Prve težave v zelenjavnem vrtu Partnersko kmetijstvo na ... · odrežemo, ker bi s tem prekinili povratni tok s fotosintezo ustvarjenih hranil, ki potujejo iz listov nazaj v čebulico

Marec 2013 • Letnik 19 • št. 185

Svetovanje www.facebook.si/KlubGaia www.klubgaia.si

Tema meseca 4

Hitro cvetoče spomladniceAndreja Pogačar Špenko

Ekološko vrtnarjenje 16

Prve težave v zelenjavnem vrtuNevenka Breznik

Gaia na obisku 28

Partnersko kmetijstvo na PrimorskemDavor Špehar

Gaia marec 2013.xp 8.3.13 14:49 Page 1


Kar narava veleva - Gaia razodeva!

Ponovno aktivni v vrtuPred vami je nova revija Gaia, zakladnica znanja in nasvetov, kivam bo v pomoč pri snovanju in urejanju vrtne oaze. Okrasnegrmovnice, že odete v pisane barve cvetov, vas pozdravljajo že naprvih straneh.

Na ekoloških straneh boste izvedeli, kako načrtovati zelenjavni vrt,ga obogatiti s špargljem in se izogniti težavam v zelenjavnem vrtu.Za popestritev vašega sadnega vrta predstavljamo tudi nove sortesadja in svetujemo, kako posaditi vinsko trto.

Seveda ne manjka natečajev, dogodkov in klubskih ugodnosti,objavljenih na sredinskih klubskih straneh. Z uporabo kuponovugodnosti si lahko prihranite tudi letno naročnino na revijo.

Izkoristite priložnost učenja na izobraževalnih dogodkih poSloveniji, pa tudi druženja na našem vsakoletnem srečanju v Rabcuin junijskem izletu.

Uživajmo cvetočo pomlad skupaj.Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,

Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,

T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-

valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira

Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka

Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,

Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-

fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-

veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-

bra. Letna naročnina 18,88 EUR.

Natisnjeno v 30.500 izvodih. ISSN 1408-7774

Naslednja številka izide 15. aprila 2013.

Gaia predstavlja uvodnikTema meseca

4 Hitro cvetoče spomladnice

Cvetoče ideje6 Lepotice za balkone in gredice

Vse o ...8 Vse o ljubiteljskem razmnoževanju rastlin

Ali poznate?11 Leskovec lepo diši

Rastline iz daljnih krajev12 Slastni plodovi Amerike

Strokovnjak odgovarja članom13 Vatasta uš na amarilisu, odpadanje listja na

limoni, shranjevanje krompirja

Ekološko vrtnarjenje14 Gaini sosedje na eko vrtu

16 Prve težave v zelenjavnem vrtu

18 Špargelj – za vsako družino in vrt

23 Sajenje vinske trte

24 Nova sadna čudesa

Klubski kotiček19 Zanimiva predavanja in delavnice

20 Gaina prijavnica, natečaj

21 Gaina spomladanska predavanja

22 Gaini kuponi popustov

Vrtna trata26 Kaj delam narobe?

Gaia na obisku28 Partnersko kmetijstvo na Primorskem

Oblikovanje vrta30 Alpske rastline za skalnjak

Zelenjavni vrt33 Seme na traku in ploščah

Slovenski naravni biseri34 Strunjanski klif

Dom brez mrgolazni35 Ščurki ne sodijo k nam

Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti

v mesecu marcu in aprilu

Ugani, kaj je na naslovnici!Tudi v letu 2013 smo vam pripravili zanimive slike

Gainih naslovnic, saj bo vsakokrat 1. stran revije neke

vrste uganka: Napišite ime rastline z naslovnice!

Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo

izžrebali vsak mesec enega člana in ga bogato obdar-

ili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgov-

oru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov,

številko telefona) ter ga do 1. 4. pošljite na naš naslov.

Rešitev iz prejšnje številke: Leskovec, KorylopsisNagrajenka: Darka Repše, Ljubljana Polje

?www.klubgaia.simarec 2013 3


Tema meseca

4 www.klubgaia.si

Prve znanilke pomladi zasledimo prak-

tično v vseh skupinah, tako med:

• čebulnicami

• enoletnicami, ki se pravilno uvrščajo

med dvoletnice

• trajnicami

• grmovnicami

• drevesi

Mesto v vrtuS cvetovi prvih spomladanskih rastlin ne

vnesemo v vrt samo življenja, ampak z

njihovo pravilno umestitvijo dosežemo

• Spomladi cvetoče grmovnice je pripo-

ročljivo saditi v družbo z zimzelenimi li-

stavci ali iglavci. Ti delujejo tako kot

zelenilo v šopku, saj pride s tako kom-

pozicijo izraznost cvetja še bolj do ve-

ljave. Kljub temu da cvetijo z obilico

majhnih cvetov, razen pri magnolijah,

kjer so ti večji, se ti predvsem v velikih

vrtovih brez primernega ozadja žal prav

lahko izgubijo v prostoru.

OskrbaPreprosto pravilo pri negi spomladi cve-

točih grmovnic je, da jih obrezujemo

vedno po cvetenju, saj bi s spomladan-

sko rezjo odrezali cvetni les, ki bi vsak

hip zacvetel. Čez leto lahko v zgodnjem

poletju prikrajšamo dolge odganjke in s

tem zgostimo grm ter tako pospešimo

tvorbo številčnejših in krajših poganjkov

s cvetnimi nastavki za drugo pomlad.

Pri čebulnicah listov po cvetenju ne

odrežemo, ker bi s tem prekinili povratni

tok s fotosintezo ustvarjenih hranil, ki

potujejo iz listov nazaj v čebulico. Ta

mora biti za naslednje vegetacijsko ob-

dobje primerno založena z nujno po-

trebnimi hranilnimi snovmi, drugače

bomo zaman čakali na cvetove ali pa

bodo ti zelo majhni.

Skupinsko sajenje čebulic narcis di-

rektno v travo nam olajša nego zelenice,

saj omenjenega predela, dokler listi ne

porumenijo, ne kosimo. Po tem procesu

lahko kosimo po celotni zelenici.

Hitro cvetočespomladniceToplo zimsko sonce nemalokrat zavedespomladanske znanilke pomladi in jihpremami, da se hvaležno odzovejo na toplesončne žarke s posameznimi sramežljivimicvetovi. Prvo zimsko cvetenje pa ne traja dolgo. S ponovnim snegom in nizkimitemperaturami, v leden oklep ukleščeni cvetovi nadaljujejo z zimskim spanjem in takopočakajo na res pravo spomladansko obdobje. Spomladi pa nič ne zaustavi bujnosti cvetenja,ki kar čez noč vzkipi, pri grmovnicah celo v taki naglici, da zacvetijo kar v brezlistnem stanju.

dodatno obarvanost in oplemenitenje

vrta:

• Trajnim, drobnim čebulnicam kontro-

lirane rasti, kot so: pomladanski žafran

ali krokus, drobne mrežaste perunike,

puškinije, španske modre čebulice, hru-

šice, jarice, anemone, hijacinte… na-

menimo prostor v skalnjakih ali

gredicah pod nizkimi grmovnicami.

Zvončke, narcise, veternice (anemone),

morske čebulice (scila) pa lahko v skupi-

nah posadimo tudi izven gred, kar v ze-

lenico, kjer se lahko po mili volji

razraščajo. Pripo-

ročljivo jih je saditi

pod ali pred cveto-

čimi grmovnicami

poleti ali jeseni, saj

razvijejo listno

maso in cvetove

pred olistanjem

grmov ter s tem že

pred njegovo ve-

getacijo poživijo

habitus grma. Z

brstenjem grma

čebulnice že za-

ključijo cvetno

fazo, listi so še

nekaj časa zeleni,

ko pa pričnejo ru-

meneti, je grm že

tako olistan, da se

to sploh ne opazi

in njihov videz ni

moteč.

Mahonija

Vzhodni teloh cveti vse do junija


marec 2013 5

Mahonija(Mahonia ‘Winter Sun’)V preteklosti je bila mahonija pogosto

vključena v vrtove, potem pa je bila

nekaj časa zapostavljena. V zadnjem

času se ponovno vtira pot s sorto M.

‘Winter Sun’. Omenjena sorta je prav

tako zimzelena, s svetlečimi, znatno več-

jimi listi, sestavljenimi iz ovalnih, podol-

govatih lističev. Tudi pri tej sorti konice

niso izostale. Od stare sorte se razlikuje

tudi po izrazito dolgih, rumenih socvet-

jih. Ime sorte ‘zimsko sonce’ nazorno

opiše, da v toplih zimah cveti že v zim-

skem obdobju, pri čemer je tudi sneg ne

zmoti, drugače pa v prvih spomladan-

skih dneh. Kot zimzeleno rastlino jo mo-

ramo v zimskem obdobju obvarovati

pred jutranjim soncem, ki lahko pov-

zroči ožige na listih.

Povešava iva(Salix caprea ‘Pendula’)Pomladi si brez mačic praktično ne mo-

remo predstavljati. Sprva sramežljivo

odpirajoče se mačice so žametno sive

barve, kasneje se obarvajo zlato ru-

meno. S prijetnim vonjem nas ne spu-

stijo kar tako mimo, isto velja tudi za

čebele, saj predstavljata nektar in cvetni

prah njihovo prvo pašo. Za urejen videz

jo je potrebno vsako leto po cvetenju

pomladiti. Pomembna je pravilna rez,

kjer se enoletne poganjke prikrajša na

dve do tri očesa.

Skimija in pjeris(Skimmia japonica ‘Rubella,Pieris japonica)Izstopata tako v obdobju zimskega mi-

rovanja, ko sta posuta z rdečimi, v soc-

vetja združenimi popki, kot tudi

spomladi, ko se cvetovi odpirajo in so

grmi prekriti z belino. Oba potrebujeta

kisla tla in senčno lego, obvarovani pa

morata biti pred zimskim jutranjim son-

cem.

Bodnantska brogovita(Viburnum x bodnantense ‘Dawn’)Muhasta jesen nemalokrat premoti

mater naravo in vzpodbudi prve cve-

tove spomladi cvetočih grmovnic. Bod-

nantski brogoviti se to pogosto zgodi.

Sami rastlini to ne škoduje, saj se majhni

cvetovi kroglastega socvetja zaprejo

nazaj in počakajo na zanje ugodne raz-

mere. Popki so rožnate barve, z odpira-

njem pa barva bledi, tako da so ob

razprtju skoraj beli, a opojno dišeči. S

krajšanjem dolgih poganjkov dosežemo

gostejši razvoj krajših, bolj cvetnih po-

ganjkov, ki pridejo v družbi zimzelenih

rastlin še bolj do izraza.

Andreja Pogačar Špenko

Zvita leska(Coryulus avellana ‘Contorta’)Čar zvite leske je v njenih skrivenčenih

vejah, ki so najbolj izrazite prav v brez-

listnem stanju. Zvitost vej skrajša razda-

ljo med moškimi cvetovi – mačicami,

vidnimi skozi ves zimski čas, z razpira-

njem ob višku cvetenja pa ga prekrijejo

z rumenimi visečimi cvetovi. Zvitost je

na sončni legi intenzivnejša, izraznost

cvetov pa pride ob zelenem ozadju še

bolj do veljave. Svoj prispevek dajo tudi

čebele z nabiranjem obnožine ter veter,

ki kot zlati dež raznaša cvetni prah. Leš-

nike rodi le redko in še ti so bolj majhni.

Vzhodni teloh(Helleborus orientalis)Teloh sodi med ene najdalj cvetočih šo-

pastih trajnic. Čas cvetenja pogojuje

sorta. Tako lahko najzgodnejše sorte ob

ugodnih vremenskih razmerah zacve-

tijo že okoli božiča. Spomladi cvetoče

sorte prve cvetove poženejo takoj, ko

skopni sneg, cvetenje pa traja vse do ju-

nija. Obarvanost čašastih cvetov se skozi

ves čas cvetenja spreminja. Najlepši so

na začetku, kasnejša obarvanost pa se

sortno spreminja.

Bodnantska brogovita z

visokim iglavcem v ozadju

Najlepše cvetoče drevoPo dolgi sivi zimi nas kmalu za prvimi spomladanskimičebulnicami začarajo prekrasni cvetovi zgodaj cvetočih

spomladanskih dreves. Fotografirajte jih in se potegujte za praktično nagrado.Pošiljatelje treh najlepšihfotografij, ki jihprejmemo do 1. 4. 2013,bomo nagradili sPlantella specialnim

gnojilom za okrasne

rastline.

Fotografije nam lahko pošljete na Klub Gaia, Sinja

Gorica 2, 1360

Vrhnika ali po e-poš[email protected].


Cvetoče ideje

Lepotice za balkone in grediceKo je zunaj še zima, imamo ljubitelji cvetja čas za razmislek o novih sortah in idejah, skaterimi bomo korak pred ostalimi. Razmišljamo o zasaditvah gredic, balkonov, iščemonove trende ... Pri spoznavanju novih pa na našem seznamu vedno ostajajo tudi tiste starecvetoče prijateljice, s katerimi smo imeli odlične izkušnje.

zgodaj ne posadimo na prosto, saj ji

nizke temperature škodujejo in takrat

rastlina ne bo dobro uspevala. Pokončni

sorti se letos zopet pridružuje še sorta

’Volante’ s široko blazinasto rastjo. Tako

bomo zdaj lahko to lepotico kombinirali

z drugimi, tudi v visečih košarah.

Povsem nova rastlina, za katero upamo,

da jo bomo lahko videli tudi pri nas, se

imenuje brasilia Aspilia ‘Brasilia Gold’.

Izvirno ime rastline nas z enostavnimi

1 – 3 cm velikimi cvetovi popelje v od-

daljene kraje sončne Brazilije. Uspeva na

soncu, pa tudi v delni senci. Cveti od

maja do prve zmrzali. Zraste v višino do

75 cm in širine do 50 cm.

Pričakujemo, da jo bomo lahko upora-

bili v številnih kombinacijah na sončnih

legah.

Dichondra argentea ‘Silver Falls’ ali sre-brnolistna dihondra je stara prijateljica

balkonskih zasaditev. V času nakupov

balkonskega cvetja je še zelo majhna,

zato mnogo kupcev raje izbere drugo

cvetje. Prav gotovo si ta rastlina zasluži

več pozornosti.

Impresivna strukturna rastlina je zelo pri-

merna za mešane zasaditve, saj se v eni

sezoni prevesi tudi v več kot meter dol-

gem srebrnem slapu. Lepa je v samosto-

6 www.klubgaia.si

Merkadonija ‘Magic Carpet’ je nežna

rastlina s svojo ohlapno spuščeno pla-

zečo rastjo. S svojimi neštetimi, zlatimi

cvetovi na prvi pogled spominja na ba-

kopo. Primerna je za kombinacije v bal-

konskih koritih, cvetličnih posodah in

visečih košarah. Z zasaditvijo več mer-

kadonij skupaj bomo na gredi ustvarili

krasno, cvetočo rumeno preprogo. Rast-

Bogastvo cvetov merkadonije v sosedstvu

sončne gazanije in čipkastih cvetov mlečka.

Foto

: Ma

rija

Hro

va

t

lina cveti brez prekinitve do oktobra

tudi na močno sončni lokaciji. Z malo

vzdrževanja pa se bo dobro počutila

tudi v skalnjaku ali na grobovih.

Catharanthus roseum ali vinka ima

lepo slovensko ime zimzelen. Sonce-

ljubna rastlina v pripeki naravnost uživa.

Previdni moramo biti le, da rastlino pre-


marec 2013 7

ječih visečih košarah kot tudi v kombini-

ranih zasaditvah v cvetličnih posodah.

Lahko jo posadimo tudi na gredici, saj

mehki, drobni, gosto prepleteni listki ne

bodo dovolili, da bi med njimi zrasel ple-

vel. Jeseni je ne zavrzimo prehitro, saj je

rastlina krasna tudi v kombinaciji z ma-

čehami še v zimskem času.

Skoraj vse žlahtniteljske hiše na sloven-

skem trgu bodo letos vrtnarijam doba-

vile izboljšan hibrid Begonie xboliviensis ‘Santa Cruz Sunset’. Sorta je

razmnožena iz semena. Dobro uspeva

tako v senci kot na soncu in ni občutljiva

na temperaturne razlike. Močna, robu-

stna rast je pravo nasprotje prej poznani

različici bolivijske begonije. Številni

oranžno rdeči, 5 cm veliki cvetovi, pre-

krijejo celotno rastlino od pozne po-

mladi do pozne jeseni.

Vse opisane rastline so doma iz toplih

krajev in so primerne za vroča, suha in

dolga poletja. Ob primernem gnojenju

in rednem zalivanju bodo rastline do-

volj močne in zdrave, da bodo v vaših

zasaditvah čudovito izgledale.

Branka Urbanija Juvančič

Na svojizemljiKo se odločamo

za sajenje cvetja,

imejmo v mislih, da jim bo moral

substrat služiti dolgih 6 mesecev. Zato

vedno izberemo najboljši substrat z

veliko hranili, ki so prilagojena

specifičnim potrebam posameznih

rastlin. Gaini strokovnjaki prisegamo

na visoko kakovostne Plantella

specialne zemlje, ki vsebujejo

najkakovostnejše šote z dodatkom

dolgo delujočih hranil in BIOCULTA

vlaken. Okrasne rastline se bodo

najbolje počutile v Plantella specialni

zemlji za okrasne rastline, za trajne

nasade, vrtnine in zelišča izberemo

Plantella vrtno zemljo, kisloljubne

rastline, kot so večno priljubljene

hortenzije,

rododendroni,

azaleje in rese

pa potrebujejo

Plantella

specialno zemljo

za

rododendrone.

Posebne potrebe

pa imajo še

surfinije, zato

bodo dobro

uspevale le v

Plantella

specialni zemlji

za surfinije.

Balkonskim

rastlinam

zagotovimo najboljše pogoje za rast in

cvetenje z visoko kakovostno 5-

komponentno zemljo Plantella

Balkonia, saj vsebuje

najbolj kakovostno

huminsko šoto, zadostno

količino hranil v mineralni

obliki, guano, ki bogati

zemljo z organskimi

snovmi, aktivatorje

cvetenja ter bio vlakna,

zaradi katerih odlično

zadržuje vodo in hranila v

območju korenin.

Vinka

Bolivijska begonija –

nova različica


Vse o ...

Setev je običajna oblika razmnoževanja,

a v naravi naletimo tudi na nespolno ra-

zmnoževanje, ki je v vrtnarski praksi iz-

redno pomembno. Namen je vedno

enak, saj so rezultat vedno dednostno

popolnoma enaki osebki, kar pri setvi

pogosto ni zagotovljeno. Pri lesnatih

rastlinah pogosto posegamo po lesna-

tih potaknjencih, včasih tudi po zelna-

tih, čeprav tako pogosteje množimo

zelike. Svojevrsten izziv so koreninski

potaknjenci in čebulne luske. Pri mno-

gih rastlinah je kar več različnih možno-

sti in nekaj posebnega je množenje

nekaterih lončnic z listi in peclji. Splošno

znano domače razmnoževanje afriških

vijolic (Saintpaulia ionantha) je gotovo

učinkovito in izdatno. Listne begonije

leni del potaknjenca. Z odlomljenimi

listi uspešno razmnožujemo večino tol-

stic in homulice (Crassula, Sedum), pa

naj bodo to sobnice ali trajnice.

Zelnati potaknjenciTako jim rečemo zato, ker niso le zeleni,

temveč še mehki in neoleseneli. Obi-

čajno si jih narežemo vsaj pri pelargoni-

jah in fuksijah, a tudi pri pomladnem

obrezovanju pasijonk odpade obilo ste-

bel za razmnoževanje. Podobnih lončnic

je še precej in tudi nekaj trajnic množimo

tako. Enostavno je potikanje v šotne »ta-

blete« ter v paletne plošče, ker s tem mla-

dim sadikam prihranimo presaditveni

šok. Potaknjenci se bodo pod kopreno ali

tanko folijo mnogo bolje zakoreninili kot

nezavarovani. Pod varovalom se bo ohra-

njala ravno pravšnja zračna vlažnost.

8 www.klubgaia.si

(Begonia rex) množimo tako, da na odre-

zanih listih na spodnji strani zarežemo

žile na stičiščih, list postavimo na sub-

strat ter ga obtežimo s kamenčki. Liste

sabljik (Sansevieria trifasciata) lahko na-

režemo na nekaj centimetrov velike

koščke in jih potaknemo. Pri pisanolis-

tnih sortah je treba pri dnu izrezati ze-

Vse o ljubiteljskemrazmnoževanju rastlinV rastlinskem svetu je vsaj med cvetnicaminajobičajnejše spolno razmnoževanje, torejs semeni in setvijo. Zaradi nezanesljivegaprenašanja dobrih lastnosti včasih setev niumestna. Takrat se zatečemo h kloniranju znespolnimi oblikami razmnoževanja.Delitev ni edina rešitev, a večinamnožiteljskih spretnosti je dostopna tudiljubiteljskim vrtnarjem.

Trajne turške

make (Papaver

orientale)

razmnožujemo s

koreninskimi

potaknjenci kmalu

po cvetenju. Tako si lahko zagotovimo

sestoj enakih osebkov sorte ali

katerega od izstopajočih sejančkov.

Živorodnost ni ravno pogosta oblika

vegetativnega razmnoževanja. Nanj

naletimo pri sočni lončnici,

Bryophillum daigremontianum, ki je

sorodnica kalanhoj. Na listnih robovih

se razvijejo zarodni brstiči in vsak ima

že zasnovane korenine in lističe.


Pognojite sadnodrevje

Sadno drevje na obodu

krošnje že v marcu pognojite s

plantella sadjarskim gnojilom, ki ne

vsebuje veliko dušika. Če uporabljate samo

organska gnojila,

priporočamo uporabo

organskega gnojila

plantella organik K, ki

ima dodan kalij iz

naravnih virov. Pri sajenju

sadnega drevja na dno

sadilne jame dodajte

plantella specialno

sadjarsko gnojilo, nad

območje korenin pa še

dolgo delujoče organsko gnojilo v obliki

pelet plantella organik K, ki ga primešate

zemlji.

Gnojenje jagodičevjaČe boste svoj sadni vrt

dopolnili z malino, robido,

kosmuljo, fourberriem,

sibirsko borovnico, šisandro,

brusnico ali

goji jagodo, jih

pognojite s sodobnim

organskim gnojilom v

obliki granul bio

plantella nutrivit za

jagode in jagodičevje,

ki ga uporabite tudi

pri dognojevanju obstoječega jagodičevja.

Oskrbite ameriškeborovniceAmeriške borovnice

pognojite v začetku

vegetacije s

sodobnim

membranskim gnojilom

plantella formulla 365 za

rododendrone. Spomladi

jim dodajte tudi plantella

specialno zemljo za

rododendrone, ki je

najboljša za vse

kisloljubne rastline.

Zračne in druge grebeniceKjer ni mogoče razmnoževanje s pota-

knjenci, si pomagamo z grebeniče-

njem, ko bodoča sadika do tvorbe

nadomestnih korenin ostaja povezana

z matično rastlino. V domačem vrtu

lahko grebeničimo vsaj sleče in ma-

gnolije (Rhododendron, Magnolia).

Vedno izberemo pritlehno vejo, katero

na spodnji strani ranimo in pričvrstimo

marec 2013 9

Vroče ideje

Če imamo

10minut

Če imamo

5minut

Če imamo

20minut

Homulice so nezamenljive v skalnjakih

ali pri snovanju strešnih vrtov.

Barvno zelo zanimiva je sorta

‘Schorbusser Blut’, ki ima rdeče liste in

cveti rožno rdeče. Dejansko odžene

korenine vsak del rastline, zato

razmnoževanje uspe vsakemu

začetniku.

Tigrasta lilija (Lilium lancifolia) v

zalistjih nastavi zarodne čebulice,

imenovane bulbile. Ob cvetenju ali

pozneje jih poberemo in potrosimo v

peščen substrat. Podobno

razmnožujemo tudi našo samoniklo

brstično lilijo, Lilium bulbiferum.

v tla ter jo zasujemo. Če veje ne mo-

remo upogniti do tal, naredimo zračno

grebenico. Ta način razmnoževanja je

običajen pri gumovcih (recimo Ficuselastica v stanovanju). Na veji ali steblu

obročkasto izrežemo pas lubja, čez na-

taknemo plastično vrečko, jo spodaj

tesno povežemo in vanjo natlačimo

mah in šoto ali podoben substrat. Zdaj

samo še redno vlažimo in čakamo na

rast korenin.


Vse o ...

Ključi in lesnati potaknjenciOdrezan kos trsne rozge z vsaj dvema

očesoma imenujemo običajno ključ, pri

drugih listopadnih rastlinah pa so to les-

nati potaknjenci. Za potaknjence izbi-

ramo enoletne šibe, pri razrezovanju pa

naj bi bila spodnja rez neposredno pod

dobro razvitim očesom. Režemo z do-

brimi trsnimi škarjami, ki lesa ne zme-

čkajo. Tako množimo vrsto cvetnih

grmovnic ((Deutzia, Forsythia, Sambu-cus, Philadelphus) in tudi kalino (Ligu-

strum ovalifolium) za živo mejo. Enako

postopamo s kovačniki (Lonicera tata-rica), grozdičjem (okrasne sorte izvirajo

iz Ribes sanguineum) in mešičkarjem

(Physocarpus). Seveda tudi z vrbami in

topoli ter svibami (Cornus alba, Cornussericea). Zgodnje potikanje zagotavlja

do jeseni že lepe sadike.

Zarodni brstiči, živorodnost in še kajŠe preden nas spet dejansko obišče vi-

gred, lahko med sobnicami opazimo ži-

vorodnost pri nekaterih predstavnikih

kalanhoj. Pozneje pa bodo v naravi tipi-

čen primer v drobne čebulice preobliko-

vani zarodni brstiči tigraste in brstične

lilije (Lilium lancifolium, Lilium bulbife-rum). Celo med travami se najde kot bo-

tanična zanimivost vrsta, ki se ponaša z

živorodnostjo. Nekatere oblike nespol-

nega razmnoževanja zahtevajo nekaj

več vrtičkarskih izkušenj, a tega ne velja

skrivati pred zainteresiranimi ljubitelji.

Takšen kamenček v vrtnarjevem mo-

zaiku znanja je že pravilo, da vse trave,

praproti in pripadnike košarnic (astre,

ivanjščice, rudbekije, ameriški slamnik)

vedno delimo in presajamo spomladi. Z

nekaj spretnosti si po cvetenju trajnih

makov lahko zagotovimo večje število

kloniranih primerkov z razrezom pribli-

žno za svinčnik debelih korenin, v ne-

kako 5 cm dolge potaknjence. Do

jeseni odženejo korenine in prvi lističi.

Ko odcvetijo limbarji (Lilium can-didum), pa je pravi čas, da si iz

odlomljenih lusk v apnenča-

stem substratu sami pridelamo

nove drobne čebulice, kar je iz-

datneje kot delitve doraslih

čebul.

Izidor Golob

10 www.klubgaia.si

Mnoge svibe razmnožujemo (Cornus alba, Cornus sericea) z

lesnatimi potaknjenci. Te vedno potisnemo v substrat za

potaknjence bio plantella start do zadnjega zgornjega

očesa in do jeseni bodo rastline sposobne samostojnega

preživetja s poganjki in lastnimi koreninami.

Ostra homulica (Sedum acre) je domača sočnica, a zaradi

tega je ni treba omalovaže-vati, saj zanesljivo vztraja tam,

kjer je skoraj vsem drugim rastlinam prevroče in presuho.

Vsak odlomljen vršiček, celo vsak listič, voljno požene

korenine.


Razmnože-vanjeRazmnožujemo jih s po-

lolesenelimi potaknjenci

poleti, ali s setvijo. Bleščeče

črna semena naberemo jeseni, ko

dozorijo, in jih takoj posejemo v substrat za

sejančke in pikiranje bio plantella start in vseskozi skrbimo za

primerno vlažnost. Posodo s sejančki hranimo v zaščitenem

prostoru, ki ni nujno ogrevan.

Leskovci imajo kot okrasni grmi poleg zanimivih in zgodnjih

cvetov tudi nekaj drugih privlačnih lastnosti. Zanimivi so nji-

hovi mladi poganjki in listi, ki so lahko bronaste ali temno lila

barve. Nekatere vrste so selekcionirane v sorte z večjimi cve-

tovi, ki imajo intenzivne barve prašnikov, izstopajoče na svetlo

rumeni podlagi cvetnih lističev. Pri nas so v prodaji v vrtnih

centrih, na splošno pa so precej redki v zasaditvah.

Te okrasne grmovnice s svojim cvetenjem napovedujejo

dolgo cvetoče obdobje, v katerem pa sami ne sodelujejo. Vse

do jeseni, ko se oblečejo v rumene jesenske barve, ostanejo

neopazno zeleni.

Meta Šepic

Leske in leskovci so grmi, ki zacvetijo že zelo zgodaj v letu.Leske nas privabljajo z moškimi socvetji, medtem ko ženskihsocvetij niti ne opazimo – vse do lešnikov. V prejšnji številkismo vas spraševali o imenu »neznane« rastline na februarskinaslovnici in zopet ste dokazali, da ste odlični poznavalci.

Leskovec lepo diši

marec 2013 11

Ali poznate?

Znanilci pomladi naših članovDa ste občudovalci spomladanskih lepotic, ki še izpod snega razveselijo radovedneže

vrtnih lepot, ste tudi tokrat dokazali s svojo udeležbo na natečaju. Nagrado prejmete po pošti.

Irma Krajnc,Celje

Marija Gorenjak,Štore

Mihaela Svetek,Ljubljana

Rod Corylopsis ali rod leskovcev spada v družino hamameli-

sov. Okoli deset različnih vrst jih je. Vse izvirajo iz Azije, večina

iz vzhodne Kitajske in Himalaje, nekaj tudi iz Japonske. So li-

stopadni grmi ali manjša drevesa z narobe jajčastimi listi, s

topo nazobčanim robom. Majhni, dišeči cvetovi, zvončaste

oblike, nanizani v socvetjih en za drugim kot na vrvici, zacve-

tijo v nežno rumenih odtenkih še preden se grmi olistajo.

Domača vzgojaLeskovce gojimo predvsem zaradi dišečih cvetov, ki zacvetijo,

še preden skopni sneg po nižinah. Za gojenje niso zahtevni,

če se le malo potrudimo pri sajenju. Vse vrste zahtevajo kisla

tla in delno senčno rastišče, zato moramo izbrati primerno

mesto in tlom dodati dovolj šote ali substrata za rododen-

drone. Rastišče mora biti humusno, vlažno, a dobro odcedno

- kot bi posnemali razmere v gozdu. Dognojujemo samo z

gnojili, ki so namenjena rastlinam kislih tal. Obrezovanje ni

nujno, lahko pa veje poškoduje sneg, saj so bolj krhke. Če se

to zgodi, polomljene veje odrežemo spomladi, ko ni več ne-

varnosti večjih snežnih padavin. Z rezjo lahko tudi vzpodbu-

dimo več cvetenja. Če želimo, da bo grm obilno cvetel, po

cvetenju poganjke skrajšamo za eno tretjino.


12 www.klubgaia.si

Rastline iz daljnih krajev

Mala in velika perujskačešnja (ali volčja češnjaali volčje jabolko)Physalis pruinosa in Physalis peruviana –

Okus sadeža bi lahko primerjali s kom-

binacijo paradižnika in ananasa.

Uživamo sveže, pripravljene v pitah ali

marmeladah, odlične so v kombinaciji z

mlečno čokolado. In zakaj bi jo gojili

doma? Preprosto zato, ker je zanimivega

okusa, zdrava in ker je ne bomo našli v

trgovinah.

Perujsko češnjo se pri nas goji kot eno-

letnico, ki jo je najbolje zgodaj spomladi

posejati v notranjih prostorih ali tik pred

sajenjem kupiti že pripravljene sadike.

Ker Physalis pruinosa dosega v višino le

60 cm, je primerna tudi za zelo majhne

vrtove. Physalis peruviana je večja, saj

zraste tudi preko 1 m. Ta samooplodna

rastlina cveti od junija do septembra.

TomatiloPhysalis ixocarpa – tomatilo je 1,2 m vi-

soka zelnata rastlina, ki pri nas zunaj ne

prezimi. Naravno uspeva v južnih in cen-

tralnih delih ZDA. Ponekod navajajo na-

pačno ime P. aequata. Cveti od julija do

septembra, za uspešen pridelek potre-

bujemo vsaj dve rastlini skupaj, s po-

močjo čebel in njihovega opraševanja,

pa plodove pobiramo od avgusta do ok-

tobra.

Tomatilo za gojenje ni zahteven, saj pre-

nese tako alkalna kot kisla tla, v napoto

pa mu niso ne suha ne bolj vlažna tla. Da

pa nam bo kar najbolje obrodil, tla pred-

hodno obogatimo z organskim gno-

jilom plantella organik, v kolikor pa so

naša tla zelo peščena ali zelo zbita, v tla

vkopljemo še ne kaj plantella uni-

verzalne zem lje. Ta

bo poskrbela za

rahlo strukturo ter

dovolj organske

snovi, ki bo zadr -

ževala vlago ter

hranila. Rastline

lahko posadimo

kar na zelenjavni

vrt ali na kakšno

drugo sončno do

polsenčno lego.

Plodove uživamo

sveže ali kuhane.

Ne popolnoma

zrele uporabimo

za pripravo currya,

omake, juhe,

enolončnice. Pri

nekaterih jedeh

lahko nadomesti

paradižnik. Popol-

noma zreli plodovi

so mnogo bolj

sladki, zato temu

primerno pri-

lagodimo izbiro

jedi, ki jih bomo

pripravljali iz njih.

Eksperimentiramo

lahko tudi pri re-

ceptih za sladice. Nepoškodovane

plodove lahko hranimo tudi do enega

leta. Vsebuje veliko pektina in so nar-

avno želirno sredstvo. V ta namen je

jagode smiselno prepasirati preko sita,

da odstranimo semena.

