Prvi izziv:

K IZVIROM

33. . Prvi izziv:

Pot naše župnije od številnih dejavnosti

k izviru

I. Duhovna poglobitevI. Duhovna poglobitev

Svetopisemski odlomekObisk pri Marti in Mariji (Lk 10,38-42)Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede, Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.«

Sedla je h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede (Lk 10,38-42) Popoln molk Marije, ki nič ne dela in nič ne govori, je popolna »odpoved « sebi. Je odpoved svoji sebičnosti, ki se na vso moč trudi, da bi se uveljavila, ne glede na to, ali bo s tem naredila dobro ali slabo, samo da bi imela vodilno vlogo. Marija pozabi nase in se uresniči v najvišji obliki življenja: živi za drugega in od drugega, povsem zatopljena vanj, ki ga posluša, in se čuti povsem sprejeta v njem, katerega sprejme. Marija ob Jezusovem prihodu preneha z vsemi opravili in se postavi v držo učenca. Njena edina dejavnost je poslušanje učitelja. Marija prekrši vsako formalnost. Namesto, da bi stregla in ustregla Gospodu, je preprosto vesela, da sedi ob njem in sliši njegov glas. Ni več služabnica, temveč nevesta. To bo v Marti vzbudilo nezadovoljstvo, prežeto z zavistjo.

Uvodno razmišljanje

Marta opravlja številna opravila v pričakovanju ženina; Marija pa sprejme to, kar on dela zanjo, in sicer olje in vino njegove bližine. Niti ne poskuša ugajati Gospodu, saj bi bil ta poskus obsojen na neuspeh, ampak preprosto pokaže zadovoljstvo, da sedi ob njem, ker ji je postal »bližnji«. Marta je raztresena in vznemirjena, saj je popolnoma zaposlena z vsem, kar je »treba storiti« v skladu z lepim in spodobnim vedenjem. Pozna svoje dolžnosti! Njena sestra se je usedla, ona pa ima dela čez glavo! Kdaj bo doumela, da je resnični sprejem poslušanje? To, kar Bog ljubi, je človekovo veselje nad njim, ne pa, da ga človek duši s tem, ko mu skuša ugajati.

Prim. Silvano Fausti, Skupnost bere Lukov evangelij, 409–415.

Osebno premišljevanjeModerator pripravi toliko lističev s spodaj navedenimi vprašanji in prošnjo, kolikor je članov ŽPS in jih pred premišljevanjem razdeli članom oz. jih projicira na platno.

Vsak član ŽPS si izbere dve izmed spodnjih vprašanj, ob njih v tišini aliob umirjeni glasbi razmišlja in izreče spodnjo prošnjo:

1. Ali namenjam dovolj pozornosti poslušanju Gospoda ali se bolj posvečamdelu zanj, z namenom, da bi me drugi opazili?2. So moje dejavnosti uresničevanje Božje volje ali uresničevanje mojih želja?3. Katere dejavnosti, s katerimi se ukvarjam, v meni vzbujajo nemoč in mevznemirjajo?

Gospod, pomagaj mi, da bo vse moje delovanje izviralo iz tesne povezanostis Teboj.

10 minut

II. Načrtovalno delo

Živa občestva Cerkve in njihovi posamezni člani bodo z novo apostolsko gorečnostjo vabili in spremljali brate in sestre k

osebni veri, k osebnemu srečanju s Kristusom kot Odrešenikom človeka, da bi se drug drugemu lahko darovali

v ljubezni (PiP 59).

Metoda delaGalerija

Prostor: dovolj velik prostor za vse udeležence.Število udeležencev: 5–7 v eni skupini.Opis: Metoda galerija je delo v skupinah, ki se zberejo okoli vprašanja.Omogoča nabiranje idej in s tem širjenje in poglabljanje teme.Izvedba: Plakate položimo vsakega na svojo mizo ali pa jih nalepimo na

stene dovolj vsaksebi, da je mogoč normalen potek dela.

Galerija

Na vsak plakat napišemo eno izmed naslednjih vprašanj:

1. Katere dejavnosti, ki jih v naši župniji izvajamo, so postale preveč »pozunanjene« in ne izvirajo več iz pristnega in osebnega odnosa z Bogom?2. Katere dejavnosti, ki potekajo v naši župniji, so zares potrebne in koristneter izvirajo iz pristnega in osebnega odnosa z Bogom?3. Kako bi lahko dejavnostim, ki jih izvajamo v naši župniji, pa so postalepreveč pozunanjene, postavili duhovne temelje, da bi nas bolj spodbujalek pristnemu in osebnemu stiku z Bogom?

Pri vsakem plakatu položimo nekaj flomastrov, da lahko več udeležencev hkrati zapisuje svoje ideje. K vsakemu plakatu se razporedi ena skupina. Na vsak plakat (najbolje, da to naredi moderator že pred začetkom dela v skupinah) zapišemo po eno vprašanje, na katerega člani vsake skupine (ena skupina: 5–7 članov) v 7 minutah zapišejo svoje ideje. Po končanem zapisovanju odgovorov v prvem krogu dela, ki ga po 7 minutah prekinemo, se vsaka skupina premakne k naslednjemu plakatu, na katerem je drugo vprašanje, na katerega člani znova zapišejo svoje odgovore. Postopek ponovimo še tretjič oz. tolikokrat, da vse skupine odgovorijo na vsa tri zastavljena vprašanja.

Galerija

H-metoda

Prostor: tak, ki omogoča skupinsko delo.Število udeležencev: od 4 naprej, če je za lažje delo potrebno, se razdelimo v

skupine po 6–8 članov.Opis: Metodo uporabljamo za vrednotenje dela v preteklosti, vrednotenje

situacije na nekem področju, iskanje novih predlogov. Uporabljamo jo kot podlago za izdelavo akcijskih načrtov.

Pripomočki: plakat ali papir velikosti A1 za vsako skupino (če delo izvajamo v več skupinah), kakšen dodaten plakat, flomastri različnih barv,

samolepilni lističi.Izvedba: Plakat postavimo leže in na njem narišemo veliko črko H.

Po končanem delu v skupinah (če smo jih oblikovali) vse listke prenesemona skupni plakat z veliko črko H, da je vsebina razvidna vsem udeležencem.

Oblikovanje ciljevNa podlagi zapisanih predlogov in pogovora sprejmemo največ tri ciljeoz. sklepe o:1. tem, kako bomo dejavnostim, ki jih izvajamo v naši župniji, pa so postalepreveč pozunanjene, postavili duhovne temelje, da nas bodo boljspodbujale k pristnemu in osebnemu stiku z Bogom,2. ukinitvi dejavnosti, ki jih v župniji izvajamo, pa smo preko opravljenegarazmisleka prepoznali, da ne izvirajo več iz pristnega in osebnegaodnosa z Bogom.

Načrt dejavnostiKo določimo cilje, se ob vsakem zastavljenem cilju nujno dogovorimo naslednje:1. Zedinimo se, kdo bo odgovorna oseba, ki bo prevzela skrb in odgovornost za uresničitev določenega cilja.2. Določimo način, kako bomo cilj uresničili, kdo vse bo pri tem sodeloval.3. Določimo datum, kdaj pričnemo z realizacijo tega cilja in do kdaj bomo cilj uresničili.4. Določimo datum, kdaj bomo preverili, ali je bil cilj uresničen (realizacija) in kako je bil uresničen (refleksija in evalvacija).

Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana