Upload
others
View
0
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za likovno umetnost
DIPLOMSKO DELO
Igor Vitrih
Maribor, 2009
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za likovno umetnost
Diplomsko delo
UČENCI IN BARVE
Mentor: Kandidat: docent dr. Igor Vitrih Matjaž Duh
Maribor, 2009
ZAHVALA
Za nasvete in strokovno pomoč se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Matjaţu
Duhu. Zahvala velja tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku mojega
diplomskega dela.
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA
Podpisani-a _____________________________________, roj. __________________ _______________________________________________________________________, študent-ka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer _____________________________________________, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom ____________________________________________________________ pri mentorju-ici ________________________________ in somentorju-ici _______________________________ avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. _________________________ (podpis študenta-ke) Maribor, _____________________ Opozorilo: prepišite samo tiste dele besedila, ki se nanašajo na vas, oz. na vašo situacijo. Črte niso potrebne, namesto njih vpišite manjkajoče besedilo.
POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE
V diplomskem delu raziskujemo odnos učencev osnovne šole do barve. Zanima
nas, kako vpliva barva na učence, kakšne lastnosti ji pripisujejo ter na kakšen
način bi se učenci z barvami izrazili.
Namen diplomskega dela je preverjanje teoretičnih izhodišč glede lastnosti barv in
njihovega vpliva na konkretni populaciji osnovnošolcev. Vzorec v raziskavi
predstavljajo učenci predmetne stopnje od 6. do 9. razreda.
Rezultati raziskave kaţejo, da učenci v večini primerov uporabljajo barve
zavestno in z namenom. Ugotovili smo, da barve v veliki meri vplivajo na učence
in to predvsem na pozitivna občutja in čustva. Pri spremljavi fiziološkega vpliva
barv smo ugotovili, da le-tega učenci pripisujejo predvsem rdeči, modri in črni
barvi. V zelo majhnem odstotku pripisujejo učenci pozitivna občutja in čustva
nekromatičnim barvam. Večini barv pa učenci pripisujejo fiziološke in psihološke
lastnosti, medtem ko je simbolnih označitev zelo malo. Le-te najdemo le pri črni
in beli barvi.
V raziskavi smo ugotovili, da sta učencem najljubši barvi modra in rdeča. Ta
izbora sovpadata s teoretično razlago teh dveh barv, saj sta povezani z izraţanjem
sreče. V raziskavi smo potrdili pričakovano konotativno vrednost črne barve, saj
so jo učenci v visokem odstotku označili za barvo, ki izraţa ţalost. Rezultati
raziskave so pokazali, da starost učencev ne vpliva na zavedanje barv, medtem ko
spol vpliva. Zavedanje in doţivljanje barv je pri dekletih večje kot pri dečkih. V
raziskavi se je potrdila tudi predpostavka o stereotipnih barvah glede na spol in o
povezanosti najljubše barve z izraţanjem veselja.
Ključne besede: likovna vzgoja, predmetna stopnja, fiziologija barve, barvna
simbolika
ABSTRACT
In this diploma thesis the attitude of primary school students towards colours is
discussed. The areas of interest include the following: what effects colours have
on students, what characteristics are attributed to a particular colour, and how
students express themselves with the help of colours.
The objective of the diploma thesis was to verify the theoretical starting points of
colour characteristics, as well as to determine their effects on the concrete
population of primary school students. The research was conducted among
students in the upper primary school level, ranging from 6th
to 9th
grade.
The results of the study show that students mostly use colours consciously and
purposively. It has been determined that colours greatly affect the students,
especially their positive feelings and emotions.
By monitoring the physiological effect of colours, it was established that students
attribute such an effect above all to the colours red, blue and black. A low
percentage of students attribute positive feelings and emotions to achromatic
colours. It is primarily physiological and psychological characteristics that are
attributed, whereas symbolic characterization is rare; it can only be found for the
colours black and white.
The research showed that blue and red are the students’ favourite colours. These
choices coincide with the theoretical explanation; they are associated with
expressions of happiness. The anticipated connotative value of the colour black
was confirmed; a high percentage of students consider it a colour expressing
sadness. The results of the research show that age does not play a role in colour
consciousness, whereas gender does. Colour consciousness and colour experience
are higher in girls than in boys. The presumption about gender-connected
stereotypical colours was also confirmed, as well as the connection between one's
favourite colour and expression of happiness.
Key words: art education, upper primary school level, colour physiology,
colour symbolism.
STVARNO KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................. 1
2 BARVA, VPLIV BARV IN UČENCI ......................................................... 2
2.1 KAJ JE BARVA ..................................................................................... 2
2.2 NASTANEK BARV ............................................................................... 4
2.3 ZAZNAVANJE IN VPLIV BARV ........................................................ 6
2.3.1 VIZUALNO IN LIKOVNO ZAZNAVANJE ................................ 6
2.3.2 VPLIVI BARV ............................................................................... 7
2.3.3 BARVA IN SIMBOLIKA ............................................................ 15
2.4 UČENCI IN BARVE ............................................................................ 17
2.4.1 UČENEC IN BARVA V PROCESU IZOBRAŢEVANJA .......... 17
2.4.2 VPLIV BARV V ŠOLSKIH UČILNICAH .................................. 19
2.5 LASTNOSTI BARV ............................................................................. 20
3 NAČRTOVANJE IN IZVEDBA ............................................................... 28
3.1 VSEBINSKA IN METODOLOŠKA OPREDELITEV....................... 28
3.1.1 VSEBINSKA OPREDELITEV .................................................... 28
3.1.2 METODOLOŠKE OPREDELITVE ............................................. 31
3.2 ANKETA .............................................................................................. 33
3.2.1 OPIS INSTRUMENTARIJA ........................................................ 34
4 REZULTATI – INTERPRETACIJA ........................................................ 36
5 SKLEP .......................................................................................................... 60
6 LITERATURA ............................................................................................ 64
7 PRILOGE .................................................................................................... 67
KAZALO SLIKOVNIH REPRODUKCIJ
Slika 1: Ittnov barvni krog (http://www.saily.blog.siol.net, pridobljeno 31.3.2009) .................... 3
Slika 2: (http://www.sanford-artedventures.com/study/g_color.html, pridobljeno 31.3.2009) ............... 6
Slika 3: Oko (http://www2.arnes.si/~dskali/razno/oko.jpg, pridobljeno 31.3.2009 ) ......................... 7
Slika4: Plešnik, Jesenska pokrajina, olje na platno, 60x80 cm
(http://www2.arnes.si/.../narava/ slides/pokrajina.html, pridobljeno 31.3.2009) ................................. 10
Slika5: Olimpijski krogi
(http://www2.arnes.si/~opoljanelj/fit_projekt/fit_olimpijske_igre.html, pridobljeno 31.3.2009) ............. 16
Slika 6: Baby Bag (http://www.plioz.com/ sl/category/gadgets/, pridobljeno 2.4.2009) ................ 21
Slika 7: ( http://www2.arnes.si/.../ Photofiltre/vaja7A.htm, pridobljeno 2.4.2009) ........................... 22
Slika 8: ( http://www .torbica85.blogspot.com, pridobljeno 31.3 2009) ....................................... 23
Slika 9: Zelena (http://www.mojaxxllinia.com/upload/Image/zelena.jpg, pridobljeno 4.4.2009) ...... 24
Slika 10: Isadore Michas ,Violet Magenta, akril na platnu, 40,6x50,8 cm
(http://www.isi2isi.wordpress.com, pridobljeno 2.4.2009) .......................................................... 25
Slika 11: (http://www.mojaxxllinia.com, pridobljeno 31.3.2009) .............................................. 25
Slika 12: (http://www.korak.ws, pridobljeno 2.4.2009) ......................................................... 26
KAZALO TABEL IN GRAFIKONOV
Tabela 1: Goethejevo določanje polarnosti barvam ................................................ 3
Tabela 2: Valovne dolţine posameznih spektralnih barv in število nihajev v
sekundi .................................................................................................................... 5
Tabela 3: Trstenjakova raziskava ugotavljanja priljubljene in zoprne, odbijajoče
barve. ..................................................................................................................... 12
Tabela 4: Študija barv leta 2003 v severnoameriškem območju s strani Maura
Yasta. ..................................................................................................................... 13
Tabela 5: Trstenjakova raziskava, kako barve v šolskih prostorih vplivajo na
učence .................................................................................................................... 20
Tabela 6: Odvisne in neodvisne spremenljivke .................................................... 30
Tabela 7: Spol učencev ......................................................................................... 31
Tabela 8: Razred učencev ..................................................................................... 31
Tabela 9: Starost učencev...................................................................................... 32
Tabela 10: Vpliv barv na počutje učencev ............................................................ 36
Tabela 11: Način vpliva barv na učence ............................................................... 37
Tabela 12: Namen uporabe barv učencev ............................................................. 38
Tabela 13: Vpliv barv na jezo in razburjenje učencev ......................................... 39
Tabela 14: Vpliv barv na veselje in zadovoljstvo učencev .................................. 40
Tabela 15: Vpliv barv na pomiritev in sprostitev učencev ................................... 41
Tabela 16: Vpliv barv na poţivitev in aktivnost učencev ..................................... 42
Tabela 17: Pripisovanje lastnosti modri barvi s strani učencev ............................ 43
Tabela 18: Pripisovanje lastnosti rdeči barvi s strani učencev .............................. 44
Tabela 19: Pripisovanje lastnosti rumeni barvi s strani učencev .......................... 45
Tabela 20: Pripisovanje lastnosti oranţni barvi s strani učencev .......................... 46
Tabela 21: Pripisovanje lastnosti zeleni barvi s strani učencev ............................ 47
Tabela 22: Pripisovanje lastnosti vijolični barvi s strani učencev ........................ 48
Tabela 23: Pripisovanje učencev lastnosti beli barvi s strani učencev.................. 49
Tabela 24: Pripisovanje lastnosti črni barvi s strani učencev ............................... 50
Tabela 25: Najljubša barva učencev ..................................................................... 51
Tabela 26: Barva, s katero učenci izraţajo srečo in veselje .................................. 52
Tabela 27: Barva, s katero učenci izraţajo nesrečo in ţalost ................................ 53
Tabela 28: Starost učencev in vpliv barv na učence ............................................. 54
Tabela 29: Spol in vpliv barv na učence ............................................................... 55
Tabela 30: Spol in najljubša barva učencev .......................................................... 56
Tabela 31: Najljubša barva učencev in sreča ........................................................ 57
Grafikon 1: Frielingov grafikon barv v povezavi z različnimi psihološkimi stanji
človeka. ................................................................................................................. 14
1
1 UVOD
Diplomska naloga z naslovom Učenci in barve v uvodnem teoretičnem delu
predstavlja barve, teorijo barv, kakšne lastnosti se pripisujejo določenim barvam
ter kako barve na nas vplivajo. V empiričnem delu pa so zajeti nameni,
podrobnejše opredelitve in metodologija raziskovalnega dela. Ko govorimo o
barvah, lahko rečemo, da barv sploh ni. Gre za subjektivno dojemanje, ki nastane
pri elektromagnetnem valovanju. Tudi Anton Trstenjak je dejal, da naj bi barva
bila subjektivna predelava tega, kar se objektivno predela preko fizikalnega
pojava valovanja. In ta fizikalna objektivnost se kaţe tudi pri nastanku barv, kjer
gre za lomljenje ţarkov bele svetlobe skozi prizmo in s tem nastanka barvnega
spektra. Vse to pa zaznavamo z vidnim aparatom, ki sprejema čutne podatke ter
jih strukturira v smiselne informacije, med katerimi so tudi likovne sestavine,
znaki in simboli. Interdisciplinarnost barve sega na veliko področij, med katere
spadajo predvsem psihologija, simbolika ter fiziologija. Prav skozi ta področja
najdemo povezavo in vpliv barve s človekom. Barve na nas vplivajo pozitivno ali
negativno, nas razveseljujejo ali razţalostijo, pripomorejo k pomiritvi ali poţivitvi
ter lahko na nas vplivajo v simbolnem smislu boţanstva ali črne magije. Tudi pri
učencih govorimo o vplivih barv, katere barve vplivajo na njihovo počutje, na
kakšen način in kako na primer bi lahko ta funkcionalnost barve na pozitivni način
pomagala učencem v vzgojno-izobraţevalnem procesu.
2
2 BARVA, VPLIV BARV IN UČENCI
2.1 KAJ JE BARVA
Naše ţivljenje je prepredeno s celim spektrom barv. Nenehno jih zaznavamo na
sebi (npr. barve delov telesa, barve oblačil) in v okolici. Pomembno odkritje je
bilo s strani Vasca Ronchija, ki je odkril, da barv sploh ni. Naj bi šlo za
subjektivno dojemanje barve, ki nastaja pri fizikalnem elektromagnetnem
valovanju. Tako kot je Anton Trstenjak v svojem delu dejal, da naj bi barva bila
subjektivna predelava tega, kar se objektivno predela preko fizikalnega pojava
valovanja. Po Goethejevem prepričanju pa barve ne moremo raziskovati ločeno od
človeka, se pravi kot neko samostojno elektromagnetno valovanje, ampak kot
neko raven človekovega biti. Se pravi njegov pristop je poleg Trstenjaka v
nekakšni psihološki povezanosti človeka z barvami. Goethe je tudi sam dejal:
»Barve so nam na splošno v veliko veselje. Oko jih potrebuje, kakor potrebuje
svetlobo. Le spomnimo se osveţitve, kadar oblačnega dne sonce obsije del
pokrajine in razkrije vse barve« (W.G., povzeto po Skok, 1999, str. 8). Področje
znanosti, ki se ukvarja z barvami, je eno izmed najmlajših in s svojim
raziskovanjem barv pokriva področja, kot so kemija, fizika, fiziologija in
psihologija, pa tudi umetnost, tehniko in celo v zadnjem času ekologijo ter
sociologijo. Če izhajamo iz povezave barv s psihologijo, katere korelacija se
prepleta skozi diplomsko delo, moramo omeniti nekakšnega očeta znanosti o
barvah – Maksa Lüscherja ter njegovo delo Psychologie der Farben (Basel, 1949).
Avtor ima za prednika prej omenjenega Goetheja in njegov nauk o čutnem in
naravnem učinkovanju barv, ki ga poznamo še danes. Govoril je o polarnosti barv
in jim pripisal polarnost z minusi ter plusi.
3
Slika 1: Ittnov barvni krog.
Ittnov barvni krog (slika 1) je sestavljen iz dvanajstih kromatičnih barv. Te barve se delijo na
primarne (modra, rumena, rdeča), sekundarne, katere nastanejo z mešanjem dveh primarnih ter
terciarne, ki jih dobimo z mešanjem dveh sekundarnih barv.
Tabela 1: Goethejevo določanje polarnosti barvam
PLUS: MINUS:
rumeno modro
učinkovitost neučinkovitost
svetloba senca
svetlo temno
moč slabost
toplota hlad
bliţina oddaljenost
odbojnost privlačnost
Seveda so se iz teh teorij razvile tudi druge fiziološke teorije, ki so ţe prihajale na
področje psihologije in katerih utemeljitelja sta bila Katz ter Bühler. Bistvo tega je
funkcijska raba barv, kot mnoţična občila, reklame, arhitektura itd. (Skok, 1999).
Na slovenskem se je s samo psihologijo barve ukvarjal Anton Trstenjak, ki je
posvečal mnogo časa poglavju o barvi ter formi, obliki in telesnosti. V ospredje je
postavljal telesnost, saj je primarna stvarnost, ki jo občutimo in ima lastnosti
4
(velikost, gibanje). Primerjal je barvo videnega in barvo predmeta. Se pravi, da
videno barvo lahko opredelimo kot subjektivno predelavo neke barve objekta, ki
ga gledamo. Barva objekta ima svojo barvo, ki hrani v sebi neke vrste objektivno
barvo poleg njene stvarnosti. To objektivnost je Trstenjak lepo ponazoril s
primerom lista, ki vsebuje objektivno barvo klorofila, se pravi objektivno zeleno,
katero ob gledanju subjektivno predelamo. Ta subjektivnost pa se kaţe v samem
dojemanju barv, kajti vsak človek vidi isti objekt v drugačni, v našem primeru
zeleni barvi (Trstenjak, 1978). Na pedagoškem področju, področju izobraţevanja
na osnovni šoli, bi lahko pedagog barve predstavil kot produkt svetlobe našega
lastnega gledanja in videnja pri sami zaznavi barve. Gre za naravni pojav z našo
psihološko predelavo. Samo lastnost produkta svetlobe bi prikazal z zatemnitvijo
prostora in psihološki vidik s primerom učenčevih zaznav neke barve predmeta.
2.2 NASTANEK BARV
Nastanek barve pa nima s psihološkim vidikom, omenjenim v prejšnjem poglavju,
nič skupnega. Gre za znanstveni pristop lomljenja ţarkov bele svetlobe skozi
prizmo, pri kateri dobimo spekter barvne mavrice, ki jo je razvil Isaac Newton.
Barvni spekter, ki ga dobimo, vsebuje vse barve razen škrlatne barve. Svetloba
pada skozi reţo in pada na prizmo. Lomljeni ţarki svetlobe preidejo v spektralne
barve, ki jih s pomočjo zaslona prestreţemo. Dobimo pas spektralnih barv, v
kateri so zajete rdeča, oranţna, rumena, zelena, modra ter zelena barva. Te barve
lahko z zbiralno lečo zopet sestavimo v prejšnjo belo svetlobo. Zanimivost se
pokaţe, ko s spektralnim trakom razdelimo barve na dva dela in to na tople ter
hladne primarne in sekundarne barve. To je fizikalni rezultat, ki ni v povezavi z
ostalimi teoretskimi opredeljevanji barv v skupine po raznih lastnostnih. Svetlobi,
ki jo dobimo z mešanjem, dasta belo barvo in ju imenujemo komplementarni
barvi. Ta komplementarnost se kaţe tudi, če izločimo eno barvo, na primer rdečo,
ostale pa zdruţimo v lečo, v kateri se pokaţe komplementarna barva rdeči in to je
zelena. Rečemo lahko, da je vsaka spektralna barva komplementarna mešanici
preostalih spektralnih barv. Če fizikalno opredelimo barve, lahko rečemo, da so
poledica ţe prej omenjenega svetlobnega valovanja, posebne vrste
elektromagnetne energije. Seveda pa lahko to valovanje izmerimo. Enota, s katero
5
merimo valovanje, je mikron (µ). Človek zaznava dolţino valovanja nekje od 400
do 700 m µ.
Tabela 2: Valovne dolţine posameznih spektralnih barv in število nihajev v sekundi
Barva Valovna dolžina Število nihajev
RDEČA 800–650 m µ 400–470 bilijonov
ORANŢNA 640–590 m µ 470–520 bilijonov
RUMENA 580–550 m µ 520–590 bilijonov
ZELENA 530–490 m µ 590–650 bilijonov
MODRA 480–460 m µ 650–700 bilijonov
INDIGO 450–440 m µ 700–760 bilijonov
VIJOLIČNA 430–390 m µ 760–800 bilijonov
Poudariti je potrebno, da je svetlobno valovanje brezbarvno, saj barva nastane šele
v našem vidnem aparatu, se pravi v očeh in moţganih. Nastanek valov fiziki in
znanstveniki še ne morejo pojasniti, vedo le, da posamezne barve nastanejo zaradi
kvantitativnih razlik v občutljivosti za barvo. Ko govorimo o barvah predmetov,
govorimo tudi o barvnem filtru. To se vidi, če drţimo dva barvna filtra, na primer
rdečega in zelenega, potem bomo videli predmet črn. Ker rdeči filter absorbira vse
ţarke iz spektra razen rdeče, pri zeleni pa vse razen zelene. Tako pri absorbciji
dobimo subtraktivne barve. Itten v svojem primeru navaja lonec rdeče barve. To
barvo fiziki razloţijo na naslednji način: površina lonca ima molekularno sestavo,
da vsrka vse ţarke, razen rdečih. V resnici pa sploh nima barve in jo dobimo šele
z osvetlitvijo (Itten, 1999).
Omenjeni nastanek spektralnih barv bi lahko na pedagoški način izvedli skupaj
z učenci na šoli, da bi si učenci ta naravni pojav laţje predstavljali in razumeli.
Pojav mavrice bi izvedli s pripomočki kot vrč vode, plitva posoda, ogledalo,
plastelin, svetilka in beli papir. Posodo bi do polovice napolnil z vodo in ogledalo
s plastelinom pritrdili poševno na stranico posode. S svetilko bi posvetili na del
ogledala pod vodo in pojavila bi se mavrica. Za njeno boljšo vidnost bi dali na
odboj ţarkov beli papir (Ardley, 1997). S tem smo enostavno prikazali, kako se
6
bela svetloba lomi skozi prizmo, v našem primeru skozi podoben princip
delovanja prizme in kako se spremeni v mavrico.
Slika 2: Slika prikazuje lomljenje ţarkov bele svetlobe (desno na sliki) skozi prizmo, kjer dobimo
(levo na sliki) spekter barvne mavrice. Ta spekter zajema prav vse kromatične barve, ki jih
najdemo v Ittnovem barvnem krogu (slika1).
2.3 ZAZNAVANJE IN VPLIV BARV
2.3.1 VIZUALNO IN LIKOVNO ZAZNAVANJE
Vidni aparat je sestavljen iz oči in moţganov. Oči, kot drugi čuti predelujejo neke
poslane informacije oz. draţljaje in jih spremenijo v ţivčne impulze, ki gredo
naprej v višje moţganske centre. V ustreznih centrih moţganske skorje iz teh
impulzov nastanejo občutki (senzacije) svetlobe, oblik in ostalih likovnih
elementov, predvsem pa v našem primeru barv (Butina, 2000).
7
Slika 3: Oko
Oko (slika 3), kot vidni aparat sprejema čutne podatke in jih strukturira v smiselne informacije,
med katerimi so tudi likovne sestavine, znaki ter simboli.
Tako kot pravi Butina, da likovno ni zgolj vizualno in da je vizualno tisto, kar
prihaja iz zunanjega sveta v naš ţivčni sistem preko čutne poti vida in kakor je
tipno to, kar nam sporoča čut tipa. Pri zaznavanju poskušamo strukturirati čutne
podatke v neke smiselne informacije (vidimo npr. drevo, hišo, avto ipd.), pri
katerih gre za problem spreminjanja vidnega sveta v likovne sestavine, likovne
znake in simbole. Pravi tudi, da likovno ne more postati samo vizualno ali tipno,
ampak je nekaj več, saj prinaša celotno spoznanje umetnika. Tukaj gre za neko
duhovno spoznanje, torej je nekaj več kot čutno spoznanje, saj je duhovno
predelano in obogateno čutno spoznanje (Butina, 2000).
2.3.2 VPLIVI BARV
2.3.2.1 FIZIKALNI VPLIVI BARV
Na področju barv ločimo tri spremenljivke, ki se imenujejo tudi fizikalne
dimenzije. Osnovno dejstvo, ki ga navaja Trstenjak je, da nikoli ne vidimo
osamljene barve tudi, če jo hočemo namenoma izolirati. Vsaka barva je bolj ali
manj pod vplivom barv, ki jo obdajajo v njeni svetlosti in nasičenosti. To
medsebojno vplivanje se najbolje pokaţe pri simultanem kontrastu. Če se
8
oddaljimo od barvnih kontrastov in preidemo k fizikalnim učinkom barv, lahko
določimo naslednje dimenzije. To so barvnost, svetlost in nasičenost. Seveda tudi
te dimenzije, ki dajo lastnosti barve neko komponentno, vplivajo na človeka.
Barvnost ali barvni ton, pestrost oz. kromatičnost so odvisne od valovne dolţine
vidne svetlobe, svetlosti, od moči svetlobne energije ter nasičenost barvnega
odtenka, ki pa je odvisna od čistosti svetlobnega valovanja. Ali, če povzamemo
Trstenjaka, kjer da avtor za primer svetlosti, barvo na temnem ozadju, na kateri je
barva videti svetlejša, kot bi bila sicer v primeru svetlega ozadja. Za barvni ton
navede primer vmesne barve, ki je v kontrastu z glavno barvo, od katere izvira in
se nagiblje k podobnosti s komplementarno barvo. Dimenzijo ponazori s
primerom modrozelene, ki je videti na zelenem ozadju bolj modra, na modrem
ozadju pa bolj zelena. Zadnjo dimenzijo, to je nasičenost, Trstenjak obrazloţi za
vsako barvo, ki je na sivkastem ozadju videti čista; če pa je ozadje čista barva, pa
je prednji plan videti sivkast. Indiferenta in nevtralna siva v simultanem kontrastu
z drugimi barvami teţi po Trstenjakovo vedno za podobnostjo s komplementarno
barvo tiste barve, s katero jo skupaj s sivo tudi gledamo (Trstenjak, 1978).
2.3.2.2 FIZIOLOŠKI VPLIVI BARV
Citat Heinricha Frielinga zdruţuje vso bistvo fiziologije človeka in barv. Dejal je:
»Mi doţivljamo barvno naravo kot samo po sebi umevno. Toda morali bi imeti
priloţnost leteti z raketo na Luno, da bi spoznali, da je v vsemirju samo ţareče
belo sonce, ki neusmiljeno meče črno senco v svetovni prostor, da pa ni modrega
neba niti škrlatno naznanjajočega zlatega sonca, ker te atmosferične barve tam,
kjer ni atmosfere niti ţivljenjskega duha, nujno manjkajo. Atmosfera, ki omogoča
vse ţivljenje in nas kot zaščitni ovoj obdaja, je hkrati nosilka barv. Barve
simbolizirajo ţivljenje« (H. F.; povzeto po Trstenjak, 1978, str. 358). Spoznamo
lahko, da barve močno vplivajo na bitja, predvsem na človeka, kar močno potrjuje
vedno bolj razširjena kromoterapija na področju znanstvene medicine. Tako kot
kozmični, gama, infrardeči in ultravijolični ţarki tudi sevanja vidnega spektra s
svojo specifično energijo in različno dolţino valov dajo neke učinke in vplive na
človeka. Raziskovalci na tem področju so prišli do zanimivih rezultatov za
9
posamezne barve, katere bomo skupaj z ostalimi dimenzijami in vplivi opisali v
poglavju lastnosti barv.
2.3.2.3 PSIHOLOŠKI VPLIVI BARV
Kromatičnost preko fizikalnih draţljajev in s svojim fiziološkim vplivom daje
močno reperskusijo ali odmev tudi v človekovem duševnem ţivljenju. Zaznave so
v stalni interakciji z vsemi drugimi zaznavami in zaradi te povezanosti človek
barve navadno »nespecifično« dojema oziroma doţivlja. Pri subjektivnem
doţivljanju in njegovih draţljajih se vsi specifično različni receptorji med seboj
povezujejo v enotno akcijo. Včasih so namesto interakcije ali integracije raje
govorili o »čustveni« vrednosti ali valenci posameznih barv, o kateri je govoril ţe
Goethe. To poimenovanje je dobro, saj natančneje utemelji interakcijo vidnih
zaznav samih. Človek preko čustev zlije barvo z različnimi doţivetji v novo
doţivetje. Psihološki učinki barv se nazorno pokaţejo v naravi, kjer se na primer
svetlejše barve odmikajo v prostor, temnejše pa zoţujejo. Zato dajo svetle barve
občutek oddaljevanja ali odmikanja v nasprotju s temnejšimi barvami, katere dajo
občutek pribliţevanja, vsiljevanja ter utesnjevanja. Enako je za nasičenost, kjer se
barva z manjšo nasičenostjo nekako odmika ter oddaljuje. Vpliv se kaţe tudi pri
vertikalni smeri, kjer temne barve teţijo k tlom, medtem ko se svetle barve
dvigajo. Glede teţe je podobno, saj so temnejše barve teţje v primerjavi s svetlimi
barvami. Teţje barve imajo nekako horizontalno smer, vertikalno pa svetle barve.
Psihološki vpliv se lahko kaţe tudi v akustičnih lastnostih barv, toplimi in
hladnimi učinki ter celo z okusom. Ta eksperiment je bil narejen pri kosilu in
posebni osvetljavi, kjer so jedi spremenile barvo ter sam okus. Omeniti pa
moramo tudi učinek mehkih in trdih barv preko dojemanja materialnih struktur
barvnih predmetov. Zato so trdne barve na primer vse tiste, ki nas spominjajo na
kovinske materiale, medtem ko nas mehka barva lahko spominja na ţamet
(Trstenjak, 1978).
10
Slika 4: Đeni Plešnik, Jesenska pokrajina, olje na platno, 80 x 60 cm.
Slika 4 prikazuje princip globinskega ključa, ki je bil ustvarjen s toplo-hladnimi barvami. Te barve
prikazujejo na sliki psihološki učinek, saj hladne barve dajejo občutek oddaljenosti, medtem ko
tople barve dajejo občutek bliţine.
Barve na nas psihološko vplivajo v smislu nekega barvnega učinka, ki ga
sproţajo. Lahko nas pomirjajo, sproščajo, razburjajo itd. Vsekakor barve vplivajo
na emocionalni vidik in iz tega lahko razberemo, da barve ne samo sprejemamo in
emocionalno vrednotimo, ampak se z njimi tudi izraţamo. To je lahko izraţanje z
obleko, drugimi materialnimi dobrinami ter predvsem z izraţanjem barv, npr. v
likovni umetnosti. Trstenjak (1978) je kot bistvo psihološkega vpliva barv zapisal,
da je povezava med vidno zaznavo in človekovo osebnostjo kot neki končni cilj
psihološke razlage pojavov ter s tem razvijanje boljšega razumevanja človeka in
njegovega razumevanja. Ob vsakem psihološkem vplivu barve na človeka se
sproţijo tudi fiziološki procesi in poleg teh še psihomotorični, vidno-slušni ter
ostale reakcije, ki se sproţijo v našem telesu (Trstenjak, 1978). Kot zanimivost je
Tušak v prispevku Interdisciplinarnost barve, preko Trstenjakove psihologije barv
pisal o različnih reakcijskih časih za posamezne barvne tone. Tako je najkrajši za
rdečo barvo, sledijo rumena, zelena in modra. Prav tako ocenjevanje objektivnega
časa pod vplivom različnih barv daje zanimive rezultate, in sicer:
rumena in rjava povzročita podcenjevanje – zdi se nam, da čas hitreje teče,
sta kratkočasni barvi;
11
bela, modra, rdeča in zelena barva pa povzročijo precenjevanje; zdi se
nam, da čas počasneje teče, so dolgočasne barve. Siva in zelena sta najbolj
dolgočasni barvi.
Stimulacija z barvo povzroči reakcijo celotnega telesa. Črno in belo barvo
(akromatske barve) slabše vidimo ob slušnih draţljajih, medtem ko so kromatske
barve ob slušnih draţljajih bolj intenzivne. To velja predvsem za zeleno. Na drugi
strani visoki toni barvo naredijo svetlejšo, nizki pa temnejšo, kot je v resnici.