Matic Sever

Slastni plodovi Amerike

SADIKE IN SEMENA perujske češnje, tomatila

ter drugih eksotičnih rastlin dobite od 1. 4. dalje v

Trajnice Carniola,

Lj.-Rudnik, Jurčkova c.,

Tel.: 030-382-050

www.trajnice-carniola.com

in

Zavod Raznolikost,

Laze pri Gobniku 7, 1274 Gabrovka

Tel: 040 121 370

www.raznolikost.si

Poleg številnih znanih zelenjadnic nam ta del sveta ponuja tudi nenavadne sladke okuse.Taki sta predstavnici rodu Physalis, ki sta iz tropskih in subtropskih predelov obeh Amerik,ju pa gojimo na vrtu na enak način kot paradižnik in papriko ali pa v posodi in prezimimopri svetlem oknu ali v rastlinjaku.


!Amarilis izhaja iz tropske in subtrop-

ske Amerike. Njegovo cvetenje je

naravnano z vlago. Če je rastlina še

zelena, niste simulirali sušnega ob-

dobja. V svojem naravnem okolju ima

devet mesecev deževnega obdobja in

tri mesece suše. Čebulice, ki

odcvetijo, pustite do srede

poletja v vlažnem substratu

in na 14 dni dognojujete z

gnojilom v obliki šumeče

tablete plantella tabs za

cvetoče rastline, ki omo-

goča enostavno doziranje,

pravilno prehrano, bujno

rast in odpornost rastlin na

stres. Če želite, da vam cveti

v decembru, že v mesecu

avgustu prenehajte z zalivanjem in na-

redite umetno sušo, ter počakajte, da

odvrže liste. Postavite ga v prostor s

temperaturo okrog 15 °C. Čez dva me-

seca ponovno odžene poganjek, takrat

pričnite z bolj pogostim zalivanjem. Po-

stavite ga v nekoliko toplejši, svetel pro-

stor, brez direktnega sonca. Med

boleznimi je najbolj pogost rdeči listni

ožig. Če na vrhu čebulice opazite sum-

ljive rdeče-oranžne znake in gliva ni

pregloboko prodrla v čebulico, jo izre-

žite in potresete z zdrobljenim lesnim

ogljem, uporabite lahko tudi registri-

rane fungicide. Po cvetnih popkih in

cvetovih ne pršite, ker ti zato propadajo

oz. gnijejo, zato pršite samo po listih. Če

opazite rumene konice listov, najverjet-

neje rastlino preveč zalivate ali pa je

zrak presuh. Ko amarilis cveti, lahko po-

daljšate cvetenje za nekaj dni, tako da

odtrgate pelodne vrečke preden se

prašniki odprejo. Med škodljivci amari-

lisa poleg volnate uši najdete tudi ka-

parje, ki jih ravno tako kot volnate uši

odstranite s sistemičnimi insekticidi.

Strokovnjak odgovarja članom

marec 2013 13

?Moji limoni je odpadlo vselistje. Kako naj jo rešim?Marjana iz Radovljice

Za bolj zgoden pridelek go-

molje krompirja nakalite

tako, da jih zložite v plitve

zabojčke in za mesec do

dva postavite v svetel pro-

stor s temperaturo 12-16°C. Ko bodo

klice velike približno 2 cm, bodo tudi tla

že dovolj ogreta in boste gomolje pre-

vidno posadili na prosto. Vznik bo tako

tudi 10 dni zgodnejši in bolj enakome-

ren, kot če gomoljev ne bi nakalili. Pozne

sorte krompirja sadite, ko se zemlja do-

volj ogreje, zgodnje pa v primernem vre-

menu in dovolj osušeni zemlji že marca,

na Primorskem pa že prej. V celinskem

delu Slovenije krompir sadimo marca in

aprila, ko se tla otoplijo do 9 °C in ne pri-

čakujemo več nižjih temperatur. Pri pri-

delavi je obvezno upoštevanje kolobarja,

da ne pride na isto površino prej kot v

treh ali raje štirih letih. Splošna sadilna

razdalja naj bo 60 cm med vrstami in 40

cm v vrsti, vendar zgodnje sorte lahko sa-

dite nekoliko bolj skupaj. Parcelo, kjer go-

jite krompir pri osnovni obdelavi tal,

pognojite z dolgo delujočim organskim

gnojilom v obliki pelet plantella organik

K, ki ima dodan naravni vir kalija. Prav ka-

lija pa primanjkuje v gnoju in kompostu,

ki ga vrtičkarji ponavadi uporabljate za

gnojenje krompirjevih gredic. Kalij je po-

memben element, saj spodbuja ohranja-

nje krompirjevke ob koncu rasti,

povečuje odpornost gomoljev na udarce

ter na različne oblike sivenja pred in po

kuhanju gomoljev, zato je pomembno,

da ga vaše organsko gnojilo vsebuje.

?Amarilis v decembru ni cvetel,kot se je zgodilo preteklo leto.Opazila sem vatasto uš, zan-

ima me tudi, katere težave ga šelahko spremljajo in kako mu lahkopodaljšam cvetenje?Tonja iz Celja

?Na kakšni temperaturi shran-jujemo zgodnji krompir za sa-ditev, da dobro kali? Kdaj in

kako naj pričnem s sajenjem?Andreja iz Maribora

Če listje pri limoni rumeni in odpada, je

to znak, da je z oskrbo drevesca nekaj

narobe. Med vzroke za odpadanje listov

štejemo predvsem neustrezno prezimo-

vanje v prehladnem ali pretemnem pro-

storu, preveliko nihanje temperature,

presuh ali prehladen zrak, prepih, obo-

lenje korenin, preobilno ali preskromno

zalivanje in podobno. Svojo pozornost

usmerite na vse omenjene dejavnike.

Bodite pozorni tudi na obolenje kore-

nin, ki jih pregledate ob spomladan-

skem presajanju. Odmrle dele korenin je

treba takrat izrezati, limono pa presaditi

v plantella specialno zemljo za citruse,

ki je prilagojena zahtevam citrusov. Pred

sajenjem naredite na dnu lonca drenažo

iz plasti kamenja ali proda, temu sledi

plast plantella specialne zemlje za ci-

truse. Nato postavite v posodo rastlino,

lonec napolnite do vrha z zemljo, rahlo

potlačite in potresite, da se zemlja se-

sede. Če limona izgubi veliko listov, vodi

za zalivanje vsaj trikrat v presledkih 14

dni dodajte še aminokislinski pripravek

in stimulator rasti bio plantella vita.

Zgodaj spomladi ne pozabite tudi na

dodatek plantella specialnega gnojila

za citruse. Tako se bo limona hitro obra-

sla z novimi listi. Pri-

pravek bio plantella

vita uporabite tudi,

če vam odpadejo listi

fikusa ali japonske

kamelije.


vrtu vso rastno dobo, poskrbeli pa bomo

tudi za to, da bo kakšen pridelek na voljo

tudi preko pozne jeseni, zime in vse tja do

naslednje pomladi. Naš načrt temelji na

pridelavi zelenjave na ekološki način. Tako

bomo za setev uporabljali ekološka se-

mena zelenjadnic, sadili bomo ekološko

pridelane sadike ter uporabljali organska

in bio plantella gnojila, ki so dovoljena za

ekološko pridelavo.

Pisana druščina zelenjadnicDa bomo samooskrbni, bomo skrbeli od

vsega začetka že s tem, da bomo kadarkoli

se bo dalo za zasnovanje naših posevkov

Gain eko vrt se predstavi

Gaini sosedje na eko vrtuV Gainem eko vrtu v Veliki Pirešici nastaja ekološki samooskrbni vrt. Na njegovihgredicah se bomo trudili pridelati dovolj ekološke zelenjave za štiričlansko družino na 60m2 površine. Že pozimi smo se lotili dela in planirali naš vrt, tako da bomo pripravljenidočakali pomlad, ko v vrtu pričenjamo z vrtnarskimi opravili.

Najprej naredimo načrt vrta in zasaditve,

nato pregledamo zbirko semen od lani in

pravočasno načrtujemo morebitne nove na-

kupe manjkajočih ekoloških semen ter kas-

neje nakup tudi izvedemo, da ne bi ostali

brez želenih ekoloških semen, brez katerih

v ekološkem vrtnarjenju ne gre. V ta namen

smo v januarju pričeli z vzgojo prvih sadik.

Najprej ideja in načrtNaš vrt bo razdeljen na 4 dele – poljine,

znotraj katerih bomo sejali in sadili šte-

vilne zelenjadnice. V skladu s tem bomo v

vrtu pridelovali raznovrstno zelenjavo in

se trudili za to, da bo dovolj zelenjave na

Ekološko vrtnarjenje

pravočasni, tako da bo naša zelenjava

dobro rasla. Zato bomo narisali načrt pride-

lave in mu sledili v vrtu, ko bomo v vseh šti-

rih poljinah pridelovali raznovrstno

zelenjavo.

Prva poljinaNa to poljino sadimo po hranilih najzahtev-

nejše zelenjadnice, kot so: plodovke (pa-

radižnik, paprika, bučke, kumare) kapus-

nice (belo zelje, glavnati ohrovt) in od go-

moljnic - zgodnji krompir. Med plodovke

bomo sadili zelišča in dišavnice. Tako bomo

med paradižnik posadili zeleno in baziliko.

Zaradi izkoristka prostora bomo med pa-

I

II

IV

III

a

a b c d e a b c d e

b c d e f a b c d e f g


priko in feferone posejali mesečno red-

kvico. Po spravilu zelja bomo sredi poletja

sejali nizek fižol za pozno poletno spravilo

strokov. Ko bomo v začetku junija uspešno

zaključili s pridelavo zgodnjega krompirja,

bomo posadili sadike zimskega pora, ki ga

bomo pobirali pozno jeseni in pozimi. To

poljino bomo pognojili s tremi kg plantella

organik.

Druga poljinaNanjo sejemo ali sadimo tiste zelenjadnice,

ki direktnega gnojenja z organskimi gnojili

tik pred začetkom gojenja ne prenesejo

dobro. To poljino smo nazadnje gnojili z or-

ganskimi gnojili pred več kot letom dni. Na

tej poljini bomo pridelovali nekatere ka-

pusnice (brstični ohrovt, cvetačo in brokoli),

od špinačnic bomo sejali blitvo. Ne bomo

pozabili na solatnice. Pridelovali bomo tako

berivko, ki jo bomo zgodaj sejali v vrste, kot

tudi več terminov glavnate solate v mešani

zasaditvi z belimi in rdečimi kolerabicami.

Potem, ko bomo berivko pobrali, bomo na

njeno mesto posadili sadike poznega zelja,

ki nam bo lahko služilo za svežo porabo ali

kot surovina za pripravo kislega zelja. To

poljino bomo pognojili s polovičnim od-

merkom organskega gnojila bio plantella

nutrivit univerzal.

Tretja poljinaKer smo tla na tretji poljini z organskimi

gnojili pognojili pred več kot dvema le-

toma, sodijo sem čebulnice, kot sta česen

in čebula, ki ne preneseta dobro, če jima tik

pred sajenjem gnojimo npr. s svežim hlev-

skim gnojem. Od čebulnic bomo sadili na

to poljino še poletne sorte pora, po spravilu

mu bo sledil radič solatnik. Med vrste če-

bule bomo izmenično sejali korenček. Po

spravilu česna v juliju bomo v avgustu sejali

motovilec za jesen in zimo. Na tej poljini

bomo pridelovali še peteršilj in od stročnic

visok fižol, ki ga bomo pridelovali tako ob

preklah kot ob naravni opori, ki jo bo po-

nudila sladka koruza.

Četrta poljinaNa četrti poljini bomo pridelovali gomolj-

nice (rdeča pesa) in stročnice (fižol, grah,

bob). Skupna jim je lastnost, da ne prene-

sejo gnojenja z organskimi gnojili tik pred

setvijo ali sajenjem. V ta namen bomo od

stročnic najprej sejali grah in po spravilu

zadnjih strokov po grahu sadili sadike ra-

diča in endivije. Nizek fižol bomo pridelo-

vali posejan v vrste, pomešali ga bomo s

šetrajem ter po zaključku in spravilu stro-

kov sadili kitajsko zelje. Od stročnic bomo

pridelovali še bob, ki ga bomo sadili po ro-

bovih te poljine in pridelovali tako sveže

kot suho zrnje te zanimive stročnice.

Kaj se bo dogajalo v marcu in aprilu Če bo mogoče, bomo sredi marca sejali še

solato berivko, tudi korenček ter izmed stro-

čnic grah in bob. To sta stročnici, ki najbolje

prenašata morebitne nizke temperature,

tudi po vzniku, zato lahko grah brez proble-

mov sejemo že v februarju oziroma takoj, ko

to omogočijo tla. Ostale stročnice (fižol,

soja, leča) sejemo kasneje v začetku maja.

Za manjši obseg pridelave nizkega in viso-

kega fižola lahko vzgojimo tudi sadike v bio

plantella start zemlji. Tako bomo na toplem

in v svetlem rastlinjaku za potrebe našega

Gaiinega eko vrta vzgojili nekaj sadik fižola,

ki jih bomo pozno v maju, ko bo nevarnost

pozeb minila, presadili na prosto.

Za konec – vabilo na delavnicoNaše naslednje srečanje načrtujemo na lo-

kaciji Gaiinega eko vrta v Veliki Pirešici. Zato

vas že danes vabimo, da se nam pridružite

v petek, 22. marca 2013, ko bomo ob 16. uri

pričeli z urejanjem vrta: po delih bomo po-

gnojili in pripravljali gredice ter izvedli prve

direktne setve in sajenja zgodnjih zelenjad-

nic. Prijave na [email protected] ali sms na

040/302-055, lokacija dogajanja Ekofejsta

Velika pirešica 1, Žalec. Ker smo v eko Gai-

nem vrtu že poskrbeli za vzgojo sadik, pri-

pravljeni čakamo na pomlad, da začnemo

z vrtnarjenjem v našem Gainem eko vrtu.

Vabimo vas, da se nam ponovno pridružite.

Igor Škerbot, specialist za zelenjadarstvopri KGZS Zavod Celje

ZUNANJE UREJANJE OKOLICENOTRANJE DEKORACIJE

EKOLOØKE SADIKE ZELENJAVE

VRTNARSTVO BOTANIKA d.o.o.

Drešinja vas 1, SI-3301 PetrovčeT +386 (3) 492 10 50

F +386 (3) 492 10 51

http://www.vrtnarstvo-botanika.si

Legenda1. POLJINA

a) Zgodnje belo zelje

+ nizek fižol za stročje

b) Glavnati ohrovt +

bučke

c) Paradižnik z baziliko

in zeleno

d) Kumare in koper

e) Paprika in feferoni

+ redkvica

f ) Zgodnji krompir

+ por (zimski)

a) Solata (berivka)

+ pozno zelje

b) Glavnata solata

in kolerabica

(bela in rdeča)

c) Blitva

d) Brokoli, cvetača

+ tagetes, koper,

kamilica, ognjič

e) Brstični ohrovt in

kodrolistni ohrovt

a) Čebula in korenček

b) Por (poletni)

+ radič solatnik

c) Spomladanski česen +

motovilec

d) Peteršilj

e) Visok fižol

+ sladka koruza

a, g) Grah + radič ali

endivija

b, f ) Rdeča pesa

c, e) Nizek fižol (več sort) +

šetraj + kitajsko zelje

d) Bob (po robovih

poljin!)

2. POLJINA

3. POLJINA

4. POLJINA



16 www.klubgaia.si

Rastline so lahko že spomladi izpostavljene najrazličnejšim neprijetnostim, pa naj bo tomraz, temperaturne spremembe, mokra tla, lahko pa tudi prve spomladanske bolezni innekateri škodljivci. Kako se jim lahko izognemo ali preprečimo posledice slabih razmer?Pomembno je, da s prvimi setvami ne

prehitevamo. Vrtnine začnemo sejati na

prosto takrat, ko se temperature v

površinski plasti tal, dvignejo vsaj na 5

stopinj C. Ta temperatura ne ustreza

vsem vrtninam, za večino je še vedno

prenizka. Mirno pa lahko posadimo če-

bulček, šalotko, spomladanski česen,

posejemo pa tudi stročnice, kot sta: bob

in grah ter prvo solato. Kmalu zatem

lahko med stročnice posadimo tudi

sadike zgodnjega zelja, kolerabice,

brokolija in cvetače, med solato pa

posejemo redkvice. Poleg temperature

tal je pomembno, da je prst tudi dovolj

suha. Če so tla premokra, jih lahko z ob-

delovanjem in hojo poškodujemo.

Vpliv mrazaZgodaj spomladi, ko so noči in tudi jutra

še hladna, je koristno, da posevke

zaščitimo pred mrazom. Za to najpogos-

teje uporabimo kar vrtno tkanino, ki jo

ob robovih zasujemo z zemljo ali ob-

težimo s kamenjem. Tkanina prepušča

vodo, zrak in svetlobo, ker je svetla, pa

se tla pod njo ne segrevajo prehitro, kar

bi lahko pospešilo rast plevela.

Mraz lahko nekatere sadike ali sejančke

precej poškoduje. Tako so npr. mlade

rastline kapusnic občutljive za mraz, po-

sebej, če niso dovolj utrjene ali oskrbo-

vane s kalijem. Poškodbe se kažejo v

obliki krhkih listnih pecljev in pobelje-

nih ali razpokanih listov. Zato ob pri-

pravi tal dodamo kvalitetno 100%

organsko gnojilo plantella organik-K, ki

vsebuje dodatek kalija.

