade The World's Best Banks Awards, The Best Domestic Bank Awards za leto 2006 že deveto leto zapored izbrala NLB kot najboljšo banko v Sloveniji. Hkrati je NLB pripadla tudi nagrada za najuspešnejšo banko Centralne in Vzhodne Evrope za leto 2006.

− Finančna revija Euromoney je v okviru nagrade Euromoney's Awards for Excellence za leto 2006 že devetič zapored izbrala NLB kot najboljšo banko v Sloveniji.

53

17. KAPITALSKA SREDSTVA

17.1. Informacije o kapitalskih sredstvih Tabela: Kapitalske naložbe NLB na dan 31. 12. 2006 in 31. 5. 2007

v EUR 31.12.2006 31.05.2007 KAPITALSKE NALOŽBE V ODVISNE, PRIDRUŽENE IN SKUPAJ OBVLADOVANE DRUŽBE 298.352.664 326.836.013 Banke - doma 80.571.431 91.630.998NLB Koroška banka d.d., Slovenj Gradec 16.590.557 27.635.852NLB Banka Domžale d.d., Domžale 17.590.460 17.590.460NLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje 9.037.545 9.051.817Slovenska investicijska banka d.d., Lj. - v likvidaciji 0 0Banka Celje d.d., Celje 37.352.869 37.352.869 Banke - v tujini 181.660.317 197.307.935LHB Inter. Handelsbank AG, Frankfurt 27.217.739 27.217.739NLB Tutunska banka a.d., Skopje 5.038.095 5.038.095NLB Montenegrobanka a.d., Podgorica 10.754.405 10.754.405NLB LHB Banka a.d., Beograd 5.166.908 5.166.908NLB Continental banka a.d., Novi Sad 50.506.337 50.506.337NLB Tuzlanska banka d.d., Tuzla 35.776.378 35.776.378NLB Razvojna banka a.d., Banja Luka 28.712.478 28.712.478NLB West East Bank A.D., Sofija 13.957.240 13.957.240NLB Kasabank sh.a., Priština 15.647.618Adria Bank AG, Wien 4.530.737 4.530.737 Finančne organizacije - doma 11.460.338 13.236.502NLB Leasing d.o.o., Ljubljana 1.215.131 1.215.131NLB Leasing d.o.o., Maribor 510.597 510.597NLB Leasing d.o.o., Koper 931.584 931.584NLB Leasing Velenje d.o.o., Velenje 0 0NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. Ljubljana 2.921.048 2.921.048Skupna pokoj. družba d.d., Ljubljana 1.854.553 1.854.553Prvi faktor d.o.o., Ljubljana 1.394.181 2.394.181NLB Vita, živ.zavar., d.d., Ljubljana 2.633.244 3.409.408 Finančne organizacije - v tujini 13.604.406 13.604.406NLB Inter Finanz AG, Zürich 6.511.946 6.511.946NLB Factoring a.s., Ostrava 2.297.241 2.297.241Nov penziski fond a.d., Skopje 1.020.160 1.020.160NLB Factor,spol.s.r.o., Bratislava 308.839 308.839NLB Nova penzija a.d., Beograd 735.220 735.220NLB Lizing d.o.o.e.l.,Skopje 2.731.000 2.731.000 Podjetja - doma 11.056.172 11.056.172Prospera plus d.o.o., Ljubljana 337.000 337.000NLB Propria d.o.o., Ljubljana 9.735.830 9.735.830Bankart d.o.o., Ljubljana 983.342 983.342 KAPITALSKE NALOŽBE RAZPOLOŽLJIVE ZA PRODAJO 4.141.622 4.141.622 Slovenska znanstvena fundacija, Ljubljana 0 0RRA Mura d.o.o., Murska Sobota 0 0

54

Industrija usnja d.d., Vrhnika 134.055 134.055Smreka d.o.o., Gornji Grad 10.432 10.432Novoteks Tkanina d.d., Novo mesto 0 0SID banka d.d., Ljubljana 1.190.980 1.190.980Ljubljanska borza d.d., Ljubljana 77.901 77.901KDD Centralna klirinško depotna družba d.d, Ljubljana 46.636 46.636Pozavarovalnica Triglav Re d.d., Ljubljana 212.312 212.312Pozavarovalnica Sava d.d., Ljubljana 7.256 7.256Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana 173.220 173.220S.W.I.F.T. S.c. La Hulpe 24.474 24.474KB 1909, Gorizia 663.649 663.649MasterCard INTL INC,NY,ZDA 777.023 777.023Euroaxis Bank,Moscow, Ruska Federacija 823.684 823.684 VSE NALOŽBE SKUPAJ 302.494.286 330.977.635

17.2. Viri in zneski denarnih tokov Struktura virov sredstev izdajatelja ter denarni tokovi so podrobno predstavljeni v Letnih poročilih za leto 2006, 2005 in 2004 (http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=10066).

17.3. Zahteve po zadolževanju in struktura financiranja Kapitalske naložbe v banke in finančne institucije so odbitna postavka od kapitala in so tako direktno financirane z lastnimi sredstvi.

55

18. RAZISKAVE IN RAZVOJ

Raziskave trga V NLB Skupini preko lastnih in kupljenih raziskav spremljamo pogoje, razmere in odzive na finančnih trgih, ki lahko vplivajo na uspešnost poslovanja. Bolj ali manj redno spremljamo ugled, pozicijo, konkurenco, ugotavljamo tržne potenciale in potrebe strank, raziskujemo področje storitev, sodobnih tržnih poti, merimo zadovoljstvo strank z vsemi pomembnejšimi dejavniki in raziskujemo nove priložnosti. Po podatkih različnih raziskav ima NLB že desetletje status najbolj poznane in ugledne banke v Sloveniji. Po raziskavi ugleda, kakovosti storitev in tržnega položaja slovenskih bank, podjetja RM PLUS iz leta 2005, ja bila NLB prepoznavna že skorajda celotnemu anketiranemu prebivalstvu in poslovnim subjektom v Sloveniji. Za več kot tretjino anketiranih je NLB tudi najboljša banka. Zaradi naraščajočega zadovoljstva naših strank v zadnjih dveh letih predvidevamo, da bomo to pozicijo letos ohranili ali še izboljšali. Zadovoljstvo strank bank NLB Skupine v Sloveniji spremljamo v sodelovanju z mednarodnim podjetjem GfK Gral-Iteo že od leta 1999. Pri prebivalstvu je bila zadnja raziskava izvedena konec leta 2006, pri podjetjih pa konec leta 2005 in bo ponovno izvedena konec leta 2007. V zadnjem merjenju zadovoljstva strank pri prebivalstvu je sodelovalo 5.010 strank, pri podjetjih pa 684. Iz obeh raziskav lahko sklepamo, da je večina anketiranih strank NLB Skupine zadovoljna in zelo zadovoljna. Skupni indeks zadovoljstva prebivalstva je 81 (100 predstavlja najvišje zadovoljstvo) in je enak indeksu zadovoljstva podjetij. Stranke so najbolj zadovoljne s poslovnostjo, osebnim pristopom, pomočjo strankam, strokovnostjo in natančnostjo. Rast zadovoljstva strank pri večini elementov, v primerjavi s predhodnima merjenjema, potrjuje uspešnost izvajanja sprejetih ukrepov in približevanja NLB Skupine potrebam strank na različnih področjih. Konec leta 2006 smo v NLB ponovili tudi raziskave za področje sodobnih tržnih poti in zabeležili porast zadovoljstva. V letu 2007 pa smo uvedli še celovito redno mesečno spremljanje konkurence, izvedli raziskavi na področju plačilnih kartic in bančnih avtomatov, v pripravi pa je tudi raziskava za nadgradnjo osebne obravnave zahtevnejših strank. Dejanski potek trženja storitev v poslovalnicah pa so v letu 2006/2007 ponovno preverjale skrite stranke.

56

19. INFORMACIJE O TRENDIH

19.1. Najpomembnejši trendi NLB je v letu 2006 dosegla dobiček pred davki v višini 24,1 mrd SIT, kar je za 8,8 mrd SIT več kot leta 2005 in je 14% nad planom. Dogajanje v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 lahko ocenimo kot zelo uspešno:

- čisti obrestni prihodki 5% višji (ob rasti obrestonosne aktive za 17,3% se je marža znižala za 0,26 o.t., in sicer z 2,48% konec 2005 na 2,22 % letos),

- čisti neobrestni prihodki 44% višji, predvsem zaradi višjih opravnin, višjih dividend in višjih prihodkov iz trgovanja z vrednostnimi papirji,

- obseg stroškov višji za 3% zaradi višjih stroškov dela za 8% (usklajevanje v skladu z zakonodajo in kolektivno pogodbo), in nižjih ostalih stroškov za 2%,

- rezervacije in oslabitve so višje za 4,2 mrd SIT oz. 17,5 mio EUR oz. za 53%. Donos na kapital pred davki je 15,9%, ekonomičnost pa 59,6%. Kapitalska ustreznost konec leta 2006 je znašala 11,5%. Do konca decembra 2006 je banka zabeležila 12% višjo bilančno vsoto glede na december 2005. Med naložbami banka izkazuje največje povečanje pri kreditiranju podjetij (22%) in gospodinjstev (20%), torej v tistem segmentu poslovanja, ki je pomemben za realizacijo strategije rasti. Viri so se povečali v glavnem zaradi rasti depozitov bank (70%) in najemanja kratkoročnih virov pri tujih bankah (8%). Rast nebančnih depozitov je znašala 7%, kar je več kot v letu 2005, ko je znašala 3,9%.

19.2. Trendi, nejasnosti, zahteve, obveznosti in dogodki, ki lahko pomembno vplivajo na izdajateljevo poslovanje Banka kot del evrosistema posluje v stabilnem okolju z jasno znanimi obveznostmi in brez nejasnosti glede sprememb predpisov in zahtev, ki bi pomembneje vplivale na njeno poslovanje. Ključni dejavniki, ki bodo vplivali na rezultate poslovanja v letu 2007: Pozitivni:

- visoke rasti obsega poslovanja na skoraj vseh segmentih, - obrestna marža na ravni leta 2006, - prenehanje poslovanja z blagajniškimi zapisi BS, - ugodna gibanja borznih tečajev, - uspešno poslovanje večine odvisnih družb in prejete dividende.

Negativni:

- pokritost posojil z vlogami se zmanjšuje, - posledično večji obseg zadolževanja na medbančnem trgu po višjih obrestnih merah, - zaradi uvedbe evra upočasnitev rasti opravnin od plačilnega prometa, - izguba prihodkov iz menjalniškega poslovanja.

Gibanje obrestnih mer Do konca leta 2007 se pričakuje nadaljnja rast tržnih obrestnih mer. V naslednjih mesecih naj bi ECB še dvakrat povečala obrestne mere (predvidoma septembra in decembra 2007). Tem spremembam se bodo prilagajale tudi obrestne mere za aktivne in pasivne storitve v NLB. V naslednjem letu naj bi se po mnenju izdajatelja dinamika gibanja tržnih obrestnih mer umirila.

57

Konkurenca Kot posledico vstopa Slovenije v EU lahko pričakujemo še večjo konkurenco med gospodarskimi subjekti na področju bančništva, oziroma celotne finančne dejavnosti. Koncentracija slovenskega bančnega sektorja je v tem trenutku zelo velika. Tržni delež glede na bilančno vsoto prvih treh bank (NLB, Nove kreditne banke Maribor in Abanke Vipa) konec leta 2006 je bil 50,1%. Vstop tujih bank na slovenski bančni trg lahko pričakujemo preko prevzemov obstoječih bank, preko ustanovitve odvisnih bank ali preko podružnic. Zaradi velike koncentracije bančnega sektorja lahko pričakujemo, da bodo tuje banke skušale prodreti na slovenski trg preko ugodnejših obrestnih mer za posojila ter ugodnejših cen in privlačnejših pogojev za druge finančne storitve. Spremembe lastniške strukture V postopku privatizacije NLB leta 2002 so KBC, EBRD in RS (skupaj s KAD in SOD) sklenili dogovore oziroma sporazume, ki urejajo medsebojna razmerja in odnos med delničarji. Skladno z določili sporazumov so 1. 1. 2006 prenehale veljati omejitve, na podlagi katerih KBC in EBRD do 31. 12. 2005 nista smeli odtujiti, prodati ali obremeniti pridobljenih delnic NLB. Potencialne spremembe v delničarski strukturi kot posledica morebitne prodaje deležev KBC in EBRD lahko vplivajo na poslovanje in naložbeno politiko NLB, ter na načrtovane aktivnosti na slovenskem trgu in trgih jugovzhodne Evrope. Regulatorji in regulativa Banka Slovenije kot regulator bančnega trga v Sloveniji je zavezana k spoštovanju in uveljavljanju evropske zakonodaje in direktiv ECB na tem področju. Od BS se pričakuje, da bo zagotovila, da slovenske banke spoštujejo tako obstoječe kot eventualne nove mednarodne predpise in zahteve po poročanju. Še posebej se od bank pričakuje, da bodo delovale skladno z zahtevami sporazuma Basel II. Prevzem evra S 1. 1. 2007 je evro zamenjal slovenski tolar. Vse tolarske vrednosti so bile preračunane v evre po tečaju zamenjave (239,64 SIT za 1 EUR). Slovenija je bila tako prva med novinkami in 13. država članica EU, ki je uvedla evro kot zakonito plačilno sredstvo. Banke so z uvedbo nove valute morale zagotoviti nemoten prehod z vidika poslovnih procesov in tehnološke podpore. Proces prilagajanja zahteva aktivno spremljanje in nadzor tudi v letu 2007. Prav tako bodo morale banke zaradi uvedbe evra nadomestiti izpad prihodkov iz naslova nekaterih storitev (plačilni promet in menjalniški posli) ter zagotoviti stabilizacijo obrestne marže in s tem obrestnih prihodkov. Politična nestabilnost držav Južne in Vzhodne Evrope Hkrati s širitvijo Skupine NLB na trge Južne in Vzhodne Evrope se povečuje tudi odvisnost Skupine NLB od teh držav oziroma njihovih gospodarstev. V zadnjih letih so te države sicer beležile visoko rast gospodarske aktivnosti in zniževanje inflacije, kljub temu pa je še naprej prisotno precejšnje politično in ekonomsko tveganje, zlasti zaradi visoke stopnje brezposelnosti. Brezposelnost je kljub trendu upadanja še vedno pereč problem. Strategija Skupine NLB V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo NLB Skupina zasledovala cilj izboljšanja treh glavnih pokazateljev uspešnosti poslovanja: rast, dobičkonosnost in stroškovna učinkovitost. NLB Skupina še naprej ostaja predvsem bančna skupina, s prevladujočim vplivom NLB na rezultate poslovanja skupine kot celote. Visoka rast je načrtovana predvsem na območju JV Evrope ter v dejavnostih lizinga in faktoringa. Srednjeročne strateške usmeritve NLB Skupine, ki temeljijo na njeni viziji in poslanstvu, so: 1. Nadaljnja širitev na ciljnih trgih:

- rast NLB Skupine predvsem z organsko rastjo,

58

- selektiven pristop k prevzemom. 2. Konsolidacija NLB Skupine:

- združevanje odvisnih družb na nekaterih ciljnih trgih, - nadaljevanje povečevanja lastniških deležev v odvisnih družbah.

3. Razvoj korporativnega upravljanja: - uveljaviti enotno politiko poslovanja in upravljanja v NLB Skupini, - uveljaviti koncept »business line«.

4. Razvoj poslovanja odvisnih družb: - nadaljnja rast obsega poslovanja odvisnih družb, - izboljševanje dobičkonosnosti in stroškovne učinkovitosti odvisnih družb, - prenos znanja in »best practice« v NLB Skupini.

Naložbe v IT Banka bo še naprej iskala vire sinergij in metode za izboljšanje poslovnih procesov. Poleg tega zahteve regulatorjev in nadzornih institucij ter poslovne potrebe postavljajo čedalje večje zahteve po izboljšanju in nadgradnji informacijskih sistemov, zagotavljanju visoke razpoložljivosti in visokega nivoja varnosti. Za izpolnitev teh zahtev bo NLB še naprej investirala v IT, zlasti na področju razvoja ključnih aplikacij in implementiranja ključnih projektov, ki izhajajo iz zahtev hitrejšega odziva na potrebe trga ter regulatorjev, hkrati pa bo banka poskrbela za tehnološko in poslovno konsolidacijo IT arhitekture, ki bo omogočila dolgoročno obvladovanje stroškov delovanja banke. Slika: IT investicije od leta 2003 do 2007 (v mio EUR)

IT investicije 2003 - 2007

32,0

23,9

37,4

27,028,4 29,6

37,7

28,6

0 5

10 15 20 25 30 35 40 45

2003 2004 2005 2006 2007

Leto

realizacijaplan

59

20. NAPOVEDI ALI OCENE DOBIČKA

Izdajatelj v prospekt ni vključil napovedi ali ocene dobička, ker ni nikjer javno objavil finančnih podatkov, komentarjev ali ocen oziroma napovedi, ki se nanašajo na prihodnja časovna obdobja.