(Tušak, 2001). Tudi Pečjak (2006) v enem izmed njegovih del omeni, kako lahko
npr. psihološko vpliva barva na emocije in kako jo dobro izkoriščajo komercialne
reklame, na raznih napisih, embalaţah, reklamah, letakih ipd. Navede pa tudi
primere, kjer so ljudje na razstavah izbirali med odvratno in prijetno barvo
(Pečjak, 2006). Tukaj se včasih kaţe neko nasprotje med označitvijo lastnosti oz.
karakternosti barv v likovni teoriji in dejanskimi rezultati, ki jih pridobimo s
takšnimi dejanji. Zaradi tega lahko na tem področju govorimo o posplošitvi na
področju pripisovanja lastnosti barv. Seveda gre poleg tega tudi tukaj za zgoraj
omenjeno subjektivno sprejemanje in zaznavo barv ter vpliv okolice in drugih
dejavnikov. Eden izmed primerov, ki ga je navedel Pečjak, je na primer črna
barva, ki jo ljudje ne ocenjujejo kot prijetno, pa vendar na avtomobilu mercedes
izgleda naravnost sijajna (Pečjak, 2006). Enako velja za barvne kombinacije in
simbolno vrednost barv. Glede na to, da je glavna problematika diplomskega dela
anketa, predstavljena v osrednjem delu in prikazuje povezanost barv ter učencev,
na neki fiziološko-psihološki ter simboličen način omenimo podobne raziskave
Trstenjaka, ki je v obseţni raziskavi (1000 oseb) ugotavljal priljubljene ter zoprne
oz. odbijajoče barve, med katerimi je močno prevladala modra kot priljubljena ter
vijolična kot zoprna. Takšni rezultati potrdijo vse karakteristike barv in razloge,
zakaj sta ti dve barvi tako tudi določeni s strani anketiranih oseb. Poleg takšnih
raziskav je delal tudi raziskavo o najljubših barvah oblek, kjer prevlada siva barva
pri moških, medtem ko pri ţenskah izstopa modra barva. Iskal je tudi simpatije za
določene barve med meščani in podeţelani ipd. (Pečjak, 2006).
12
Tabela 3: Trstenjakova raziskava ugotavljanja priljubljene in zoprne, odbijajoče barve.
Trstenjak je v obseţni raziskavi (1000 oseb) ugotavljal priljubljene ter zoprne oz. odbijajoče barve
(tabela 3), v kateri je močno prevladala modra kot priljubljena ter vijolična kot zoprna. Takšni
rezultati potrdijo vse karakteristike barv in razloge, zakaj sta ti dve barvi tako tudi določeni s strani
anketiranih oseb.
Bistvo takšnih raziskav je pridobitev rezultatov o psihološkem in fiziološkem
vplivu barv, katere so te barve in kako vplivajo na nas. Seveda to primerjamo med
spoloma, starostnimi skupinami ipd. Prav ti rezultati, če izhajamo iz Trstenjakovih
raziskav, potrjujejo ţe omenjene teoretične razlage s področja o barvah ter s tem
kaţejo na relevantnost in namembnost samih raziskav.
Barva Priljubljena Zoprna
1. 451 12
2. 104 45
3. 33 25
4. 7 70
5. 75 165
6. 7 17
7. 14 14
8. 56 67
9. 36 52
10. 28 84
11. 71 150
12. 21 111
13. 25 188
13
Tabela 4: Študija barv leta 2003 v severnoameriškem območju s strani Maura Yasta.
Rdeča Strast, toplina, ljubezen, kri, vzburjenje,
poţelenje
Rumena Toplina, vedrost, sreča, bojazljivost
Modra Resnicoljubnost, ponos, moč, hladnost,
teţavnost, zaupanje, zanesljivost, pripadnost
Oranţna Igrivost, toplina, vznemirjenost
Črna Sofisticiranost, elegance, zapeljivost,
skrivnostnost, smrt, upornost, moč, zlo
Bela Čistost, svetloba, praznost, deviškost, mladost,
milina
Tabela 4 prikazuje pripisovanje lastnosti barvam, tako psiholoških, fizioloških, kot tudi simbolnih.
Zanimivo raziskavo je naredil tudi Heinrich Frieling, ki je omenjena v delu Das
gesetz der Farbe in nazorno prikazuje, katerim barvam lahko pripišemo določeno
čustveno stanje (Skok, 1999).
14
Grafikon 1: Frielingov grafikon barv v povezavi z različnimi psihološkimi stanji človeka.
Rezultati so razporejeni (grafikon 1) v 12 kategorij, ki prikazujejo določena duševna stanja. V prvi
vrstici levo zgoraj imamo pod HASS (sovraštvo) prikazane barve in njihov deleţ prisotnosti,
katerim naj bi ljudje pripisovali takšne lastnosti. Nato ji sledita iz leve proti desni kategoriji
ljubezen in jeza, v drugi vrstici iz leve proti desni prisila, lakota ter strah. V tretji vrstici si v isti
smeri sledijo barve, ki se povezujejo z veseljem, ţalostjo, melanholijo ter v četrti z močjo, mirom
in nazadnje še s slabostjo.
Grafikon 1 prikazuje in potrjuje npr. lastnost rdeče barve v močnem odstopanju pri pozitivnem
(ljubezen) in negativnem (jeza) čustvu in s tem na teoretične razlage o obeh ekstremih, ki jo je
moţno pripisati takšni barvi. Prav tako zanimivo je odstopanje rumene barve v negativnem smislu
vpliva in to pri kategoriji sovraštvo. Sledijo ji rdeča, vijolična, ki teoretično opravičujeta takšen
odstotek, zelena s tovrstno netipično oznako, črna presenetljivo v zelo malem odstotku ter roza
barva, kateri prav tako kot zeleni barvi ne moremo pripisati povezave s tovrstnim psihološkim
stanjem. Odstopanja sive indiferentne nekromatične barve pri prisili, lakoti in strahu, kaţejo v
veliki meri na negativnost te barve. V manjših odstotkih jim sledijo predvsem hladne barve, kar
15
opravičuje vse teoretične razlage teh barv. Pri veselju gre za odstopanje dveh toplih barv, in sicer
rdeče in oranţne, kar je razumljivo. Sledijo jima v manjšem odstotku zelena, modra in rumena. Pri
ţalosti gre za odstopanja črne barve, sledi ji vijolična ter v manjši meri siva barva. V kategoriji
melanholija pa gre prav tako za vijolično barvo, ki odstopa v primerjavi s sivo, rjavo in zeleno
barvo, katera pa je teoretično gledano najmanj melanholična. Poleg rdeče barve se vidi nasprotje
lastnosti iste barve tudi pri rjavi, katera je najvišje zastopana tako pri moči, kot tudi pri slabosti.
Pod kategorijo mir pa po pričakovanjih odstopa zelena barva.
2.3.3 BARVA IN SIMBOLIKA
Trstenjak razlaga, da ima barva poleg predmetne tudi simbolično funkcijo, ki sluţi
kot prepoznavna funkcija predmetov. Po barvi prepoznavamo poleg predmetov, ki
imajo funkcijo neposrednih nosilcev, tudi druge pojave, ki jih barve predstavljajo,
ponazarjajo in s tem nanje tudi kaţejo. Specifika simbolike se odraţa z barvami,
ki imajo svoje posebnosti, da s svojimi lastnosti in vsebino kaţejo na sebe preko
pojavov, ki jih samih na sebi ne moremo uporabljati v barvah. S tem Trstenjak
misli na nacionalne barve, barve ţalovanja ter barve, ki pomenijo ljubosumnost,
ljubezen, upanje in druge lastnosti človekovega osebnega doţivljanja (Trstenjak,
1996). Zanimiva je potemtakem povezanost s psihološkim vplivom, kar prav tako
sproţi pri človeku neko osebno doţivljanje, vendar je razlika v subjektivnosti
psihološkega vpliva in je lahko posledica neke simbolne vrednosti bolj
objektivnega značaja. To se pokaţe na primeru barvne simbolike naše zastave, ki
predstavlja kot v vsaki drţavi simbol moči, samostojnosti, suverenosti itd. To je
nekako skozi barvno simboliko in same simbole določeno; prav tako je določeno,
katere barve imajo določene psihološke lastnosti, ki lahko dejansko na ta način
vplivajo na posameznika. Subjektivnost pa se pokaţe v primeru, da neki
posameznik nima takšnega odnosa do te drţave in mu te barvne simbolike
sproţijo nelagodje, razočaranje ter mogoče celo sovraštvo.
16
Slika 5: Olimpijski krogi.
Olimpijski krogi (slika 5) so eden izmed najbolj poznanih simbolov olimpijskih iger. Barve, ki so
zajete v petih krogih, simbolizirajo barve, ki nastopajo v zastavah vseh drţav sveta.
Trstenjak omenja simbolični motivacijski vpliv v sodobnih reklamah, pri kateri ni
pomembna samo oblika izdelka, ampak tudi barvni simboli, ki človeku odpirajo
zanimanje za določene predmete. Še ena zanimivost se kaţe pri reklamnih napisih
in etiketah, na primer pri Radenski slatini, pri kateri ni določena morebitna novost
in z njo originalnost napisa, oblike in barve, marveč bolj tradicije in z njo ţe
zdavnaj ustaljena oblika ter barva, ki se je utrdila v spominu in zaznavanju ljudi
ter jim prešla nekako v kondicionalni refleks, postala ţe simbol zase s tako močno
ustaljeno motivacijsko silo, da je, lahko bi rekli, nenadomestljiva (Trstenjak,
1996). Kromatični barve, se pravi barve v barvnem krogu, pogosto simbolizirajo
vidni in zaznavni svet nasploh. V tem pogledu dobijo akromatične barve (črna,
siva in bela) pomemben simbolični pomen okultnega in nadčutnega, tega, kar ni
mogoče videti z običajnim gledanjem. Zato lahko simboliko črne in bele barve v
liturgiji ter obredju poveţemo s tem pomenskim vidikom. Simbolika bele, sive in
črne se močno navezujejo na simboliko svetlega in temnega. Pri beli izstopa
simbolika nedolţnosti, brezmadeţnosti in čistosti, lahko pa jo tudi poveţemo s
smrtjo in koncem. Se pravi, da vsebuje tudi nasprotja, v kateri seveda smrt ne
predstavlja takšnega pomena kot pri črni barvi. Pri beli gre za smrt v smislu
umiritve, utišanja, očiščenja in novega začetka, medtem ko črna poudarja
emocionalne in druge negativne aspekte smrti. Črna barva predstavlja tudi
simbolno vrednost črne sile, magijo ipd. V skupini akromatičnih barv je tudi siva
17
barva, ki kaţe svojo nedoločnost in nejasnost. Če se vrnemo h kromatičnim
barvam in izpostavim kot prvo rumeno barvo, ji lahko pripišemo, kot je dejal
Musek (1990), svetost in boţanskost, saj je bila barva vladarjev in simbolizira
sveto boţansko glorijo, večnost, onostranstvo, boţji sij ipd. Seveda ima tudi
rumena barva, zlasti zemeljska, negativno simboliko, ki se kaţe v ravno
nasprotnem. Prav tako topla rdeča barva, ki je barva ognja in krvi, simbolizira
princip ţivljenja in ţivljenje. Poleg tega ima simbolne lastnosti, kot so strast,
ljubezen in čutnost, lahko pa je tudi simbol bojevitosti, vojne, revolucije itd.
Predvsem je rdeča barva lahko tudi simbol agresivnosti. Če omenimo še zadnjo
barvo v tej skupini je to oranţna barva, ki je barva ravnovesja med duhom, nagoni
ter zrelostjo. Včasih se je pojavljala kot dionizični simbol, kot simbol skrite
pohote ter nezvestobe. Zelena barva je bolj hladna barva od zgoraj omenjenih in
simbolizira mir, pasivnost in samozadovoljstvo ter predstavlja vodo, rojevanje in
eksistenco. Poleg te hladne barve sta še dve, in sicer modra ter vijolična. Modra
kot primarna barva Ittnovega barvnega kroga simbolizira višjo resnico, modrost
ter zavest in je barva notranjosti, duha, razuma in umetnosti. Zanimivo je, da je
vijolična simbol v krščanstvu za Kristusovo trpljenje, verjetno tudi zaradi
psiholoških karakteristik, kot nemir, introventiranost, otoţnost, a tudi upanje in
hrepenenje (Musek, 1990). Musekova razlaga simbolike barv je v simboliki
čustvenega stanja, kar potrjujejo tudi vse empirične raziskave, ki potrjujejo tudi
zgoraj omenjeno domnevo o korelaciji simbolike barv in psihološkega vpliva. Ta
simbolika ni enoznačna in med kulturami zelo variira. Prav v tem se kaţe
zanimivost o vplivu okolice na te variacije (Musek, 1990). Nekatere bistvene
simbolne vrednosti so dodane tudi v poglavju o lastnostih barv, poleg katerih so
tudi psihološke in fiziološke značilnosti, tako da je zaokroţena celovitost
posameznih lastnosti barv.
2.4 UČENCI IN BARVE
2.4.1 UČENEC IN BARVA V PROCESU IZOBRAŢEVANJA
Barva med vsemi likovnimi prvinami najmočneje vpliva na človekova čustva, še
posebej pri otrocih. Njihov interes za izraţanje in njihova povezanost z barvami se
18
stopnjuje s padanjem starosti in to tudi sproţimo s pravilnim izborom nalog, ki
dobesedno prisili otroka k samemu izraţanju z barvo, kar pa je potrebno bolj
uveljavljati v kasnejši, višji predmetni stopnji. Tukaj se kaţe ena od nalog učitelja
pri likovni vzgoji, ki mora usmerjati učenca in mu pribliţati barvo na vsakdanji in
uporabljen način. Vsekakor mora učitelj skrbeti za učenčev razvoj skozi ves
vzgojno-izobraţevalni proces, tako da otroku ţe pri osmih letih omogočimo
bogato izbiro različnih barv ter mešanje barv, s katerimi vplivamo na razvoj
njegove dojemljivosti za barvo in njegovo predstavo o barvah (Gerlovič, 1968).
Pomembno je poudariti povezavo med naukom o barvah in ustvarjalnim delom,
kjer otrok skozi praktično delo spozna uporabo barv ter njene lastnosti. Če
preidemo k Trstenjaku, ki govori o barvi v smislu izobraţevalnega procesa, o
barvi, zajeti v učnem procesu, ki poleg dveh smeri, ki govorita o namembnosti
vizualnih pripomočkov pri pouku omenja še eno in to je barva, kot vizualni
pripomoček v šoli, pri pouku učenca. Uporabnost se kaţe v tem, da je barva ne
samo pomoţno sredstvo za dosego nekih ciljev, marveč tudi tako rekoč sama sebi
v namen. Govorimo o ustvarjalni misli, ko se naenkrat znajdemo v svetu barv, ki
vpliva neposredno na duševnost učenca, ustvarjalno mišljenje, domišljijo,
oblikovanje estetskega čuta ter obogatitve celotnega njegovega notranjega
doţivljanja. To se, kot omenja Trstenjak, najbolj uveljavi pri pouku risanja in
umetniške vzgoje. Pouk risanja in slikanja nima samo namen obogatitve učenčeve
notranjosti, ampak tudi v ekspresivnem in izraznem smislu, kjer se barva odpira
kot posebno ali specialno diagnostično sredstvo za prepoznavanje človeka.