Pri solatnicah se zaradi mraza poškodu-

jejo zlasti zunanji listi, ki se včasih iz-

bočijo, postanejo hrapavi in krhki.

Vrtnine, ki so poškodovane zaradi mraza,

si navadno ob višjih temperaturah

kmalu opomorejo in začnejo normalno

rasti. Pri tem jim zelo pomagamo s sti-

mulatorjem rasti in naravnim vitamin-

skim kompleksom bio plantella vita, ki

vsebuje vitamine iz skupine B, huminske

kisline in aminokisline za preprečevanje

in premagovanje stresov rastline, ki jih

povzročijo neugodni zunanji pogoji.

Prve spomladanske bolezniPadavica sadik

Če se nam zgodi, da mlade rastlinice

zelenjadnic poležejo in dobesedno iz-

ginejo, imamo verjetno problem s pa-

davico sadik. Padavico povzroča gliva

Phytium debaryanum. Gliva lahko

okužuje rastlinice le v prvi dobi njiho-

vega razvoja, ko postanejo starejše in

njihova tkiva debelejša, okužba ni več

mogoča. Lahko jih okuži tudi pred ka-

litvijo in takrat sploh ne vzklijejo. Bole-

zen je najpogostejša v toplih gredah in

v rastlinjakih, ker glivi ustreza zlasti

toplota in vlaga. Če bi napadene rastli-

nice natančneje pogledali, bi lahko vi-

deli, da je stebelce pri tleh porjavelo,

okužba pa se širi navzgor po steblu in

navzdol po kornini. Bolezen se širi ra-

dialno, kar pomeni, da lahko v nasadu

sejančkov opazimo kroge odmrlih in

poleglih rastlin. Pri preprečevanju in

zatiranju se poslužujemo različnih

ukrepov. Ker se gliva zadržuje v zemlji,

pazimo, da za setev občutljivih rastlin

uporabimo novo zemljo, ki je raz-

kužena proti boleznim. Na vrtu lahko v

ta namen uporabimo kar plantella

vrtno zemljo. Tla ne smejo biti zbita.

Težkim tlom zato redno dodajamo

kamninsko moko plantella biovit.

Prve težave v zelenjavnem vrtu

Sejanje opravimo

v dovolj suha tla

Okrepimo mlade občutljive

rastline z bio plantella vita.


Solatna plesen

Se na prostem pojavi tam, kjer je veliko

vlage, drugače pa je stalen gost v toplih

gredah, v rastlinjakih in pod folijo.

Najpogosteje so napadene mlade rast-

linice, poleg solate pa napada še en-

divjo, artičoko in nekatere samonikle

vrste iz družine košaric. Na zgornji strani

listov se pojavijo oglate svetlo rumene

pegice, na njihovi spodnji strani pa bela

plesniva prevleka. Pege počasi rjavijo,

tkivo pa odmira in se suši. Bolezen se

pojavlja predvsem v gostih setvah, zato

je eden zanesljivih in učinkovitih ukre-

pov redkejša setev in saditev. Pokrite

prostore redno zračimo. Plesen učinko-

vito preprečimo, če mlade rastlinice en-

krat tedensko in

po vsakem dežju

varujemo z narav-

nim fungicidom

na osnovi njivske

preslice bio plan-

tella natur-f.

Spomladan-ski škodljivciPolži na mladih

vrtninah

Polži se lahko poja-

vijo že zgodaj

spomladi, takoj ko

se malo otopli,

zemlja je pa še vedno vlažna. Mlade

rastlinice vrtnin so

za njih prava pos-

lastica, tako da

večkrat ostanemo

popolnoma brez

pridelka in je po-

trebno setev po-

noviti. Zato vrtnine

že zgodaj zavaru-

jemo tako, da jih

obdamo z eko-

loškim bio plan-

tella gelom proti

polžem ali eko-

loškim limacidom

bio plantella

arion +. Gel proti

polžem je popolnoma neškodljiv tudi,

če se na vrtu igrajo otroci in njihovi

prstki zaidejo vanj, saj je njegova glavna

sestavina krompirjev škrob. Po približno

treh tednih je potrebno nanos ponoviti.

Pomembno - kolobarjenje inmešani posevkiZgodnjim težavam na vrtu se izognemo

tudi s pravilnim kolobarjenjem in sejan-

jem v mešanih posevkih. Mnoge bolezni

in škodljivci namreč na vrtu prezimijo,

zato je zelo modro, da kulture na gredi-

cah redno menjavamo. V mešane po-

sevke pa vključimo tudi zelišča in druge

rastline, ki vplivajo na varstvo sosednjih

vrtnin.

Nevenka Breznik

marec 2013 17NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!

Solatna plesen

Poškodbe zaradi

polžev

Organsko gnojenje je nenadomestljivo!V asortimanu sodobnih organskih gnojil lahko izbiramo med različicami, ki so prilagojene potrebam

rastlin in različni strukturi tal. Z izbiro visoko kakovostnega organskega gnojila Plantella Organik ne

moremo zgrešiti, saj je odličen za temeljno in dopolnilno gnojenje vseh vrst rastlin in na različnih tleh.

V primerjavi z večino organskih gnojil ima Organik večji delež organske in suhe snovi in konstantno razmerje med količino

hranil. Prednost tega dolgodelujočega gnojila je, da ne vsebuje semen plevelov, hranilne snovi zagotavlja več kot 6 mese-

cev. S svojo obliko rastlinam omogoča porabiti hranila v tleh, tlom pa dolgoročno zvišuje vsebnost humusa.

Izčrpana tla z nizko vsebnostjo organske snovi in slabim zadrževanjem vode lahko biološko aktiviramo z organskim gnoji-

lom Plantella Biogrena, ki vsebuje nadpovprečno število mikroorganizmov. Primerna

je za vse rastline, tudi tiste, ki potrebujejo bolj kisla tla, uporabljamo pa jo lahko tudi za

pospeševanje zorenja komposta.

Za manjši vrt ali posamezne gredice lahko uporabimo tudi 100% organ-

sko gnojilo Bio Plantella Nutrivit v granulah, obogateno s fulvinskimi in

huminskimi kislinami. Ker so hranila v gnojilu v rastlinam hitro dostopni

obliki, je to gnojilo odlično tudi za dohranjevanje. Za rastline s poseb-

nimi potrebami po hranilih lahko izbiramo tudi specijalna gnojila

Bio Plantella Nutrivit: za listnato zelenjavo, za jagode in jagodičevje ter

za paradižnik in druge plodovke.



18 www.klubgaia.si

Špargelj – za vsakodružino in vrtBi se radi v prihajajoči pomladi okrepili in razgibali? Rešitevje v šparglju iz rodu asparagusov. Ker špargelj v naravi rastena slabo dostopnih gozdnih ali obgozdnih terenih ter ssoncem pripekajočih legah, si ga marsikdo, ki ni takospreten, raje posadi kar na domačem vrtu. Užitni so mladipoganjki, ki izraščajo iz tal v bližini precej bodeče rastline.

naša presajanje, zato ga sadimo ob rob

vrta, saj ostanejo rastline na istem

mestu več let. Sejemo ali presajamo ga

na dan za list v času, ko luna raste. Obi-

rati lahko začnemo po dveh do treh

letih od presajanja, nato pa vsako leto.

Dober sosed šparglju je peteršilj, tako

listnati kot korenasti. Zanimivo je, da bo-

lezni in škodljivcev ta rastlina praktično

ne pozna.

Tudi divji špargelj lahko posadimo v svoj

vrt, a nam to uspe le, če presadimo rast-

lino skupaj z zelo veliko koreninsko

grudo. Od gojenega beluša se razlikuje

v debelini poganjkov, tako je divji špar-

gelj tanjši, bolj aromatičen, vsebuje ne-

koliko več grenčin in zdravilnih

učinkovin, zato je bolj zdrav. Jeseni, ko

stebla in listi porumenijo, pa jih lahko

porežemo do tal.

Zdravilne in kulinarične odlikeZaradi močne arome je zelo cenjen v ku-

linariki, predvsem ga v Istri najbolj upo-

rabljajo za fritaje, sicer je dober tudi v

solatah, v juhi ali kot omaka za rižoto in

testenine. Najbolj zdravo je v sezoni nje-

gove rasti vsaki dan pojesti kakih pet

svežih poganjkov kar surovih. Tako osta-

nejo zdravilne učinkovine nepoškodo-

vane. Je namreč antioksidant, vsebuje

veliko vitaminov, folno kislino, je prečiš-

čevalen in krepi imunski sistem. Deluje

tudi na umske in telesne zmogljivosti,

zato naj ne manjka na tedenskem jedil-

niku.

Romana Rejc

1Izkopljemo jarek približne širine 30 in globine 25 do 30 cm, poljubne dolžine,

rušo pustimo ob robu jarka. Dno jarka globoko razrahljamo.

2Na dno jarka izbočeno nasujemo plantella organik, čezenj nekaj vrtne

zemlje in nanjo v vrsti 60 cm medsebojne razdalje rastline tako, da korenine

obrnemo na vse strani jarka.

3Rastline narahlo zasujemo z zemljo, ki smo jo prej izkopali. Na vrh zasute

gredice položimo zastirko (najbolje slamnato). Dobro zalijemo.

Divji špargelj je iz družine lilijevk (Lilia-

ceae), z latinskim imenom Asparagus of-ficinalis. V Sloveniji raste na Obalno –

Kraškem področju. Pobiramo ga od

marca do maja. V sušnem obdobju je

špargljevih poganjkov manj, v vročem

in vlažnem pa se razrastejo kot gobe po

dežju. Ob pojavu vročine, konec maja ali

junija, poganjki radi celo olesenijo. Uži-

ten je le mehak del, zato ob nabiranju

poganjkov ne trgamo ob tleh, saj s kraj-

šanjem poganjkov omogočimo razrast

nove matične rastline.

Posadimo si svojegaV vrtu običajno nasadimo vrtne špar-

glje, ki jih bomo obirali kot bele, vijoli-

časte ali zelene. Marca posadimo

korenike v zemljo, ki ima vsaj 12°C. Bele

moramo obirati pod zemljo, preden zra-

sejo v svetlobo, zelene pa obiramo pod-

obno kot divje. Beluši se razmnožujejo s

setvijo spomladi ali jeseni. Naslednjo

pomlad pa sadike presadimo na stalno

mesto kot kažejo spodnje slike. Prvo

leto moramo paziti, da praznega pro-

stora med rastlinami ne zaraste plevel.

Rad ima lahko peščeno-ilovnato zemljo

z dodanim organskim gnojilom plan-

tella organik, ki je odlične kakovosti in

ne vsebuje semen plevelov. Na sadiko

dodamo preperel domač kompost in

kar 3-4 pesti organika. Ker ima za tvorbo

novih poganjkov rad vlago, je priporoč-

ljivo na vrh gredice dodajati še zastirko

iz slame. Kljub temu, da potrebuje

vlago, naj voda v tleh ne zastaja. Ne

mara kislih tal. Je trajnica in slabo pre-

2 31


Klubske strani

Zanimiva predavanja in delavnice18. strokovno srečanje

Na Gainem tridnevnem tradicionalnem srečanju, ki bo letos od 17. do 19. maja v Rabcu,boste deležni uporabnih vsebin na predavanjih in delavnicah naših priznanih slovenskihstrokovnjakov. Poudarek bo na samooskrbi v domačem vrtu, sestavljali bomo svojebalkonske in vrtne zasaditve.

Tokrat bomo v Rabcu poslušali o samooskrbi s svežo zelen-

javo iz domačega vrta, o drevesih in grmovnicah za posode

in majhne vrtove ter lepoticah za balkone in terase. Predstavili

bomo širok izbor listnate zelenjave, v delavnicah bomo ust-

varjali zelenjavne in okrasne zasaditve v posodah ter obrezo-

vali sadno drevje. Predstavili se bodo Gaini člani s svojimi

talenti in izkušnjami. Uživali bomo na izletih po morju in kop-

nem. In ker smo po duši vsi mladi in to želimo tudi ostati,

bomo izvajali vaje pomlajevanja ter se naučili še kakšen nov

plesni korak. Seveda ne bo manjkalo niti nasvetov za zdravje

in kulturo.

Namestitev v dvo ali triposteljni sobi: Hotel GIRANDELA***

95 EUR, Hotel MARINA**/MEDITERAN RESIDENCE** 93 EUR,

Hotel ALBONA*** 105 EUR, Hotel MIRAMAR***/ALEGRO***

111 EUR, Hotel BELLEVUE****/ SANNFIOR**** 135 EUR.

V CENO JE VŠTETO: 2 x polpenzion, 2 x kosilo, turistična taxa,

glasbeni in animacijski program, vodenje in organizacija. Sto-

ritev se začne v petek s kosilom in konča v nedeljo z zajtrkom.

POPUSTI ZA OTROKE veljajo na dodatnem ležišču v sprem-

stvu dveh odraslih oseb, do 7. leta: brezplačno, od 7.-14. leta:

50% popust NEOBVEZNA DOPLAČILA: enopostelj na soba

15 EUR na dan AVTOBUSNI PREVOZI od 26 do 30 EUR za od-

hode iz krajev: Murska Sobota, Lenart, Maribor, Ptuj, Ravne na

Koroškem, Slovenj Gradec, Celje, Velenje, Krško, Novo mesto,

Ivančna Gorica, Lesce, Kranj, Ljubljana, Postojna, Sežana, Nova

Gorica, Koper.

marec 2013 19

Ime in priimek: ______________________________________________

Naslov (ulica, hišna št., pošta, poštna št.): _________________________________

_______________________________________ Telefon: ______________

Poleg sebe prijavljam še (ime in priimek): ____________________________

___________________________________________________________

Avtobusni prevoz: da ne

Vstopno mesto: ____________________________________________

Hotel: ___________________ , soba: 1/1, 1/2, 1/3, 1/4

Odpovedni riziko: 5 EUR/po osebi da ne

Akontacija 30 EUR po osebi, ostalo najkasneje do 15. aprila.

Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: Turistična agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana,

telefon 01/242 00 00 ali [email protected]."

Marina

Allegro

Lanterna

GirandellaAlbona

Bellevue


Vaši podatki

ime in priimek: .........................................................................................................................................................................

naslov (ulica): ...............................................................................................................................................................................

(pošta, poštna številka) ....................................................................................................................................................................

telefon/e-pošta: .......................................................................................................................................................................

članska št. in podpis ..............................................................................................................................................................

Podatki vašega prijatelja

ime in priimek: .........................................................................................................................................................................

naslov (ulica): ...............................................................................................................................................................................

(pošta, poštna številka) ....................................................................................................................................................................

datum rojstva: ..........................................................................................................................................................................

telefon/e-pošta: .......................................................................................................................................................................

položnico: a) poravnam jaz b) poravna prijatelj sam

Prijavnico pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Na revijo Gaia se lahko naročite in tako včlanite v klub tudi po telefonu 01/7558 160 ali po e-pošti [email protected].

GAINA PRIJAVNICA

Letna naročnina 10 številk revije Gaia je 18,88 €.

20

Klubske strani

Podarite revijo ali jo priporočite prijateljuter si prislužite darilo!Za vsakega naročnika vam podarimo 1 kg plantella

semen za travo, za različne lege. Velja do 15. aprila.

Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem:• Janja Verbančič, Ljutomer

• Mateja Vodišek, Rimske Toplice

• Helena Kokot, Metlika

Nagrajenci, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia, prejmejo paket plantella izdelkov:• Zvonka Tušar, Nova Gorica

• Roža Šircelj, Mirna

• Erika Ziško, Šalovci

Zvestoba se splača, Gaia jo poplača • Angelca Granda, Novo mesto • Anica Vuletič,

Metlika • Martina Varga, Murska Sobota • Regina

Jošar, Petrovci • Matija Vilar, Dob • Vida Baudek,

Žalec • Jožica Žohar, Kuzma • Marjan Drinovec,

Naklo • Marta Valek, Cerklje • Iva Koren, Ljubljana

Foto

: Ru

th P

od

go

rnik

Re

š


Bauhaus BTC Ljubljana26. 3. 2013 ob 15. uri

Davor Špehar, Za sanjske trave

19. 4. 2013 ob 15. uri

Strokovnjak Kluba Gaia, Zasaditve

vzpenjalk in balkonskih rož

Bauhaus Lj.-Rudnik27. 3. 2013 ob 15. uri


20. 4. 2013 ob 10. uri



Bauhaus Maribor27. 3. 2013 ob 10. uri


19. 4. 2013 ob 10. uri



KZ Agraria Koper19. 4. 2013 ob 16.30 uri

Davor Špehar, Kaj se dogaja z mojo

rastlino? sejna soba; Ul. 15. maja 17, Koper

KZ Krka10. 4. 2013 ob 16. uri

Davor Špehar, Zasajevanje balkonskih

korit in posod

Agroservis, Knafeljčeva 2, Novo mesto

23. 4. 2013 ob 16. uri


rastlino?