60

21. PODATKI O ORGANIH UPRAVLJANJA IZDAJATELJA

21.1. Organi upravljanja V skladu z določili zakona o bančništvu je izdajatelj - banka organiziran kot delniška družba. Notranjo organizacijo in upravljanje izdajatelja ureja statut družbe. Organi upravljanja izdajatelja so: skupščina banke, nadzorni svet in uprava.

21.1.1. Uprava

Uprava banke predstavlja banko in vodi njeno poslovanje. Uprava banke ima lahko skladno s statutom od 3 do 6 članov (predsednika uprave in 5 članov), ki jih imenuje in razrešuje nadzorni svet. Predsednik in člani uprave so imenovani za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in člani uprave so lahko predčasno odpoklicani v skladu z zakonom in statutom banke. Člani uprave banke do vključno 15. julija 2007 so bili:

Ime in priimek Funkcija Pomembne funkcije izven NLB Marjan Kramar predsednik uprave Predsednik nadzornega sveta:

- LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt,

- ZBS Združenje bank Slovenije, - ETI d.d., Izlake

Andrej Hazabent član uprave Predsednik nadzornega sveta:

- NLB Koroška banka, - NLB Skladi, - NLB Factoring Ostrava, - NLB Factor Bratislava, - NLB West East Bank, Sofia,

Predsednik upravnega odbora: - NLB Continental banka, Novi Sad

Član nadzornega sveta: - Adria Bank, Vienna - Skupna pokojninska družba,

Član upravnega odbora: - NLB Montenegrobanka, Podgorica

Matej Narat član uprave Predsednik nadzornega sveta: - NLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje, - NLB Banka Domžale d.d., Domžale.

Predsednik skupščine: - NLB Propria d.o.o., Ljubljana,

Predsednik upravnega odbora: - NLB Montenegrobanka a.d., Podgorica, - NLB Tutunska banka a.d., Skopje,

Predsednik nadzornega odbora: - NLB Tuzlanska banka d.d., Tuzla

Član nadzornega sveta: - Banka Celje, d.d. Celje - Adria Bank AG, Wien

Borut Stanič član uprave Predsednik nadzornega sveta:

61

- Bankart d.o.o., Ljubljana, Predsednik upravnega odbora:

- NLB InterFinanz AG, Zürich, Predsednik nadzornega odbora:

- NLB Razvojna banka Banja Luka, Banja Luka,

- Kasabanka sh. a. Priština Član nadzornega sveta:

- Banka Celje d.d., Celje, Član upravnega odbora:

- NLB LHB Banka a.d., Beograd Navedenim članom uprave, razen predsedniku uprave, se je mandat iztekel dne 15. julija 2007. Predsedniku uprave poteče mandat vključno z dnem 31. januarja 2009. Nadzorni svet je v upravo izdajatelja, ki je nastopila mandat dne 16. julija 2007, za člana uprave ponovno imenoval Mateja Narata, za preostale člane uprave pa Mirana Vičiča, Alojza Jamnika in Clauda Deroosea. Navedeni člani uprave so imenovani za obdobje petih let (njihov mandat poteče vključno z dnem 15. julija 2012). Člani uprave od vključno 16. julija 2007 so:

Ime in priimek Funkcija Pomembne funkcije izven NLB Marjan Kramar predsednik uprave Predsednik nadzornega sveta:

- LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt,

- ZBS Združenje bank Slovenije, - ETI d.d., Izlake

Matej Narat član uprave Predsednik nadzornega sveta:

- NLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje, - NLB Banka Domžale d.d., Domžale.

Predsednik skupščine: - NLB Propria d.o.o., Ljubljana,

Predsednik upravnega odbora: - NLB Montenegrobanka a.d., Podgorica, - NLB Tutunska banka a.d., Skopje,

Predsednik nadzornega odbora: - NLB Tuzlanska banka d.d., Tuzla

Član nadzornega sveta: - Banka Celje, d.d. Celje - Adria Bank AG, Wien

Alojz Jamnik član uprave Predsednik nadzornega sveta: - Banka Celje, d.d. Celje - NLB Leasing d.o.o., Ljubljana - Mladinska knjiga Založba d.d.,

Ljubljana Član nadzornega sveta:

- NLB Tutunska banka a.d., Skopje, - Kasabanka sh.a. Priština - LHB Internationale Handelsbank AG,

Frankfurt am Main,

Miran Vičič član uprave -

Claude Deroose član uprave -

62

21.1.2. Nadzorni svet

Nadzorni svet šteje 11 članov, ki jih imenuje in razrešuje skupščina izmed oseb, ki jih predlagajo delničarji ali nadzorni svet. Člani nadzornega sveta banke so:

Ime in priimek Funkcija v NS NLB Pomembnejše funkcije izven NS NLB Žiga Lavrič8 predsednik nadzornega

sveta Državni sekretar:

- Ministrstvo za finance

Peter Ješovnik namestnik predsednika nadzornega sveta

v.d. direktor: - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje

investicije

Katja Božič9 članica nadzornega sveta Generalna direktorica: - Direktorata za finančni sistem

Riet Docx članica nadzornega sveta Direktorica: - Central Europe Banking Coordination,

KBC Central Europe Directorate Članica nadzornega sveta:

- Kredyt Bank Poljska, - K&H Madžarska, - CSOB Češka

François Louise Florquin član nadzornega sveta Član izvršnega odbora KBC Group, glavni izvršni direktor KBC Belgium, izvršni direktor KBC Bank, KBC Insurance Predsednik uprave:

- CBC Banque Sa, - Centea, - Fidea Ins. Co. Belgija

Član upravnega odbora: - KBL Kreditbank Luksemburg - KBC Asset Management

Anne Fossemalle članica nadzornega sveta Višja bankirka:

- EBRD Bank Velika Britanija Članica nadzornega sveta:

- CSOB Češka - FUIB Ukrajina, - BRD Romunija, - Ukraine Fund Ukrajina

Jan Vanhevel član nadzornega sveta Član izvršnega odbora KBC Group, glavni izvršni

direktor Central and Eastern Europe Izvršni direktor KBC Bank, KBC Insurance Član upravnega odbora:

- K&H Madžarska Predsednik nadzornega sveta:

- Warta TUiR Poljska - Warta TUnZ Poljska - CSOB Poist'ovna Češka - CSOB Poist'ovna Slovaška

Član nadzornega sveta: - Kredyt Bank Polsjka - CSOB Bank Češka

63

8 Predsednik nadzornega sveta Žiga Lavrič je podal odstopno izjavo dne 26. junija 2007. 9 Članica nadzornega sveta Katja Božič je podala odstopno izjavo dne 7. marca 2007.

Zvonko Ivanušič10 član nadzornega sveta Namestnik predsednika uprave: - Pozavarovalnica Sava Predsednik nadzornega sveta:

- Zavarovalnica Maribor, - Zavarovalnica Tilia,

Član nadzornega sveta: - Dars

Igor Marinšek član nadzornega sveta Direktor pravno kadrovskega področja:

- Mobitel d.d. Predsednik nadzornega sveta: - Dravske elektrarne Maribor d.o.o.,

Maribor

Tomaž Rotar11 član nadzornega sveta Član nadzornega sveta: - Pozavarovalnica Sava d.d., Ljubljana

John Hollows član nadzornega sveta Višji direktor:

- KBC Bank NV Član upravnega odbora:

- K&H Madžarska Član nadzornega sveta

- CSOB Bank Češka - Kredyt Bank Polsjka - Asset Management CSOB Češka - Asset Management CSOB Slovaška - Pension Funds CSOB Češka - Pension Funds CSOB Slovaška

Nadzorni svet je bil imenovan dne 29. junija 2005 za obdobje do zaključka letne skupščine banke, ki odloča o letnem poročilu za četrto poslovno leto od njihove izvolitve. Predsednik nadzornega sveta je Žiga Lavrič. V nadzorni svet so bili po odstopu 4 članov12, dne 28. 6. 2006 na skupščini imenovani štirje novi člani nadzornega sveta: Katja Božič, John Arthur Hollows, Tomaž Rotar in Jan Vanhevel, in sicer do poteka mandata članov nadzornega sveta, imenovanih na redni skupščini NLB d.d. dne 29. junija 2005. Izdajatelj izjavlja, da mu ni znano, da bi bili člani uprave ali nadzornega sveta v zadnjih petih letih obsojeni zaradi goljufij ali uradno javno obtoženi, ali pod sankcijami državnih organov, ali da bi jim bilo v zadnjih petih letih sodno prepovedano članstvo v upravnih, poslovodnih ali nadzornih organih katerekoli družbe. Izdajatelju tudi ni znano, da bi bili člani uprave ali nadzornega sveta povezani s stečaji, stečajnimi postopki ali likvidacijami gospodarskih družb v zadnjih petih letih.

21.2. Navzkrižje interesov uprave in nadzornega sveta Izdajatelj v zadnjem letu s člani uprave in nadzornega sveta, ali z osebami, povezanimi s člani uprave in nadzornega sveta, ni sklenil poslov, ki presegajo okvir rednega poslovanja izdajatelja. Člana nadzornega sveta Zvonko Ivanušič in Tomaž Rotar sta v navzkrižju interesov, kadar poteka razprava in glasovanje s področja zavarovalništva. Oba navedena člana nadzornega sveta sta zaposlena v zavarovalnicah, Tomaž Rotar v Zavarovalnici Triglav d.d., Ljubljana, Zvonko Ivanušič v Pozavarovalnici Sava d.d. Pri točkah s področja zavarovalništva se vzdržita glasovanja.

64

10 Član nadzornega sveta Zvonko Ivanušič je podal odstopno izjavo dne 21. junija 2007. 11 Član nadzornega sveta Tomaž Rotar je podal odstopno izjavo dne 30. junija 2007. 12 Članica nadzornega sveta Andrijana Starina Kosem je odstopila dne 12. januarja 2006, odstopno izjavo z veljavnostjo datuma sklica skupščine, to je z dnem 28. junij 2006, pa so dali: André Bergen, Christian Defrancq in Marko Rus.

22. PLAČILA IN DAJATVE

22.1. Plačila izdajatelja članom uprave in nadzornega sveta Tabela: Izplačila v bruto zneskih članom uprave in nadzornega sveta v letu 2006 v tisoč SITČlani uprave Plače in druge kratkoročne ugodnosti: bruto plače, bruto regres in drugi prejemki ter bonitete 193.356Dolgoročne ugodnosti: po prenehanju zaposlitve in drugo 15.388Nagrade 279.376Skupaj 488.120 v tisoč SITČlani nadzornega sveta sejnine 3.819povračilo stroškov 1.378Skupaj 5.197 Tabela: Izplačila v bruto zneskih posameznim članom uprave v letu 2006

v tisoč SIT Marjan

Kramar Andrej

Hazabent Matej Narat

Borut Stanič

Pierre Van Keirsbilck

Erik Luts

Plače in druge kratkoročne ugodnosti: bruto plače, regres in drugi prejemki ter bonitete

42.673 36.892 34.060 34.561 27.709 17.462

Dolgoročne ugodnosti: po prenehanju zaposlitve in drugo

2.943 2.917 2.932 2.933 2.251 1.411

Nagrade 27.639 52.193 48.144 49.044 52.638 49.718 Skupaj 73.255 92.002 85.136 86.538 82.598 68.591

Tabela: Izplačila v bruto zneskih posameznim članom nadzornega sveta v letu 2006 v SIT Sejnine Povračilo stroškov SkupajŽiga Lavrič 548.387,10 - 548.387,10Albert Ghislain Bergen Andre 167.741,94 - 167.741,94Christian Defrancq - - -Rita Paula Clementina Docx 587.096,79 740.072,02 1.327.168,81Frans Florquin 167.741,94 - 167.741,94Zvonko Ivanušič 419.354,85 - 419.354,85Peter Ješovnik 419.354,85 - 419.354,85Igor Marinšek 419.354,85 - 419.354,85Marko Rus 167.741,94 - 167.741,94Andrijana Starina Kosem - - -Tomaž Rotar 251.612,91 - 251.612,91John Arthur Hollows 167.741,94 280.926,21 448.668,15Jean O.C. Vanhevel 251.612,91 356.988,41 608.601,32Katja Božič 251.612,91 - 251.612,91Anne Fossemalle - - -Skupaj 3.819.354,93 1.377.986,64 5.197.341,57

65

22.2. Plačila odvisnih družb izdajatelja članom uprave Tabela: Nadomestila, ki so jih v bruto zneskih v letu 2006 izplačale odvisne družbe NLB: v tisoč SITČlani uprave sejnine 8.121nagrade 2.597Skupaj 10.718 Tabela: Nadomestila, ki so jih v bruto zneskih v letu 2006 izplačale odvisne družbe NLB posameznim članom uprave izdajatelja

v tisoč SIT Marjan

Kramar Andrej

Hazabent Matej Narat

Borut Stanič

Pierre Van Keirsbilck

Erik Luts

Sejnine in nagrade 1.246 3.233 3.982 1.721 536 -

22.3. Zneski za pokojninske dajatve Zneski za pokojninske in podobne dajatve so vključeni v točki 22.1.

66

23. ORGANIZACIJSKA PRAKSA

23.1. Začetek in potek mandata članov uprave in nadzornega sveta Uprava Izdajatelj ima na dan izdaje tega prospekta pet članov uprave, ki so bili imenovani in jim mandat poteče, kot sledi: − Marjan Kramar, predsednik uprave, imenovan v upravo dne 1. 2. 2004, z mandatom vključno do

31. 1. 2009, funkcijo je nastopil prvič. − Matej Narat, član uprave, odgovoren za področje Centra ustvarjanja vrednosti 1, imenovan v

upravo dne 16. 7. 2007, z mandatom vključno do 15. 7. 2012, funkcijo člana uprave opravlja drugič zapored.

− Alojz Jamnik, član uprave, odgovoren za področje Centra ustvarjanja vrednosti 3, imenovan v upravo dne 16. 7. 2007, z mandatom vključno do 15. 7. 2012. Alojz Jamnik je funkcijo člana uprave izdajatelja opravljal že v letih od 1997 do 2002.

− Miran Vičič, član uprave, odgovoren za področje Centra ustvarjanja vrednosti 2, imenovan v upravo dne 16. 7. 2007, z mandatom vključno do 15. 7. 2012. Miran Vičič je pred nastopom funkcije člana uprave izdajatelja opravljal funkcijo predsednika uprave odvisne družbe izdajatelja NLB Vita d.d.

− Claude Deroose, član uprave, odgovoren za področje Upravljalski center (Upravljalski center za finančno upravljanje, Upravljalski center za upravljanje s tveganji in problematičnimi naložbami), Center ustvarjanja vrednosti 4 in zaledni center, imenovan v upravo dne 16. 7. 2007, z mandatom vključno do 15. 7. 2012, funkcijo člana uprave je nastopil prvič.

Podatki o vodstvenih izkušnjah članov uprave Marjan Kramar, predsednik uprave Izobrazba − univerzitetni diplomirani ekonomist Delovne in vodstvene izkušnje 2004 – predsednik uprave / Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 1998 – 2004 predsednik uprave / Slovenska izvozna družba d.d., Ljubljana 1994 – 1998 član uprave / Slovenska izvozna družba d.d., Ljubljana 1991 – 1994 šef kabineta predsednika Vlade RS 1989 – 1991 svetovalec člana predsedstva SFRJ iz SRS 1988 – 1989 član poslovodnega kolegijskega organa, zadolžen za področje ekonomike in

informatike / gradbeno podjetje SGD Beton 1983 – 1988 direktor sektorja plana, analiz in poslovnega svetovanja / Ljubljanska banka

Trbovlje 1982 – 1983 pripravnik / Helios Domžale Matej Narat, član uprave, odgovoren za področje Centra ustvarjanja vrednosti 1 Izobrazba − magister ekonomije Delovne in vodstvene izkušnje 2002 – Član uprave v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana

671999 – 2002 Izvršni direktor, SKB banka d.d. Ljubljana

1998 – 1999 Direktor, Studio Marketing J. Walter Thompson Ljubljana 1995 – 1998 Vodja Zakladništva, Factor Banka d.d. Ljubljana 1992 – 1995 stažist-asistent Ekonomska Fakulteta v Ljubljani (katedra za Denarništvo in finance) 1991 – 1992 pripravnik, Rod d.o.o. Radomlje Alojz Jamnik, član uprave, odgovoren za področje Centra ustvarjanja vrednosti 3 Izobrazba − univerzitetni diplomirani ekonomist Delovne in vodstvene izkušnje 1997 – Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 2006 – član uprave Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana 2004 – 2006 direktor Področja poslovanja z velikimi podjetji Osrednje Slovenije 2002 – 2004 direktor Centra za upravljanje s tveganji in problematičnimi

naložbami 1997 – 2002 član uprave 1993 – 1997 Agencija RS za sanacijo bank in hranilnic 1995 – 1997 direktor 1993 – 1995 namestnik direktorja 1992 – 1993 Abanka d.d., Ljubljana, izvršni direktor, poslovanje s podjetji 1982 – 1992 Ljubljanska banka d.d., Ljubljana / Gospodarska banka Ljubljana

namestnik direktorja, sektor za poslovanje z gospodarskimi družbami

vodja oddelka vodja odseka Miran Vičič, član uprave, odgovore za področje Centra ustvarjanja vrednosti 2 Izobrazba − univerzitetni diplomirani ekonomist Delovne in vodstvene izkušnje 2006 – član uprave v Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana 2003 – 2006 predsednik uprave, NLB Vita d.d., življenjska zavarovalnica 2001 – 2003 član uprave, Skupna Pokojninska družba d.d., Ljubljana 1996 – 2000 direktor Sektorja investicijskega bančništva, NLB d.d., Ljubljana 1992 – 1996 svetovalec vlade, Republika Slovenija - ministrstvo za finance 1990 – 1992 strokovni sodelavec / vodja oddelka, Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 1988 – 1990 pripravnik / svetovalec, Lama Dekani Claude Deroose, član uprave, odgovoren za področje Upravljalski center (Upravljalski center za finančno upravljanje, Upravljalski center za upravljanje s tveganji in problematičnimi naložbami), Center ustvarjanja vrednosti 4 in zaledni center Izobrazba − univerzitetni diplomirani ekonomist − komercialni inženir Delovne in vodstvene izkušnje 2005 – generalni direktor Merchant Banking, Corporate office Brabant Brussels Limburg 2004 – 1997 generalni direktor Corporate Office Antwerp

68

1997 – 1992 generalni direktor KBC Netherlands Nadzorni svet Nadzorni svet je bil imenovan dne 29. junija 2005 za obdobje do zaključka letne skupščine banke, ki odloča o letnem poročilu za četrto poslovno leto od njihove izvolitve, to je do skupščine, ki bo v letu 2009 odločala o letnem poročilu za poslovno leto 2008. V nadzorni svet so bili po odstopu štirih članov, ki so podali odstopne izjave do zasedanja skupščine leta 2006, na skupščini dne 28. 6. 2006 imenovani štirje novi člani nadzornega sveta: Katja Božič, John Arthur Hollows, Tomaž Rotar in Jan Vanhevel, in sicer do poteka mandata članov nadzornega sveta, imenovanih na redni skupščini NLB d.d. dne 29. junija 2005. Podatki o izkušnjah članov nadzornega sveta Žiga Lavrič, predsednik nadzornega sveta, po poklicu magister ekonomije in diplomirani pravnik, do sedaj opravljal funkcijo državnega sekretarja. Dosedanje zaposlitve: 2005 – državni sekretar, Ministrstvo za finance, generalni direktor za finančni sistem 2000 – 2005 predstavnik ministrstva za finance, I Sekretar, stalno predstavništvo RS pri

EU, Bruselj, 1998 – 2000 Svetovalec Vlade RS, sektor za finančni sistem, mednarodni sektor, kabinet

ministra za finance (do 1.9.1999 delovno mesto financirano s sredstvi EU preko podjetja Deloitte&Touche), Ministrstvo za finance

1994 –1998 Ekonomski ataše, delegacija Komisije ES v RS 1993 –1994 Banka Creditanstalt v Ljubljani, oddelek za mednarodno poslovanje, kreditni

oddelek Peter Ješovnik, namestnik predsednika nadzornega sveta, po poklicu magister mednarodne ekonomije in diplomirani politolog mednarodnih odnosov, do sedaj opravljal funkcijo v.d. direktorja. Dosedanje zaposlitve: 2007 – v.d. direktor, Javna agencija RS za podjetništvo in investicije 2005 – 2007 namestnik direktorja, Služba vlade RS za evropske zadeve 2001 – 2005 Vodja Oddelka za evropske zadeve na Gospodarski zbornici Slovenije 1997 – 2001 Asistent stažist na Fakulteti za management, Univerza na Primorskem 1996 – 1997 mladi raziskovalec, Slovenska znanstvena fundacija Katja Božič, članica nadzornega sveta, po poklicu magistrica znanosti s področja poslovodenja in organizacije MScBa, smer za poslovodenje bank, do sedaj opravljala funkcijo direktorice Direktorata za finančni sistem. Dosedanje zaposlitve: 2005 – Ministrstvo za finance

v.d. generalne direktorice Direktorata za finančni sistem vodja Sektorja za finančni sistem vodja Sektorja za bančništvo, zavarovalništvo in plačilni promet

2002 – 2005 svetovalka vodje divizije, Banka Austria Creditanstalt Ljubljana 2001 – 2002 vodja oddelka za osebno bančništvo, Banka Austria Creditanstalt

Ljubljana 2000 – 2001 analitik svetovalec, Poteza BPD /Poteza Skupina Ljubljana 1997 – 2000 analitik v oddelku Finanačni trgi, Banka Slovenije Zvonko Ivanušič, član nadzornega sveta, po poklicu univerzitetni diplomirani ekonomist, do sedaj opravljal funkcijo predsednika uprave. Dosedanje zaposlitve: 2004 – namestnik predsednika uprave, Pozavarovalnica Sava 2002 – 2004 svetovalec uprave , Pozavarovalnica Sava 2000 – 2000 Minister, Ministrstvo za finance 1997– 2000 in 2001– 2002 Predsednik uprave, Slovenica, zavarovalna hiša 1994 – 1997 predsednik uprave , Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov 1993 – 1994 generalni direktor-krizno vodenje, Belt-Livar Čmomelj

69

1990 – 1993 delegat Zbora občin, Skupščina Republike Slovenije 1987 – 1990 predavatelj ekonomskih predmetov in organizacijski vodja, Srednja šola Edvarda Kardelja Črnomelj 1985 – 1987 vodja oddelka plana in analiz ter podpredsednik Komiteja za družbeni razvoj, Občina Črnomelj 1993 – 1985 delo na vodenju devizne pozicije banke, medbančnih depozitih in

vrednostnih papirjih, Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto

Igor Marinšek, član nadzornega sveta, po poklicu univerzitetni diplomirani pravnik, do sedaj opravljal funkcijo direktorja pravno kadrovskega področja. Dosedanje zaposlitve: 2006 – direktor pravno kadrovskega področja, Mobitel d.d. 2003 – 2006 direktor poslovne enote Adriatic d.d., Koper, v Mariboru 1997 – 2003 svetovalec za pravne zadeve, Adriatic d.d., v Mariboru 1996 – 1997 strokovni sodelavec na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici Tomaž Rotar, član nadzornega sveta, po poklicu univerzitetni diplomirani ekonomist, do sedaj opravljal funkcijo pomočnika predsednika uprave za področje financ. Dosedanje zaposlitve: 2006 – pomočnik predsednika uprave za področje financ, Zavarovalnica Triglav d.d. 2004 – 2006 direktor divizije za operacije na Klirinško depotni družbi v Ljubljani 1989 – 2004 vodje borznega sestanka Ljubljanska borza vrednostnih papirjev d.d., Ljubljana 1988 – 1989 pripravni / vodja nabave, Elma, Črnuče John Hollows, član nadzornega sveta, po poklicu magister prava in ekonomije, do sedaj opravljal funkcijo direktor področja za bančništvo (ker imajo tudi zavarovalništvo), poslovna enota za srednjo Evropo, Dosedanje zaposlitve: 2006 - Izvršni direktor, Banking, Central Europe Business Unit, KBC Group NV,

Belgium 2003 –2006 izvršni direktor, K&H Bank Ltd., Hungary 1999 – 2003 generalni direktor, Asia Pacific, KBC Bank N.V. 1997– 1999 generalni direktor, Shanghai Branch, KBC Bank N.V. (formerly Kredietbank

N.V.) 1996 Comercial Banking Head, Hong Kong Branch, Kredietbank N.V. 1991 – 1995 glavni poslovodja, Taipei Branch, Barclays Bank PLC

Chairman, European Council of Commerce and Trade 1994 + 1995. 1989 – 1991 vodja Službe/Oddelka za mednarodno trgovino, London, Barclays Bank PLC

deputy chairman, British Exporters Association 1989-91. 1986 – 1989 direktor, Export Finance Department, London, Barclays Bank PLC 1984 – 1986 direktor, Watford Branch, Barclays Bank PLC 1982 – 1984 pomočnik direktorja, Cost Control Unit, General Manager’s Office, Barclays

Bank PLC 1978 – 1982 pripravnik, Barclays Bank PLC

Jan Vanhevel, član nadzornega sveta, po poklicu doktor prava, do sedaj opravljal funkcijo izvršnega direktorja, Banking – Central Europe Business Unit. Dosedanje zaposlitve: 2006 – Član Izvršnega odbora Skupine KBC - Izvršni direktor za srednjo Evropo 1998 – 2006 Glavni direktor, Član Izvršnega odbora KBC Bank 1996 – 1998 Glavni direktor, Član Izvršnega odbora Kredietbank 1994 –1996 Generalni direktor Direktorata za obdelave in avtomatizacijo Glavna pisarna Kredietbank - Bruselj 1990 – 1994 Področni direktor Poslovne pisarne Kredietbank Antwerp 1989 – 1990 Področni direktor področja poslovanja s podjetji

Kredietbank Antwerp Metropool - Regionalna centralna pisarna

70

1986 – 1989 Direktor Glavne podružnice "Torengebouw" in Namestnik regionalnega direktorja, Kredietbank Antwerp Metropool - Regionalna centralna pisarna 1984 – 1986 Direktor Glavne podružnice "Torengebouw", Kredietbank Antwerpen 1981 – 1984 Vodja Kreditnega oddelka, Regionalna centralna pisarna Antwerpen 1979 – 1981 Vodja Kreditnega oddelka, Regionalna centralna pisarna Brabant 1972 – 1979 Vodja Oddelka za reševanje sodnih sporov, Kredietbank Bruselj 1971 Pravni oddelek, Kredietbank Bruselj

Riet Docx, članica nadzornega sveta, po poklicu magistra ekonomije, do sedaj opravljala funkcijo generalne direktorice, Central Europe banking, Co-ordination. Dosedanje zaposlitve: 2005 – Generalna direktorica, Central Europe Banking Co-ordination, KBC Central

Europe Directorate 1994 – 2004 Regionalna vodja na oddelku za poslovanje s fizičnimi osebami v KBC 1987 – 1994 Direktorica v zavarovalnici (življenjsko in premoženjsko zavarovanje),

Omnia NV and Omniver Leven NV 1976 – 1987 Finančna analitičarka, Pomočnica direktorja kreditnega oddelka, Bančnica

na oddelku za pravne osebe (odgovorna za dokumentarno poslovanje), benelux bank (Branch of bankers Trust and Indosuez)

1973 – 1976 Profesorica na (Corporate Finance) University v Antwerpnu Frans Florquin, član nadzornega sveta, po poklicu magister ekonomije, do sedaj opravljal funkcijo izvršnega direktorja, član izvršnega odbora za upravljanje s kadri, bančno-zavarovalniško poslovanje in obveščanje na področju za fizične osebe.Dosedanje zaposlitve: 1998 – izvršni direktor, član izvršnega odbora za upravljanje s kadri, bančno-

zavarovalniško poslovanje in obveščanje na področju za fizične osebe, Retail Private Bancassurance and Communication

1992 – 1998 član uprave in izvršnega odbora, CERA Bank 1984 – 1992 Poslovni sekretar, CERA Bank 1979 – 1984 vodja oddelka za revizijo 1976 – 1979 glavni inšpektor 1972 – 1976 začel kot inšpektor v CERA Anne Fossemalle, članica nadzornega sveta, po poklicu magistra tehnične smeri (gradbeništvo, strojništvo) in magistra ekonomije, do sedaj opravljala funkcijo svetovalke na področju finančnih institucij. Dosedanje zaposlitve: 1993 – EBRD, London bankir – za področje kmetijstva glavni bankir – investicijski projekti, Bolgarija in Madžarska višji bankir - odgovoren za širjenje poslov v Ukrajino in Slovenijo 1989 – 1993 Credit National Bank, Pariz, pomočnica direktorja - koordinator na področju

financ (leasing in davčno področje)

23.2. Pogodbe o storitvah članov uprave in nadzornega sveta Izdajatelj izjavlja, da ne obstaja kakršnakoli pogodba za storitve članov uprave ali članov nadzornega sveta z izdajateljem ali katerokoli njeno odvisno družbo, o neobičajnih dajatvah ob odpovedi delovnega razmerja. Izdajatelj je ustanovil v okviru Nadzornega sveta NLB d.d. Odbor za revizijo, katerega člani so Zvonko Ivanušič in John Hollows. Odbor deluje na podlagi in v skladu s poslovnikom odbora. Izdajatelj je ustanovil v okviru Nadzornega sveta NLB d.d. Odbor za razvoj, katerega člani so Peter Ješovnik, Zvonko Ivanušič in Anne Fossemalle. Odbor deluje na podlagi in v skladu s poslovnikom odbora.

71

Izdajatelj je ustanovil v okviru Nadzornega sveta NLB d.d. Odbor za tveganja, katerega člani so Igor Marinšek, Anne Fossemalle, Peter Ješovnik in Riet Docx. Odbor deluje na podlagi in v skladu s poslovnikom odbora. Izdajatelj je ustanovil v okviru Nadzornega sveta NLB d.d. Odbor za nagrajevanje, katerega člani so Žiga Lavrič, Zvonko Ivanušič, Peter Ješovnik in John Hollows. Odbor deluje na podlagi in v skladu s poslovnikom odbora. Izdajatelj posluje skladno z zakonodajo in režimom upravljanja podjetij, ki velja v Republiki Sloveniji.

72

24. USLUŽBENCI

24.1. Število zaposlenih

Tabela: Število zaposlenih v NLB v obdobju od leta 2004 do leta 2006 31.12.2004 31.12.2005 31.12.2006

Uprava in štabne službe 381 362 364Center ustvarjanja vrednosti 1 (Finančni trgi in zakladništvo) 88 106 110Center ustvarjanja vrednosti 2 (Poslovna mreža in marketing) 1879 1847 1811Center ustvarjanja vrednosti 3 (Poslovanje s podjetji) 160 159 160Center ustvarjanja vrednosti 4 (Poslovna koordinacija in plačilni promet)

768 773 754

Upravljalski center za informacijsko tehnologijo 343 347 344Skupaj 3619 3594 3543

24.2. Lastništvo in možnost ugodnega nakupa delnic Na dan 31. 5. 2007 so bili lastniški deleži članov uprave in nadzornega sveta v kapitalu izdajatelja naslednji: od članov uprave imata Marjan Kramar 100 delnic in Alojz Jamnik 52 delnic, od članov nadzornega sveta ima Zvonko Ivanušič 100 delnic. Člani uprave in nadzornega sveta nimajo podeljenih pravic do pridobitve ali nakupa delnic oziroma deležev.

24.3. Udeležba zaposlenih pri kapitalu izdajatelja Izdajatelj nima sprejetih posebnih oblik ureditev glede udeležbe zaposlenih pri kapitalu ali pri bilančnem dobičku družbe.

73

25. VEČJI DELNIČARJI

25.1. Imetniki izdajateljevih delnic, ki imajo lastniški delež ali glasovalne pravice, ki jih je potrebno prijaviti

Upoštevaje določbo 12. člena veljavnega Zakona o prevzemih o kvalificiranih deležih so imetniki takih deležev v kapitalu izdajatelja Republika Slovenija (35,41%), KBC Bank NV (34,00%), Slovenska odškodninska družba, d.d. (5,05%), Kapitalska družba d.d. (5,01%) ter EBRD (5,00%). Republika Slovenija skupaj s povezanimi osebami, kot jih opredeljuje 12. člen ZTVP-1, presega 50% delež v kapitalu izdajatelja oziroma glasovalnih pravicah.

25.2. Drugačne glasovalne pravice za večje delničarje

Delničarji iz prejšnje točke nimajo drugačne glasovalne pravice od ostalih delničarjev.

25.3. Posredni ali neposredni nadzor ali lastništvo izdajatelja

Izdajatelj je pod neposrednim lastništvom in nadzorom naslednjih delničarjev: Tabela: Seznam največjih 10 delničarjev NLB na dan 30. 6. 2007 Delničar Lastniški deležRepublika Slovenija 35,41%KBC Bank NV 34,00%Slovenska odškodninska družba 5,05%Kapitalska družba 5,01%EBRD 5,00%Poteza Naložbe d.d. 3,42%NFD 1 1,47%Zavarovalnica Triglav 1,40% Triglav steber 1 1,22%Aktiva naložbe 0,88% Delničarji izvajajo svoje pravice v skladu z zakonom.

25.4. Ureditve, katerih delovanje lahko v prihodnosti povzroči spremembo nadzora (obvladovanje) izdajatelja

Iz 75. člena Zakona o prevzemih (Ur. l. RS št. 79/06, v nadaljevanju: ZPre-1) izhaja, da bi delničarji izdajatelja, ki bi napram izdajatelju delovali usklajeno in bi na dan uveljavitve ZPre-1 dosegali ali presegali prevzemni prag v izdajatelju, ne bi pa presegali končnega prevzemnega praga, v primeru, da bi nameravali pridobiti vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnih pravic po ZPre-1, in če bi se s tem povečal njihov delež glasovalnih pravic (razen, če prevzemnega praga ne bi dosegali več), morali dati prevzemno ponudbo po ZPre-1 za vse delnice izdajatelja.

74

26. TRANSAKCIJE POVEZANIH STRANK

Tabela: Transakcije med družbami NLB Skupine

75

ovane

v mio SIT

2006 2005 2004 2006 2005 2004Dani krediti:Stanje 1. januarja 93.194 59.643 43.672 6.243 2.813 2.290Novi krediti 51.854 54.235 33.334 23.975 18.248 11.265Odplačila (41.108) (20.685) (17.362) (24.595) (14.818) (10.742)Stanje 31. decembra 103.940 93.194 59.643 5.623 6.243 2.813

Prihodek iz obresti 4.139 2.536 1.797 199 90 491

Popravki vrednosti (23) (47) (3.392) (27) (7) (126)

Prejeta posojila:Stanje 1. januarja 295 579 1.651 - 153 103Novi krediti - 2.498 282 - - 52Odplačila (97) (2.782) (1.354) - (153) (1)Stanje 31. decembra 197 295 579 - - 153

Odhodek za obresti 13 11 46 - 1 6

Dani depoziti:Stanje 1. januarja 53.177 52.771 42.729 6.283 7.981 8.649Novi depoziti 2.494.492 1.782.699 1.049.222 167.086 118.262 147.068Izplačila (2.470.378) (1.782.293) (1.039.181) (166.477) (119.961) (147.736)Stanje 31. decembra 77.291 53.177 52.771 6.892 6.283 7.981

Prihodek iz obresti 2.011 1.240 1.102 223 155 145

Popravki vrednosti (31) (20) (1.069) - - (64)

Prejeti depoziti:Stanje 1. januarja 26.185 36.068 31.684 3.568 2.661 7.123Novi depoziti 3.939.489 4.828.615 3.633.594 132.980 187.243 231.469Izplačila (3.934.037) (4.838.498) (3.629.210) (134.744) (186.336) (235.931)Stanje 31. decembra 31.637 26.185 36.068 1.805 3.568 2.661

Odhodek za obresti 1.591 675 773 74 139 81

Izdani vrednostni papirji 9.906 8.675 2.050 11.071 5.947 -

Odhodek za obresti 204 269 127 247 153 30

Izdane garancije 16.633 88.811 64.233 - - -

Prihodek iz prejetih opravnin 219 627 548 120 22 42

Odhodek za dane opravnine 50 162 130 7 8 17

Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladdružbe

76

Tabela: Transakcije s člani uprave, nadzornega sveta in zaposlenimi na podlagi individualne pogodbe ter delničarji

v mio SIT

2006 2005 2004 2006 2005 2004 2006 2005 2004Dani krediti:Stanje 1. januarja 512 342 347 93.784 80.569 68.068 3 6 1Novi krediti 511 175 99 141.982 130.420 115.520 1 3 7Odplačila (336) (5) (104) (139.621) (117.205) (103.019) (3) (7) (1)Stanje 31. decembra 687 512 342 96.145 93.784 80.569 0 3 6

Prihodek iz obresti 22 21 19 3.857 3.236 3.564 0 0 0

Popravki vrednosti - - - (2.547) (1.631) (809) - - -

Prejeti krediti:Stanje 1. januarja - - - 50.818 24.536 36.890 - - -Novi krediti - - - 330.599 187.628 8.702 - - -Odplačila - - - (375.887) (161.347) (21.056) - - -Stanje 31. decembra - - - 5.529 50.818 24.536 - - -

Odhodek za obresti - - - 967 373 1.086 - - -

Dani depoziti:Stanje 1. januarja - - - 2.431 535 986 - - -Novi depoziti - - - 2.283.503 1.385.440 519.929 - - -Izplačila - - - (2.278.160) (1.383.544) (520.380) - - -Stanje 31. decembra - - - 7.774 2.431 535 - - -

Prihodek iz obresti - - - 271 128 49 - - -

Popravki vrednosti - - - - - (9)

Prejeti depoziti:Stanje 1. januarja 427 433 469 94.637 70.396 79.863 - 9 10Novi depoziti 1.159 655 1.428 3.453.680 1.394.519 1.650.770 5 3 37Izplačila (567) (661) (1.464) (3.355.416) (1.370.278) (1.660.237) - (12) (39)Stanje 31. decembra 1.019 427 433 192.901 94.637 70.396 5 - 9

Odhodek za obresti 23 13 19 4.468 1.411 4.306 0 0 0

Izdani vrednostni papirji - - - 14.856 39.895 42.374 - - -

Odhodek za obresti - - - 231 2.893 2.868 - - -

Izdane garancije - - - 104.010 13.191 29.589 - - -

Prihodek iz prejetih opravnin 1 0 0 605 364 484 0 - -

Odhodek za dane opravnine - - - 12 2 94 - - -

Delničarji banke Člani nadzornega sveta

Člani uprave in zaposleni na osnovi individualne

pogodbe

27. FINANČNI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH DO VIROV, FINANČNEM POLOŽAJU TER DOBIČKIH IN IZGUBAH

27.1. Pretekle finančne informacije

Računovodski izkazi izdajatelja so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (»MSRP«), kot jih je sprejela Evropska unija. Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov, in podrobnejša pojasnila k posameznim postavkam revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov iz točke 27.2. prospekta, so navedena v letnih poročilih Skupine NLB za leto 2006, 2005 in leto 2004, ki so dostopna na sedežu izdajatelja ter na spletni strani (http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=10066).

27.2. Finančna poročila

Povzetki iz revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazov izdajatelja po MSRP Seznam odvisnih družb, ki jih je izdajatelj vključil v konsolidirane računovodske izkaze leta 2006: 1. Skupina NLB Banke Domžale d.d., Domžale 2. NLB Koroška banka d.d., Slovenj Gradec 3. NLB Banka Zasavje d.d., Trbovlje 4. Skupina LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt/Main 5. Plan a.d., Banja Luka 6. Skupina NLB Tutunska Banka AD, Skopje 7. NLB Montenegrobanka AD, Podgorica 8. NLB Razvojna banka A.D., Banja Luka 9. NLB Tuzlanska banka d.d., Tuzla 10. Skupina NLB Continental banka a.d., Novi Sad 11. Skupina NLB Leasing d.o.o., Ljubljana 12. NLB Leasing d.o.o., Maribor 13. NLB Leasing Koper d.o.o., Koper 14. NLB Leasing Velenje d.o.o., Velenje 15. NLB Skladi d.o.o., Ljubljana 16. Skupina NLB InterFinanz AG, Zürich 17. NLB Lizing d.o.o.e.l. Skopje 18. NLB Factoring, a.s., Ostrava 19. NLB Factor s.r.o., Bratislava 20. NLB Propria d.o.o., Ljubljana 21. Prospera plus d.o.o., Ljubljana 22. CBS Invest d.o.o., Sarajevo 23. Nov penzijski fond a.d., Skopje 24. Skupina NLB West East Bank a.d., Sofija Seznam odvisnih družb, ki jih je izdajatelj vključil v konsolidirane računovodske izkaze leta 2005: 1. Skupina Banke Domžale, Domžale 2. Koroška banka d.d., Slovenj Gradec 3. Banka Zasavje d.d., Trbovlje 4 Skupina LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt/Main 5. Skupina Tutunska Banka AD, Skopje 6 CBS Bank d.d., Sarajevo 7. Montenegrobanka AD, Podgorica

77

8. Razvojna banka A.D., Banja Luka 9. Tuzlanska banka d.d., Tuzla 10. Skupina Continental banka a.d., Novi Sad 11. Euromarket Banka A.D., Podgorica 12. Skupina LB Leasing d.o.o., Ljubljana 13. NLB Leasing d.o.o., Maribor 14. NLB Leasing Koper d.o.o., Koper 15. LB Maksima d.o.o., Ljubljana 16. NLB Leasing Velenje d.o.o., Velenje 17. NLB Skladi d.o.o., Ljubljana 18. Skupina LB InterFinanz AG, Zürich 19. Skupina NLB Factoring, a.s., Ostrava 20. Skupina NLB Propria d.o.o., Ljubljana 21. Prospera plus d.o.o., Ljubljana 22. CBS Invest d.o.o., Sarajevo 23. Nov penzijski fond a.d., Skopje Seznam odvisnih družb, ki jih je izdajatelj vključil v konsolidirane računovodske izkaze leta 2004: 1. Skupina Banke Domžale, Domžale 2. Koroška banka d.d., Slovenj Gradec 3. Banka Zasavje d.d., Trbovlje 4 Skupina LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt/Main 5. Skupina Tutunska Banka AD, Skopje 6 CBS Bank d.d., Sarajevo 7. Montenegrobanka AD, Podgorica 8. Skupina LB Leasing d.o.o., Ljubljana 9. LB Leasing d.o.o., Maribor 10. LB Maksima d.o.o., Ljubljana 11. FIT Leasing d.o.o., Velenje 12. NLB Skladi d.o.o., Ljubljana 13. Skupina LB InterFinanz, Zürich 14. Skupina NLB Factoring a.s., Ostrava 15. Skupina NLB Propria d.o.o., Ljubljana 16. Prospera plus d.o.o., Ljubljana 17. CBS Invest d.o.o., Sarajevo Izhodišča za predstavitev konsolidiranih računovodskih izkazov

Konsolidirani računovodski izkazi NLB Skupine so pripravljeni na osnovi modela nabavne vrednosti in so ustrezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo, naložbenih nepremičnin, finančnih sredstev in obveznosti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ter izvedenih finančnih instrumentov po pošteni vrednosti. Priprava konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z MSRP zahteva uporabo ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti ter na razkritje o potencialnih sredstvih in obveznostih na poročevalski datum ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Čeprav so uporabljene ocene zasnovane na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. Računovodske politike, uporabljene pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov, so predstavljene v nadaljevanju. Konsolidacija

Odvisne družbe, kjer ima NLB Skupina neposredno ali posredno več kot polovico glasovalnih pravic ali kako drugače moč izvajati kontrolo nad njihovim poslovanjem, so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po metodi polne konsolidacije, razen SIB banke, ki je v procesu likvidacije. Večji del njenih sredstev in obveznosti je že prenesen na NLB. Odvisna družba je polno konsolidirana od

78

dneva pridobitve kontrole in je izključena iz konsolidacije z datumom odtujitve. V postopkih konsolidacije so izločene vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami Skupine, prav tako pa so izločeni tudi prihodki in odhodki, ustvarjeni znotraj Skupine. Z namenom zagotovitve skladnosti z računovodskimi politikami Banke, so računovodske politike odvisnih družb ustrezno prilagojene. Manjšinski delež je predstavljen v izkazu gibanja kapitala. Nerealizirane izgube iz medsebojnih transakcij so izločene, razen v kolikor gre za oslabitev prenesenih sredstev. Transakcije z manjšinskimi lastniki so obravnavane na enak način kot z ostalimi zunanjimi strankami. Pri prodaji deležev manjšinskim lastnikom nastane dobiček ali izguba, ki ga NLB Skupina pripozna v izkazu poslovnega izida. Pri nakupih deležev od manjšinskih lastnikov nastane dobro ime, ki predstavlja razliko med danim nadomestilom in knjigovodsko vrednostjo pridobljenega deleža v neto premoženju odvisne družbe. Pridružene družbe Naložbe v kapital pridruženih družb so v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane po kapitalski metodi. Pridružene družbe so tiste, kjer ima NLB Skupina neposredno ali posredno med 20% in 50% glasovalnih pravic ter tiste družbe, kjer ima NLB Skupina pomemben vpliv.

V konsolidiranem izkazu poslovnega izida je ločeno pripoznan delež v dobičku oziroma izgubi pridruženih družb, ki pripada Skupini. V konsolidirani bilanci stanja je naložba v kapital pridruženih družb prikazana v vrednosti, ki predstavlja pripadajoči del čistega premoženja in vključuje dobro ime ugotovljeno ob pridobitvi pridružene družbe. Skupaj obvladovane družbe Skupaj obvladovane družbe so tiste, katere NLB Skupina, na osnovi pogodbenega dogovora, skupno obvladuje. V konsolidiranih računovodskih izkazih so naložbe v skupaj obvladovane družbe obračunane po kapitalski metodi. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene Oslabitev posojil in terjatev Z namenom ugotavljanja oslabitve, pregleduje NLB Skupina portfelj posojil kvartalno. Pred odločitvijo, ali je potrebno prikazati izgubo v izkazu poslovnega izida, NLB Skupina preveri ali obstajajo informacije, ki označujejo padec ocenjenih denarnih tokov iz naslova skupine posojil. Dokazi vključujejo informacije o poslabšanju plačilne sposobnosti dolžnikov ali poslabšanje gospodarskih pogojev in okoliščin. Prihodnji denarni tokovi v skupini finančnih sredstev se ocenjujejo na podlagi preteklih izkušenj in izgub pri sredstvih, ki nosijo kreditno tveganje podobno kot sredstva v skupini. Individualne ocene so opravljene na osnovi projekcije prihodnjih denarnih tokov z upoštevanjem vseh relevantnih informacij glede finančnega položaja in plačilne sposobnosti dolžnika. Projekcije denarnih tokov se preverjajo s strani neodvisnih oseb. Majhne izpostavljenosti se preverjajo skupinsko. Metodologija in predpostavke uporabljene pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov so predmet rednih preverjanj z namenom zmanjšanja razlik med ocenjenimi in dejanskimi izgubami.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z uporabo modelov vrednotenja. Modeli vrednotenja za določanje poštene vrednosti so redno pregledani s strani neodvisnih oseb. Vsi uporabljeni modeli so preverjeni z namenom zagotovitve, da rezultati odražajo tržne pogoje. Modeli temeljijo na tržnih podatkih v največji možni meri, kljub temu pa je potrebno za določitev tržnega tveganja, volatilnosti in korelacije uporabljati tudi ocene. Spremembe ocene glede teh dejavnikov lahko vplivajo na poročano pošteno vrednost finančnih instrumentov. Lastniški instrumenti razpoložljivi za prodajo Lastniški instrumenti razpoložljivi za prodajo so oslabljeni, v kolikor pride do pomembnega padca njihove poštene vrednosti pod nabavno vrednost. Odločitev, kaj predstavlja pomemben padec poštene vrednosti temelji na ocenah. Pri postavitvi teh ocen, poleg ostalih faktorjev, upošteva

79

volatilnost cen delnic Skupine NLB. Oslabitev označujejo tudi dokazi o poslabšanju finančnega položaja izdajatelja instrumenta, poslabšanje uspešnosti panoge, spremembe v tehnologiji in znižanje poslovnih ter finančnih denarnih tokov.