Trstenjak govori predvsem o treh vidikih, med katerimi je tudi izkustvena
vrednost barve v oblikovanju učenca v izobraţevanju, katerega pomaga
neposredno zbliţati z ţivljenjem in mu na nek način nadomešča ţivljenjsko
izkustvo. Pri drugem vidiku je izvzeta ilustrativna in nazorna vrednost barve,
kolikor nam v moči simbolnega pomena odpira barva notranjost njegovih
najglobljih čutov. V zadnjem, tretjem vidiku pa se odpira še ekspresivna ali
izrazna vrednost barve, ki je pomembna zlasti v razvojni smeri ustvarjalnih sil
učenca in odpira novo sredstvo za vzgojni vpliv na učenca.
19
2.4.2 VPLIV BARV V ŠOLSKIH UČILNICAH
Učenec se v vzgojno-izobraţevalnem procesu sreča z barvo ţe na začetku poti.
Prisotna je povsod, in sicer od okolice, ljudi, samih didaktičnih in učnih
pripomočkov, najbolj pa se seveda z njo sreča pri likovni vzgoji. Tam spozna, kaj
je barva, kako jo uporabljati in kako se zmeša določena barva. Takšen pristop
verjetno daje učencem boljše razumevanje o barvah, vendar tukaj ne gre za
tolikšen vpliv barv na počutje. Gre lahko za pridobitev znanja, kako te barve
uporabiti v ţivljenju, npr. v našem primeru v šolstvu, da bi učilnice z barvami
naredili bolj prijetne in da bi na nas te barve vplivale na pozitiven način. Ko
govorimo o psihološkem, fizikalnem in fiziološkem vplivu na človeka, govorimo
o nekih splošnih vplivih, ki delujejo s subjektivnim človekovim dojemanjem.
Poudariti moramo, da ti vplivi barv še posebej močno vplivajo na otroke. Uspeh v
uporabi in vplivu barv v šoli naj bi se kazal skozi prijetno počutje. Stene, kamor je
usmerjen učenčev pogled, naj bi bile obdane s hladnimi barvami, ker te barve
stene optično oddaljijo ter povečajo in razširijo. Stene, kjer so okna, morajo biti v
svetlih barvah, da se izognemo premočnemu kontrastu. Hodniki in avla naj bi bili
opremljeni s svetlimi barvami, kar naj bi dajalo neko toplino ter dobrodošlico. Ves
ta vpliv barv naj bi učencem prinesel samo zmanjšanje vizualne utrujenosti.
Idealna učilnica bi morala imeti hladno umirjeno barvo na steni, kamor so
usmerjeni pogledi. Strop in ostale stene naj bodo svetlejše, da odsevajo čim več
svetlobe. Za tablo pa je primerna temno zelena barva z uporabljanjem rumene ali
roţaste krede, zaradi kontrasta optimalne ločljivosti. Na stenah naj ne bi bile barve
s posebnimi učinki, barve s preveliko nasičenostjo, se pravi barve, ki utrujajo.
Svetlost stropa učenca odvrne od pogleda in ga preusmeri v tablo, prav tako pa
ima učitelj na steni, kateri učenci kaţejo hrbet, ţivahnejšo barvo. To ga spravlja v
ţivahnost, dinamiko, komunikativnost, medtem ko učenca sam vpliv barv
osredotoča v tablo, razmišljanje ter sodelovanje pri samem pouku. Takšen vpliv
barv naj bi prinesel boljši odnos učitelj-učenec ter sam napredek v vzgojno-
izobraţevalnem procesu (Skok, 1999).
20
Pri raziskavi, ki jo je naredil Trstenjak (1978) v zvezi z barvo v prej omenjenem
kontekstu je prišel do zanimivih rezultatov, kako lahko barva vpliva na učenca v
šoli, v smislu seveda notranje in zunanje opremljenosti šole.
Tabela 5: Trstenjakova raziskava, kako barve v šolskih prostorih vplivajo na učence
Pred prepleskanjem
%
Po prepleskanju
%
Kratkovidnost 53 23
Druge očesne motnje 39 4
Prebavne motnje 71 40
Kronične bolezni 75 51
2.5 LASTNOSTI BARV
Kot smo ţe omenili, ima vsaka barva svoje psihološke, fiziološke ter simbolne
značilnosti in lastnosti. Osredotočili se bomo na kromatične primarne in
sekundarne barve barvnega kroga (slika 1), nekromatično črno in belo ter
indiferentno sivo barvo. V nadaljevanju je vsebina povzeta po (Trstenjak, 1978;
Skok, 1999; Itten, 1999).
RDEČA
Je osnovna barva, kateri fizično povezanost pripisujeta dve temeljni ţivljenjski
substanci. Je simbol ţivljenja in moči, daje občutek topline in gibanja. Vzbuja
občutek nemira, strast, prizadevnost, voljo do premagovanja ovir, kar posledično
pomeni tudi voljo do ţivljenja. Lahko ima ravno nasprotni učinek, v smislu, da
rdeča predstavlja nasilje, smrt, zlo in duhovno osvoboditev. Lahko rečemo, da
rdeča, kot vpadljiva barva sproţa neke ekstreme. Seveda pa gre tudi za fiziološki
vpliv barve na človeka, katerega je moč opaziti pri pospešenem pulzu,
pospešenem krvnem obtoku, dihanju, zvišanju mišične napetosti in velja tudi kot
duševni stimulans.
21
Slika 6: Baby Bag.
Barve zaznavamo povsod v ţivljenju, pa naj bo to doma, v sluţbi, trgovini itn. Poleg te zaznave
barv se vzpostavi tudi vpliv barv na človeka. Tako lahko barva na takšni torbici (slika 6) vpliva na
nas, na primer v psihološkem smislu.
MODRA
Prav tako osnovna barva, ki jo povezujemo z daljavo ter neskončnostjo in kar
nekako navezuje na morje. Predmete optično poveča in ji lahko pripisujemo
večnost, globino, hladnost, introventiranost, modrost ter resnico. Navezuje se na
nedosegljivo, neskončno in jo lahko uporabimo, kot v prej omenjenem primeru za
povečavo stene v učilnici (glej poglavje 2.4.2) ali pa kot hladno barvo v npr.
barvni perspektivi. Fiziološko modra vpliva na človeka ravno nasprotno, se pravi
vpliva pomirjajoče ter lagodno. Simbolno lahko pomeni, tako kot pravi Itten
(1999), neko vero, Kitajcem nesmrtnost. Pravi tudi, da v nasprotju z rdečo barvo,
če gledamo z materialnega prostorskega stališča, deluje vedno pasivno, kar
najdemo tudi v delih drugih avtorjev. V duhovnem nematerialnem smislu pa naj
bi bila ravno modra aktivna in rdeča pasivna, kar pa nakazuje na kontradiktornost
z ostalimi teorijami, katere modri pripisujejo pasivnost v vseh pogledih.
22
Slika 7: Na sliki se kaţe psihološki, fiziološki in simbolni pomen modre barve. Gre za pogled na
morje, kjer nam modra barva daje občutek oddaljenosti, neskončnosti, umirjenost in tudi modrosti.
RUMENA
Je še zadnja barva iz skupine osnovnih barv. Lahko tudi rečemo, da je rumena
najsvetlejša od vseh čistih barv, kot je tudi zapisano v Ittnovem delu (1999).
Rumena nas takoj poveţe s soncem, tako izţareva toplino, vedrino in optimizem.
Skupaj z ostalimi toplimi barvami ponazarja srečo, veselje in zadovoljstvo. Barva
naj bi predstavljala zrelost, lahko jo tudi najdemo v kontekstu jeze, zavisti in
ljubosumnosti. Lahko predstavlja hinavščino, nezaupanje in nezvestobo, če gre za
kromatično nečisto rumeno. Predstavlja lahko napetost, ki ji sledi sprostitev, tako
da lahko tudi tukaj govorimo o nekakšnih dveh ekstremih. Fiziološko gledano je
rumena barva stimulans za oči, torej tudi za ţivce in ji pripisujemo lastnost
mentalnega stimulansa.
23
Slika 8: Rumeni cvet daje občutek topline, zadovoljstva, sreče in ostale pozitivne vplive.
ZELENA
Je barva iz skupine sekundarnih barv, ki jih dobimo z mešanjem dveh osnovnih
barv. Predstavlja popolno umirjenost, ugaja človeku in je barva upanja. Je
popolno nasprotje z rdečo barvo, kar nakazuje poleg nasprotja v Ittnovem
barvnem krogu na komplementarni kontrast. Simbolno predstavlja ţivljenje,
vitalnost, plodnost, zadovoljstvo, mir, upanje in sveţino ter tudi nezrelost in
mladost. Je uporabljena kot sredstvo za zniţevanje krvnega pritiska, umiritev
ţivcev, za odpravljanje nespečnosti in velike izčrpanosti. Zelena barva fiziološko
vpliva na človeka v smislu, da zniţuje krvni pritisk ter razširi kapilare. Zato je
dobro sredstvo za zdravljenje mentalnih bolezni, za določena nevrotična stanja,
nespečnosti ipd. Lajša migrene in velja za sedativno ter hipnotično sredstvo.
24
Slika 9: Zelena.
Slika 9 prikazuje zeleno barvo v različnih odtenkih, katero srečamo v naravi. Prav vsi odtenki
zelene barve pa delujejo na človeka pomirjujoče in prav zaradi tega vpliva je sprehod v takšni
naravi pozitivno delujoč.
VIJOLIČNA
Frielingova teorija (Skok, 1999) o vijolični barvi pravi, da ta barva deluje moteče
le v druţbi, ki je manipulativno kapitalistično usmerjena, saj je barva prekrivanja
ter maskiranja in je namenjena druţbenim posebneţem. Vsekakor gre za zdruţitev
dveh primarnih barv – modre in rdeče. Pomeni zastrt nemir in zavzeto notranjo
dejavnost. Je melanholična barva, barva depresije, potrtosti in je po doţivljanju
podobna črni. Njena simbolna vrednost se kaţe v dvoumnosti, nepredmetnosti in
negotovosti ter ima nedvomno večinoma neki negativni predznak. Je bila barva
feminističnega gibanja kot izraz enakopravnosti. Fiziološko vpliva okrepčevalno
na srce in pljuča ter zvišuje organsko odpornost.
25
Slika 10: Isadore Michas ,Violet Magenta, akril na platnu 41 x 51 cm.
Vijolična barva (slika 10) bi lahko v tem primeru, kljub svoji psihološki negativnosti v fiziološkem
smislu ob gledanju slike dobro vplivala na človeka.
ORANŢNA
Je zadnja barva iz skupine sekundarnih barv. V nasprotju z vijolično barvo je
oranţna barva ekstraventirana ter daje občutek cenenosti, saj je mnogokrat
produkt potrošniške druţbe. Pozitivne lastnosti te barve so zadovoljstvo,
druţabnost, prijaznost in veselje, ki dobro delujejo ob ostalih toplih barvah, kot
rdeča in rumena. Njen fiziološki vpliv se kaţe v spodbujanju delovanja srca,
krepitvi pljuč ter ustvarjanju občutka prijetnosti. Lahko nas utruja, vendar nas
lahko spravi tudi v dobro voljo, saj velja za emotivni (čustveni) stimulans.
Slika 11: Oranţna barva deluje prav tako kot ostale tople barve predvsem na pozitivna čustva, kar
lahko potrdi tudi pogled na takšno pokrajino.
26
RJAVA
Je zemeljska barva, zato se nanaša na konkretnost, stabilnost, trdnost ter
praktičnost. Pomeni za modernega človeka neko zdravje in je med vsemi barvami
najmanj erotična. V simbolnem pomenu je barva poţrešnosti, lenobe, krivde in
zla, daje pa nam tudi ugodje in varnost, kar se navezuje na domačnost. Poleg sive
barve ji pripisujemo lastnosti, kot so dolgočasnost, povprečnost in brezbriţnost.
Doţivljamo jo običajno kot pomirjujočo barvo in prijetno, saj smo je vajeni.
Slika 12: Opremljenost notranjih stanovanjskih prostorov z lesom, ki ima predvsem različne
odtenke rjave barve, nam daje občutek domačnosti ter prijetnosti, kar pa v svojem stanovanju
vsekakor ţelimo imeti.
BELA
Je nekromatična barva, kar pomeni, da jo teoretiki poleg črne označujejo za
nebarvo, barvo brez pigmenta. Bela barva naj bi predstavljala neko čistost, v
simbolnem pomenu boţanstvo, vstajenje, popolnost, dobroto, pozitivnost ter
idealnost. V primerjavi s črno barvo gre za lahkotnost, neţnost, enakopravnost in
ţenskost, zato jo nekako simboliziramo z ţenskostjo. Z njeno nebarvnostjo ji
lahko pripisujemo pasivnost, nemoč in neizraznost.
27
ČRNA
Je barva, ki simbolizira smrt, praznino, ţalost in konec. Gre za odsotnost svetlobe,
zato simbolizira noč, temo ipd. Fiziološko vpliva v smislu počitka, psihološke
ţalosti in potlačenosti. Ima lahko moč, skrivnostnost, lahko pa postane tudi
dinamična.
SIVA
Je barva, ki ima lastnost indiferentnosti in je neodvisna ter samostojna barva. Je
nekakšno nevtralno področje med črno in belo. Pomen barve je nedoločljivost,
nepomembnost, nedotakljivost, brezčutnost in neopredeljivost. Človeka siva barva
otopi, poleni in jo lahko povezujemo s starostjo, staromodnostjo in z vsemi
lastnosti, ki ustrezajo na primer starejšim osebam, ki naj bi bili v neki povezanosti
s to barvo.
28
3 NAČRTOVANJE IN IZVEDBA
3.1 VSEBINSKA IN METODOLOŠKA OPREDELITEV
3.1.1 VSEBINSKA OPREDELITEV
3.1.1.1 NAMEN
Raziskovanje odnosa med barvo in učenci. Kako barva vpliva na učence, v
kakšnem smislu, kakšne lastnosti ji učenci pripisujejo ter kako se z njo izraţajo?
3.1.1.2 CILJI
Rezultate raziskave ţelim uporabiti pri razvijanju notranje opreme učilnic, v
smislu določanja ustreznih barvnih površin v učilnici z namenom izboljšati
počutje in delavnost učencev.
3.1.1.3 RAZISKOVALNA, DESKRIPTIVNA VPRAŠANJA
Kakšna je stopnja zavedanja vpliva barv pri učencih?
Na kakšen način vplivajo barve na učence?
Kakšne lastnosti učenci pripisujejo barvam?
S katerimi barvami bi učenci izrazili svoje duševno stanje?
3.1.1.4 RAZISKOVALNA, EKSPLIKATIVNA VPRAŠANJA
Eksplikativno vprašanje 1: Ali je starost povezana z vplivom barv?
Eksplikativno vprašanje 2: Ali je spol povezan z vplivom barv?
Eksplikativno vprašanje 3: Ali stereotip o fantovskih in dekliških barvah
obstaja?
29
Eksplikativno vprašanje 4: Ali je povezanost najljubše barve z
izraţanjem veselja?
Eksplikativno vprašanje 5: Katere barve in na kakšen način vplivajo na
pozitivna ter negativna čustva?
Eksplikativno vprašanje 6: Ali učenci barvam pripisujejo bolj
psihološko-fiziološke ali simbolne lastnosti?
3.1.1.5 RAZISKOVALNE, EKSPLICITNE HIPOTEZE
Hipoteza 1: Predpostavljamo, da obstaja povezava med starostjo in
vplivom barv, saj se človek skozi šolanje izobraţuje in se zavedanje
nekako skozi vzgojo in izobraţevanje tudi stopnjuje.
Hipoteza 2: Predpostavljamo, da na ţenski spol barve bolj vplivajo kot na
moški spol, glede na primere iz vsakdanjega ţivljenja.
Hipoteza 3: Predpostavljamo, da obstaja stereotipna dekliška in fantovska
barva.
Hipoteza 4: Predpostavljamo, da se povezanost najljubše barve z
izraţanjem veselja in sreče pojavi, saj se zdi neka logična povezanost v
smislu, kaj ti je najljubše, te tudi osreči.
Hipoteza 5: Predpostavljamo, da tople barve vplivajo bolj na pozitivna
čustva (veselje, zadovoljstvo, sreča) v primerjavi s hladnimi barvami, ki
delujejo predvsem na negativna čustva (jeza, sovraštvo, nezadovoljstvo).
Hipoteza 6: Predpostavljamo, da bodo učenci barvam pripisovali bolj
psihološke ter fiziološke kot simbolne lastnosti.
30
3.1.1.6 SEZNAM SPREMENLJIVK (VARIABLE)
Spol učencev
Starost učencev
Vpliv barv na učence
Pripisovanje lastnosti
Izraţanje z barvo
Najljubša barva
Tabela 6: Odvisne in neodvisne spremenljivke
Raz. vprašanja/hipoteze Neodvisne
spremenljivke
Odvisne
spremenljivke
Eksplikativna vprašanja
Ali je starost povezana z vplivom
barv?
Starost
Anketno vprašanje
št. 4
Ali je spol povezan z vplivom
barv?
Spol Anketno vprašanje
št. 4
Katere barve in na kakšen način
vplivajo na pozitivna ter negativna
čustva?
Vrsta barve Vrsta čustev
Ali učenci barvam pripisujejo bolj
psihološko-fiziološke ali simbolne
lastnosti?
Ni odvisna in
neodvisna, ker ni
odvisnosti, ampak
samo frekvenca
Ali stereotip o fantovskih in
dekliških barvah obstaja?
Spol Anketno vprašanje
št. 16
Ali je povezanost najljubše barve z
izraţanjem veselja?
Anketno vprašanje
št. 16
Anketno vprašanje
št. 17
31
3.1.2 METODOLOŠKE OPREDELITVE
3.1.2.1 RAZISKOVALNE METODE
Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja. Z metodo smo proučevali
odnos učencev in barv ter pridobivali odgovore na raziskovalna vprašanja.
3.1.2.2 RAZISKOVALNI VZOREC
Raziskovalni vzorec je bil iz konkretne populacije, določen po ključu slučajnosti z
ţrebanjem. V raziskavo je bilo vključenih 506 anketiranih (tabela 7), od tega 506
tudi veljavnih anket. Anketiranih dečkov je bilo 256, medtem ko deklic 250.
Tabela 7: Spol učencev
f (št. učencev) f %
Spol
moški 256 50,6
ženski 250 49,4
skupaj 505 99,8
Skupaj 506 100,0
Tabela 8: Razred učencev
f (št. učencev) f %
Razred
6. razred 112 22,1
7. razred 146 28,9
8. razred 141 27,9
9. razred 107 21,1
Skupaj 506 100,0
Največ je bilo anketiranih iz 7. razredov, nato ji sledijo 8. razredi z nekaj manj
anketiranimi in na koncu še 9. in 6. razredi z najmanjšim številom anketiranih.
32
Tabela 9: Starost učencev
f (št. učencev) f %
Starost
11 let 78 15,4
12 let 143 28,3
13 let 139 27,5
14 let 113 22,3
15 let 33 6,5
Skupaj 506 100,0
Razvidne so različne starostne skupine, ki so bile zajete v anketi. Največ je bilo
anketiranih v starostnih skupinah 12, 13 in 14 let (tabela 9). Nekoliko manj pa 11
ter 15 let z najniţjim številom anketiranih.
3.1.2.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV
Kvantitativna tehnika z zbiranjem podatkov preko ankete, zaprtega tipa. Zbiranje
podatkov je potekalo od 2. 3. 2009 do13. 3 2009 na petih osnovnih šolah v
mariborski regiji.
V raziskavo so bili vključeni učenci naslednjih šol: Primestna šola (OŠ Malečnik)
in ostale štiri, ki so mestne šole, in sicer:
1. OŠ Malečnik
Malečnik 61, 2229 Malečnik
2. OŠ Maksa Durjave Maribor
Ruška 15, Maribor
3. OŠ Borisa Kidriča Maribor
Ţolgarjeva 4, Maribor
4. OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor
Kersnikova 10, Maribor
5. OŠ Borcev za severno mejo Maribor
Ul. borcev za severno mejo 16, Maribor
33
3.1.2.4 KVANTITATIVNA OBDELAVA
Kvantitativna obdelava s številčnimi podatki, pridobljenimi na kvantitativen način
(deskriptivna statistika ter ostale analize glede na število spremenljivk).
3.2 ANKETA
Z anketo smo ţeleli pridobiti rezultate, ki se navezujejo na to, kako učenci
dojemajo barve, kakšne lastnosti jim pripisuje in kako same barve na njih v
psihološko, fiziološkem ter v simbolnem smislu tudi vplivajo. Raziskovalni
vzorec je bil velik (506 anketiranih). Osredotočili smo se na učence od 6.–9.
razreda, starosti od 11–15 let. Ti učenci so imeli v svojem izobraţevanju likovno
vzgojo, se srečali z barvo in jo znali tudi uporabljati. Anketiranje je potekalo na
območju šol v mariborski regiji, katera ima 21 osnovnih šol. Naključno je bilo
izbranih pet šol, katere so zagotovile dovolj veliko število anketiranih in so bile
raznolike tudi glede na samo lokacijo (mestne, primestne), starost, ipd. Anketni
vprašalnik je pri pedagoških raziskavah med najpogosteje rabljenimi pripomočki
za zbiranje podatkov. Pri načrtovanju ankete smo se morali drţati določenih
pravil, kot a) jasnosti, b) nesugestivnost, c) smiselnost, d) primerna specifičnost,
č) brez nedoločenih in nepotrebnih izrazov, e) primernost iz vidika natančnosti
pričakovanih odgovorov in vrste podatkov, po katerih sprašujemo, f) zavarovanost
glede predpostavljanja o informiranosti anketirancev s filtrskimi vprašanji, h)
primerna personalizacija i) brez nevarnosti socializacije, j) brez nevarnih
mehanizmov, l) primerni tip in vrsta ter l) primerna razporejenost v anketnem
vprašalniku (Sagadin, 1977).
34
3.2.1 OPIS INSTRUMENTARIJA
V raziskavi smo za prikazovanje podatkov uporabili anketni vprašalnik.
Vprašalnik je bil sestavljen iz 15-ih vprašanj, ki so bila zaprtega tipa, tako
dihotomna, kot vprašanja z večstransko izbiro (multiple-choice). Pri dihotomnih
vprašanjih sta bila dva alternativna nasprotna odgovora, npr. STRINJAM SE-NE
STRINJAM SE, DA-NE, PRAV-NAROBE ipd. V treh primerih so poleg DA-
NE, dodane še NE VEM, saj smo s tem zmanjšali slabost dihotomnih vprašanj v
skorajšnjem prisiljevanju po odločitvi, kar moţnost ne vem daje nekakšno
nevtralno mnenje. Ostalih 12 vprašanj ankete so sestavljala tako imenovana
vprašanja z večstransko izbiro. V delu ankete, kjer se pojavljajo vprašanja o
lastnostih barv, so moţni štirje različni odgovori, se pravi odgovor a, b, c ali d.
Med temi štirimi odgovori sta bila bolj primerna dva, katera izhajata iz teoretskih
izhodišč in rezultatov anket priznanih avtorjev. Ta ustrezna odgovora in njune
lastnosti sta seveda razdeljena v nekakšna dva pola, bodisi glede na negativne in
pozitivne plati določene barve ali pa na simbolne in fiziološko-psihološke plati.
Tukaj se kaţejo predvidevanja in izkušnje glede na narejeno pilotsko testiranje
pod vodstvom prof. Marka Šebreka na OŠ Sv. Ana ter OŠ Kungota v območju
Maribora. Anketirancev je bilo skupaj 216, na OŠ Sv. Ana 109, na OŠ Kungota pa
107 anketiranih. Predvidevamo lahko, da bo pri 4. vprašanju odstopal odgovor
DA, pri 5. ne bo prišlo do nekega bistvenega odstopanja, kar pa se ne bo pokazalo
pri 6. vprašanju, pri katerem lahko pričakujemo visoko odstopanje za odgovor
DA. Za 7. vprašanje bi skozi teoretsko izhodišče lahko pripisali tople barve
pozitivnim lastnostim oziroma duševnim stanjem, medtem ko hladnim barvam
negativne lastnosti. Od 9. do 15. vprašanja lahko pričakujemo večje ali manjše
odstopanje dveh bolj ustreznih odgovorov v primerjavi z dvema manj ustreznima.
Pri 8. vprašanju naj bi bila bolj ustrezna (a in b), pri 9. (a in d) in nato 10. (a in b),
11. (b in d), 12. (a in c), 13. (b in c), 14. (c in a) ter pri 15. vprašanju odgovora b
in c. Pri 16. vprašanju lahko predvidevamo povezanost s 17. in 18. vprašanjem. Za
najljubšo barvo, med katerimi je v poizkusni anketi prevladala črna, se bo mogoče
pokazala tudi pri npr. izraţanju veselja pri 17. vprašanju, kar pa črna vsekakor,
gledano skozi teorijo, ravno ni. Tudi zadnje vprašanje, ki se nanaša na ţalost,
lahko poveţemo z našo najmanj priljubljeno barvo, ki nam sproţi negativna
35
čustva. Vseeno bodo verjetno pri 17. vprašanju prevladovale tople, pri zadnjem
vprašanju pa hladne barve.
36
4 REZULTATI – INTERPRETACIJA
Pri 4. vprašanju ankete nas je zanimalo, v kakšni meri vplivajo barve na učence.
Vprašanje je bilo dihotomnega in zaprtega tipa z dvema alternativnima
nasprotnima odgovoroma ter tretjim nevtralnim odgovorom ne vem.
Tabela 10: Vpliv barv na počutje učencev
f (št. učencev) f %
Vpliv
da 347 68,6
ne 61 12,1
ne vem 98 19,4
Skupaj 506 100,0
Na četrto vprašanje ankete o vplivu barv, se pravi, ali na učence barve vplivajo, so
(tabela 10) z večino (68, 6 %) odgovorili z DA, z znatno manjšim deleţem pa so
odgovorili z NE in NE VEM (12, 1 % in 19, 4%). To dokazuje pomembnost
teorije barv in njenega vpliva, tako v psihološkem, kot tudi v fiziološkem in
simbolnem smislu.
Trstenjak je kot bistvo psihološkega vpliva barv zapisal, da je povezava med
vidno zaznavo in človekovo osebnostjo kot neki končni cilj psihološke razlage
pojavov ter s tem razvijanje boljšega razumevanja človeka in njegovega
razumevanja. Spoznamo lahko tudi, da barve močno vplivajo na bitja, predvsem
na človeka, kar močno potrjuje vedno bolj razširjena kromoterapija na področju
znanstvene medicine. Tako kot kozmični, gama, infrardeči in ultravijolični ţarki
tudi sevanja vidnega spektra s svojo specifično energijo in različno dolţino valov
dajo neke učinke in vplive na človeka. Trstenjak omenja tudi simbolični
motivacijski vpliv v sodobnih reklamah, pri kateri ni pomembna samo oblika
izdelka, ampak tudi barvni simboli, ki človeku odpirajo zanimanje za določene
predmete (glej poglavje 2.3.2 ).
37
Pri 5. vprašanju ankete nas je zanimalo, kako, če sploh, barve vplivajo na učence.
Vprašanje je bilo zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise).
Tabela 11: Način vpliva barv na učence
Rezultati Odgovori
f (št.
učencev) f %
a) me pomirjajo, sproščajo 280 55,3
b) me razjezijo, razburijo 21 4,2
c) me razveselijo, zadovoljijo 83 16,4
d) me poţivijo, aktivirajo 122 24,3
Skupaj 506 100,0
Izstopala sta odgovora a) barve me pomirijo in sproščajo ter odgovor d) barve me
poţivijo in aktivirajo. Tretji najbolj izstopajoči deleţ je bil pri odgovoru c) barve
me razveselijo in zadovoljijo, medtem ko vsebuje najmanjši deleţ anketiranih
odgovor b) barve me razjezijo in razburijo. Iz vidno izstopajočega odstotka
odgovorov a, c in d v primerjavi z odgovorom b, ki je v povezavi z negativnimi
čustvi, lahko sklepamo, da na učence barve vplivajo predvsem na pozitiven način.
To je tudi razvidno iz poglavja o lastnostih barv (str. 20), kjer se večini barv poleg
ostalih lastnosti tudi v večji meri pripisuje pozitivne.
38
Pri 6. vprašanju ankete je šlo za ugotavljanje, ali učenci namenoma uporabljajo
določene barve v vsakdanjem ţivljenju, da bi vplivali na svoje počutje. Vprašanje
je bilo dihotomnega in zaprtega tipa z dvema alternativnima nasprotnima
odgovoroma in tretjim nevtralnim odgovorom ne vem.
Tabela 12: Namen uporabe barv učencev
f (št.
učencev) f %
Odgovor da 321 63,5
ne 129 25,5
ne vem 56 11,1
Skupaj 506 100,0
Izstopajoč deleţ je bil pri odgovoru DA, na katerega je odgovorilo več kot 321
anketirancev, kar nakazuje na uporabnost in namen barv.
Eden od zavestnih uporab barv, da bi delovale z nekim namenom, je primer v
šolah, katere poskušajo narediti učilnice z barvami bolj prijetne in funkcionalne.
Uspeh v uporabi in vplivu barv v šoli naj bi se kazal skozi prijetno počutje. Stene,
kamor je usmerjen učenčev pogled, naj bi bile obdane s hladnimi barvami, ker te
barve stene optično oddaljijo ter povečajo in razširijo. Stene, kjer so okna, morajo
biti v svetlih barvah, da se izognemo premočnemu kontrastu. Hodniki in avla naj
bi bili opremljeni s svetlimi barvami, kar naj bi dajalo neko toplino ter
dobrodošlico. Ves ta vpliv barv naj bi učencem prinesel samo zmanjšanje vizualne
utrujenosti (glej poglavje 2.4.).
39
7. anketno vprašanje je bilo zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise) in
je v nadaljevanju razdeljeno po odgovorih od a) do d).
Na črto pod odgovor a) so lahko učenci pripisali barve, ki po njihovem vplivajo
na jezo in razburjanje.
Tabela 13: Vpliv barv na jezo in razburjenje učencev
f (št.
učencev) f %
Barva rdeča 115 22,7
modra 14 2,8
rumena 14 2,8
vijolična 32 6,3
oranžna 16 3,2
zelena 26 5,1
bela 19 3,8
črna 270 53,4
Skupaj 506 100,0
Tabela 13 se navezuje na povezanost barv z jezo in razburjenjem, kjer močno
izstopa črna barva (270 odgovorov), kar opraviči njene lastnosti, najdene iz
teorije. Druga najbolj izstopajoča barva je rdeča, ki ima poleg pozitivnih lastnosti
tudi izrazito negativno plat, kar je bilo razvidno tudi v kasnejših rezultatih.
40
Na črto pod odgovor b) so lahko učenci pripisali barve, ki po njihovem vplivajo
na veselje in zadovoljstvo.