Agrosvet, Ljubljanska 80, Novo mesto

Eurogarden24. 4. 2013 ob 10. uri


rastlino? Eurogarden, Podsmreka 7e,

1356 Dobrova pri Ljubljani

KZ Ptuj11. 4. 2013 ob 10. uri


rastlino? Poslovalnica Zadružnik,

Rogozniška 27, Ptuj

KZ Krpan15. 3. 2013 ob 16. uri

Davor Špehar, Oskrba in obrezovanje

okrasnih grmovnic ter zasaditve posod

Agrocenter Vipava, Goriška c. 13 (Fama

center-Vipava)

12. 4. 2013 ob 10. uri

Davor Špehar, Kaj se dogaja z mojo rastlino?

Agrocenter Vrhnika, Jelovškova 7, Vrhnika

KZ Sloga Kranj9. 4. 2013 ob 17. uri

Davor Špehar,

Kaj se dogaja z mojo rastlino?

Kz Sloga Kranj, Šuceva 27, Kranj

KZ Koroška25. 3. 2013 ob 10. uri

Davor Špehar, Zasajevanje balkonskih

korit in posod

Hostel, Ozare 18, Slovenj Gradec

25. 4. 2013 ob 17. uri


rastlino?

Kmetijski center, Stari trg, Slovenj Gradec

Vrtni center Kalia

4. 4. 2013 ob 19. uri

Loreta Vlahović, Balkonske zasaditve

Vrtni center Kalia, Celjska cesta 4, Velenje

KZ Trata Škofja Loka

18. 3. 2013 od 10. do 12. ure

Loreta Vlahović, Zelenjava in okrasne

rastline (svetovalnica)

•

•

•

.......

.......

......

......

......

.......

.......

......

.......

......

Klubske strani

DELAVNICE KLUBA V KMETIJSKIH ZADRUGAH IN VRTNIH CENTRIH:

Gaina spomladanskapredavanjaV Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva in poučna predavanja in delavnice, namenjene ljubiteljem rastlin in vrtnarjenja. Zaradi organizacijskih potreb

vse zainteresirane prosimo, da se na posamično predavanje predhodno prijavijo na 080 81 22 ali po e-pošti: [email protected] vsaj 3 dni pred

izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v primeru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev).

marec 2013 21

Ljubljana

Škofja Loka

Naklo

Kočevje

Kozje

Celje 15. 3. 2013 ob 17. uriJože Kukman

Jabolčni kis kot naravnozdravilno sredstvo

Stiška čajnica, Poljanska c. 6,Ljubljana

4. 4. 2013 ob 10. uriLoreta Vlahović

Balkonske zasaditve obogatene s posodovkami in

vzpenjalkamiKnjižnica KozjeMaribor

Izlake

Pivka

Bled

Stari trgpri Ložu

Šmartno priSlovenj Gradcu

Žalec

Zagorje


Balkonske zasaditve obogatene sposodovkami in vzpenjalkami

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova c. 32, Bled

26. 4 2013 ob 17. uriIgor Škerbot

Sajenje kapusnicStara OŠ v Veliki Pirešici, Žalec

22. 3. 2013 ob 17. uriIgor Škerbot

Prve setve na prostem(delavnica)

Stara OŠ v Veliki Pirešici, Žalec

20. 3. 2013 ob 11. uriDavor Špehar

Prikaz obrezovanjasadnega drevja

(za učence OŠ šoleŠmartno)

Sadovnjak Jožeta Satnerja, v Šmartnem pri Slovenj

Gradcu

15. 3. 2013 ob 13. uriIgor ŠkerbotGain ekološki

samooskrbni vrtFlora Celje, Celje

23. 3. 2013 ob 11. uriKarin Bejo

Obrezovanje okrasnih grmovnic (delavnica)

Botanični vrt Maribor

23. 4. 2013 ob 18.30Nevenka Breznik

Zeliščni in zelenjavni vrtKnjižnica Mileta Klopčiča,

Cesta 9. avgusta 1, Zagorje

3. 4. 2013 ob 18. uriNevenka Breznik

Samooskrba z zelenjavoV Krpanovem domu,kinodvorana v Pivki, Prečna ul. 1, Pivka


Zasaditve v posodahOŠ Stari trg pri Ložu,

Stari trg pri Ložu

24. 4. 2013 ob 17.30Loreta Vlahović

Balkonske zasaditve obogatenes posodovkami in vzpenjalkami

Sokolski dom, Škofja Loka

17. 4. 2013 ob 17. uriDavor Špehar

Kaj se dogaja z mojo rastlinoBiotehnični center Naklo,

Strahinj 99, Naklo


Cvetoče zasaditve v posodahBiotehnični center Naklo,

Strahinj 99, Naklo

Žužemberk

Ribnica 28. 3. 2013 ob 17. uriNevenka BreznikVse o zeliščnem vrtu

Zadružni dom Mlinše,Mlinše 12, 1411 Izlake

19. 3. 2013 ob 17. uriLuka Kužnik

Zdravo ekološko vrtnarjenjeOŠ Žužemberk, Žužemberk

9. 4. 2013 ob 19. uriNevenka BreznikVse o zeliščnem vrtu

Knjižnica Kočevje, Kočevje


Zasaditve za balkone inokrasne vrtove

Kmetijska gozdarska zadrugaRibnica (sejna soba), Ribnica


Načrtovanje okrasnega vrta ob hiši

Vrtni center, Ljubljanska 48,Kočevje


Bio plantella Nutrivit3 kg

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in jeunovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2013.

–20

%

Plantella Specialna zemljaza okrasne rastline • 50 L

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupuizdelka na fotografiji in na blagajni v trgovinahBauhaus. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2013.

–20

%"

•

Plantella Univerzalna vrtna zemlja50 L


–20

%"

•

Plantella Balkonia60 kg


–20

%"

•

Biogrena25 kg


–20

%

Plantella Cvet3 L

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in jeunovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2013. "

–20

%

Plantella Formula 365 za travo8 kg


–20

%Plantella specialno gnojilo za vse

vrste trav • 5 kg


Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA,VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

Plantella Organik7,5 kg


Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupu izbranega izdelka na blagajni v vrtnih centrih Kalia. Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezaniz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in jeunovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2013.

trgovec obvezno vpiøe ime izdelka

trgovec obvezno vpiøe ime izdelka

Plantella Balkonia45 L

–20

%–2

0 %

–20

%–2

0 %

–20

%

–20

%

–20

%

–20

%

–20

%

–20

%

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelkana fotografiji in na blagajni v vseh navedenih

prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2013. "

Plantella Univerzalna vrtna zemlja50 L



Plantella Specialna zemlja za rododendrone • 50 L


prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2013.

Plantella Organik20 kg



Biogrena10 kg



Plantella specialno gnojilo za vsevrste trav • 20 kg



Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA,VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri


prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 3. do 15. 4. 2013.

Plantella proti mahu10 kg



Plantella Balkonia70 L



Ugodnosti uveljavite tako, daizreæete posamezne kupon œke in jihob nakupu opredeljenega izdelkapredloæite na blagajni doloœeneprodajalne, navedene v glavi kuponovin œlansko izka z nico. Posamezenkuponœek velja ob nakupu enega aliveœ izdelkov na fotografiji in samo vspodaj navedenih trgovinah. Novosttokratne ponudbe je kupon po lastniizbiri Gaiana, ki ga uporabite zaizbrani izdelek. Kuponœke bostelahko uve ljavljali do doloœenegadatuma na kuponœku.

, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, , KZ Sava Lesce in KZ Cerklje z.o.o.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, , KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

Ponudba velja do 15. 4. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve karticezaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.

PLANTELLA ORGANIK K, 7.5 kg

100% dolgodelujoœe organsko gnojilo v oblikipelet bogato z naravnimi viri kalija, huminskimi in fulvinskimi kislinami ter duøikom in fosforjem,zato posebej primeren za plodovke. -20%

PLANTELLA PROTI MAHU, 5 kg

Specialno sredstvo za trato odpravlja in prepreœuje mah v trati ter istoœasno oskrbuje travo s hranili.

-20%

"

PLANTELLA IZBRANI KREMENOVI PESKI, 25 kg

Naravno talno sredstvobrez glin in apnenca,primerni za zraœenje korenin travniøkih rastlin in za rahljanje trate na sploøno.

-20%

"

PLANTELLA SPECIALNOGNOJILO ZA VSE VRSTE TRAV, 20 kg

Mineralno specialno gnojilo v granulah za gnojenje vseh vrst trav in travniøkih rastlin.

-20%

"

PLANTELLA ZEMLJAZA OKRASNE RASTLINE, 50 L

Zemlja iz najkakovostnejøihøot z dodatkom dolgodelujoœih hranil in Bioculta®

rastlinskih vlaken zasajenje in presajanje okrasnih rastlin.

-20%

"

"

–20

%–2

0 %

"

•

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia


20 %

A,

20 %

ka

ni

A,

ka

ni

(foto

: Rus

jan,

201

0)

zije š:d:g=40:40:40 (cm), na dno katere

nasujemo rahlo zemljo v obliki stožca.

Na vrh tega »stožca« zemlje položimo

peto cepljenke in pazimo, da so kore-

nine, ki jih prej s škarjami skrajšamo na

dolžino 10 cm, lepo enakomerno razpo-

rejene po vsej površini vrha stožca. Ko-

renine nekoliko zasujemo z mešanico

rahle zemlje in organskega gnojila plan-

tella organik, dodamo pest plantella

sadjarskega gnojila. Tega lepo enako-

merno posujemo po vsej površini sa-

dilne jame ter okrog korenin, na koncu

pa cepljenko zasujemo z zemljo do vi-

šine nekaj centimetrov pod cepljenim

mestom. Po sajenju se sme nad zemljo

videti samo cepljeno mesto, ki se ne sme

dotikati zemlje, ter 2-3 očesa na cepiču.

Trta v naših razmerah brsti v aprilu in

maju. Ko so mladike dolge 20 cm in več,

jih privezujemo ob oporo, saj so zelo

krhke in se zaradi vetra lahko hitro po-

škodujejo. Za ureditev pergole se sve-

tuje sajenje bolj bujnih sort, saj te dajejo

dovolj močne in rodne kordone. Po obil-

nih padavinah moramo paziti, da se

voda ne zadržuje več dni na sadilni jami,

saj zato pogosto trta slabše raste ali celo

Sadimo lahko sadike trt, ki niso cepljene,

pravimo jim potaknjenci; to so pogosto

t.i. »amerikanke« ‘Izabela’, ‘Šmarnica’,

‘Klinton’, ‘Katajba’ in novejši hibridi. Če

pa se odločimo za sajenje žlahtne vinske

trte (Vitis vinifera L.) (vinske ali namizne

sorte), pa moramo paziti, da so cepljene

na ameriške podlage, ki so odporne na

trtno uš. Za pergole oziroma latnike, kjer

nam je pomembna samo senca in ne

grozdje, pa lahko sadimo sadike trte, ko-

renjake podlag.

Cepljena trtaPri nakupu trtne cepljenke moramo

vedno paziti, da so najboljše kakovosti,

t.i. prvokakovostne cepljenke, kar po-

meni, da v dolžino merijo vsaj 33 cm de-

beline premera pa 0,6-1,2, da imajo vsaj

tri močnejše korenine (zvezdasto razraš-

čene na peti cepljenke), 1 ali 2 zimski

očesi nad cepljenim mestom ter da je

cepljeno mesto (kalus) lepo razraščeno.

Če je cepljenka opremljena z modro eti-

keto, potem ta že zagotavlja zahtevano

kakovost.

Trtne cepljenke sadimo v predhodno iz-

kopani in oblikovani sadilni jami, dimen-

marec 2013NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! 23

propade. Na mestu rasti trte oziroma

mladik odstranjujmo plevel, s čimer se

izognemo glivičnim okužbam. Prav v

prvem letu oziroma v prvi rastni dobi, ko

trta razvija korenine in les, moramo

skrbeti, da ima trta čim več zdrave, ne-

poškodovane listne mase. Sortam

žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) je po-

trebno pri varstvu posvečati večjo po-

zornost, predvsem v bolj vlažnih in

nezračnih legah, saj so v primerjavi s hi-

bridi (interspecifičnimi sortami) bolj ob-

čutljive na okužbe z glivami, ki

povzročajo peronosporo in oidij (pepe-

lovko) vinske trte.

prof. dr. Denis Rusjan

Pomlad se hitro približuje in vsak čas bomo lahko naševrtove obogatiti še z vinsko trto. Ker za nemoteno rast inrodnost potrebuje veliko svetlobe in tudi več toplote, jomoramo vedno saditi na svetle, tople in bolj zračne delenaših vrtov.

Sajenje vinske trtee Ekološko vrtnarjenje

Foto

: Rus

jan,

201

0

Pergola s trto

1: sadilnajama sstožcem drobnejšezemlje.

2: priporočenapostavitev cepljenke inrazporeditevkorenin (navzdol).

3: zasipanje cepljenke zmešanicokomposta,nekaj zemlje inorganskegagnojila.

4: Zasipanje preostalegaprostora vsadilni jami zzemljo.

cepljeno mesto

cepič

korenine

40 cm

40 c

m

20 %

20 %



24 www.klubgaia.si

Nedavno sem se navdušil za novo sorto maline FrambeasyAutmun Amber®, ki je rezultat sodelovanja med angleškim

East Malling in Lubero. Plodovi, ki zorijo nekje od 10. avgusta

do konca septembra, so zelo veliki in aromatični, predvsem

pa v svetu malin predstavljajo povsem novo oranžno-rumeno

barvo, ki še najbolj spominja na marelice. Maline so brez ne-

ljubih trnov in so odporne na bolezni.

Jagoda Parfum® SchweizerHerz® je enomesečna jagoda s

precej dolgim rodnim obdobjem, od sredine maja naprej. Ve-

liko lastnosti te sorte je opisanih že v samem imenu. Plodovi

so srčaste oblike, živo rdeče barve z zares izrazito prijetnim

vonjem, ki spominja na vonj gozdnih jagod. Kar nenavadno

pri tej sorti je izrazito nasprotje med zunanjo rdečo barvo in

belim mesom v sredini.

Jablane z rdečimi plodovi iz družine Red Love® mnogi že po-

znate. Sortam Era, Sirena, Calypso in Circe se lansko poletje

pridružila še sorta Odysso®. Plodovi so najbolj sladki med

vsemi iz družine Red Love® in jih lahko skladiščimo do fe-

bruarja. Odpornost na škrlup smo testirali tudi sami in z ve-

seljem lahko potrdimo, da uporaba kemične zaščite res ni

potrebna. Ljubitelji rdeče-mesnatih jabolk ga boste preprosto

želeli imeti.

Odporne sorte jablan in hruškPrecej dobre volje bo ljubiteljem jablan in hrušk prinesla tudi

novica, da so na nemškem inštitutu v Pillnitzu v sodelovanju

s češkim inštitutom uspeli križati nove sorte jablan in hrušk,

ki so odporne na številne bolezni (škrlup, plesen,…) in pred-

vsem na HRUŠEV OŽIG, ki je pred nekaj leti v nasadih po vsej

Sloveniji, pa tudi domačim ljubiteljem sadnih rastlin, povzro-

čal številne nevšečnosti. Skupni imenovalec teh sort jablan je

začetnica RE… v imenu vseh (REsistant – odporne).

Rebella je prva, sedemkratno odporna sorta. Kot atraktivna

namizna sorta je primerna za nasade in samooskrbno pride-

lavo. Sorta je nastala s križanjem »zlatega delišesa x Remo«.

Je srednje močne rasti in oblikuje zračne, široke krošnje, z vo-

doravnimi vejami in srednje močno razvejanostjo. Ustreza

vzgoji na vseh podlagah, primernih za jablane. Odporna je na

škrlup, hrušev ožig, bakterijski ožig, pršico in listne uši. »Re-

bella« cveti srednje pozno in ni občutljiva na pomrzovanje

plodov. Cveti in rodi zelo bogato, redno in obilno. Redčenje

je potrebno pri zelo velikem nastavku plodov. Ti so srednje

veliki do veliki z rahlo rdečkasto barvo. Meso sadeža je sočno,

prijetno sladko-kiselkasto, hrustljavo in relativno trdo.

Resi je večkrat odporna, pozno jesenska, namizna sorta za na-

sade in ljubiteljsko gojenje. Sorta je bila vzgojena iz križanca

»Clivia« in na škrlup odpornega rodu Malus floribunda. Sorta

raste šibko, s široko krošnjo, in je rahlo razvejana. Redna rez je

potrebna. Primerna je za vzgojo na jabolčnih podlagah kot so

M9 in M26. Odporna je na škrlup, bakterijski ožig, manj občut-

ljiva na hrušev ožig ter pozebo cvetov. Sorta cveti srednje zgodaj

do srednje pozno. Bogato rodi zgodaj, veliko in redno. Pri viso-

kem pridelku je redčenje plodov potrebno. Sadež je majhen do

srednje velik, okro-

gel in gladek. Os-

novna barva ploda

je bledo zelena do

zeleno-rumena, ki

se ob dozorelosti

povsem spremeni

v močno rdečo. Zo-

renje plodov je

sredi do konca sep-

tembra.

Rewena je pet-

kratno odporna,

zimska sorta ja-

bolka, namenjena

pretežno predelavi,

V času, ko si prizadevamo za zdravo in varno hrano, jesmotrnost lastne pridelave primerna tema, saj je tudizaupanje vedno bolj na preizkušnji. Vsakokrat, ko se vrnems potovanj in obiskov prijateljev drevesničarjev po Evropi, je moj svet bolj pisan in okusen.