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti NLB Skupina razvrsti v skupino finančnih sredstev v posesti do zapadlosti finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo. Pred razvrstitvijo NLB Skupina preveri namen in sposobnost držati takšne naložbe do njihove zapadlosti. V kolikor NLB Skupina ne bi bila sposobna držati naložbe do zapadlosti, bi posledično morala celotno skupino prerazvrstiti med finančna sredstva razpoložljiva za prodajo. V tem primeru bi morala naložbe prevrednotiti na pošteno vrednost, kar bi vplivalo na znižanje vrednosti naložb in posledično kapitala za 118 milijonov tolarjev. Implementacija prenovljenih mednarodnih standardov računovodskega poročanja V poslovnem letu 2006 je Skupina implementirala vse nove in dopolnjene standarde ter pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), katerih uporaba je obvezna za poročevalsko obdobje, ki se prične s 1.1.2006. Implementacija novih in dopolnjenih standardov ter pojasnil je najpomembnejše vplivala na računovodsko usmeritev glede obravnave finančnih garancij. V poslovnem letu 2006 je NLB Skupina implementirala rešitev MRS 39 za področje izdanih finančnih garancij in dopolnitev MRS 1 – Kapitalska razkritja. Dopolnitev MRS 39 – Uporaba poštene vrednosti je NLB Skupina implementirala v letu 2005. V letu 2006 je NLB Skupina implementirala rešitev MRS 39 za področje finančnih garancij. Druge dopolnitve in pojasnila računovodskih standardov, predstavljene spodaj, niso vplivale na računovodske usmeritve Skupine: - dopolnitev MRS 19 - Aktuarski dobički in izgube, Skupinski programi in Razkritja; - dopolnitev MRS 21 - Kapitalske naložbe v tujini; - dopolnitev MRS 39 - Računovodsko obračunavanje varovanja prihodnjih denarnih tokov pri

transakcijah znotraj skupine; - dopolnitev MSRP 1 - Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja; - dopolnitev MSRP 6 - Raziskovanje in vrednotenje rudnih bogastev; - OPMSRP 4 - Določanjem ali dogovor vsebuje najem; - OPMSRP 5 - Pravica do deležev, ki izhajajo iz skladov za razgradnjo, obnovo in ponovno

oživljanje okolja in - OPMSRP 6 - Obveznosti iz udeležbe na specifičnem trgu - odpadna električna in elektronska

oprema.

Novi Mednarodni računovodski standardi, katerih uporaba še ni obvezna Avgusta 2005 je bil izdan nov računovodski standard MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja. Nov standard ne posega v principe pripoznavanja in merjenja finančnih instrumentov ter zato tudi ne vpliva na poslovni izid in kapital. MSRP 7 od družb zahteva obsežna kvantitativna in kvalitativna razkritja glede tveganj povezanih z glavnimi skupinami finančnih instrumentov v računovodskih izkazih. MSRP 7 stopi v veljavo s 1. januarjem 2007. NLB Skupina se ni odločila za predčasno uporabo MSRP 7. Ostali standardi in pojasnila, ki so že bila izdana, vendar pa še ne veljajo za poslovno leto s pričetkom 1.1.2006: - MSRP 8 - Segmenti poslovanja (veljaven za poslovno leto, ki se prične s 1.1.2008 ali

kasneje); - MRS 23 – Stroški izposojanja (velja za poslovno leto, ki se prične s 1.1.2009); - OPMSRP 7 - Uporaba pristopa preračunavanja na podlagi MRS 29 - Računovodsko

poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih (velja za poslovno leto, ki se prične 1.3.2006 ali kasneje);

- OPMSRP 8 - Področje uporabe MSRP 2 (velja za poslovno leto, ki se prične 1.5.2006 ali kasneje);

80

- OPMSRP 9 - Ponovna ocenitev vpeljanih izvedenih finančnih inštrumentov (velja za poslovno leto, ki se prične 1.6.2006 ali kasneje);

- OPMSRP 10 - Medletno računovodsko poročanje in oslabitve (velja za poslovno leto, ki se prične 1.11.2006 ali kasneje);

- OPMSRP 11, MSRP 2 - Transakcije z lastnimi delnicami znotraj skupine (velja za poslovno leto, ki se prične 1.3.2007 ali kasneje);

- OPMSRP 12 - Dogovori o storitvenih koncesijah (velja za poslovno leto, ki se prične 1.1.2009 ali kasneje).

Uporaba navedenih standardov in pojasnil ne bo imela pomembnejših vplivov na računovodske izkaze Skupine, temveč le na način razkrivanja segmentov poslovanja.

81

Revidirana konsolidirana bilanca stanja v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja na dan 31.12.2006 in 31.12.2005:

v tisoč SIT 31.12.2006 31.12.2005 SREDSTVA Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 193.142.845 131.038.269Finančna sredstva, namenjena trgovanju 111.566.774 173.208.108Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 234.139 232.221Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 621.326.732 580.227.489Zastavljena sredstva 2.819.959 29.849.512Krediti bankam 243.363.634 223.543.016Krediti strankam, ki niso banke 2.069.035.429 1.658.182.100Finančna sredstva, v posesti do zapadlosti 8.423.382 9.149.601Obresti od finančnih sredstev 24.509.358 21.591.535Opredmetena osnovna sredstva 71.970.330 69.341.764Naložbene nepremičnine 13.458.046 6.091.377Neopredmetena sredstva 38.181.867 32.795.998Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb 20.660.298 14.070.773Terjatve za davek iz dohodka 640.288 1.095.570Terjatve za odloženi davek 4.113.424 550.119Druga sredstva 27.280.850 13.477.354Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 2.205.414 2.335.765SKUPAJ SREDSTVA 3.452.932.769 2.966.780.571 OBVEZNOSTI Finančne obveznosti do centralne banke 67.131 77.603Izvedeni finančni instrumenti 5.053.204 2.360.611Depoziti bank 293.068.919 166.455.546Krediti bank 760.683.219 625.644.167Depoziti strank, ki niso banke 1.749.982.427 1.573.462.329Krediti strank, ki niso banke 73.378.358 86.773.647Izdani vrednostni papirji 95.128.887 91.601.432Podrejene obveznosti 153.242.590 103.714.645Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 2.825.062 31.573.387Obresti za finančne obveznosti 17.628.469 13.933.287Rezervacije 20.964.223 20.911.115Obveznosti za davek iz dohodka 11.619.109 772.638Obveznosti za odloženi davek 1.026.387 10.477.269Druge obveznosti 37.714.216 27.688.746SKUPAJ OBVEZNOSTI 3.222.382.201 2.755.446.422DELNIŠKI KAPITAL Osnovni kapital 15.364.030 15.364.030Kapitalske rezerve 25.394.959 25.394.959Presežek iz prevrednotenja 1.686.710 3.891.442Rezerve iz dobička 85.374.696 67.833.076Zadržani dobiček 75.208.295 69.177.269 203.028.690 181.660.776Kapital manjšinskih delničarjev 27.521.878 29.673.373SKUPAJ DELNIŠKI KAPITAL 230.550.568 211.334.149 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.452.932.769 2.966.780.571

82

Revidirana konsolidirana bilanca stanja v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja na dan 31.12.2005 in 31.12.2004:

v mio SIT 31.12.2005 31.12.2004 AKTIVA Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 131.038 75.372Depoziti in krediti bankam 223.543 170.913Vrednostni papirji, po pošteni vrednosti preko izkaza poslov. izida 171.337 135.190Izvedeni finančni instrumenti 2.103 1.786Krediti strankam, ki niso banke 1.658.182 1.274.790Investicijski vrednostni papirji 589.378 604.604Zastavljena sredstva 29.850 432Naložbene nepremičnine 6.091 4.046Kapitalske naložbe v pridružene in skupaj obvladovane družbe 14.071 13.632Terjatve za davek od dobička 1.095 166Terjatve za odložene davke 550 102Druga sredstva 17.973 14.516Nezaračunani prihodki in nevračunani stroški 17.095 15.077Opredmetena osnovna sredstva 69.340 60.449Neopredmetena sredstva 32.796 18.703Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 2.338 -SKUPAJ AKTIVA 2.966.780 2.389.778 OBVEZNOSTI Depoziti bank 166.533 121.151Krediti bank 656.800 362.442Depoziti drugih strank 1.573.462 1.389.735Krediti drugih strank 87.191 83.738Izvedeni finančni instrumenti 2.361 3.486Dolžniški vrednostni papirji 91.601 93.919Obveznosti za davek od dobička 773 2.147Obveznosti za odložene davke 10.477 12.450Drugi dolgovi 27.333 23.497Vnaprej vračunani stroški in odloženi prihodki 14.287 12.063Rezervacije za obveznosti in stroške 20.911 16.860Podrejene obveznosti 103.715 72.990SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.755.444 2.194.478DELNIŠKI KAPITAL Vpisani kapital 15.364 15.364Vplačani presežek kapitala 12.546 12.546Lastne delnice (69) (69)Zadržani dobiček 135.806 120.699Rezerve 18.016 19.630 181.663 168.170Kapital manjšinskih delničarjev 29.673 27.130SKUPAJ DELNIŠKI KAPITAL 211.336 195.300 SKUPAJ PASIVA 2.966.780 2.389.778

83

Revidiran konsolidiran izkaz poslovnega izida v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja za leti 2006 in 2005:

v tisoč SIT Leto 2006 Leto 2005 Obresti in podobni prihodki 164.623.549 134.097.259Obresti in podobni odhodki (77.377.181) (56.770.039)Čiste obresti 87.246.368 77.327.220 Prihodki iz opravnin (provizij) 43.075.318 35.195.020Odhodki za opravnine (provizije) (7.954.447) (7.426.619)Čiste opravnine (provizije) 35.120.871 27.768.401 Prihodki iz dividend 1.155.950 614.985 Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.087.301 3.016.913Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 7.199.044 2.414.341Dobički iz finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 1.724 -Čiste (izgube)/dobički iz tečajnih razlik (2.358.270) 2.103.632Čisti dobički/(izgube) iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 170.040 (2.927.542)Drugi poslovni prihodki 7.949.286 5.407.190Drugi poslovni odhodki (1.755.060) (1.295.693)Administrativni stroški (86.414.205) (73.812.872)Rezervacije 291.244 (3.678.579)Oslabitve (16.290.575) (12.571.957)Slabo ime 0 47.282Pripadajoči dobički iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi 2.487.938 819.821Čisti dobički iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi 53.089 17.123Dobiček iz rednega poslovanja 36.944.745 25.250.265 Davek iz dohodka (8.373.338) (5.454.399)Čisti dobiček poslovnega leta 28.571.407 19.795.866 Dobiček večinskih lastnikov 25.257.235 16.972.570Dobiček manjšinskih lastnikov 3.314.172 2.823.296 28.571.407 19.795.866 Osnovni in popravljeni dobiček na delnico (izražen v SIT na delnico) 3.303 2.219

84

Revidiran konsolidiran izkaz poslovnega izida v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja za leti 2005 in 2004:

v mio SIT Leto 2005 Leto 2004 Prihodki od obresti in podobni prihodki 134.290 124.824Odhodki od obresti in podobni odhodki (56.770) (54.512)Čiste obresti in podobni prihodki 77.520 70.312 Prejete opravnine 35.195 30.439Dane opravnine (7.427) (6.580)Čiste opravnine 27.768 23.859 Čisti dobiček iz vrednostnih papirjev, namenjenih trgovanju 1.950 5.691Čisti dobiček iz investicijskih vrednostnih papirjev 2.396 1.480Čisti dobiček iz trgovanja s tujo valuto 2.884 2.549Čista izguba iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti (2.420) (1.124)Čisti dobiček iz tečajnih razlik 2.103 2.427Drugi prihodki iz poslovanja 6.558 6.962Prihodki iz poslovanja 118.759 112.156 Izgube iz danih kreditov in terjatev (13.977) (18.519)Splošni upravni stroški (64.049) (58.699)Drugi odhodki poslovanja (16.303) (14.371)Dobiček iz poslovanja 24.430 20.567 Delež v dobičku pridruženih in skupaj obvladovanih družb 820 1.590Dobiček pred obdavčitvijo 25.250 22.157 Davki (5.454) (5.837)Dobiček po obdavčitvi 19.796 16.320 Dobiček večinskih lastnikov 16.973 13.643Dobiček manjšinskih lastnikov 2.823 2.677 19.796 16.320 Osnovni in popravljeni dobiček na delnico (izražen v SIT na delnico) 2.209 1.776

85

Revidiran konsolidiran računovodski izkaz denarnih tokov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja za leti 2006 in 2005:

v tisoč SIT

86

Leto 2006 Leto 2005 DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Prejete obresti 161.993.634 121.749.516Plačane obresti (73.634.363) (54.093.619)Prejete dividende 1.155.950 614.985Prejete provizije 42.192.023 40.810.205Plačane provizije (7.946.148) (6.988.533)Realizirani dobički iz fin. sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3.122.689 682.744Realizirane izgube iz fin. sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (1.670) -Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju 5.497.937 2.146.754Plačila zaposlencem in dobaviteljem (72.809.923) (59.980.745)Drugi prejemki 7.312.604 5.096.125Drugi izdatki (586.581) (1.728.157)Plačani davek na dohodek pravnih oseb (6.188.775) (8.691.765)Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 60.107.377 39.617.510(Povečanja) poslovnih sredstev (526.764.991) (430.048.505)Čisto (povečanje)/zmanjšanje sredstev pri centralni banki (14.179.822) 1.394.906Čisto zmanjšanje/(povečanje) finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 25.029.262 (7.170.767)Čisto (povečanje) finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (1.951) (232.221)Čisto (povečanje) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (123.551.159) (35.031.872)Čisto (povečanje) kreditov (400.845.394) (383.383.951)Čisto zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 31.554 12.500Čisto (povečanje) drugih sredstev (13.247.481) (5.637.100)Povečanja poslovnih obveznosti 395.491.517 401.218.962Čisto (zmanjšanje)/povečanje finančnih obveznosti do centralne banke (10.472) 33.192Čisto povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 384.055.765 396.491.120Čisto povečanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 3.525.215 5.245.698Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 7.921.009 (551.048)Neto denarni tokovi pri poslovanju (71.166.097) 10.787.967DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prejemki pri naložbenju 3.508.923 39.104.359Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 2.319.342 2.759.297Prejemki pri prodaji neopredmetenih sredstev 32.351 -Prejemki pri prodaji naložb v kapital pridruž. in skupaj obvladovanih družb 17.915 3.269.491Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo 487.473 672.308Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 630.387 32.403.263Drugi prejemki iz naložbenja 21.455 -Izdatki pri naložbenju (24.717.360) (14.525.612)Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin (9.829.928) (4.485.723)Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev (4.691.684) (5.217.513)Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb (4.825.479) (1.034.228)Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb (5.200.513) -Izdatki za nekratkoročna sredstva ali obveznosti v posesti za prodajo (169.756) (201.224)Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti - (3.586.924)Neto denarni tokovi pri naložbenju (21.208.437) 24.578.747DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Prejemki pri financiranju 49.497.692 31.545.608Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 49.497.692 31.545.608Izdatki pri financiranju (6.636.802) (3.599.075)Plačane dividende (6.636.802) (3.599.075)Neto denarni tokovi pri financiranju 42.860.890 27.946.533Učinki spremembe dev. tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike (1.763.569) 2.506.027Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (49.513.644) 63.313.247Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 459.299.383 393.480.109Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 408.022.170 459.299.383

87

Revidiran konsolidiran izkaz finančnega izida v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja za leti 2005 in 2004:

v mio SIT Leto 2005 Leto 2004

FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Prejete obresti in opravnine 162.560 153.034Plačane obresti in opravnine (61.082) (69.417)Prejete dividende 615 413Poplačila odpisanih terjatev 683 554Plačila zaposlenim in dobaviteljem (59.981) (58.530)Dobički iz trgovanja 2.147 15.286Drugi prejemki 5.096 4.694Drugi izdatki (1.728) (828)Plačani davki (8.692) (6.027)Denarni tokovi iz poslovanja pred spremembo poslovnih sredstev in obveznosti 39.618 39.179

(Povečanje)/zmanjšanje poslovnih sredstev: Stanja na računih pri centralni banki 1.395 (6.626)Depoziti in krediti bankam (26.009) 74.626Krediti strankam, ki niso banke (323.861) (222.493)Vrednostni papirji v posesti za trgovanje 1.393 (2.348)Druga sredstva (5.637) (9.231) Povečanje/(zmanjšanje) poslovnih obveznosti: Depoziti bank 46.730 (28.900)Depoziti drugih strank 64.854 109.467Druge obveznosti (551) 2.097ČISTA DENARNA SREDSTVA IZ POSLOVANJA (202.068) (44.229)

FINANČNI TOKOVI IZ INVESTIRANJA Iztržek iz prodaje investicijskih vrednostnih papirjev 143.738 36.899Nakup investicijskih vrednostnih papirjev (136.805) (46.142)Iztržek iz prodaje opredmetenih in neopredmetenih sredstev 3.432 282Nakup opredmetenih in neopredmetenih sredstev (9.904) (11.656)Nakupi odvisnih družb (1.034) (2.513)ČISTA DENARNA SREDSTVA IZ INVESTIRANJA (573) (23.130)

FINANČNI TOKOVI IZ FINANCIRANJA Prejeta posojila 906.938 902.237Odplačana posojila (616.751) (801.834)Podrejene obveznosti 31.546 21.577Plačane dividende (3.599) (3.163)ČISTA DENARNA SREDSTVA IZ FINANCIRANJA 318.134 118.817

Učinek tečajnih razlik na denar in denarne ustreznike 4.496 1.339

ČISTO POVEČANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 119.989 52.797 ZAČETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 536.423 483.626 KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 656.412 536.423 NLB Skupina je v vseh predstavljenih letih pripravila izkaze v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska Unija. Pri tem je v vseh letih uporabila enake računovodske usmeritve, spremenila pa je vodilne sheme računovodskih izkazov. Pri pripravi letnega poročila za leto 2006 se je NLB Skupina namreč želela čimbolj približati predpisanim shemam Banke Slovenije, zato je prilagodila tudi svoje poročanje. Pri tem gre izključno za strukturne in ne za vsebinske spremembe.