Tabela 14: Vpliv barv na veselje in zadovoljstvo učencev
f (št.
učencev) f %
Barva rdeča 72 14,2
modra 120 23,7
rumena 91 18,0
vijolična 73 14,4
oranžna 58 11,5
zelena 52 10,3
bela 20 4,0
črna 20 4,0
Skupaj 506 100,0
Na vprašanje povezovanja barv z veseljem in zadovoljstvom ni prišlo do
bistvenega izstopanja določenih barv, razen v smislu znatno manjšega odstotka
črne in bele barve, kar lahko potrdi njuna nekromatičnost in ostale, predvsem
negativne, tako psihološke kot tudi simbolne lastnosti.
41
Na črto pod odgovor c) so lahko učenci pripisali barve, ki po njihovem vplivajo
na pomiritev in sprostitev.
Tabela 15: Vpliv barv na pomiritev in sprostitev učencev
f (št.
učencev) f %
Barva rdeča 28 5,5
modra 154 30,4
rumena 72 14,2
vijolična 49 9,7
oranžna 38 7,5
zelena 72 14,2
bela 78 15,4
črna 15 3,0
Skupaj 506 100,0
Pri tem vprašanju ni prišlo do bistvenega izstopanja posameznih barv. V največji
meri izstopa modra barva, katero je 154 učencev povezalo s pomiritvijo ter
sprostitvijo, kar modra barva vsekakor je, gledano predvsem iz fiziološke plati.
Fiziološko modra vpliva na človeka ravno nasprotno kot rdeča, se pravi vpliva
pomirjujoče ter lagodno. Skratka, velja za emotivni sedativ in še bolj pomirja
ţivčna stanja kot zelena (glej poglavje 2.5).
42
Na črto pod odgovor d) so lahko učenci pripisali barve, ki po njihovem mnenju
vplivajo na poţivitev in aktivnost.
Tabela 16: Vpliv barv na poţivitev in aktivnost učencev
f (št.
učencev) f %
Barva rdeča 154 30,4
modra 57 11,3
rumena 52 10,3
vijolična 63 12,5
oranžna 64 12,6
zelena 61 12,1
bela 27 5,3
črna 28 5,5
Skupaj 506 100,0
Prav tako kot modra v tabeli 15 tudi rdeča barva v tabeli 16 (154 odgovorov)
najbolj izstopa glede na ostale barve in kateri v večjem odstotku (30,4 %)
pripisujejo poţivitev ter aktivnost.
43
Pri 8. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti modri barvi. Odgovori so se
navezovali na psihološke, fiziološke in simbolne lastnosti barve. Šlo je za
vprašanje zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise).
Tabela 17: Pripisovanje lastnosti modri barvi s strani učencev
Rezultati Odgovori
f (št.
učencev) f %
a) modrost, nesmrtnost, verovanje 98 19,4
b) hladnost, mirnost, lagodnost 196 38,8
c) toplina, hrepenenje, ljubezen 40 7,9
d) neţnost, svoboda, enakopravnost 172 34,0
Skupaj 506 100,0
Najbolj sta izstopala odgovora b) in d). Glede na teoretska pripisovanja lastnosti
barvam je bolj ustrezen odgovor b), ki vsebuje fiziološke lastnosti modre barve in
za katerega lahko vidimo, da tudi najbolj izstopa. Manj ustrezen je odgovor d), kar
še bolj nakazuje na subjektivno dojemanje barv. Drugi bolj ustrezen je odgovor a),
ki vsebuje simbolni pomen modre barve in je prisoten šele na tretjem mestu. Iz
tega bi lahko sklepali, da so učencem bliţje fiziološke in tudi psihološke lastnosti
barv, kot pa na primer simbolne.
44
Pri 9. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti rdeči barvi. Odgovori so se
navezovali na psihološke, fiziološke in simbolne lastnosti barve. Šlo je za
vprašanje zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise).
Tabela 18: Pripisovanje lastnosti rdeči barvi s strani učencev
Rezultati Odgovori
f (št.
učencev) f %
a) ţivljenjska moč, toplina, ljubezen 406 80,2
b) mir, pustost, gibanje 14 2,8
c) hladnost, spomini, sveţina 22 4,3
d) smrt, nasilje, jeza 64 12,6
Skupaj 506 100,0
Pri tem vprašanju rdeče barve in njenih lastnosti skoraj v večini prevladuje
odgovor a), kateri je tudi med ustreznejšimi teoretskimi razlagami tovrstnih
lastnosti. Rdeči pripisuje ţivljenjsko moč, toplino in ljubezen. Zanimiv je majhen
odstotek, vendar kljub temu izstopajoč v primerjavi z ostalima dvema in to je
odgovor d), kateri pripisuje rdeči barvi negativni pomen. Tukaj se zopet pokaţe,
kot pri prejšnjih primerih, velik odstotek pozitivnega vpliva barv na učence.
Lahko rečemo, da rdeča barva, kot vpadljiva barva sproţa neke ekstreme. Seveda
gre tudi tukaj za fiziološki vpliv barve na človeka, katerega je moč opaziti pri
pospešenem pulzu, pospešenem krvnem obtoku, dihanju, zvišanju mišične
napetosti in velja tudi kot duševni stimulans (glej poglavje 2.5).
45
Pri 10. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti rumeni barvi. Odgovori so
se navezovali na psihološke, fiziološke in simbolne lastnosti barve. Šlo je za
vprašanje zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise).
Tabela 19: Pripisovanje lastnosti rumeni barvi s strani učencev
Rezultati Odgovori
f (št.
učencev) f %
a) toplina, veselje, zadovoljstvo 211 41,7
b) jeza, zavist, ljubosumje 20 4,0
c) nesreča, pomirjanje, hladnost 26 5,1
d) ţivljenje, pomlad, mir 249 49,2
Skupaj 506 100,0
V tabeli 19 sta močno izstopajoča odgovora a) in d), kar se teoretično gledano bolj
ujema pri kakšnih drugih barvah. Tudi tukaj se kaţe mali odstotek učencev, ki so
povezali rumeno barvo z negativnimi lastnosti (odgovor b)) in kar tudi rumena
barva v določenem kontekstu je.
Vsekakor pa rumeno barvo, gledano skozi teorijo barv, povezujemo s soncem,
izţarevanjem topline, vedrine in optimizma. Skupaj z ostalimi toplimi barvami
ponazarja srečo, veselje ter zadovoljstvo. Barva naj bi predstavljala zrelost, lahko
jo tudi najdemo pri prej omenjenih negativnih lastnosti v kontekstu jeze, zavisti
ter ljubosumnosti. Lahko predstavlja hinavščino, nezaupanje in nezvestobo, če gre
za kromatično nečisto rumeno. Predstavlja lahko napetost, ki ji sledi sprostitev,
tako da lahko tudi tukaj govorimo o dveh ekstremih (glej poglavje 2.5).
46
Pri 11. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti oranţni barvi. Odgovori so
se navezovali na psihološke, fiziološke in simbolne lastnosti barve. Šlo je za
vprašanje zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise).
Tabela 20: Pripisovanje lastnosti oranţni barvi s strani učencev
Rezultati Odgovori
f (št.
učencev) f %
a) druţabnost, nasilnost, sovraštvo 48 9,5
b) toplina, zadovoljnost, sreča 236 46,5
c) zasanjanost, spomini, neskončnost 155 30,6
d) cenenost, masovnost, komercialnost 68 13,4
Skupaj 506 100,0
Pozitivne lastnosti so tudi tukaj razvidne v smislu pripisovanja oranţni barvi
lastnosti, kot so toplina, zadovoljstvo in sreča, kar ena izmed toplejših barv tudi
daje. Vendar to ni tako občutno, vsaj v teoretskem smislu, glede odgovora c).
Drugi primernejši odgovor, ki daje oranţni barvi negativne in simbolne pomene,
pa je kot v drugih podobnih primerih zelo nizko zastopan (odgovor d).
47
Pri 12. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti zeleni barvi. Odgovori so
se navezovali na psihološke, fiziološke in simbolne lastnosti barve. Šlo je za
vprašanje zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise).
Tabela 21: Pripisovanje lastnosti zeleni barvi s strani učencev
Rezultati Odgovori
f (št.
učencev) f %
a) ţivljenje, vitalnost, plodnost 149 29,4
b) upanje, zadovoljstvo, spomini 138 27,3
c) pomirjanje, lagodje, sprostitev 165 32,6
d) hladnost, nasilje, sovraštvo 54 10,7
Skupaj 506 100,0
Pri zeleni barvi ni prišlo do bistvenega odstopanja, nekoliko manjši odstotek je bil
pri d) odgovoru, kateri pa navaja negativne lastnosti zelene barve. Sama
subjektivnost dojemanja barv posameznika se kaţe prav tu, kjer ni izrazito
izstopajočega odgovora in kjer lahko barvi določimo prav vse lastnosti glede na
vpliv okolice in podobno.
Tako kot je Anton Trstenjak v svojem delu dejal, da naj bi bila barva subjektivna
predelava tega, kar se objektivno predela preko fizikalnega pojava valovanja (glej
poglavje 1.2).
48
Pri 13. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti vijolični barvi. Odgovori
so se navezovali na psihološke, fiziološke in simbolne lastnosti barve. Šlo je za
vprašanje zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise).
Tabela 22: Pripisovanje lastnosti vijolični barvi s strani učencev
Rezultati Odgovori
f (št.
učencev) f %
a) zasanjanost, neskončnost, spomini 146 28,9
b) nemir, ţalost, potrtost 96 19,0
c) zmernost, enakopravnost, obvladovanje 97 19,2
d) prijaznost, veselje, toplina 167 33,0
Skupaj 506 100,0
Vijolični barvi pripisujemo pogosto negativne lastnosti. Pomeni zastrt nemir in
zavzeto notranjo dejavnost. Je melanholična barva, barva depresije, potrtosti in je
po doţivljanju podobna črni. Njena simbolna vrednost se kaţe v dvoumnosti,
nepredmetnosti in negotovosti ter ima nedvomno večinoma negativni predznak
(glej poglavje 2.5).
Zanimivo pa je odstopanje manj ustreznih lastnosti vijolične barve (tabela 22), kot
prijaznost, veselje in toplina, saj gre tu za preteţno melanholično, depresivno vse
prej kot človeku prijazno barvo. S tem lahko potrdimo v prejšnjih primerih
omenjeno subjektivno dojemanje.
49
Pri 14. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti beli barvi. Odgovori so se
navezovali na psihološke, fiziološke in simbolne lastnosti barve. Šlo je za
vprašanje zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise).
Tabela 23: Pripisovanje učencev lastnosti beli barvi s strani učencev
Rezultati Odgovori
f (št.
učencev) f %
a) neizraznost, mirovanje, neaktivnost 146 28,9
b) hladnost, neskončnost, oddaljenost 94 18,6
c) čistost, boţanskost, ţenskost 236 46,7
d) jeza, nasilje, ţalost 30 5,9
Skupaj 506 100,0
Bela barva je bila povezana v večji meri z odgovorom c) (tabela 23) in katero se
povezuje s simbolnimi pomeni, kot boţanskost, čistost, ţenskost ipd. Drugi
največji odstotek se pripisuje odgovoru a), kateri je tudi med primernejšimi in
predvidenimi odgovori ter je povezan s psihološkimi in fiziološkimi vplivi.
50
Pri 15. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti črni barvi. Odgovori so se
navezovali na psihološke, fiziološke in simbolne lastnosti barve. Šlo je za
vprašanje zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise).
Tabela 24: Pripisovanje lastnosti črni barvi s strani učencev
Rezultati Odgovori
f (št.
učencev) f %
a) toplina, veselje, zadovoljstvo 36 7,1
b) smrt, ţalost, konec 288 56,9
c) moč, skrivnost, dinamičnost 160 31,6
d) spomini, zasanjanost, neskončnost 22 4,3
Skupaj 506 100,0
Črni barvi pripisujemo predvsem negativna čustva tako v simbolnem kot tudi v
fiziološkem in psihološkem pogledu, kar je razvidno iz tabele 24. Tudi drugi
primernejši odgovor oz. lastnosti so v naslednjem največjem odstotku (odgovor
c).
Je barva, ki simbolizira smrt, praznino, ţalost in konec. Gre za odsotnost svetlobe,
zato simbolizira noč, temo ipd. Fiziološko vpliva v smislu počitka, psihološke
ţalosti in potlačenosti. Ima lahko moč, skrivnostnost, lahko pa postane tudi
dinamična (glej poglavje 2.5).
51
Pri 16. vprašanju ankete smo ţeleli ugotoviti, katera barva je učenčeva najljubša
oziroma katera mu je najbliţja. Šlo je za vprašanje zaprtega tipa z večstransko
izbiro (multiple-choise).
Tabela 25: Najljubša barva učencev
f (št.
učencev) f %
Barva rumena 34 6,7
modra 167 33,0
rdeča 66 13,0
zelena 57 11,3
oranžna 26 5,1
vijolična 97 19,2
siva 2 0,4
črna 48 9,5
bela 9 1,8
Skupaj 506 100,0
Najbolj prevladuje modra barva (tabela 25), nato z nekoliko manjšim odstotkom
vijolična, rdeča itd. vse tja do sive barve, ki je najmanj priljubljena, verjetno
predvsem zaradi njene indiferentnosti ter nekromatičnosti.
Zanimivo je bilo predvidevanje glede na poskusno anketo in prevladujočo črno
barvo, kot najljubšo, da bo ta barva tudi tu izstopala, pa vendar je tukaj
predstavljena ravno nasprotno.
52
17. vprašanje ankete je učence spraševalo po barvi, s katero bi izrazili srečo,
veselje. Šlo je za prazno polje, katero so učenci pobarvali z barvo, ki jim je
najbolj ustrezala.
Tabela 26: Barva, s katero učenci izraţajo srečo in veselje
f (št.
učencev) f %
Barva rumena 72 14,2
modra 102 20,2
rdeča 142 28,1
zelena 46 9,1
oranžna 29 5,7
vijolična 70 13,8
rjava 6 1,2
siva 1 0,2
črna 33 6,5
bela 5 1,0
Skupaj 506 100,0
Velik odstotek prav pri prejšnji navedeni tabeli 25 in njenih izstopajočih barvah
glede na priljubljenost je moţno povezati z barvami, s katerimi bi izrazili srečo.
Tukaj so zajete tudi barve, ki naj bi tudi po teoriji barv vplivale predvsem na
pozitivna čustva.
53
18. vprašanje ankete je učence spraševalo po barvi, s katero bi izrazili nesrečo,
ţalost. Šlo je za prazno polje, katero so učenci pobarvali z barvo, ki jim je najbolj
ustrezala.
Tabela 27: Barva, s katero učenci izraţajo nesrečo in ţalost
f (št.
učencev) f %
Barva rumena 12 2,4
modra 26 5,1
rdeča 35 6,9
zelena 34 6,7
oranžna 6 1,2
vijolična 25 4,9
rjava 33 6,5
siva 20 4,0
črna 307 60,6
bela 8 1,6
Skupaj 506 100,0
Glede na vse negativne lastnosti, ki jih vsebuje črna barva, je tudi takšno
odstopanje, ki je razvidno iz števila odgovorov za črno barvo (307 odgovorov), v
mejah pričakovanega in potrjuje vso teoretično razlago te barve.
54
Eksplikativno vprašanje 1: Ali je starost povezana z vplivom barv?
Hipoteza 1: Predpostavljamo, da obstaja povezava med starostjo in vplivom barv,
saj se človek skozi šolanje izobraţuje in se zavedanje nekako skozi vzgojo in
izobraţevanje tudi stopnjuje.