Nova sadna čudesa

Hruška harrow sweet Jabolko rewena

Malina

autumn

amber


marec 2013NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! 25

vendar uporabna tudi kot namizno jabolko. Primerna je za lju-

biteljsko pridelavo ali nasade. Nastala je kot križanec med »Cox

Orange x Oldenburg«, rodu Malus floribunda - odpornega na

škrlup. Sorta ima šibko rast in je rahlo razvejana. Ogrodne veje

rastejo poševno. Redno obrezovanje je potrebno. Rewena je pri-

merna za vse podlage. Sorta je odporna na škrlup, hrušev ožig,

bakterijski ožig, delno odporna na zmrzal in rdečega pajka. Sa-

deži so srednje veliki do veliki, podolgovato okrogli in rahlo na-

rebreni. Osnovna barva je zelenkasta z rdečkastim pridihom.

Plodovi dozorijo konec septembra – začetek oktobra.

Reanda je trojno odporna sorta. Kot zimska sorta, z velikimi,

rdečimi plodovi, dopolnjuje asortiment namiznih sort »Re …

.« za svežo uporabo. Izpeljana je kot križanec sort »Clivia« in

Malus floribunda - odporen na škrlup. Drevesa so šibke rasti.

Oblikujejo široko, zračno krošnjo, z vodoravnimi ogrodnimi

vejami. Naklon vej lahko uravnavamo z obrezovanjem. Sorta

je odporna na hrušev ožig, in škrlup. Je relativno neobčutljiva

na pomrzovanje cvetov, saj cveti srednje zgodaj. Zaradi tega

je lahko občasno potrebno redčenje plodov. Odpornost na

škrlup pa je nekoliko nestabilna, spremenljiva. Sadež je sred-

nje velik, lahko tudi zelo velik, okrogel, z močno rdečo barvo

na rumeni osnovi. Meso sadeža je sočno, hrustljavo, čvrsto,

sladko kiselkasto in aromatično. Primerna je za pridelavo soka

zaradi ugodnega razmerja med sladkorjem in kislino. Zori

konec septembra, uživamo jo oktobra – februarja.

Med hruškami sta tu odporni sorti: Harrow Sweet in HarrowDelight. Obe sorti sta odporni na hrušev ožig. Rastlini sta sred-

nje močne rasti, obrodita pa redno in obilno. Plodovi so sočni

in zelo aromatični. Sorta Harrow Sweet zori v začetku do sredi

septembra, plodove pa uporabljamo do novembra. Harrow

Deligth je t.i. zimska hruška, plodovi zorijo v začetku do sredine

oktobra. Skladiščimo in uporabljamo jo do decembra/januarja.

Najslajše za konecDrevesnica Jäger, ki je v preteklosti razveseljevala z številnimi

križanci kot so Aprikyra, Aprisali, Aprimira (križanci med češ-

njo/marelico, slivo/marelico, ringlojem/marelico) letos pred-

stavlja novo v vrsti zgodb z marelicami.

Medena Breskev (Honigpfirsich) je križanec med breskvijo

in marelico. V svet je bila pospremljena s številnimi obljubami.

Drevo je srednje velike in močne rasti, oblika plodov je precej

breskvastega videza. Okus plodov je mešanica marelice in

breskve. Plodovi so zelo aromatični, meso sočno in gre lepo

˝od peške˝, ki je povsem tipično breskvina. Drevo je zdravo,

predvsem pa se listi ne kodrajo kot je to pri mnogih sortah

breskev. Plodovi bodo dozoreli meseca julija. Vsekakor sodi v

vrt vsakega ljubitelja in zbiralca.

Obljube za prihodnje Napovedujejo se nove sorte črnih ribezov. Pa kaj, sem najprej

pomislil. To so tiste trpke, neokusne jagode, s katerimi me je

stalno nekako ˝silila˝ moja babica, naj jih jem, ker so zdrave.

Jaz pa sem jih vztrajno pljuval, ko mi je pokazala hrbet. Nove

sorte pa so na srečo sladke!

Pa jagode. Resnično nisem vedel koliko ljudi trpi za alergijami

na jagode, pravzaprav alergijami na njihova semena. Srbenje

kože, izpuščaji... Vsem, ki nimamo problemov s tem mnogi za-

vidajo, kako se v pozno spomladanskem in zgodnje poletnem

času sladkamo z rdečimi plodovi. Švedski ljubiteljski žlahtni-

telj je ˝ustvaril˝ plodove, ki jih bodo lahko brezskrbno uživali

tudi tisti, ki tega do sedaj niso smeli.

Igor Kolenc

Jagoda parfum


Za lepo vrtno trato se je treba potruditi.

V članku bom podal nekaj navodil za

gnojenje, setev in dosejevanje, ki skupno

vodijo do lepe vrtne zelenice. Če dela

spomladi opravite pravočasno in pra-

vilno, bo vaša trata lepa skozi vse leto.

Pravilno gnojenjeSpomladi v začetku vegetacije za gnoje-

nje ne uporabljajte mineralna gnojila z

dušikom, saj se hranila izpirajo v podtal-

nico. Ob prekomernem gnojenju se na

travi pojavijo ožigi, rast pa je neenako-

merna. Prav tako ne bo dovolj, če za gno-

jenje uporabljate samo organska gnojila.

Trava bo najbolje uspevala, če za gnoje-

nje uporabljate membransko gnojilo

plantella formulla 365 za travo, kjer je

dušik stabilno vezan, zato ni skrbi zaradi

poškodb, ki nastanejo zaradi ožiga. Trava

tako enakomerno raste, gnojilo pa se

tudi ne izpira v podtalnico. Membransko

gnojilo uporabite spomladi ob začetku

rasti, nato pa na gnojenje lahko pozabite

do jeseni, saj se ob povečani temperaturi

in vlagi počasi sprošča vso vegetacijo.

Kdaj sejati?Setev ali dosejevanje opravite čim bolj

zgodaj (april), oz. najkasneje do sredine

maja. Spomladanska setev bo manj uspe-

šna, če sejete prehitro ali prepozno (junij).

Optimalne vremenske razmere za setev

in kalitev trave so, ko se dnevna tempera-

tura kakšen teden giblje okrog 20°C,

nočna pa nad 6°C. Takrat so tla praviloma

ogreta na približno 12°C. Izogibajte se

tudi setvi pred močnimi padavinami ali

burjo, saj seme in zemljo lahko odnese

površinska meteorna voda oz. veter.

Kako uspešno pomladititravo?Ker trava ne ostane večno lepa, je treba

opraviti dosejevanje. Prazna mesta

(krtine, poškodbe, …) je najboljše dose-

jati s posebno travno mešanico plan-

tella contessa, ki ima obloženo seme.

Tega semena ptice ne marajo, veter in

voda semena ne odnašata, vzklije pa

tudi seme, ki ni dovolj prekrito z zemljo.

Na rast in razvoj dosejane trave neu-

godno vpliva pregosta setev, zato ne

pretiravajte s semenom. Preko poseja-

nega semena potresite plantella uni-

verzalno vrtno zemljo v sloju 0,5 do 1

cm, površino pa dobro namočite. Ker

dosejujete manjše otoke, za boljši opri-

jem semena s podlago uporabite kar ši-

roko desko, ki jo prestavljate po površini

in po njej hodite. Po setvi na večjih po-

vršinah pogosto pozabite na izboljšanje

oprijema semena s podlago, zato povr-

šino povaljajte z valjarjem, ki si ga lahko

tudi sposodite. Valjar napolnite samo do

1/3, delo bo tako lažje, seme pa bo tako

v ustreznem stiku s podlago.

Postopek pred setvijo novezelenice?Za setev nove zelenice se odločite, ko je

stara trata v zelo slabem stanju (pleveli,

neustrezne trave, gradbeni posegi, pre-

ureditev vrta, …). Celotno zelenico pred

prenovo najprej poškropite s totalnim

herbicidom plantella total, ki uniči vso

travo in plevele. Čeprav nadzemna masa

že kmalu kaže znake propadanja, šele po

treh tednih večina rastlin odmre, zato ta-

krat začnete z obdelavo tal. Zemljo pred

Vrtna trata

Kaj delam narobe?

26 www.klubgaia.si

Na prvi pogled so opravila na vrtni zelenici povsemenostavna. V praksi pa se hitro zaplete pri opredelitvioptimalnega roka setve, dognojevanju, ustreznem zaporedjudel in oskrbi.

Setev nove zelenice


sonce in le redkokdaj dežuje, uporabite

travno mešanico za suhe in vroče lege

plantella adria. Ta travna mešanica vse-

buje trave, ki oblikujejo močnejši kore-

ninski sistem in so zaradi tega bolj

odporne in trpežne.

V senčnih področjih pod drevesi, za ži-

vimi mejami in ob robu gozda pa bo

najbolje uspevala mešanica travnih

semen plantella viva z velikim deležem

trav, ki izvirajo iz listnatih gozdov. Da

ustvari gosto in enakomerno razraslo

rušo, potrebuje vsaj 60 % običajne svet-

lobe. Najhitreje boste lepo zelenico opa-

zovali, če sejete že omenjeno obloženo

seme plantella contessa.

Davor Špehar

setvijo običajno brez težav strojno ali

ročno prekopljete. Če so tla težka, v zem-

ljo ne pozabite vmešati plantella izbra-

nih kremenovih peskov, naredite tudi

drenažo. Ob ravnanju površine ne poza-

bite dodati organsko gnojilo v obliki

pelet plantella organik. Po vseh teh

opravilih se odločite za setev.

Koliko semena sejati? Da ne boste porabili preveč semena, mu

v vedru dodajte 1/3 plantella izbranih

kremenovih peskov. Setev običajno

opravite s sejalnikom, če ste izkušeni, pa

to lahko opravite tudi ročno. Seme trate

čim bolj enakomerno posejte. Na 100 m2

porabite 2 do 3 kg semena. Ne bodite

presenečeni, če boste s to količino pose-

jali samo 50 m2. Za dober občutek ročne

in strojne setve je dobro, da na površino

10 m2 poskusno posejete 200 do 300 g

semena, ki ga predhodno zmešate s kre-

menovim peskom. Tako bo setev bolj

enakomerna, semena bo dovolj, porodil

pa se bo tudi občutek za setev. Na račun

ekonomične porabe boste privarčevali

tudi kakšen evro.

Kaj storiti po setvi?Trato po setvi ne prekrivajte z zastir-

kami, raje uporabite tanek sloj plantella

univerzalne vrtne zemlje. Po setvi se-

mena nikakor ne prekrivajte s senom,

saj lahko na travo nehote zanesete ple-

vele, tudi slama ni preveč uporabna, ker

jo veter hitro odnese. Predebela zastirka

celo prepreči rast in razvoj trate. Če ni

aprilskega dežja, vrtno zelenico zalijte

vsaj trikrat na dan. Površina se ob preko-

mernem in nerednem zalivanju zaskorji

in izsuši, takrat obstaja tudi nevarnost,

da trava preneha kaliti. Pazite, da na po-

vršini ni stoječe vode ali da z zalivanjem

ne odnašate semena iz zemlje, saj mora

biti površina samo vlažna. Če boste do

kalitve in po njej travno površino ohra-

njali vlažno, se na površini ne bo ustva-

rila skorja, kalitev pa bo bolj uspešna in

hitrejša.

Primerna izbira semenaIzberite pravo travno mešanico, ki

ustreza namenu rabe, določeni legi in kli-

matskim pogojem. V začetku članka sem

omenil, da bodo najuspešnejše aprilske

setve. Na vrtovih z

mešanimi legami

sejete univerzalno

travno mešanico

plantella univerzal,

ki vsebuje več sort

trpežne ljuljke in

rdečo bilnico, kar

zagotavlja potre-

bno trpežnost trate

za hojo in pogosto

košnjo. Na izrazito

sončnih legah upo-

rabite travno me-

šanico plantella

aurora, ki vsebuje

različne sorte bilnic

in trpežno ljuljko.

Na suhih, medite-

ranskih področjih,

kjer je poleti žgoče

marec 2013 27

S pametnim gnojenjem z membranskim

gnojilom se izognemo madežem, ki jih

povzročajo neenakomerno razporejena hranila.

Opravite dosejevanje

Ko se mah pojavi na naši trati je najbolje uporabiti

posebno sredstvo za uničevanje mahu plantella protimahu, ki vsebuje železo hkrati pa travi doda dušik za

rast in kremenov pesek za rahljanje in zračenje tal.


Gaia na obisku

28 www.klubgaia.si

Grah med oljkamiPrvo setev graha je naša članica že opra-

vila. Grah običajno seje v več zaporednih

setvah in to na vsake tri tedne. Tako ima

reden, kakovosten pridelek. V času na-

šega obiska se je odločila za setev graha

v mlad nasad oljk. Na oporo oljk bo

vpela žico, na katero bo pritrdila mrežo,

ki jo ponavadi uporabljate za oporo ku-

maram. Setev graha je bila opravljana v

dveh vrstah, tako se bo grah z obeh

strani vzpenjal na oporo. Zaradi močne

burje se ne poslužuje opor iz vejevja.

Krompir v sosedstvu bobaPrimorska zemlja je za sajenje zgodnjega

krompirja še ugodna. Romana ga pona-

vadi sadi v začetku marca, letos pa je za-

radi velike količine dežja v zimskem času

morala malo počakati. Za zgodnje pride-

lovanje je krompir nakalila, narezala in sa-

dila v primerno ogreto zemljo. Po -

membno je, da narezan krompir za saje-

nje pustimo, da se rezano mesto rahlo za-

suši. Brazdo, v katero je sadila krompir, je

pognojila z organskim gnojilom v obliki

pelet plantella organik K, ki ima dodan

naravni vir kalija. Kalija krompir potrebuje

največ, zato je še posebaj pomembno, da

na tako organsko gnojilo ne pozabite. Ro-

mana je poleg krompirja nekoliko poz-

neje kot ponavadi sejala še bob. Običajno

ga seje že v februarju ali že jeseni. Letos je

na ekološko seme boba čakala zelo

dolgo, zato je setev opravila v marcu, tako

pričakuje nekoliko večji napad uši.

Druge primerne kombinacijemed krompirjemRomana pravi, da med krompir poleg

boba lahko umestite tudi druge vrtnine,

kot so kapusnice in hren. Poleg vrste s

krompirjem se bosta dobro počutila tudi

nizek stročji fižol ali grah. Med vrste lahko

posejete tudi špinačo, v tem primeru pa

mora biti medvrstna razdalja nekoliko

večja kot običajno. Špinača bo v tleh pu-

Partnersko kmetijstvona PrimorskemObiskali smo Romano Rejc iz Koštabone pri Kopru. Živi vduhu samooskrbe, saj na manjši kmetiji pridela vsozelenjavo za lastne potrebe, hkrati pa v okviru projektapartnersko kmetijstvo oskrbuje tudi odjemalce svežedomače zelenjave na Obali in v Ljubljani. V času našegaobiska smo sadili krompir, sejali grah in bob ter opravilignojenje oljčnega nasada.

V vrsti oljk bo ob opori zrasel grah.

Članica Romana Rejc

V pognojeno brazdo položimo

nakaljen krompir.


29

stila veliko kalija, ki ga krompir najbolj

potrebuje. Kakšna rastlina hrena med

vrstami krompirja bo odganjala kolorad-

skega hrošča. Ob robove gred lahko po-

sadite tudi kapucinke in ognjič, ki ravno

tako odganjajo koloradskega hrošča.

Gnojenje oljkZ rednim organskim gnojenjem je Ro-

mana zelo izboljšala razmere v oljčnem

nasadu. Običajno spomladi pas pod

drevesi plitvo obdela in pognoji z or-

ganskim gnojilom v obliki pelet. Zaradi

mokre zemlje v februarju, so trenutno

bolj pomembna dela v zelenjavnem

delu vrta, zato je oljke pognojila po po-

vršini. Uporabila je organsko gnojilo v

obliki pelet plantella organik za oljke, ki

vsebuje najvišje vsebnosti organske in

suhe snovi, zato je poraba majhna, uči-

nek pa večji. Tako s pravilnim in harmo-

ničnim gnojenjem vpliva na večji

pridelek, ki je hkrati tudi bolj kakovo-

sten.

Česen in čebula sta že vzemljiNa njivo, ki je nekoliko bolj odcedna je

že v mesecu februarju posadila čebul-

ček in česen. Sajena sta tako, da je med-

vrstni prostor mogoče razrahljati z

rahljačem. Prostor v vrsti pa pred pleveli

in zbitostjo varuje kar z motiko. Tudi te

gredice je oplemenitila z organskim

gnojilom v obliki pelet, saj je spoznala,

da je primorska zemlja hvaležna za or-

gansko gnojenje. Na tako pognojeni po-

vršini je pridelek bistveno večji in

kakovostnejši.

Aloe vera za zdravjePoleg vrtnin, oljk in sadnega drevja Ro-

mana vzgaja tudi zdravilno aloe vero iz

kontrolirane ekološke pridelave. Aloa

vera krepi naš

obrambni sistem,

odplakuje strupe

oz. čisti telo, ter

zdravi številne

druge tegobe, zato

jo upravičeno ime-

nujemo zeleno

zlato. Pripravi jo z

medom, nekaj pa

pridela tudi soka.