88

27.3. Revizija preteklih letnih finančnih informacij Računovodski izkazi izdajatelja za poslovna leta 2004, 2005 in 2006 so bili revidirani s strani neodvisnega zunanjega revizorja. Za navedena poslovna leta je to bila revizijska družba PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana. V poročilih revizorja po opravljenih revizijah letnega poročila za leto 2004, letnega poročila za leto 2005 in letnega poročila za leto 2006 je izraženo pritrdilno mnenje. Revizorjeva poročila so navedena v letnih poročilih NLB Skupine za leto 2004, leto 2005 in leto 2006, ki so dostopna na sedežu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja (http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=10066).

27.4. Zadnji objavljeni računovodski izkazi izdajatelja Od objave Letnega poročila 2006 NLB Skupine in NLB ter povzetka revidiranega Letnega poročila 2006 NLB in NLB Skupine, ki sta bila dne 23. 5. 2007 objavljena na spletnih straneh SEOnet in dne 24. 5. 2007 na spletnih straneh NLB, je izdajatelj dne 31. 7. 2007 objavil povzetek nerevidiranega polletnega poročila NLB Skupine in NLB za leto 2007 na spletnih straneh SEOnet in spletnih straneh NLB. Nerevidiran konsolidiran izkaz poslovnega izida v skladu z MSRP za prvo polletje 2007:

v tisoč EUR 1.1. - 30.6.2007 1.1. - 30.6.2006 Prihodki iz obresti 421.889 327.213Odhodki za obresti 215.277 150.962Čiste obresti 206.612 176.251 Prihodki iz dividend 779 1.509Prihodki iz opravnin (provizij) 92.103 83.147Odhodki za opravnine (provizije) 18.123 15.056Čiste opravnine (provizije) 73.980 68.091 Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 1.200 1.404Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 34.380 12.356Dobički/izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 0 20Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 259 0Čiste dobički/izgube iz tečajnih razlik (7.650) 2.186Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 15.023 64Drugi čisti poslovni dobički/izgube 11.953 11.631Finančni in poslovni prihodki in odhodki 336.536 273.512 Administrativni stroški 157.135 144.337Amortizacija 23.250 20.575Rezervacije 5.867 4.596Oslabitve 31.427 30.632Pripadajoči dobički/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi 6.475 4.397Čisti dobički/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi (305) 262Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 125.027 78.031 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 29.448 22.600Čisti dobiček/izguba iz rednega poslovanja 95.579 55.431 Dobiček večinskih delničarjev 89.272 47.378Dobiček manjšinskih delničarjev 6.307 8.053

89

Nerevidirana konsolidirana bilanca stanja v skladu z MSRP na dan 30. 6. 2007:

v tisoč EUR 30.6.2007 31.12.2006 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 679.741 805.971Finančna sredstva, namenjena trgovanju 450.758 466.739Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz posl. izida 1.077 977Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 2.661.325 2.603.339Krediti bankam 11.492.910 9.649.470 - krediti bankam 1.200.304 1.015.538 - krediti strankam, ki niso banke 10.292.606 8.633.932Finančna sredstva, v posesti do zapadlosti 354.086 35.150Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 440 0Obresti od finančnih sredstev 113.147 102.276Opredmetena osnovna sredstva 307.433 300.327Naložbene nepremičnine 47.509 56.159Neopredmetena dolgoročna sredstva 181.470 159.330Dolgoročne naložbe v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb 94.111 86.214Terjatve za davek pd dohodkov pravnih oseb 20.436 19.837 - terjatve za davek 2.742 2.672 - odložene terjatve za davek 17.694 17.165Druga sredstva 160.583 113.841Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslov. 9.116 9.203SKUPAJ SREDSTVA 16.574.142 14.408.833 Finančne obveznosti do centralne banke 118 280Finančne obveznosti namenjene trgovanju 32.874 21.087Finančne obveznosti pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 100 0Finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti 15.064.845 13.042.415 - vloge bank 969.382 1.222.955 - vloge strank, ki niso banke 8.005.087 7.302.547 - krediti bank 4.616.183 3.174.275 - krediti strank, ki niso banke 201.626 306.202 - dolžniški vrednostni papirji 431.826 396.966 - podrejene obveznosti 840.741 639.470Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 15.014 11.789Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju 2.813 0Obresti za finančne obveznosti 86.388 73.562Rezervacije 94.952 87.482Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 31.189 52.769 - obveznosti za davek 28.744 48.486 - odložene obveznosti za davek 2.445 4.283Druge obveznosti 213.369 157.379SKUPAJ OBVEZNOSTI 15.541.662 13.446.763 Osnovni kapital 64.113 64.113Kapitalske rezerve 105.971 105.971Presežek iz prevrednotenja 5.992 7.039Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 597.788 589.348Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 158.358 80.752Kapital večinskih delničarjev 932.222 847.223Kapital manjšinskih delničarjev 100.258 114.847SKUPAJ KAPITAL 1.032.480 962.070 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 16.574.142 14.408.833ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 6.338.548 5.690.382

90

27.5. Politika dividend Imetniki navadnih delnic izdajatelja imajo pravico do dela dobička (dividende) skladno z vsakokrat sprejetim sklepom skupščine. Izdajatelj je od leta 1997 dalje redno namenjal del bilančnega dobička za izplačilo dividend delničarjem, kar je pričakovati tudi v prihodnje.

27.5.1. Znesek dividende na delnico

V letih 2006, 2005 in 2004 je banka delničarjem izplačala bruto dividendo v naslednji višini: Leto izplačila Bruto dividenda v SIT2006 605,76 2005 358,282004 286,04

27.6. Pravni in arbitražni postopki Pregled sporov proti Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana po stanju na dan 9.7.2007: I. Spor v zvezi z obveznostmi po NFS: 1. Spor v zvezi z obveznostmi po NFS: Spor pred "High Court of Justice in London", v katerem Narodna banka Jugoslavije in banke iz Srbije in Črne gore, ki so dolžniki po Novem Finančnem Sporazumu iz leta 1988 (s katerim so takratne jugoslovanske banke reprogramirale obveznosti do tujih kreditorjev, v nadaljevanju »NFS«) tožijo, med drugim, soglašajoče kreditorje po NFS, Republiko Slovenijo, Banko Slovenije in štiri slovenske banke, med katerimi je tudi NLB, zaradi domnevne kršitve določb NFS, med drugim tudi na razveljavitev oziroma ničnost transakcij in oprostitve obveznosti slovenskih pravnih oseb, vključno z oprostitvijo solidarne obveznosti, za obveznosti po NFS, ki so bile dogovorjene ob zamenjavi dela dolga po NFS za obveznice RS (»Slovenska zamenjava«) v skladu z zakonom o prevzemu dela dolga po NFS iz leta 1988 in o izdaji obveznic Republike Slovenije zaradi zamenjave tega dolga (Ur. list RS št. 14/96 - ZPDNFS). Pogoj za Slovensko zamenjavo je bilo soglasje upnikov, ki so imeli vsaj 66,6% vseh terjatev po NFS, dejansko je bilo soglasje pridobljeno od upnikov z bistveno več terjatvami (»soglašajoči kreditorji po NFS«). V okviru Slovenske zamenjave je Republika Slovenija na podlagi tega zakona za prevzeti del dolga iz naslova NFS izdala obveznice Republike Slovenije v vrednosti 646,2 milijonov USD in 255,5 milijonov DEM, pri čemer je pred zamenjavo dela dolga po NFS za obveznice Republike Slovenije celotni dolg po NFS znašal cca 4.200 milijonov USD. Po NLB posredovanih podatkih postopek miruje vse od vložitve tožbe leta 1997. Slovenske osebe v njem zastopa odvetniška družba Herbert Smith iz Londona. V zvezi s tem postopkom je po mnenju NLB relevanten drugi odstavek 3. člena Dodatka C k Sporazumu o vprašanjih sukcesije, ki je bil podpisan na Dunaju dne 29. 6. 2001, saj določa, da bodo po podpisu tega sporazuma vse države naslednice ustavile vse obstoječe sodne postopke in finančne zahtevke zoper druge naslednice v zvezi z obveznostmi do Pariškega kluba in Londonskega kluba in ne bodo sprožale novih takih postopkov ali postavljale zahtev ne glede na rešitev zahtevkov med Pariškim klubom, Londonskim klubom in ZRJ. Ne glede na navedeni sporazum (ki so ga zdaj ratificirale vse naslednice SFRJ, po vedenju NLB, ZRJ (ali po razdružitvi Republika Srbija in/ali Republika Črna Gora) kljub večkratnim opominom predstavnikov RS v »sukcesijski skupini« še ni izvedla postopkov za ustavitev tega postopka. 2. Spori v zvezi z deviznimi vlogami fizičnih oseb v podružnicah Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (LB) izven Republike Slovenije pred razpadom SFRJ: 2.1. Privredna banka Zagreb Trenutno poteka 15 sodnih postopkov, ki jih je sprožila Privredna banka d.d. Zagreb, Republika Hrvaška pri Trgovskem sodišču v Zagrebu (Trgovački sud u Zagrebu) proti LB in NLB in zahtevala povračilo deviznih vlog v glavničnem znesku približno 129 milijonov DEM (preračunano iz različnih valut po hrvaškem tečaju iz leta 1992; znesek po tečaju Banke Slovenije znaša približno 67 milijonov evrov). Vtoževani znesek naj bi predstavljal del depozitov fizičnih oseb (“hrvaških

91

varčevalcev”) v tujih valutah pri bivši Glavni filiali LB v Zagrebu (“Filiala Zagreb”) pred letom 1991. S tožbo zahteva ugotovitev, da sta NLB in LB solidarno odgovorna tožniku za izplačilo zgoraj navedenih depozitov.

Hrvaška zakonodaja je omogočala prenos obveznosti izplačila takšnih depozitov s Filiale Zagreb na določene hrvaške banke in izdajo obveznic Republike Hrvaške, ki so prevzele obveznost izplačila depozitov, za pokritje teh obveznosti. Del obveznosti izplačila depozitov je bil v skladu z obravnavano zakonodajo s Filiale Zagreb prenesen na hrvaške banke, tudi na tožnika. Po vedenju in prepričanju NLB taki depoziti z izdajo obveznic tožniku, ki pokrivajo take depozite, predstavljajo hrvaški javni dolg.

NLB meni, da ni odgovorna za vračilo obravnavanih depozitov med drugim tudi, ker (a) je bila ustanovljena kot nova samostojna pravna oseba z Ustavnim zakonom o dopolnitvah

ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije” z dne 27. 7. 1994, (“ustavni zakon”), ki izrecno določa, da obveznosti za depozite, za katere ne jamči Republika Slovenija, ostanejo obveznosti LB (ki še vedno obstaja in ima ustrezne terjatve v enaki višini) in ne NLB, in

(b) tudi sicer ni odgovornosti LB ali NLB, saj tožnik ni utrpel nobene škode, ker je prejel ustrezne obveznice Republike Hrvaške, ki predstavljajo del hrvaškega javnega dolga.

Te zadeve še niso pravnomočno zaključene.

2.2. Zagrebačka banka Zagreb NLB je bilo vročenih 5 tožb, ki jih je vložila Zagrebačka banka d.d. Zagreb proti LB in NLB s podobno utemeljitvijo, kot zgoraj Privredna banka Zagreb, v glavničnem znesku približno 191 milijonov DEM (preračunano iz različnih valut po hrvaškem tečaju iz leta 1992). Vtoževani znesek naj bi predstavljal znesek depozitov hrvaških varčevalcev, ki so bili preneseni k Zagrebački banki (podobno, kot so bili preneseni depoziti k Privredni banki Zagreb) in je zato stališče NLB tu enako, kot v primeru tožb Privredne banke. Sodišče je v vseh petih tožbah izdalo sodbe, s katerimi je tožbene zahtevke zavrnilo, tožeča stranka pa je vložila pritožbe. V eni izmed zadev je vložena revizija. 2.3. Posamezni deponenti Posamezni deponenti so sprožili sodne postopke v zvezi z deviznimi vlogami pri podružnicah LB izven Republike Slovenije in ni mogoče izključiti novih takih postopkov, če se države naslednice ne bodo dogovorile v zvezi s tem vprašanjem. Stališče NLB je v vseh takšnih postopkih bistveno enako, kot je to navedeno drugje v tem sestavku v zvezi z deviznimi depoziti, upoštevaje tudi dejstvo, da so morale banke v skladu s predpisi, veljavnimi v relevantnem obdobju, take depozite deponirati pri takratni Narodni banki Jugoslavije v zameno za posojila v domači valuti takim bankam, ki so jih le-te posojale naprej svojim komitentom. Trenutni položaj v navedenih postopkih je opisan spodaj. 2.3.1. Postopki v Zvezni Republiki Nemčiji: V Zvezni Republiki Nemčiji sta trenutno v teku dva postopka, ki so jih sprožili deponenti Filiale Zagreb in Filiale v Sarajevu. V zadevi tožeče stranke varčevalca proti NLB in LB zaradi plačila 53.026,35 DEM s pripadki je obravnava na 1. stopnji zaključena in sodišče čaka na odločitev v zadevi opisani v naslednjem odstavku ter bo nato izdalo sodbo. V zadevi tožeče stranke, varčevalca iz Bosne proti NLB in LB zaradi plačila 122.803,82 USD in 157.500,00 SIT s 4 % obrestmi od 01.01.1997 dalje je sodišče prve stopnje s sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in obsodilo kot solidarna dolžnika LB d.d. in NLB d.d. na plačilo 81.118,60 USD s 4 % obrestmi dalje od 01.01.1997. NLB in LB sta vložili pritožbo. Oberlandesgericht Frankfurt am Main je s sodbo dne 5.4.2006 tožbeni zahtevek zoper Novo Ljubljansko banko d.d., Ljubljana v celoti zavrnilo. Sodišče je odločilo, da revizija ni dopustna. Tožeča stranka in Ljubljanska banka d.d., Ljubljana sta se pritožili Vrhovnemu sodišču Nemčije, zoper odločitev, da revizija ni dopustna in predlagali da dovoli revizijo za izpodbijanje zadevne odločbe. Vrhovno sodišče je o pritožbah že odločilo in sklenilo, da revizije ne dopusti. S tem je zadeva zaključena. Možno bi bilo sprožiti samo še spor pred Ustavnim sodiščem.