Tabela 28: Starost učencev in vpliv barv na učence
Vpliv
da ne ne vem Skupaj
Starost 11 let f (št. učencev) 57 8 13 78
f % starost 73,1 % 10,3 % 16,7 % 100,0 %
f % vpliv 16,7 % 13,1 % 13,3 % 15,6 %
12 let f (št. učencev) 90 23 28 141
f % starost 63,8 % 16,3 % 19,9 % 100,0 %
f % vpliv 26,3 % 37,7 % 28,6 % 28,1 %
13 let f (št. učencev) 91 19 28 138
f % starost 65,9 % 13,8 % 20,3 % 100,0 %
f % vpliv 26,6 % 31,1 % 28,6 % 27,5 %
14 let f (št. učencev) 79 9 24 112
f % starost 70,5 % 8,0 % 21,4 % 100,0 %
f % vpliv 23,1 % 14,8 % 24,5 % 22,4 %
15 let f (št. učencev) 25 2 5 32
f % starost 78,1 % 6,2 % 15,6 % 100,0 %
f % vpliv 7,3 % 3,3 % 5,1 % 6,4 %
Skupaj f (št. učencev) 342 61 98 501
f % starost 68,3 % 12,2 % 19,6 % 100,0 %
f % vpliv 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %
χ2 je statistično nepomemben, P = 0,520.
Tabela 28 prikazuje korelacijo med starostjo učencev (f % starost) in vplivom
barv na učence (f % vpliv). Največji odstotek (f % starost) se pojavi pri 15-
letnikih (78, 1 %) medtem ko je najmanjši odstotek pri 12-letnikih (63,8 %).
Starost in vpliv barv nista medsebojno povezani. Starost ne vpliva na zavedanje,
χ2 je statistično nepomemben ( P = 0,520), zato lahko H 1 zavrţemo. Očitno je, da
starost ne vpliva na zavedanje vpliva barv in da lahko npr. 12-letni učenec enako
doţivlja vpliv barv kot na primer 50-letni moški.
55
Eksplikativno vprašanje 2: Ali je spol povezan z vplivom barv?
Hipoteza 2: Predpostavljamo, da na ţenski spol barve bolj vplivajo kot na moški
spol, glede na primere iz vsakdanjega ţivljenja.
Tabela 29: Spol in vpliv barv na učence
Vpliv
da ne ne vem Skupaj
Spol moški f (učenci) 145 44 63 252
f % spol 57,5 % 17,5 % 25,0 % 100,0 %
f % vpliv 42,5 % 72,1 % 64,3 % 50,4 %
ženska f (učenci) 196 17 35 248
f % spol 79,0 % 6,9 % 14,1 % 100,0 %
f % vpliv 57,5 % 27,9 % 35,7 % 49,6 %
Skupaj f (učenci) 341 61 98 500
f % spol 68,2 % 12,2 % 19,6 % 100,0 %
f % vpliv 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %
χ2 = 27,55; P = 0,00.
Tabela 29 prikazuje korelacijo med spolom učencev (f % spol) in vplivom barv na
učence (f % vpliv). Največji odstotek (f % spol) je pri deklicah (79,0 %), medtem
ko je pri dečkih (57,5 %). Spol in zavedanje sta medsebojno povezana, χ2 ima
vrednost 27,55 in je statistično pomemben (P = 0,00). To pomeni, da lahko
potrdimo H 2, da je spol v povezavi z vplivom barv, in sicer, da na deklice barve
bolj vplivajo kot na dečke. Pri deklicah se večji vpliv barv kaţe pri izbiri barv
oblačil, opremljanju otroške sobe ipd.
56
Eksplikativno vprašanje 3: Ali stereotip o fantovskih in dekliških barvah
obstaja?
Hipoteza 3: Predpostavljamo, da obstaja stereotipna dekliška in fantovska barva.
Tabela 30: Spol in najljubša barva učencev
Najljubša
rumena modra rdeča zelena oranžna vijolična siva črna bela Skupaj
Sp
ol
Moški f (učenci) 15 93 34 30 11 26 2 30 4 245
f % spol 6,1 % 38,0 % 13,9 % 12,2 % 4,5 % 10,6 % 0,8 % 12,2 % 1,6 % 100,0 %
f % vpliv 44,1 % 62,0 % 51,5 % 52,6 % 42,3 % 26,8 % 100,0 % 63,8 % 44,4 % 50,2 %
ženska f (učenci) 19 57 32 27 15 71 0 17 5 243
f % spol 7,8 % 23,5 % 13,2 % 11,1 % 6,2 % 29,2 % 0 % 7,0 % 2,1 % 100,0 %
f % vpliv 55,9 % 38,0 % 48,5 % 47,4 % 57,7 % 73,2 % 0 % 36,2 % 55,6 % 49,8 %
Skupaj f (učenci) 34 150 66 57 26 97 2 47 9 488
f % spol 7,0 % 30,7 % 13,5 % 11,7 % 5,3 % 19,9 % 0,4 % 9,6 % 1,8 % 100,0 %
f % vpliv 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %
χ2 = 36,52; P = 0,00.
Tabela 30 prikazuje korelacijo med spolom učencev (f % spol) in vplivom na
izbor najljubše barve učencev (f % vpliv). Najbolj izstopajoči odstotek (f % spol)
je pri dečkih modra barva (38, 0 %), pri deklicah pa vijolična (29, 2 %). Najmanjši
odstotek se pri obeh spolih vidi pri sivi barvi. Spol in izbira posameznih barv sta
medsebojno povezani, χ2 ima vrednost 36,52 in je statistično pomemben (P =
0,00). To pomeni, da lahko potrdimo H 3, da spol vpliva na izbiro najljubših barv,
in sicer ţenske izbirajo pogosteje vijolično in oranţno barvo, medtem ko fantje
pogosteje izbirajo modro in črno. To se seveda pokaţe pri izboru oblačil, šolskih
potrebščin itn.
57
Eksplikativno vprašanje 4: Ali je povezanost najljubše barve z izraţanjem
veselja?
Hipoteza 4: Predpostavljamo, da se povezanost najljubše barve z izraţanjem
veselja in sreče pojavi, saj se zdi neka logična povezanost v smislu, kaj ti je
najljubše, te tudi osreči.
Tabela 31: Najljubša barva učencev in sreča
Sreča
rumena modra rdeča zelena oranžna vijolična rjava siva črna bela Skupaj
Najl
jub
ša
rum
ena
f (št. učencev)
20 2 5 0 1 2 1 0 1 1 33
f % najljubša
60,6 % 6,1 % 15,2 % 0 % 3,0 % 6,1 % 3,0 % 0 % 3,0 % 3,0 % 100,0 %
f % sreča 28,2 % 2,0 % 4,1 % 0 % 3,4 % 2,9 % 16,7 % 0 % 3,3 % 20,0 % 6,9 %
mo
dra
f (št. učencev)
18 78 24 8 8 7 1 0 2 1 147
f % najljubša
12,2 % 53,1 % 16,3 % 5,4 % 5,4 % 4,8 % 0,7 % 0 % 1,4 % 0,7 % 100,0 %
f % sreča 25,4 % 79,6 % 19,5 % 18,2 % 27,6 % 10,0 % 16,7 % 0 % 6,7 % 20,0 % 30,8 %
rdeča
f (št. učencev)
4 1 46 2 0 6 1 0 4 0 64
f % najljubša
6,2 % 1,6 % 71,9 % 3,1 % 0 % 9,4 % 1,6 % 0 % 6,2 % 0 % 100,0 %
f % sreča 5,6 % 1,0 % 37,4 % 4,5 % 0 % 8,6 % 16,7 % 0 % 13,3 % 0 % 13,4 %
zele
na
f (št. učencev)
8 4 14 26 2 0 1 0 0 0 55
f % najljubša
14,5 % 7,3 % 25,5 % 47,3 % 3,6 % 0 % 1,8 % 0 % 0 % 0 % 100,0 %
f % sreča 11,3 % 4,1 % 11,4 % 59,1 % 6,9 % 0 % 16,7 % 0 % 0 % 0 % 11,5 %
ora
nžna
f (št. učencev)
4 2 4 0 15 0 0 0 0 0 25
f % najljubša
16,0 % 8,0 % 16,0 % 0 % 60,0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 100,0 %
f % sreča 5,6 % 2,0 % 3,3 % 0 % 51,7 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 5,2 %
vijo
lična
f (št. učencev)
10 7 21 3 2 52 0 0 1 0 96
f % najljubša
10,4 % 7,3 % 21,9 % 3,1 % 2,1 % 54,2 % 0 % 0 % 1,0 % 0 % 100,0 %
f % sreča 14,1 % 7,1 % 17,1 % 6,8 % 6,9 % 74,3 % 0 % 0 % 3,3 % 0 % 20,1 %
siv
a
f (št. učencev)
0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 2
f % najljubša
0 % 0 % 0 % 0 % 50,0 % 0 % 0 % 50,0 % 0 % 0 % 100,0 %
f % sreča 0 % 0 % 0 % 0 % 3,4 % 0 % 0 % 100,0 % 0 % 0 % 0,4 %
črn
a
f (št. učencev)
3 2 8 5 0 3 2 0 22 1 46
f % najljubša
6,5 % 4,3 % 17,4 % 10,9 % 0 % 6,5 % 4,3 % 0 % 47,8 % 2,2 % 100,0 %
f % sreča 4,2 % 2,0 % 6,5 % 11,4 % 0 % 4,3 % 33,3 % 0 % 73,3 % 20,0 % 9,6 %
58
bela
f (št. učencev)
4 2 1 0 0 0 0 0 0 2 9
f % najljubša
44,4 % 22,2 % 11,1 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 22,2 % 100,0 %
f % sreča 5,6 % 2,0 % 0,8 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 40,0 % 1,9 %
Sku
pa
j f (št.
učencev) 71 98 123 44 29 70 6 1 30 5 477
f % najljubša
14,9 % 20,5 % 25,8 % 9,2 % 6,1 % 14,7 % 1,3 % 0,2 % 6,3 % 1,0 % 100,0 %
f % sreča 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %
χ2 = 1,03; P = 0,00.
Tabela 31 prikazuje korelacijo med najljubšo barvo (f % najljubša) in učenčevim
izraţanjem veselja, sreče (f % sreča). Največji odstotek (f % najljubša) je razviden
pri rdeči barvi (71, 9 %), medtem ko je pri sivi in beli barvi odstotek zanemarljivo
majhen. Izbor najljubše barve in izraţanje veselja sta medsebojno povezani, χ2
ima vrednost 1,03 in je statistično pomemben (P = 0,00). To pomeni, da lahko
potrdimo H 4, da z barvo, ki jo posamezniki izberejo za najljubšo izraţajo tudi
veselje. Kot primer lahko navedemo učenca, ki rad posluša metal glasbo, zato mu
je na primer ljuba črna barva; z njo bi posledično lahko povezal svoje izraţanje
veselja in sreče.
Eksplikativno vprašanje 5: Katere barve in na kakšen način vplivajo na
pozitivna ter negativna čustva?
Hipoteza 5: Predpostavljamo, da tople barve vplivajo bolj na pozitivna čustva
(veselje, zadovoljstvo, sreča) v primerjavi s hladnimi barvami, ki delujejo
predvsem na negativna čustva (jeza, sovraštvo, nezadovoljstvo).
Na to hipotezo se navezujeta 5. vprašanje, katero sprašuje, kako, če sploh barve
vplivajo na učence (glej tabelo 11 na str. 37) in 7. vprašanje, ki se nanaša na
pripisovanje določene barve duševnemu stanju (glej tabelo 14 na str. 40).
Poleg toplih barv je iz rezultatov raziskave moč razbrati tudi hladne barve, ki na
učence prav tako vplivajo pozitivno. Na splošno lahko rečemo, da barve v veliki
meri pozitivno vplivajo na učence, tako tople kot tudi nekatere hladne barve. Ti
rezultati so razvidni v zgoraj navedenih tabelah 11 in 14. H 5 lahko delno
potrdimo, saj poleg toplih barv na pozitivna čustva vplivajo tudi hladne barve. Na
59
to lahko vpliva tudi izbor prijetne in manj prijetne barve, ne glede na toplost in
hladnost ter subjektivnost dojemanja barv.
Eksplikativno vprašanje 6: Ali učenci barvam pripisujejo bolj psihološko-
fiziološke ali simbolne lastnosti?
Hipoteza 6: Predpostavljamo, da bodo učenci barvam pripisovali bolj psihološke
ter fiziološke kot simbolne lastnosti.
Na H 6 se navezuje 8. vprašanje ankete, ki učence sprašuje po lastnostih modre
barve. Odgovor a) ima simbolične, odgovor b) pa psihološke in fiziološke
lastnosti (glej tabelo 17 na str. 43). Prav tako se na H 6 navezuje 11. vprašanje,
kjer ima odgovor b) psihološke in fiziološke lastnosti, medtem ko ima odgovor d)
simbolične (glej tabelo 20 na str. 46).
Iz rezultatov raziskav je razvidno, da učenci v večji meri pripisujejo barvam
psihološke in fiziološke lastnosti, kot pa simbolne, kar je razvidno npr. iz tabel 17
in 20 H 6 lahko pritrdimo. To preteţno pripisovanje psiholoških in fizioloških
lastnosti barvam v primerjavi s simbolnimi bi lahko pripisali boljšemu
razumevanju.
60
5 SKLEP
Na 4. vprašanje ankete o vplivu barv, se pravi, ali na učence barve vplivajo, so
(tabela 10) z večino (68,6 %) odgovorili z DA, z znatno manjšim deleţem pa so
odgovorili z NE in NE VEM (12,1 % in 19,4 %). To dokazuje pomembnost
teorije barv in njenega vpliva, tako v psihološkem kot tudi v fiziološkem in
simbolnem smislu. Pri 5. vprašanju ankete sta izstopala odgovora a) barve me
pomirijo in sproščajo ter odgovor d) barve me poţivijo in aktivirajo. Tretji najbolj
izstopajoči deleţ je bil pri odgovoru c) barve me razveselijo in zadovoljijo,
medtem ko vsebuje najmanjši deleţ anketiranih odgovor b) barve me razjezijo in
razburijo. Iz vidno izstopajočega odstotka odgovorov a, c in d v primerjavi z
odgovorom b, ki je v povezavi z negativnimi čustvi, lahko sklepamo, da na učence
barve vplivajo predvsem na pozitiven način. Pri 6. vprašanju ankete je izstopajoči
deleţ pri odgovoru DA, na katerega je odgovorilo več kot 321 anketirancev, kar
nakazuje na uporabnost in namen barv. Tabela 13 pri 7. vprašanju ankete se
navezuje na povezanost barv z jezo in razburjenjem, kjer močno izstopa črna
barva (270 odgovorov), kar opraviči njene lastnosti najdene iz teorije. Druga
najbolj izstopajoča barva je rdeča, ki ima poleg pozitivnih lastnosti tudi izrazito
negativno plat, kar je bilo razvidno tudi v kasnejših rezultatih. Na vprašanje
povezovanja barv z veseljem in zadovoljstvom (tabela 14) ni prišlo do bistvenega
izstopanja določenih barv, razen v smislu znatno manjšega odstotka črne in bele
barve, kar lahko potrdi njuna nekromatičnost in ostale predvsem negativne tako
psihološke kot tudi simbolne lastnosti. Pri vprašanju povezanosti barv s
pomiritvijo in sprostitvijo (tabela 15) ni prišlo do bistvenega odstopanja
posameznih barv. V največji meri odstopa modra barva, katero je 154 učencev
povezalo s pomiritvijo in sprostitvijo, kar modra vsekakor je, gledano predvsem iz
fiziološke plati. Prav tako kot modra v tabeli 15 tudi rdeča barva v tabeli 16 (154
odgovorov) najbolj izstopa glede na ostale barve in katero v večjem odstotku
pripisujejo poţivitvi in aktivnosti. Pri 8. vprašanju sta izstopala odgovora b) in d).