Aloa vero z

medom pripravite

tako, da zmešate

čisti gel Aloe vere

iz sredice lista in

med v enakem raz-

merju, dodate še

0,5 % citronske kisline in hranite v hlad-

nem in temnem prostoru. Pred uporabo

pripravek dobro pretresite in porabite v

20 dneh. Uživajte v omejenih količinah,

največ tri čajne žličke, pred obrokom, do

trikrat na dan. Lahko pa ga naročite tudi

pri njej.

Partnersko kmetijstvozagotavlja zdravo hranoRomana Rejc je vključena v projekt part-

nerskega kmetijstva, tako da tedensko

oskrbuje dobrih 30 družin s svežo koša-

rico zelenjave. Na ta način je vzposta-

vljena neposredna dobava med

pridelovalcem in potrošnikom brez po-

sredovanja trgovine. Potrošnik tako

redno uživa lokalno pridelano svežo

ekološko hrano, s tem pa tudi spodbuja

trajnostno naravnano etično potrošni-

štvo s poudarkom na solidarnosti do

manjših ekoloških kmetij.

Naravi prijazno kmetovanje, ki ga izvaja

naša članica, omogoča tako samoo-

skrbo z zelenjavo kot tudi redne pri-

hodke. Zaradi direktne povezave s

potrošnikom brez posrednikov je zado-

voljstvo maksimalno, tako na strani pri-

delovalca kot potrošnika.

Davor Špehar

Bob se dobro obnese v sosedstvu

s krompirjem.

Pod starejšimi oljkami je organik

potrosila kar po površju.

Zadnji čas za pripravo sadik paradižnika in paprikeSadike paradižnika in paprike bodo nared

v dobrih 70 dneh po setvi, zato je skrajni čas, da se odločimo zasetev za sadike. Uporabimo kakovostno specialno zemljo za setevin pikiranje Bio Plantella Start, ki je sestavljena iz 100% naravnihšot, ima posebej prilagojeno sestavo in fino mleto strukturo.Zagotavila nam bo zdrave in močne sadike in hiter razvojkoreninskega spleta.

marec 2013


Skalnjaki so pogosti na našihvrtovih. Uporabljamorazlične materiale, po svojemokusu razporejamo skale, seodločamo za različne zastirkein nasploh umeščanje teroblike skalnih motivov. Kersmo o oblikovanju skalnjakapisali v prejšnji številki, setokrat posvetimo izborualpskih rastlin.

Alpske rastline so v najožjem pomenu

samo avtohtone rastline evropskih Alp,

kadar pa govorimo v vrtnarskem jeziku,

imamo v mislih vse rastline, ki so pri-

merne za skalnjake in alpinetume ter

ponavadi izvirajo iz gorstev širom sveta,

različnih skalnih rastišč, klifov, sušnejših

sredozemskih območij, z ravnin visoko

na severu… Skratka vse rastline, ki jim

tako pripravljeno rastišče ustreza in se

po višini, širini ter samem videzu lepo

poda med skale in kamne.

Delitev alpskih rastlinV tej skupini najdemo predvsem trajnice

(tudi trave in čebulnice), sledijo jim prit-

likavi grmički ter nekaj enoletnic. V gro-

bem bi lahko rekli, da jim je skupna

počasnejša rast oz. razraščanje. V svojem

naravnem okolju so navajene slabih ras-

tnih razmer, zato so tisočletne prilago-

ditve zapisale v svoje gene, ker

večinoma tudi v vrtu izrazito ne odsto-

pajo od avtohtone podobe. Na grobo bi

jih lahko razdelili v dve skupini:

_ Prave alpske/gorske rastline

Te vrste dejansko izvirajo iz gorovij.

Kochov svišč Gentiana acaulis, pla-

nika Leontopodium alpinum, avrikelj

Primula auricula, nekateri nageljčki

Dianthus sp., trebušasta in karpatska

zvončnica Campanula cochleariifoliain C. carpatica, srčastolistna mračica

Globularia cordifolia, alpska velesa

Dryas octopetala…

_ Gorskim podobne rastline iz

nižinskih območij

Obmorski pečnik Armeria maritima,

številne homulice, kot je šestero-

kotna Sedum sexangulare, drobnoli-

stni pušpan Buxus microphylla,

perjanka Pennisetum alopecuroides

‘Little Bunny’, širokolistna hrušica

Muscari latifolium, sivka Lavandulaangustifolia, plazeči brin Juniperusprocumbens ‘Nana’, grenik Ibersi sem-pervirens, skalna zlatenka Aurinia sa-xatilis…

Kakšne zahteve imajo?Če smo skalnjak naredili pravilno in po-

skrbeli za dobro drenažo ter odcedno

mešanico zemlje s plantella specialna

zemljo za okrasne rastline, potem večjih

težav z rastlinami ni pričakovati. Je pa

smiselno poudariti, da je težje vzgajati

Oblikovanje vrta

Alpskerastline zaskalnjak

Edraianthus

serpyllifolius je že

bolj zahtevna

rastlina, saj

uspeva le v zelo

odcednih sončnih

mestih.

Če smo zasaditev

dobro načrtovali

in izbrali

primerne rastline,

te lahko povsem

prekrijejo tla in

nam poleg lepega

videza nudijo tudi

mnogo manj

oskrbe zaradi

odsotnosti

plevelov.

30 www.klubgaia.si


prave gorske rastline. Te so prilagojene

na izrazito odcedna, pusta tla, z malo

zemlje, močno UV obsevanje, veliko zra-

čno vlago, pogoste padavine, hladnejša

poletja in na snežno odejo preko vse

zime. Vsega naštetega jim v nižini žal ne

moremo zagotoviti, zato nekatere izgle-

dajo nekoliko drugače. Tipičen primer je

planika. Zaradi obilice vode in hranil ob

vzgoji v vrtnariji in kasneje v vrtu, ta ni

nikoli zelo nizka in tako sivega videza,

poleg tega pa v zamočenih tleh čez

zimo lahko zgnije. So nam pa danes že

na voljo sorte, ki so mnogo lepše tudi v

vrtnih razmerah. Pri takih vrstah je po-

membno, da poskrbimo tudi za peš-

čeno zastirko, ki bo čez zimo ohranjala

koreninski vrat bolj suh, poleg tega pa

se bodo tla poleti manj segrevala in iz-

suševala.

Rastline za začetnikePravzaprav rastline za skalnjake, ki jih

zlahka vzgajamo in vzdržujemo in tudi

prevladujejo v ponudbi vrtnih centrov.

V to skupino prištevamo predvsem šte-

vilne blazinaste in druge nizke trajnice,

kot so: iglaste plamenke Phlox subulata,

avbrecije Aubrieta sp., greniki Iberis sem-pervirens, gorski grobelnik Alyssum mon-

tanum… Težko se bomo ušteli tudi s

številnimi pogosteje prodajanimi niz-

kimi čebulnicami, kot so: žafrani, bota-

nični tulipani, mrežaste perunike in

druge. Za popestritev teksture sezimo

tudi po kakšni zelo nizki okrasni travi,

kot so številne modrikaste in sivkaste

bilnice Festuca sp. Vse opisane so torej

dokaj preproste za vzgojo in ne potre-

bujejo zelo specifičnih talnih ter drugih

razmer. Predvsem blazinaste se v nekaj

letih bogato razrastejo, zato jim name-

nimo dovolj prostora, ali pa jih večkrat

razsajajmo. Ker iz tal počrpajo precej

hranil, jih lahko po malo vsako leto tudi

dognojujemo.

Matic Sever

marec 2013 31

Crocus ancyrensis je eden bolj

zgodnjih botaničnih žafranov, ki

otvorijo sezono cvetenja med skalami.

Campanula cochleariifolia, trebušasta

zvončnica z drobnimi cvetovi in

zanesljivim cvetenjem vsako leto v

skalnjak prispeva zelo naraven videz.

Saxifraga sp. mnogi rozetasti

kamnokreči s sivimi listi najbolje

uspevajo v razpokah in globljih

vdolbinah v skalah.

Lj.-Rudnik, Jurčkova c.

nasproti Supernove

T 030 382 050

E [email protected]

W www.trajnice-carniola.com

Bogata izbira alpskih rastlin

vrhunske kvalitete po zmernih cenah.

Nudimo tudi velikorazliŒnih zelišŒ ter

okrasnih trajnic.


Nekateri starejši težko živijo sami zaradi zdravstvenih nadlog,

še več pa je takih, ki si preprosto ne morejo več privoščiti last-

nega bivališča, saj ne morejo plače-

vati tekočih stroškov, stroškov

vzdrževanja in ogrevanja. Pogosto

so hiše prevelike, težko dostopne

in predrage za vzdrževanje,

stanovanja pa neprimerna, v

blokih brez dvigal, na težko

dostopnih lokacijah, komunalni

stroški so iz leta v leto višji …

Pomenljiv je podatek, da 66

tisoč žensk, starejših od 65 let,

živi samih v svojem stanovanju

ali hiši. Starejše ženske pa še

posebej ogroža revščina, saj

imajo praviloma zelo skromne

pokojnine.

Ko se začnejo zdravstvene

težave in ugotovimo, da ne

moremo več premagovati

stopnic do stanovanja, ko se

začenjajo kopičiti položnice,

je pravzaprav že pozno za

iskanje drugih bivalnih

možnosti. Najbolj primeren

čas za razmišljanje o tem je, ko se od

hiše odselijo otroci ali pa po smrti partnerja. Temeljito kaže

premisliti, ali res potrebujemo tako veliko stanovanje, koliko

imamo stroškov z njim, jih bomo lahko krili, je stanovanje sploh

primerno za bivanje starejšega človeka ...

Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije deluje svetovalnica za

pomoč tistim, ki želijo rešiti stanovan-

jske probleme, hkrati pa predstavl-

jajo drugačne (alternativne) oblike

bivanja starejših. Ljudi osveščajo o

menjavi stanovanj, sobivanju, odd-

ajanju dela stanovanja ali hiše. Tudi

stanovanjske zadruge niso slaba

rešitev, če so prav zastavljene, kar

kažejo primeri iz tujine.

Več preberite v marčni številki

Vzajemnosti.

Revija Vzajemnost je namenjenaupokojencem in izhaja vsak prvi četrtek vmesecu.

V devetintridesetih letih je postala za -nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, sajverodostoj no piš e o pokojninskih temahin raz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in potelefonu od govarja na pokojninska inpremo ženjsko-pravna vpraša nja tervprašanja s področja delovnega prava,socialne varnosti, zdravstvenega varstva,skrbi za starejše in osebne stike.

V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju,œemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Pravtako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšenprijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših.Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del innagradnih iger.

Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.

Naročniki pa so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko karticolahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajorazlične popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti.

Revija ni v prosti prodaji. Polletna naročnina je 11,40 EUR.

Več o reviji na www.vzajemnost.si.

Za več informacij ali BREZPLAČNI OGLEDNI IZVOD

pokličite na tel. številko: 01 530 78 44.

Naročam glasiloPriimek in ime __________________________________________

Leto rojstva ____________________________________________

Ulica in hišna številka ____________________________________

______________________________________________________

Kraj in poštna številka ___________________________________

Telefon _______________________________________________

Datum ________________________________________________

Podpis ________________________________________________

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

! !

Nepremičnina je lahko tudi bremeMed nekaterimi »tipičnimi lastnostmi«, ki naj bi veljale za Slovence, je tudi odnos dolastnine. Kar 90 odstotkov stanovanj in hiš je lastniških, kar nas uvršča v svetovni vrh.Vendar pa lahko nepremičnina z leti postane breme za ostarelega lastnika, kar se vsepogosteje tudi res dogaja.

Revija Vzajemnost predstavlja


Seme na traku in ploščah

Zelenjavni vrt

Trak, ki je dolg 5 m, lahko razrežemo na ra-

zlične dolžine, odvisno od dolžine vrstic.

Setvene plošče namestimo v lončke, kar

je predvsem primerno za vzgojo zelišč, ali

pa jih damo v gredice in z njimi ustvarimo

zanimive zelene otočke v vrtu.

Setev s trakovi in ploščamiPri setvi s trakovi pripravimo gredico,

naredimo plitve jarke in vanje položimo

trakove. Razmik med vrsticami je odvi-

sen od vrtnine, običajno pa je 25–30 cm.

Plošče položimo v lončke s prstjo na

svetlo okensko polico ali pa jih polo-

žimo na gredico. Posevek nato plitvo za-

sujemo s prstjo in skrbimo za zadostno

vlago v tleh. Morebitne odvečne rastli-

nice preredimo na razdaljo, ki je nave-

dena na vrečici. Pridelki so večji kot pri

setvi semena, saj je pogosto vzrok za

slabe pridelke prav pregost posevek.

Rastline, ki rastejo preblizu skupaj so

tudi bolj občutljive za bolezni.

KORENČKI – na trakuKorenje najlepše obrodi v rahlih tleh,

zato ga ne sejemo v zbita tla. Korenček

sejemo od marca do junija, pridelek pa

pobiramo od julija do oktobra. Na traku

sta na voljo dve odlični sorti korenčka:

• Malo korenje Flakkee (1 trak) in dolgi,

okrogli brez stržena (2 trakova). Flakkee

razvije dolge, koničaste korene intenzi-

vno oranžne

barve. Dolgi,

okrogli, brez

stržena ima

ovalne, zelo

dolge, rdeče-

oranžno obar-

vane korene

brez rumeno-

zelenega

stržena na

sredini.

Seme kali 20 do 30 dni in obrodi tudi v

težjih tleh.

• Korenček Nantes je znana sorta ko-

renčka, z izrazito oranžnimi koreni. Mo-

rebitne odvečne rastlinice redčimo na

razdaljo 5–7,5 cm.

PETERŠILJ domači listnik –na traku in ploščahSeme kali 20 do 30 dni. Peteršilj sejemo

od marca do julija, pridelek pobiramo

od maja do septembra.

SOLATA ljubljanskaledenka in leda – na trakuLjubljanska lede nka je okusna krhkoli-

stna solata z velikimi, čvr stimi, rumeno-

zelenimi glavami, Leda pa je izboljšana

ljubljanska ledenka, ki dobro prenaša

vročino in gre pozno v cvet. Seme kali

8–10 dni. Razmik med vrsticami naj bo

30–35 cm, morebitne odvečne rastlinice

redčimo na dolžino 20 cm. Obe sejemo

od marca do julija, predelek pobiramo

od junija do oktobra.

MOTOVILEC holandski –na trakuOkusen, zgoden motovilec, z velikimi, ši-

rokimi listi. Kasnejše setve se obnesejo v

manj mrzlih zimah. Raz dalja med vrstami

naj bo 15 cm, seme kali 20–25 dni. Se-

33

Za enostavnejšo in pravilnejšo setev vrtnin, zelišč in cvetlic so zelo primernibiorazgradljivi setveni trakovi in plošče Valentin. Na ta način posevek nipregost, kar vodi tudi k večjemu pridelku in manjši obolelosti rastlin.

jemo od junija do sep-

tembra, pridelek pobiramo

od septembra do marca.

RUKOLA – na trakuSeme rukole je na traku in kali 6-8 dni.

Posevka ni treba redčiti. Rukolo sejemo

od aprila do julija, pridelek pobiramo

postopoma od maja do oktobra.

RDEČA PESA bikor in cylindra – na trakuIzredno kakovostni sorti z izrazito temno

rdečimi gomolji, okrogle (Bikor – 1 trak)

in podolgovate (Cylindra - 2 trakova)

oblike. Vrste naj bodo oddaljene 30 cm,

seme kali 10–15 dni. Morebitne odvečne

rastlinice redčimo na razdaljo 2,5–5 cm.

Rdečo peso sejemo od marca do julija,

pridelek pobiramo od julija do oktobra.

MESEČNE REDKVICE –na trakuSeme treh sort okusnih in hrustljavih

mesečnih rdečih, rumenih in vijoličastih

redkvic, vsaka na enem traku (Saxa,

Zlata, Viola). Vrste naj bodo oddaljene

15 cm, seme kali 10- 15 dni.

Prihodnjič: cvetlice, zelišča in solatni mix

na traku in ploščah.

Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia

marec 2013


Slovenski naravni biseri

Strunjanski klif

Njegove prepadne stene so občasno

prekinjene z erozijskimi grapami, stik

morja in kopnega pa je v celoti ohranjen

v bogastvu svojih naravnih oblik in pro-

cesov. Na celotni dolžini klifa so dobro

vidne vodoravne plasti laporja in pešče-

njaka, ki s svojimi barvnimi odtenki in

svojo oblikovno pestrostjo ustvarjajo

enkratno naravno kuliso. Geološki in

geomorfološki pojavi, kot so odlomljeni

skalni bloki, spodmoli, mikrotektonski

prelomi in gube, so še posebej izraziti na

posameznih rtih. Dolgotrajno delovanje

morske vode pušča za seboj »mojstr-

sko« obrušeno skalovje in kamenje, za-

nimivo zlizane platoje in kotanje, ki

mestoma spominjajo na prave pravcate

likovne stvaritve.

Fliš, iz katerega je zgrajeno slovensko

obalno območje, je nastajal v eocen-

skem plitvem morju več milijonov let.