92

2.3.2. Postopka v Italiji: Dne 15.7.2003 je NLB prejela tožbo varčevalca v imenu približno 700 varčevalcev zaradi plačila cca 4.059.417,00 EUR, ki je bila vložena pred sodiščem v Trstu in pravi, da prenos podružnice Trst iz LB na NLB ni bil izvršen in da je to še vedno podružnica LB d.d. ter torej lahko posegajo na njeno premoženje za izpolnitev terjatev do LB d.d.. NLB d.d. je vložila pripravljalno vlogo, postopek pa je v teku in je obravnava razpisana na 01.06.2004 bila preložena na 08.06.2004, kjer je prišlo do izmenjave pisnih vlog, prva obravnava pa je bila razpisana za december 2004, nato je sledilo še več obravnav postopkovne narave. Naslednja obravnava je bila 19.10.2006. Na obravnavi so stranke postopka vložile svoje pisne vloge (odvetniki NLB so z vlogo natančno analizirali vsa pooblastila tožeče stranke za zastopanje ostalih varčevalcev in utemeljevali formalne procesne pomanjkljivosti teh pooblastil), zatem pa je sodnik določil rok, da vse pravdne stranke predložijo končno pisno vlogo, v kateri morajo navesti vse svoje argumente in dokaze, saj kasneje predloženi dokazi ne bodo več upoštevani. Na obravnavi 28.3.2007 je tožeča stranka zaradi pomanjkljivosti v pooblastilih umaknila tožbeni zahtevek za 108 varčevalcev v skupnem znesku cca 1.200.000,00 EUR. Glavna obravnava je bila zaključena na naroku dne 22.6.2007 in pričakujemo izdajo sodbe v roku približno treh mesecev. II. Drugi sodni postopki: Istraturist d.d., Umag, Hrvaška Podjetje Istraturist d.d. toži NLB na ugotovitev neobstoja terjatve v vrednosti 31.000.000,00 EUR. Vložen je bil odgovor na tožbo. Delničarji LB proti NLB in RS Zgolj zaradi morebitnih publicitetnih učinkov takih postopkov NLB navaja, da so v letu 1999 in 2000 določeni posamezniki, ki so bili delničarji LB, vložili tožbe proti Republiki Sloveniji in NLB, v katerih zahtevajo odškodnino za škodo, ki naj bi jo utrpeli zaradi tega, ker je bil s strani Banke Slovenije (in Ministrstva za finance Republike Slovenije) v letu 1993 v LB uveden postopek sanacije in hkrati ugotovljena brezvrednost njihovih delnic, in ker je bila ustanovitev NLB v skladu z ustavnim zakonom iz leta 1994 opravljena brez upoštevanja delnic teh delničarjev. V teh postopkih tožeče stranke terjajo plačilo odškodnine, ki naj bi bila enaka vrednosti njihovih delnic v LB ob ustanovitvi NLB na podlagi ustavnega zakona iz leta 1994. Trenutno je NLB udeležena še v 4 takih postopkih (prvotno 10 postopkov, v katerih je bilo udeleženih približno 40 nekdanjih delničarjev LB, z originalnimi zahtevki za plačilo odškodnine v skupnem glavničnem znesku približno EUR 50.000), do sedaj so tožniki umaknili tožbo v 7 postopkih (op.: tožbe je umaknila večina tožnikov v skupnih postopkih, 4 tožniki še vztrajajo ali še niso umaknili), v preostalih dveh postopkih pa je sodišče v letih 2005 in 2006 že izdalo zavrnilni sodbi, ki sta pravnomočni. Domnevno naj bi bile druge tožbe v zvezi s sanacijo LB vložene tudi samo zoper Republiko Slovenijo. V enem od preostalih postopkov je bila za mesec junij 2007 razpisana prva glavna obravnava, vendar je bila preklicana, v drugem pa je razpisana v mesecu oktobru 2007. FI-COM d.o.o., Ljubljana V marcu 2002 je družba FI-COM začela pravdo zoper BTC d.d., Ljubljana, eni največjih slovenskih trgovinskih družb, in NLB. V tožbi zahteva ugotovitev, da sta nakup BTC-jevih hipotekarnih obveznic s strani NLB v vrednosti 30 milijonov EUR in ustanovitev hipoteke za celotno izdajo obveznic v znesku 40 milijonov EUR v korist NLB (v imenu in za račun imetnikov obveznic) nična, ker naj bi BTC sredstva, ki jih je pridobil z izdajo obveznic uporabil za pridobitev lastnih delnic. NLB je dejansko kupila obveznice BTC v vrednosti približno 10 milijonov EUR in zanika, da bi bila dolžna preverjati, za kaj je sredstva, ki jih je BTC pridobil z izdajo obveznic, slednji porabil ali preverjati druge kršitve obveznosti s strani BTC. Na naroku dne 17.09.2002 je sodišče zadevo zaključilo in izdalo sodbo s katero je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. 26.11.2002 je FI-COM d.o.o., Ljubljana vložil pritožbo zoper sodbo, na katero je NLB podala svoj odgovor. Pritožba je bila zavrnjena, odločba je pravnomočna. Pooblaščenec tožeče stranke je dne 17.10.2005 vložil revizijo; odgovor na revizijo je NLB podala 2.12.2005, postopek pa je v teku. NLB proti JP Energetika NLB je v maju 2003 od družbe Javno Podjetje Energetika Ljubljana (»JP«) kupila 78,78% vseh delnic Slovenske Investicijske Banke d.d. (sedaj v likvidaciji – »SIB«), po nakupu pa je JPE vložila tožbo zoper SIB, nekdanja člana uprave SIB in revizorja SIB za plačilo odškodnine v višini 2,57mlrd

93

SIT (cca 10 milionov EUR). Marca 2004 je NLB zato vložila tožbo zoper JPE za odpravo stvarnih napak predmeta prodaje in plačilo odškodnine v višini 1,19mlrd SIT (cca 5 milionov EUR), za sanacijo škode nastale zaradi omenjene tožbe JPE. V januarju 2007 razpisana prva glavna obravnava je bila po sporazumu strank preložena za nedoločen čas, do odločitve sodišča v zadevi tožbe JPE proti SIB in ostalim, ki je višje sodišče še ni izdalo v zvezi s pritožbo tožeče stranke zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, s katero je sodišče po zaključeni glavni obravnavi v novembru 2005 s sodbo zavrnilo vse zahtevke tožnika. Komitent banke Ta oseba je v drugi polovici leta 2003 vložila v Italiji tožbo proti NLB d.d. podružnica Trst zaradi vračila 900.000 EUR. Omenjeni tožnik je vračilo kredita, ki mu ga je dala podružnica Trst zavaroval z zastavno pravico na svojih bančnih depozitih. Ker kredita ni vrnil, se je banka poplačala iz depozitov s kompenzacijo. Zdaj tožnik trdi, da je njegov podpis na depozitnih pogodbah bil ponarejen in zato zahteva vračilo deponiranih zneskov. Po mnenju NLB gre za šikanozno tožbo. Po zmanjšanju zahtevka znaša njegova višina 851.001,15 EUR. TE-TO Termoelektrarna toplarna Ljubljana Dne 30.1.2006 je TE TO vložil tožbo proti NLB zaradi plačila 4.915.000,00 USD in predlog za izdajo začasne odredbe. Spor se nanaša na plačilo iz naslova bančne garancije, katere vnovčenje je NLB zavrnila kot neutemeljeno. NLB je odgovorila na tožbo in na predlog za izdajo začasne odredbe, sodišče pa je na obeh stopnjah že zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, pri čemer je menilo, da tudi terjatev ni izkazana za verjetno ter je sledilo navedbam NLB v odgovorih. Obravnave v glavni stvari še ni bilo in tudi še ni razpisana. Pričakujemo, da bomo v pravdi uspeli. EKO STIL d.o.o. Dne 07.12.2006 (NLB jo je prejela 19.01.2007) je EKO STIL vložil tožbo proti Service and More GmbH, Dunaj in proti NLB zaradi prepovedi unovčitve bančne garancije (pcto 31.100 EUR) in 04.12.2006 predlog za izdajo začasne odredbe. Spor se nanaša na prepoved plačila po bančni garanciji, ki jo je izdala NLB d.d. v korist Service and More Gmbh, Dunaj v višini EUR 31.100. NLB je odgovorila na tožbo, in sicer je ugovarjala pasivno legitimacijo in neizkazan pravni interes, na predlog za izdajo začasne odredbe pa glede na pravni pouk ni imela možnosti ugovarjati. Dne 02.04.2007 je potekala obravnava v zadevi zgoraj omenjene začasne odredbe, nato je sodišče izdalo v zvezi z začasno odredbo sklep, s katerim je ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izdaji začasne odredbe razveljavilo, NLB je omenjeni sklep prejela dne 18.04.2007. SI Chemicals Corp. Dne 17.10.2005 je NLB pred Supreme Court of the State of New York, vložila tožbo zoper družbe Adria Management, Inc., Adria Investments, Inc., Cinchem USA, Inc., SI Chemicals Corp. (»SI Chemicals«) ter še eno fizično osebo za izterjavo terjatve iz naslova kredita družbi Adria Management, Inc., ki je po stanju na dan vložitve tožbe znašala USD 850.074,41. Ostale tožene stranke so bile tožene kot dodatni dolžniki po navedenem kreditu. Edina tožena stranka, ki se je na tožbo odzvala, je SI Chemicals, ki je celo postavila (po našem mnenju neutemeljen) nasprotni zahtevek. V njem je za škodo, ki naj bi ji jo NLB povzročila v zadevi, SI Chemicals zahtevala 5 mio USD odškodnine in še 10 mio USD kot »punitive damages«. Škodo naj bi ji NLB povzročila s tem, ko naj bi kreditno pogodbo s SI Chemicals zavestno podpisala s predsednikom SI Chemicals, čeprav naj bi on za to ne bil pooblaščen, ter z izterjavo terjatve po kreditni pogodbi. Dodatno je v pravdi SI Chemicals zatrjevala, da je NLB povzročila škodo tudi družbi K.K.L. mednarodna trgovina, d.o.o. iz Ljubljane (s katero je SI Chemicals sodelovala) ter njenemu direktorju (ki je tudi Acting President SI Chemicals). Ker se druge toženke na tožbo niso odzvale, je NLB predlagala sodišču, da zoper njih izda zamudno sodbo (»default judgment«) in ta predlog vložila pri uradniku sodišča (»Clerk of the Court«). Zamudna sodba je bila s strani uradnika sodišča uradno zabeležena (»docketed«) 12.4.2007. Ker se je izkazalo, da (tako kot druge tožene stranke) tudi SI Chemicals Corp. nima premoženja, so NLB, SI Chemicals, K.K.L. d.o.o. in direktor slednje januarja 2007 v izogib nesmiselnim nadaljnjim pravdnim stroškom sklenili pogodbo o poravnavi, s katero se odrekajo zahtevkom iz predmetne zadeve eden proti drugemu, NLB in SI Chemicals pa sta dne 8.2.2007 pogodbo vložili pri uradniku Supreme Court of the State of New York, skupaj s predlogom za ustavitev postopka med NLB in SI Chemicals »with prejudice«. Glede na to, da naj nobena od ostalih toženih družb ne bi več poslovala ter, da naj bi na premoženje tožene fizične osebe posegli že drugi upniki, poplačilo terjatve NLB ni verjetno.

94

DELOVNI SPORI Poleg zgoraj omenjenih postopkov je NLB tožena stranka v 6 postopkih pred delovnim in socialnim sodiščem, kjer gre večinoma za reintegracijske zahtevke ter v odškodninskem zahtevku zaradi varstva osebnih podatkov. Ostalo NLB kot denacionalizacijski zavezanec nastopa v treh zadevah pred upravnimi organi. V zadevah ni bilo sprememb v zadnjih šestih letih. III. Pregled ostalih civilnih postopkov, ki jih vodi izdajatelj pred pristojnimi sodišči a) Pregled postopkov, ki jih izdajatelj vodi pred pristojnimi sodišči, na dan 30. 6. 2007:

Izdajatelj je tožeča stranka: Izdajatelj je tožena stranka: Fizične osebe (18.168 zadev v postopku) – brez obračunanih obresti

Pravne osebe (1.581 zadev v postopku) – glavnica

Pravne in fizične osebe (64 zadev v postopku) – glavnica

36.173.409 EUR 177 mio EUR 2.696.455 EUR 992.193 USD 160.869 USD 34.427.237 DEM 243.002 ITL 771.816 ATS 44.398 CHF 387.718 DEM 129 GBP 585.237 EUR

b) NLB ima na dan 30.06.2007 v 186 stečajnih postopkih prijavljene terjatve v glavničnih zneskih

cca 73 mio EUR. c) NLB ima na dan 30.06.2007 v 77 postopkih prisilne poravnave prijavljene terjatve v glavničnih

zneskih cca 60 mio EUR. d) NLB ima na dan 30.06.2007 v 8 postopkih likvidacije prijavljene terjatve v glavničnih zneskih

3.655 EUR.

27.7. Znatna sprememba finančnega ali tržnega položaja izdajatelja Po koncu zadnjega finančnega obdobja ni bilo znatnih sprememb finančnega ali tržnega položaja NLB Skupine.

95

28. DODATNE INFORMACIJE

28.1. Delniški kapital

28.1.1. Osnovni kapital

V sodni register je vpisan osnovni kapital v višini 64.112.961,11 EUR. Vpisani osnovni kapital je v celoti vplačan.

28.1.2. Izdane delnice

Osnovni kapital izdajatelja je razdeljen na 7.682.015 navadnih imenskih kosovnih delnic (oznaka NLB). Vse delnice so delnice enega razreda. Izdajatelj je na skupščini dne 28. 6. 2006 sprejel spremembo statuta, na podlagi katere so bile delnice z nominalno vrednostjo zamenjane s kosovnimi delnicami. Sprememba statuta z dne 28. 6. 2006, ki namesto delnic z nominalno vrednostjo uvaja kosovne delnice, je bila vpisana v sodni register dne 27. 7. 2006. Statut izdajatelja za imetnika delnic ne predvideva drugih pravic in ne določa posebnih obveznosti ali omejitev. Statut izdajatelja ne vsebuje določb, ki bi omejevale prenosljivost delnic. Delnice izdajatelja so izdane v nematerializirani obliki in vpisane v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD. Dosedanji delničarji imajo prednostno pravico do vpisa novih delnic v sorazmerju z njihovimi deleži v osnovnem kapitalu banke. Delničarji lahko prednostno pravico izkoristijo v roku 14 dni od začetka roka za vpisovanje.

28.1.3. Lastne delnice

Izdajatelj nima pridobljenih lastnih delnic.

28.1.4. Knjigovodska vrednost delnice NLB

Tabela: Knjigovodska vrednost delnice NLB v zadnjih treh poslovnih letih v SIT

31.12.2006 31.12.2005 31.12.2004 Knjigovodska vrednost delnice 20.723,30 16.990,34 15.763,78

28.1.5. Zamenljivi vrednostni papirji

Izdajatelj ni izdal zamenljivih vrednostnih papirjev.

28.1.6. Omejitve pravic iz delnic

Statut izdajatelja ne vsebuje določb, ki bi razveljavljale proporcionalnost pravic iz delnic, kot je na primer omejitev manjšinske pravice in omejitev glasovalnih pravic.

96

28.1.7. Odobreni kapital

Na podlagi 5. člena statuta je uprava banke pooblaščena, da v obdobju petih let od vpisa spremembe statuta, sprejete na seji skupščine dne 7. 7. 2004, v sodni register, s soglasjem nadzornega sveta in brez dodatnega sklepa skupščine, osnovni kapital banke enkrat ali večkrat poveča za največ 32.056.476,38 EUR (odobreni kapital). Za znesek iz naslova odobrenega kapitala povečanega osnovnega kapitala se lahko izda skupno največ 3.841.007 novih navadnih ali prednostnih delnic, po vsakokratni emisijski vrednosti, ki jo določi uprava s soglasjem nadzornega sveta. Nove delnice se izdajo s pravicami, pod pogoji in na način, ki je določen v sklepu uprave o povečanju osnovnega kapitala in izdaji novih delnic. Nove delnice se lahko izdajo proti plačilu v denarju, s stvarnim vložkom ali s stvarnim prevzemom, kolikor je to v skladu s predpisi, veljavnimi v času sprejemanja sklepa o povečanju osnovnega kapitala in o izdaji novih delnic iz naslova odobrenega kapitala. Uprava lahko odloči o izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev do novih delnic, če s tem soglaša nadzorni svet. Sprememba statuta z dne 7. 7. 2004 je bila vpisana v sodni register dne 30. 9. 2004. Uprava banke je na podlagi navedenega pooblastila skupščine dne 29. 5. 2007 sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala z uporabo instituta odobrenega kapitala, h kateremu je Nadzorni svet izdal soglasje dne 7. 6. 2007. Po izvedeni dokapitalizaciji na podlagi tega prospekta bo imela uprava izdajatelja možnost povečati osnovni kapital iz naslova odobrenega kapitala še za 29.337.956,93 EUR, za kar se lahko izda še 3.515.274 novih delnic.