Glede na teoretska pripisovanja lastnosti barvam je bolj ustrezen odgovor b), ki
vsebuje fiziološke lastnosti modre barve in za katerega lahko vidimo, da tudi
najbolj izstopa. Manj ustrezen je odgovor d), kar še bolj nakazuje na subjektivno
61
dojemanje barv. Drugi bolj ustrezen je odgovor a), ki vsebuje simbolni pomen
modre barve in je prisoten šele na tretjem mestu. Iz tega bi lahko sklepali, da so
učencem bliţje fiziološke in tudi psihološke lastnosti barv, kot pa na primer
simbolne. Pri 9. vprašanju o rdeči barvi in njenih lastnostih skoraj v večini
prevladuje odgovor a), kateri je tudi med ustreznejšimi teoretskimi razlagami
tovrstnih lastnosti. Rdeči barvi učenci pripisujejo ţivljenjsko moč, toplino ter
ljubezen. Zanimiv je majhen odstotek, vendar kljub temu izstopajoč v primerjavi z
ostalima dvema, je odgovor d), ki rdeči barvi pripisuje negativni pomen. Tukaj se
zopet pokaţe, kot pri prejšnjih primerih, velik odstotek pozitivnega vpliva barv
na učence. V tabeli 19, pri 10. vprašanju sta močno izstopajoča odgovora a) in d),
kar se teoretično gledano bolj ujema pri kakšnih drugih barvah. Tudi tukaj se
kaţe majhen odstotek učencev, ki so povezali rumeno barvo z negativnimi
lastnosti (odgovor b) in kar tudi rumena barva v določenem kontekstu je.
Pozitivne lastnosti so tudi tukaj razvidne (tabela 20, 11. vprašanje) v smislu
pripisovanja lastnosti oranţni barvi, kot so toplina, zadovoljstvo in sreča, kar ena
izmed toplejših barv tudi daje, vendar ni tako občutno, vsaj v teoretskem smislu,
glede odgovora c). Drugi primernejši odgovor, ki daje oranţni barvi negativne in
simbolne pomene je, kot v drugih podobnih primerih, zelo nizko zastopan
(odgovor d). Pri zeleni barvi (12. vprašanje) ni prišlo do bistvenega odstopanja,
nekoliko manjši odstotek je bil pri d) odgovoru, ki navaja negativne lastnosti
zelene barve. Sama subjektivnost dojemanja barv posameznika se kaţe prav tukaj,
kjer ni izrazito izstopajočega odgovora in kjer lahko barvi določimo prav vse
lastnosti glede na vpliv okolice in podobno. Zanimivo je odstopanje manj
ustreznih lastnosti vijolične barve pri 13. vprašanju, kot prijaznost, veselje in
toplina, saj gre za preteţno melanholično, depresivno vse prej kot človeku
prijazno barvo. S tem lahko potrdimo v prejšnjih primerih omenjeno subjektivno
dojemanje. Bela barva je bila povezana v večji meri z odgovorom c) (tabela 23,
14. vprašanje) in katero se povezuje s simbolnimi pomeni, kot so boţanskost,
čistost, ţenskost ipd. Drugi največji odstotek se pripisuje odgovoru a), kateri je
tudi med primernejšimi in predvidenimi odgovori ter je povezan s psihološkimi in
fiziološkimi vplivi. Črni barvi pripisujemo predvsem negativna čustva, tako v
simbolnem kot tudi v fiziološkem in psihološkem pogledu, kar je razvidno iz
62
tabele 24 pri 15. vprašanju ankete. Tudi drugi primernejši odgovor oz. lastnosti so
v naslednjem največjem odstotku (odgovor c). Pri 16. vprašanju najljubše barve je
najbolj prevladovala modra barva, nato z nekoliko manjšim odstotkom vijolična,
rdeča itd. vse tja do sive barve, ki je najmanj priljubljena, verjetno predvsem
zaradi njene indiferentnosti ter nekromatičnosti. Velik odstotek prav pri prejšnji
navedeni tabeli 25 sedemnajstega vprašanja in njegovih izstopajočih barvah glede
na priljubljenost je moţno povezati z barvami, s katerimi bi izrazili srečo. Tukaj
so zajete tudi barve, ki naj bi tudi po teoriji barv vplivale predvsem na pozitivna
čustva. Glede na vse negativne lastnosti, ki jih vsebuje črna barva (tabela 26, 18.
vprašanje) je tudi takšno odstopanje, ki je razvidno iz števila odgovorov za črno
barvo (307 odgovorov) – je v mejah pričakovanega in potrjuje vso teoretično
razlago te barve.
Starost in vpliv barv nista medsebojno povezani. Starost ne vpliva na zavedanje,
χ2 je statistično nepomemben ( P = 0,520), zato lahko H 1 zavrţemo. Očitno je, da
starost ne vpliva na zavedanje vpliva barv in da lahko npr. 12-letni učenec enako
zavedno doţivlja vpliv barv kot na primer 50-letni moški. Spol in zavedanje sta
medsebojno povezani, χ2 ima vrednost 27,55 in je statistično pomemben (P =
0,00). To pomeni, da lahko pritrdimo H 2, da je spol v povezavi z vplivom barv,
in sicer, da na deklice barve bolj vplivajo kot na dečke. Pri deklicah se ta večji
vpliv kaţe pri izbiri barv oblačil, opremljanju otroške sobe ipd. Spol in izbira
posameznih barv sta medsebojno povezani, χ2 ima vrednost 36,52 in je statistično
pomemben (P = 0,00). To pomeni, da lahko pritrdimo H 3, da spol vpliva na
izbiro najljubših barv, in sicer ţenske izbirajo pogosteje vijolično in oranţno
barvo, medtem ko fantje pogosteje izbirajo modro in črno. To se seveda pokaţe
pri izboru oblačil, šolskih potrebščin itn. Izbor najljubše barve in izraţanje veselja
sta medsebojno povezani, χ2 ima vrednost 1,03 in je statistično pomemben (P =
0,00). To pomeni, da lahko pritrdimo H 4, da z barvo, ki jo posamezniki izberejo
kot najljubšo, tudi izraţajo veselje. Kot primer lahko navedemo učenca, ki rad
posluša metal glasbo, zato mu je na primer ljuba črna barva in s katero bi
posledično lahko povezal svoje izraţanje veselja ter sreče. Poleg toplih barv je iz
rezultatov raziskave moč razbrati tudi hladne barve, ki na učence prav tako
vplivajo pozitivno. Na splošno lahko rečemo, da barve v veliki meri pozitivno
63
vplivajo na učence, tako tople kot tudi nekatere hladne barve. Ti rezultati so
razvidni iz zgoraj navedenih tabel 11 in 14. H 5 lahko delno pritrdimo, saj poleg
toplih barv na pozitivna čustva vplivajo tudi hladne barve. Na to lahko vpliva tudi
izbor prijetne in manj prijetne barve, ne glede na toplost in hladnost barv ter
subjektivno dojemanje barv. Iz rezultatov raziskav je razvidno, da učenci v večji
meri pripisujejo barvam psihološke in fiziološke lastnosti, kot pa simbolne, kar je
razvidno npr. iz tabel 17 in 20. H 6 lahko pritrdimo. Temu preteţnemu
pripisovanju psiholoških in fizioloških lastnosti barvam v primerjavi s simbolnimi
bi lahko pripisali boljše poznavanje in razumevanje teh lastnosti.
Iz omenjenih rezultatov lahko naredimo zaključek, da same barve v veliki meri
vplivajo na učence. Učenci v večini zavestno uporabljajo barve z namenom, da bi
nanje vplivale. Vplivajo pa predvsem na pozitivna občutja in čustva. V zelo
malem odstotku učenci pripisujejo pozitivna občutja in čustva nekromatičnim
barvam, kot črni, sivi in beli barvi. Fiziološki vpliv učenci pripisujejo predvsem
rdeči, modri in črni barvi. Za najljubšo barvo so učenci izbrali modro in tudi rdečo
v nekoliko manjši meri, ki sta tudi povezani z izraţanjem sreče. Kot so bila sama
predvidevanja, je tudi črna barva v zelo izstopajočem odstotku prevladala za
izraţanje ţalosti. Pritrjevanja in zavračanja hipotez, zastavljenih v empiričnem
delu naloge, so prinesla naslednje rezultate: starost ni v povezavi z zavedanjem
barv, medtem ko spol je, in sicer je vpliv barv pri dekletih večji kot pri dečkih.
Drţi tudi hipoteza o stereotipnih barvah glede na spol ter povezanosti najljubše
barve z izraţanjem veselja. Tudi 5. in 6. hipotezo smo pritrdili. 5. hipoteza je
govorila o preteţnem pripisovanju pozitivnih lastnosti barv, medtem ko 6.
hipoteza o preteţnem pripisovanju psihološko-fizioloških lastnosti v primerjavi s
simbolnimi.
64
6 LITERATURA
Ardley, N. (1997). Spoznavajmo znanost, Barva, Ljubljana: Slovenska
knjiga.
Butina, M. (2000). Mala likovna teorija, Ljubljana: Debora.
Čagran, B., Fošnarič, S., Ladič, J. in Pšunder, M. (2004). Priročnik za
izdelavo diplomskega dela (2.izdaja). Maribor: Univerza v Mariboru,
Pedagoška fakulteta.
Flere, S. (2000). Sociološka metodologija, Maribor: Univerza v Mariboru,
Pedagoška fakulteta.
Frieling, H. (1968). Das Gesetz der Farbe, Gottingen: Musterschmidt
Verlag.
Gerlovič, A., Gregorač, I. (1968). Likovna vzgoja otrok, Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Itten, J. (1999). Umetnost barve, Jesenice: Samozaloţba R.Reichmann.
Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje, Znanstveni inštitut Filozofske
fakultete, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Pečjak, V. (2006). Psihološka podlaga vizualne umetnosti, Ljubljana:
Debora.
Skok, S. (1999). Vpliv barv na področje in delo v šoli (Raziskovalna
naloga). Maribor: II. Gimnazija Maribor.
65
Sagadin, J. ( 1977). Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja (
1. del). Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani.
Tušak, M. (2001). Interdisciplinarnost barve (1.del). Maribor: Društvo
koloristov Slovenije.
Trstenjak, A. (1978). Človek in barve, Ljubljana: Dopisna delavska
univerza Univerzum.
Trstenjak, A. (1996). Psihologija barv, Ljubljana: Inštitut Antona
Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno.
http://www.sanford-artedventures.com/study/g_color.html
(pridobljeno 31.3.2009)
http://www2.arnes.si/~dskali/razno/oko.jpg (pridobljeno 31.3.2009)
http://www2.arnes.si/~opoljanelj/fit_projekt/fit_olimpijske_igre.html
(pridobljeno 31.3.2009)
http://www2.arnes.si/.../narava/slides/pokrajina.html
(pridobljeno 31.3.2009)
http://www.korak.ws (pridobljeno 2.4.2009)
http://www pagetwothearts.blogspot.com (pridobljeno 31.3.2009)
http://www. isi2isi.wordpress.com (pridobljeno 2.4.2009)
http://www torbica85.blogspot.com (pridobljeno 31.3.2009)
http://www www.mojaxxllinia.com (pridobljeno 31.3.2009)
66
http://www.saily.blog.siol.net (pridobljeno 31.3.2009)
http://www.plioz.com/ sl/category/gadgets/ (pridobljeno 2.4.2009)
http://www2.arnes.si/.../ Photofiltre/vaja7A.htm (pridobljeno 2.4.2009)
http://www.mojaxxllinia.com/upload/Image/zelena.jpg
(pridobljeno 4..4.2009)
7 PRILOGE
Priloga A: Anketni vprašalnik
UČENCI IN BARVE
ANKETA
Sem Igor Vitrih, študent likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti
Maribor.Za diplomsko delo sem si izbral temo z naslovom Učenci in barve.
Prosim te, da mi pri izdelavi naloge pomagaš z resničnimi in premišljenimi
odgovori na vprašanja ankete. Preden odgovoriš na vprašanja, jih seveda natančno
preberi. Tvoje sodelovanje je prostovoljno in anonimno.
Ţe vnaprej se ti zahvaljujem za čas in sodelovanje!
1. SPOL (obkroţi) M Ţ 2. RAZRED (napiši na črto) _____
3. STAROST (napiši na črto) _____
4. Ali barve vplivajo na tvoje počutje? (obkroţi)
DA NE NE VEM
5. Če vplivajo, kako? (obkroţi črko pred ustreznim odgovorom)
a) me pomirjajo, sproščajo
b) me razjezijo, razburijo
c.) me razveselijo, zadovoljijo
d.) me poţivijo, aktivirajo
6. Ali kdaj namenoma uporabljaš določeno barvo ( npr. pri stenah v svoji
sobi, raznih predmetih, oblačilih,…) z namenom, da bi ta barva vplivala na
tvoje počutje? (obkroţi)
DA NE NE VEM
7. Na kaj vplivajo spodaj navedene barve?(za vsak opis vpliva v desnem
stolpcu napiši na črto številko barve)
1) rdeča
2) modra
3) rumena
4) vijolična a) ___ jeza, razburjanje
5) oranţna b) ___ veselje, zadovoljstvo
6) zelena c) ___ pomiritev, sprostitev
7) bela d) ___ poţivitev, aktivnost
8) črn
Navodilo: Pri vseh naslednjih vprašanjih odgovarjaj tako, da obkroţiš črko pred enim
tebi najbolj ustreznim odgovorom.
8. Katere lastnosti ti pripisuješ modri barvi?
a) modrost, nesmrtnost, verovanje b) hladnost, mirnost, lagodnost
c) toplina, hrepenenje, ljubezen d) neţnost, svoboda, enakopravnost
9. Katere lastnosti ti pripisuješ rdeči barvi?
a) ţivljenjska moč, toplina, ljubezen b) mir, pustost, gibanje
c) hladnost, spomini, sveţina d) smrt, nasilje, jeza
10. Katere lastnosti ti pripisuješ rumeni barvi?
a) toplina, veselje, zadovoljstvo b) jeza, zavist, ljubosumje
c) nesreča, pomirjanje, hladnost d) ţivljenje, pomlad, mir
11. S katerimi pojmi ti pripisuješ oranţno barvo?
a) druţabnost, nasilnost, sovraštvo b) toplina, zadovoljnost, sreča
c) zasanjanost, spomini, neskončnost d) cenenost, masovnost, komercialnost
12. S katerimi pojmi ti pripisuješ zeleno barvo?
a) ţivljenje, vitalnost, plodnost b) upanje, zadovoljstvo, spomini
c) pomirjanje, lagodje, sprostitev d) hladnost, nasilje, sovraštvo
13. S katerimi pojmi ti pripisuješ vijolično barvo?
a) zasanjanost, neskončnost, spomini b) nemir, ţalost, potrtost
c) zmernost, enakopravnost, obvladovanje d) prijaznost, veselje, toplina
14. S katerimi pojmi ti pripisuješ belo barvo?
a) neizraznost, mirovanje, neaktivnost b) hladnost, neskončnost, oddaljenost
c) čistost, boţanskost, ţenskost d) jeza, nasilje, ţalost
15. S katerimi pojmi ti pripisuješ črno barvo?
a) toplina, veselje, zadovoljstvo b) smrt, ţalost, konec
c) moč, skrivnost, dinamičnost d) spomini, zasanjanost, neskončnost
16. Katera je tvoja najljubša barva oziroma katera barva ti je najbliţja?
rumena, modra, rdeča, zelena, oranţna, vijolična, rjava, siva, črna, bela.