Ko se je pozneje morje umaknilo, so se

na kopnem pokazali debeli flišni skladi.

34 www.klubgaia.si

Ti so na območju med rtoma Kane in

Strunjan bočno odprti proti morju, zato

valovi z lahkoto spodkopujejo spodnje,

priobalne plasti. Če k temu dodamo še

preperevanje kamnine, je razumljivo, da

se obala vse bolj umika v notranjost. Kot

navaja biolog Peter Skoberne, je morski

vpliv zlasti močan v pasu delovanja bi-

bavice in velikih valov, zato je na tem

območju morje plitvo, nad njim pa na-

staja prepadna stena – klif.

Južna šmarna deteljaznova zacvetelaPotem ko smo v začetku lanskega no-

vembra avto pustili na parkirišču na Bel-

vederu nad Izolo, smo najprej po cesti in

nato po kolovozu krenili po grebenu

Strunjanskega polotoka, prekritem z

oljčniki in vinogradi. Ko smo se približali

robu klifa, smo na obeh straneh steze

lahko opazovali značilne submediteran-

ske grmovne in drevesne vrste: črni

gaber, puhasti hrast, jesen, brnistro, ka-

nelo. Še posebej pa so nas navduševali

živopisni grmi ruja, ki so s svojim ru-

meno-rdečim listjem zaljšali pozno je-

sensko podobo krajinskega parka, in

spomladanska južna šmarna detelja, ki

je lani za čuda imela dovolj vlage in to-

plote, da se je še drugič odela v svoje

nežno rumeno cvetje.

Ko smo se spustili v Zaliv svetega Križa,

ki se ga je zaradi njegove oblike oprijelo

tudi ime Mesečev zaliv, se nam je odprl

lep pogled na slikovito flišno steno, ki je

s svojo mogočnostjo kljub rahlim megli-

cam vzbujala mešanico spoštovanja in

navdušenja. Nad njo se je razprostiralo

pobočje na rtu Ronek, ki je edino slo-

vensko rastišče dveh značilnih predstav-

nikov sredozemske makije – jagodičnice

in mirte, ki tu dosegata severno mejo

svojega areala. Pojasnjevalna tabla pa

nas je še opozorila, da se prav v tem za-

livu skriva zanimiv podvodni travnik ko-

lenčaste cimodoceje, ki je življenjski

prostor številnih, tudi ogroženih žival-

skih vrst (morskega konjička, leščurja

idr.).

Boris Dolničar

Najznačilnejši del Naravnega rezervata Strunjan, ki obsegaseverno obrežje Strunjanskega polotoka s pripadajočim 200-metrskim pasom morja, je štiri kilometre dolg in do80 m visok flišni klif – največji ob vsej Jadranski obali.

Južna šmarna detelja.

Ruj


Seveda ne moremo biti mirni,če se nam ponoči po domusprehajajo ščurki. Kakšnagolazen je to in koliko škodenam lahko vnese v našedomovanje, si včasih ne moremo niti predstavljati,na srečo pa naši strokovnjaki lahkosvetujejo uporabo sredstev za učinkovito zatiranje.

Ščurki izvirajo iz toplih predelov zemeljske oble, večina vrst

živi v tropih. Poznamo več kot 4000 vrst, od tega jih živi v Ev-

ropi le 130. Predstavnike najdemo po vsem svetu razen v po-

larnih območjih. Evropski ščurki so majhni in neopazni. Lahko

se zelo namnožijo preden jih odkrijemo. Predstavljajo veliko

nadlogo v stanovanjih, shrambah in skladiščih. Škodo pov-

zročajo predvsem z onesnaženjem hrane z značilnim vonjem

in ne toliko z zaužitjem. Prenašajo tudi več bolezenskih viru-

sov in bakterij, ki povzročajo hude bolezni, kot so: tuberku-

loza, kolera, griža, tifus ipd. Boste rekli, da so te bolezni že

zgodovina, a žal se še pojavljajo. Ker so nočne živali, jih

je precej težko odkriti. Podnevi se skrivajo pod kamni ali

med listjem oziroma v človekovih bivališčih med de-

skami, za zidovi, v jaških in drugih nedostopnih mestih.

Večina vrst lahko leti, vendar po navadi raje hodijo. Na

račun dolgih nog so lahko zelo hitri in jih je precej težko

ujeti.

Vzdržujmo svoje domoveZa preprečevanje naselitve

ščurkov v našem domu je zelo

pomembna higiena, torej po-

trebno je pogosto čiščenje

prostorov. Ker pa lahko zai-

dejo tudi od drugod, je

zelo pomembno, da jim

onemogočimo dostop

do prostorov, kjer

najdejo zavetje in

hrano. Zato moramo

zapreti vsa mesta, kjer bi lahko

ščurki prišli v prostor (npr. stare cevi, luknje

v talnih oblogah in oknih). Preprečiti moramo tudi dostop

do hrane, kar lahko storimo tako, da zapiramo hrano v nepro-

marec 2013 35

Dom brez mrgolazni

dušno embalažo, uporabljamo smetnjake s tesnimi pokrovi

in podobno.

Vaba za ščurkeUčinkovito sredstvo za zatiranje ščurkov doma je effect vaba

za ščurke. Je brez vonja in na povsem naraven in ljudem ter

okolju prijazen način prostore dolgotrajno in zanesljivo varuje

pred ščurki. Vaba ne vsebuje insketicida. Predvsem je name-

njena za zatiranje vrste rjavi ščurek (švab) in vrste kuhinjski

ščurek. Vabo preprosto sestavimo v

hišico, ki ima le-

pljivo površino. V

hišico na sredino le-

pljive površine na-

mestimo privabilno

tableto, ki je prilo-

žena v kompletu. Ta-

bleta s svojo sestavo

ščurke privlači, da pri-

dejo v hišico in se uja-

mejo na lepljivo

površino. Da bo vaba

ostala na mestu, jo pri-

trdimo z lepilom na

zadnji strani. Vaba je

popolnoma naravna,

varna za ljudi in živali

in zagotavlja učinko-

vito zaščito tri mesece.

Po potrebi, če se na-

bere veliko ščurkov, vabo

zamenjamo tudi prej. Po uporabi vabo v obliki hi-

šice odstranimo kot komunalni odpadek.

Saša Klančar

Ščurki ne sodijok nam

Bioc

id u

pora

blja

jte v

arno

. Pre

d up

orab

o ve

dno

preb

erite

etik

eto

in p

odat

ke o

pro

izvo

du.



Prijave in rezervacije: 01 2420000, [email protected] • www.avantura.siSlovenska cesta 40, 1000 Ljubljana

najlepøe v aprilu

BOROMEJSKI OTOKI – LAGO MAGGIOREParco Giardini sigurta – Lago di garda

27. do 28. april cena 124 E vkljuœeno: prevoz, polpenzion

VELIKI PRVOMAJSKI IZLET 3 DNIBALKANSKA NOSTALGIJA BEOGRAD – NOVI SAD – VUKOVAR – KOPAŒKI RIT

29. april do 1. maj ali 2. maj do 4. maj cena 175 E

vkljuœeno: prevoz, polpenzion

MAKEDONIJA, ALBANIJA, ŒRNA GORA30. april do 5. maj cena 333 E

vkljuœeno: prevoz, polpenzion

BRUSELJ, NIZOZEMSKA, AMSTERDAM IN KEUKENHOF24. april do 30. april cena 265 E

vkljuœeno: 1x NZ, 1x POL

AVANTURA

potovalni kotiœek

Prvi dan si bomo ogledali AGRARIUM. Leta 1994 so na povrøini okrog 100.000 m2

uredili TEMATSKI PARK z zelenjavnim, zeliøœnim, œarovniøkim, kaotiœnim in najno-vejøim otroøkim vrtom. V Linzu bo ogled odliœno urejenega BOTANIŒNEGA VRTA inveœjega VRTNARSKEGA CENTRA. Drugi dan bo posveœen FESTIVALU NARCIS (prireditev traja v œasu 29. 5. - 2. 6.2013) – ogled avtomobilske povorke narcis in zabavnih prireditev v okviru tedna narcister vodne cvetliœne povorke na jezeru Grundl, nato pa øeALPSKEGA VRTA s preko 2500 razliœnimi alpskimi rastlinami.

V CENO POTOVANJA JE VKLJUŒENO: avtobusni prevoz na omenjeni relaciji, noœitev in polpenzion, vstopnine(Botaniœni vrt Linz, Agrarium, Praznik narcis, Alpski vrt) turistiœno vodstvo in organizacijo.DOPLAŒILO: za enoposteljno sobo je 14 EUR. Minimum potnikov za omenjeno potovanje in ceno je 35 oseb!

PRIJAVE IN INFORMACIJE: KOMPTUR,D.O.O. CELJE, Glavni trg 9, 3000 Celje, tel. 03 4900125, faks 03 4900127, gsm 051 336090, e-mail : [email protected] in KOMPTUR, D.O.O., PE LAØKO, Trg svobode 8, 3270 Laøko, tel. 03 7338954, faks 03 7338956

1. in 2. junij 2013

CENA POTOVANJA ZA OSEBO JE: 160,00 EUR

AGRARIUM in FESTIVAL NARCIS za œlane Kluba Gaia

marec 2013 37

Ponudba Kluba Gaia


Koledar del

38 www.klubgaia.si

15161718

�

20212223242526

�

28293031

12

�

456789

�

1112131415P

od

atk

i so

vze

ti z

do

volje

nje

m a

vto

rice

iz S

etv

en

eg

a k

ole

da

rja

Ma

rie

Th

un

za

leto

20

13

, ki g

a v

Slo

ven

iji iz

da

ja v

ne

skra

jša

ni o

blik

i Za

ložb

a A

jda

, te

l.: 0

1/7

54

07

43

.

Lege

nda:

ko

reni

na,

cvet

, lis

t, pl

od,

neug

odno

, pr

esaj

anje

.

Zelenjavni vrt

V zelenjavnem vrtu poskrbite za organsko gnojenje ob pripravi tal.

Organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik ali biogrena potrosite po

površini in plitvo vkopljite v zemljo.

Manjše površine, kjer boste najprej posadili zelje, pognojite z organskim

gnojilom v obliki granul bio plantella nutrivit univerzal.

Tam, kjer posadite prvo solato, pa uporabite organsko gnojilo v obliki granul

bio plantella nutrivit za listno zelenjavo.

Težka in zbita tla še pred setvijo in sajenjem izboljšajte z dodajanjem

kamninske moke plantella biovit, ki omogoča boljšo vezavo hranil in vode,

hkrati pa tla tudi rahlja.

V peščenih in suhih tleh, kjer rastline vedno trpijo za pomanjkanjem vode,

jim dodajte plantella biovit in plantella univerzalno vrtno zemljo.

Kisla tla izboljšajte z dodajanjem plantella kalcivita, pazite, da sočasno ne

gnojite z organskimi gnojili.

Pri načrtovanju vrta in razdelitvi vrtnin se držite kolobarja.

Več o prvih setvah in sajenju si preberite v članku na str. 14.

Odpornost sadik na neugodne zunanje vremenske razmere in stres

izboljšamo tako, da jih ob presajanju zalijemo z naravnim vitaminski

kompleksom in stimulatorjem rasti bio plantella vita.

od 11.00

do 8.00 od 9.00

od 9.00

do 10.00 od 11.00

do 13.00 od 14.00

od 8.00

do 7.00 od 8.00

do 10.00

do 14.00 od 15.00

MarecP

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

AprilP

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

SadovnjakSadno drevje in jagodičevje pognojimo s plantella organikom in plantella

sadjarskim gnojilom.

Sedaj je treba sadno drevje obrezati in poškropiti. Z zgodnjo rezjo rastline

vzpodbudite k še bujnejši rasti, zato je bolje, da v manjšem nasadu to

opravimo čim kasneje (pred brstenjem, cvetenjem).

Po obrezovanju vse debelejše veje zamažemo z cepilno smolo bio plantella

arbosan. To je še posebno pomembno, ko rastline pomlajujemo in so rane

zelo velike.

Glavno predspomladansko škropljenje opravite v fazi mišjega ušesa.

Proti pršicam, ušem in kaparjem ukrepajte z oljnimi pripravki, ki jih lahko

mešate s pripravkom vivera cuprablau-z. Slednji deluje proti boleznim.

Najprej zmešajte bakreni pripravek in mu nato dodajte še oljnega.

Dva tedna pred cvetenjem sliv in češpelj na drevo obesite bio plantella bele

lepljive plošče, na katere se ujamejo grizlice. Odstranite jih ob začetku

cvetenja.

V deževnem aprilu, ko cvetijo koščičarji, jih zavarujte pred cvetno monilijo.

Ob začetku in koncu cvetenja uporabite pripravek vivera chorus.

Ko drevje obrežete in poškropite, na debla namestite bio plantella lepljivi

trak, ki preprečuje mravljam in drugim insektom prehod na drevo.

1 2 3


Okrasni vrtČe je marca prehud mraz, premočno sonce ali piha oster veter, rastline naj ostanejo prekrite s slamo, smrečjem, oz.

drugimi naravnimi materiali.

V ugodnem vremenu v marcu pričnite s sajenjem in presajanjem grmov, dreves in trajnic.

Za boljše vraščanje sadik v sadilno jamo dodajte plantella specialno zemljo za okrasne rastline.

Pri kisloljubnih rastlinah (rododendron, azaleja, skimija, pieris, resa) najprej odstranite matično podlago in sadilno jamo

zapolnite s plantella specialno zemljo za rododendrone.

Na spodnjo tretjino sadilne jame in pod območje korenin dodajte tudi sodobno membransko gnojilo plantella formulla

365, ki je uporabno tudi za dognojevanje. Na obod oz. zgornji dve tretjini sadilne jame pa sodobno organsko gnojilo v

obliki pelet plantella organik.V aprilu večino rastlin iz sredozemskega okolja aprila že lahko postavite na prosto, vendar jih morate v vrtu nekaj dni

senčiti.

Poskrbite za rez poleti cvetočih grmovnic in dreves. Forzicijo in ostale spomladi cvetoče grmovnice obrežite, ko

odcvetijo.

Vrtnicam odstranite zimsko zaščito, jih obrežite, odstranite tudi vso zemljo, s katero ste jih jeseni osuli. Pognojite jih z

membranskim gnojilom plantella formulla 365 za vrtnice.

Posodovkam v večjih posodah odstranite zgornjo plast prsti in jo zamenjajte s plantella specialno zemljo za okrasne

rastline.

S plantella dekorativnim borovim lubjem zastrite zemljo na okrasnih gredah in pod grmičevjem v višini 2 do 3 cm.

Uporabite lahko tudi plantella rdeče lesne sekance in plantella lešnikovo rjave sekance.

�

Sobne rastlineCvetoče sobne rastline redno

zalivajte in dognojujte z odlično

topnim gnojilom v obliki

šumeče tablete plantella tabs

za cvetoče rastline, ki

omogoča pravilno prehrano,

bujno rast ter odpornost

rastlin. Zelene rastline

pognojite s plantella tabs za

zelene rastline in orhideje s

plantella tabs za orhideje.

Ob presajanju rastlino

postavite v sredino lončka in

jo počasi zasipajte s plantella

specialno zemljo za okrasne

rastline, ki vsebuje

najkakovostnejšo šoto.

Rastlinam v velikih loncih, ki jih ne

morete presaditi, zamenjajte samo vrhnji sloj zemlje.

Sobne rastline zalivajte v jutranjih urah.

Ob pretiranem zalivanju vam rumenijo spodnji listi ter

propadajo korenine. Tako rastlino čim prej presadite in

zalijte s pripravkom vivera proplant, ki preprečuje

koreninsko gnilobo.

Za presajanje orhidej uporabite visoko kakovostni

substrat plantella specialno zemljo za orhideje, ki ima

posebej prilagojeno sestavo: borovo lubje, kokosova

vlakna, šotni mah in perlit.

Okenske in balkonske rastlineMed rastline, ki jih prezimujete, postavite bio plantella

rumene lepljive ploščice, tako boste hitro opazili pojav

morebitnih listnih uši ali resokrilcev.

Ko na rumenih lepljivih ploščicah opazite prve

škodljivce, ukrepajte z zelo učinkovitim

naravnim insekticidom bio plantella flora

kenyatox verde. Škropljenje po

potrebi ponovite.

Počasi pričnite s presajanjem

fuksij, spreminjalk in drugih

rastlin, ki ste jih prezimili.

Večina okenskih in balkonskih

rastlin se bo najbolje počutila v

kakovostni pet komponentni

zemlji plantella balkonia.

Posaditi morate tudi gomoljne begonije. Ko bo gomolj

pognal nove poganjke in korenine, ga boste posadili v

primerno velike lončke z dobro drenažo.

Po presaditvi rastline zalijte še s pripravkom vivera

proplant proti koreninski gnilobi. To je zelo pomemben

ukrep, ki vam reši marsikatero rastlino.

Vrtna trataTrata spomladi potrebuje skrbno in pravočasno nego.

Več si preberite v članku na str. 26.

marec 2013 39



Documents

Prve težave v zelenjavnem vrtu Partnersko kmetijstvo na ... · odrežemo, ker bi s tem prekinili povratni tok s fotosintezo ustvarjenih hranil, ki potujejo iz listov nazaj v čebulico