28.1.8. Pogojno povečanje kapitala

V statutu izdajatelja ni predvideno pogojno povečanje osnovnega kapitala.

28.1.9. Zgodovina delniškega kapitala

Višina osnovnega kapitala se v zadnjih treh poslovnih letih ni spremenila. Tabela: Osnovni kapital izdajatelja za pretekla tri poslovna leta

v SIT 31.12.2006 31.12.2005 31.12.2004 Osnovni kapital 15.364.030,00 15.364.030,00 15.364.030,00

28.2. Statut izdajatelja

28.2.1. Cilji in nameni izdajatelja

Izdajatelj je banka, ustanovljena z namenom, da bo opravljala bančne in druge finančne storitve, za katere je pridobila predpisano dovoljenje Banke Slovenije, kot tudi vse druge posle, ki jih lahko opravlja banka v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi. Izdajatelj lahko v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi opravlja posle v Republiki Sloveniji in v tujini. Dejavnost izdajatelja je: a) bančne storitve:

− sprejemanje depozitov od fizičnih in pravnih oseb, − dajanje kreditov iz sredstev, zbranih z depoziti, za svoj račun, − storitve, za katere drug zakon določa, da jih smejo opravljati samo banke,

b) finančne storitve:

97

− kreditiranje, vključno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov,

− opravljanje storitev plačilnega prometa, − izdajanje garancij in drugih jamstev, − trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, − izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov, − storitve v zvezi z vrednostnimi papirji po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, − trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, − factoring, − zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb, − posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, − posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov, − finančni zakup (leasing), − upravljanje pokojninskih oziroma investicijskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske

oziroma investicijske sklade, − oddajanje sefov, − izdajanje elektronskega denarja, − opravljanje skrbniških storitev,

c) pomožne bančne storitve:

− finančno, davčno in drugo poslovno svetovanje, − posli upravljanja z nepremičninami, − upravljanje in vodenje sistema za obdelavo podatkov, − svetovanje, razvoj in oskrba z računalniškimi storitvami, − dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami, − obdelava podatkov, − hramba dragocenih predmetov, − izobraževalna dejavnost, − prevoz gotovine in drugih dragocenih predmetov, − storitve razvoja bančnih storitev, − trgovanje s tehnološkimi rešitvami (know how), − trgovanje z zlatom, − pravno svetovanje, − druge poslovne dejavnosti.

Izdajatelj lahko opravlja navedene storitve v svojem imenu in na svoj račun, v svojem imenu in na tuj račun ter v tujem imenu in na tuj račun, če ni s predpisi določeno drugače.

28.2.2. Povzetek določb statuta, ki veljajo za člane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov

Uprava banke Uprava predstavlja banko in vodi njeno poslovanje. Uprava ima tri do šest članov, od katerih je eden imenovan za predsednika uprave. Upravo imenuje in razrešuje nadzorni svet. Mandat uprave traja pet let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Odločitve iz pristojnosti uprave sprejemajo člani uprave praviloma soglasno, v primeru nesoglasja pa z večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika uprave. Za naslednje odločitve, ki ne bi bile sprejete s soglasjem uprave, je potrebno soglasje nadzornega sveta: − imenovanje izvršnih direktorjev in drugih vodilnih uslužbencev banke, ki so po položaju

enakovredni izvršnim direktorjem, in odobritev pogojev njihove zaposlitve ter imenovanje članov nadzornih svetov, uprav in/ali upravnih odborov odvisnih družb, če je takšno imenovanje v pristojnosti uprave banke,

98

− odobritev nastanka izpostavljenosti do posameznih komitentov ali njihovih povezanih oseb, ki presegajo 30 mio EUR,

− vpis deležev v osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah ali drugačna pridobitev, bodisi z ustanovitvijo, s povečanjem kapitala, z nakupom ali drugače, z enim ali več posli, − v drugi banki ali finančni organizaciji, če takšen delež predstavlja najmanj 5 ali več odstotkov

osnovnega kapitala ali glasovalnih pravic v taki osebi, − v drugi pravni osebi, če takšen delež predstavlja 25 ali več odstotkov osnovnega kapitala ali

glasovalnih pravic v taki osebi, ali − če nakupna vrednost takšnega deleža presega 20 mio EUR,

− povečanje deleža banke v osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah v drugi osebi, z enim ali več posli, ki povečuje delež banke v osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah v takšni osebi za 10% ali več,

− prodaja, prenos ali kakršnokoli drugo razpolaganje s pomembnim delom premoženja banke, s pravicami intelektualne lastnine ali drugimi sredstvi banke, ali njihov nakup, če vrednost takšnega premoženja, pravic intelektualne lastnine ali drugih sredstev presega 5 mio EUR,

− določitev metodologij za upravljanje s tržnimi tveganji, vključno za poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in opcijami.

Uprava vodi banko samostojno in na lastno odgovornost ter ima za to vsa pooblastila v skladu z zakonom in statutom. Poleg z zakonom določenih primerov je potrebno soglasje nadzornega sveta tudi za: − oblikovanje bančne skupine, − odpis posamične terjatev nad 0,5 mio EUR, − dolgoročno zadolževanje z najemanjem kreditov, izdajo obveznic ali podrejenih dolžniških

instrumentov (s tem, da je dolgoročno zadolževanje definirano kot zadolževanje z ročnostjo nad enim letom), za vsako tako prevzeto obveznost, ki presega 25% kapitala banke,

− določa limite in kriterije, po katerih lahko banka odobrava kredite delničarjem, članom uprave in nadzornega sveta ter prokuristom,

− vsak drug sklep uprave, ki se nanaša na vrsto poslov, za katero je nadzorni svet odločil s sklepom, sprejetim pred zadevnim sklepom uprave, da je za tako vrsto poslov potrebno soglasje nadzornega sveta.

Banko zastopata po dva člana uprave skupno. Nadzorni svet ob imenovanju članov uprave lahko za določen del obsega poslov pooblasti posamezne člane uprave ali posameznega člana uprave samostojno. Pri zastopanju člani uprave upoštevajo s poslovnikom uprave določena razmerja med člani uprave. Uprava lahko prenese posamezna pooblastila in opravila iz svojega delokroga na druge delavce in odbore, katere imenuje v skladu s statutom. Uprava lahko najmanj dvema ali več osebam podeli prokuro, tako da banko zastopajo vsi ali najmanj dva prokurista skupaj. Prokuriste je mogoče imenovati tudi samo za podružnice. Prokura se lahko vsak čas prekliče. Nadzorni svet Nadzorni svet ima enajst članov, ki jih imenuje in razrešuje skupščina banke izmed oseb, ki jih predlagajo delničarji ali nadzorni svet. Za člane nadzornega sveta so lahko izvoljene samo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje in za katere niso podane omejitve iz zakona o bančništvu in drugih predpisov. Člani nadzornega sveta so upravičeni do povračila stroškov v skladu z veljavnimi predpisi. Člani nadzornega sveta so izvoljeni največ za dobo štirih let od njihovega imenovanja. V primeru predčasnega prenehanja mandata posameznega člana se za obdobje do poteka mandata prvotno izvoljenega člana nadzornega sveta imenuje nadomestni član. Če bi se zaradi predčasnega prenehanja mandata posameznega člana število na skupščini banke izvoljenih članov nadzornega sveta znižalo pod osem, so potrebne nadomestne volitve na naslednji redni skupščini banke. Skupščina banke lahko tudi pred potekom mandata razreši posamezne ali vse člane nadzornega sveta, za kar je potreben sklep, sprejet z večino najmanj treh četrtin oddanih glasov.

99

Nadzorni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in najmanj enega namestnika predsednika. Delo in sklepanje nadzornega sveta poteka praviloma na sejah. Nadzorni svet je sklepčen, če je prisotna najmanj polovica članov, od katerih morata biti v vsakem primeru prisotna predsednik ali namestnik predsednika. Pri odločanju o posamičnih zadevah, določenih s statutom, je potrebna prisotnost vsaj osmih članov nadzornega sveta. Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika nadzornega sveta. Sklepanje o predlogih telefonsko ali s pisno anketo je dopustno, če temu ne nasprotuje noben član nadzornega sveta. Telefonsko sklepanje je veljavno le, če vsi telefonsko glasujoči člani svojo odločitev pisno potrdijo. Nadzorni svet ima naslednje pristojnosti: − nadzoruje vodenje poslov banke, − poroča skupščini o svojem delu in ugotovitvah, − potrjuje sklepe za izboljšanje poslovanja, − obravnava poročila interne kontrole in revizije, − daje soglasje za sprejem splošnih aktov banke, razen aktov, ki jih sprejema skupščina, − daje soglasje k odločitvam uprave, za katere je tako predvideno s predpisi in statutom, − pripravlja predloge za skupščino, − odloča o letnem poročilu in predlogu za uporabo bilančnega dobička, − odloča o odobritvi strategije, letnega finančnega načrta in letnega poslovnega načrta, − obravnava in sprejema medletna poročila o poslovanju banke, − določa kreditne in garancijske limite ter druge limite za poslovanje banke, − daje soglasje k dejanjem, ki imajo za posledico statusno spremembo pravnih oseb v večinski

lasti banke, − odloča o zgornji meji dolgoročne letne zadolžitve banke, − imenuje člane uprave, − sprejema poslovnik o svojem delu, − določa kriterije za nagrajevanje uprave.

28.2.3. Pravice, ugodnosti in omejitve, ki veljajo za vsak razred obstoječih delnic

Vse delnice izdajatelja so delnice istega razreda in dajejo vsem imetnikom enake pravice. Izjema so le lastne delnice, ki izdajatelju ne omogočajo glasovalne pravice.

28.2.4. Ukrepi, potrebni za spremembo pravic delničarjev, z navedbo primerov, kjer so pogoji strožji kot zahteva zakon

Statut izdajatelja ne vsebuje strožjih pogojev glede ukrepov oziroma primerov, ki bi spreminjali pravice delničarjev, kot je določeno z zakonom.

28.2.5. Način sklicevanja letnih skupščin in izrednih skupščin ter pogoji sprejema

Delničarji uresničujejo svoje pravice iz delnic na skupščini. Skupščine banke se lahko udeležijo in na njej glasujejo samo tisti delničarji, ki svojo udeležbo na skupščini prijavijo z navedbo skupnega števila njihovih delnic najmanj tri dni pred skupščino. Skupščino sklicuje uprava ali nadzorni svet v primerih, določenih s statutom in zakonom. Sklic skupščine je potrebno objaviti najmanj mesec dni pred dnem zasedanja skupščine. Skupščina se lahko prekliče najkasneje tri delovne dni pred dnem zasedanja na enak način, kot je bila sklicana. Delničarji, ki imajo skupaj najmanj eno dvajsetino osnovnega kapitala, smejo pisno zahtevati, da nadzorni svet skliče skupščino. Nadzorni svet mora o tej zahtevi delničarjev odločati najkasneje v roku dveh mesecev. Eden ali več delničarjev, ki predstavljajo najmanj eno dvajsetino osnovnega kapitala banke, lahko pisno zahteva, da se točno določena zadeva uvrsti na dnevni red skupščine. V

100

takšnem primeru mora uprava banke in nadzorni svet objaviti dopolnitev dnevnega reda skupščine, na enak način, kot je bil objavljen sklic, in ne pozneje kot v desetih dneh po objavi sklica skupščine. Delničarji lahko izvršujejo svoje pravice na skupščini osebno, po zakonitem zastopniku ali po pooblaščencu. Vsaka delnica daje delničarjem en glas. Skupščino banke vodi predsednik skupščine, ki ga določi sklicatelj. Predsednik skupščine vodi potek skupščine, določa vrstni red posameznih točk dnevnega reda ter določa način glasovanja. Delo skupščine podrobneje ureja poslovnik skupščine, ki ga sprejme skupščina. Skupščina odloča z večino oddanih glasov, če ni drugače določeno s statutom ali zakonom. Skupščina banke odloča oziroma sprejema: − statut oziroma njegove spremembe, − poslovnik o delu skupščine, − letno poročilo, če ga nadzorni svet ni potrdil ali če uprava in nadzorni svet prepustita odločitev o

sprejemu letnega poročila skupščini, − uporabi bilančnega dobička, − podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, − spremembah osnovnega kapitala banke, − letnih okvirih in značilnostih izdaj vrednostnih papirjev, zamenljivih v delnice, in lastniških

vrednostnih papirjev banke, − imenovanju in razrešitvi članov nadzornega sveta, − nagradah za delo članov nadzornega sveta ter udeležbi članov nadzornega sveta, članov uprave

in delavcev banke na dobičku banke, − organizaciji, ki bo opravljala revizijo računovodskih izkazov banke, − statusnih spremembah, združitvi in prenehanju banke. Večina najmanj 75 % oddanih glasov je potrebna za veljavnost naslednjih sklepov: − sprejem statuta in njegovih sprememb, − izdajo zamenljivih obveznic in drugih lastniških vrednostnih papirjev banke, − izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev, − zmanjšanje osnovnega kapitala, − združitve, razdružitve, statusne spremembe banke, − likvidacija banke.

28.2.6. Določbe statuta, ki vplivajo na odlog, preložitev ali preprečitev sprememb nadzora izdajatelja

Statut izdajatelja ne vsebuje določb, ki bi določale oziroma vplivale na odlog, preložitev ali preprečitev sprememb nadzora izdajatelja.

28.2.7. Določbe statuta, ki urejajo prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delničarjev

Statut izdajatelja ne vsebuje določb, ki bi urejale prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delničarjev.

28.2.8. Določbe statuta, ki urejajo spremembe kapitala, kadar so ti pogoji strožji, kot to nalaga zakonodaja

Statut izdajatelja ne vsebuje določb, ki bi vsebovale strožje pogoje pri spremembi kapitala, kot jih nalaga zakonodaja.

101

29. POMEMBNE POGODBE

NLB ima na področju sponzorstev in donacij sklenjenih veliko število manjših pogodb. Večje pogodbe, sklenjene v zadnjih 24 mesecih, so navedene v nadaljevanju: - Sidro d. o. o. – 5 letna pogodba o generalnem sponzorstvu NLB Lige - NLB Skupina je generalni

sponzor košarkarkega tekmovanja Združenja jadranskih klubov - Smučarska zveza Slovenije – 5 letna pogodba o sponzorstvu alpskih smučarskih reprezentanc

Slovenije - Rokometni klub Celje Pivovarna Laško – letna pogodba o sponzorstvu kluba - Košarkarski klub Olimpija – letna pogodba o sponzorstvu kluba - Košarkarski klub Krka Telekom – letna pogodba o sponzorstvu kluba - Košarkarski klub Helios Domžale – letna pogodba o sponzorstvu kluba - Smučarski klub Branik Maribor - pogodba o sponzorstvu veleslalomske tekme za Zlato lisico - Festival Ljubljana – pogodba o sponzorstvu gostovanja Bolšoj teatra v okviru poletnega festivala

v Ljubljani - Cankarjev dom Ljubljana – pogodba o sponzorstvu Jazz festivala Ljubljana

102

30. INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOV IN DEKLARACIJE O VSEH INTERESIH

V prospekt ni vključeno nobeno mnenje ali poročilo, ki se pripisuje osebi kot strokovnjaku. Prav tako ni v prospektu nobenih informacij, katerih izvor bi bila tretja oseba.

103

31. RAZKRITI DOKUMENTI

Na sedežu izdajatelja, in sicer v Oddelku sekretariata Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, Trg republike 2, je vsak delovni dan od 8. do 14. ure mogoč vpogled v naslednje dokumente: 1. Statut NLB d.d. in druge splošne akte izdajatelja, 2. Letno poročilo o poslovanju NLB Skupine in NLB d.d., za leto 2006, leto 2005 in leto 2004, ki

vsebujejo revidirane računovodske izkaze izdajatelja po SRS in MSRP. Dokumenti pod točko 2. so na razpolago tudi na spletni strani izdajatelja www.nlb.si.

104

32. INFORMACIJE O DELEŽIH

Izdajatelj je krovna družba v NLB Skupini. Vse informacije o odvisnih družbah izdajatelja so razvidne iz tega prospekta in letnih poročil NLB Skupine.