Psihologija - Slovenistika · Web viewučitelj podobno ocenjuje znanje pri predmetih, ki po neki logiki spadajo skupaj - jeziki, zemljepis in zgodovina, biologija in kemija, matematika

Drago Žagar:

PSIHOLOGIJA ZAPSIHOLOGIJA ZA UČITELJEUČITELJE

1998/99

2 Drago Žagar

PSIHOLOGIJA IN UČITELJMETODE PSIHOLOŠKEGA

PROUČEVANJA

proučuje duševnost, duševna stanja, osebnost

1. POMEN PSIHOLOŠKE IZOBRAZBE ZA UČITELJA

SPOZNANJA RAZLIČNIH PSIHOLOGIJ: pedagoška razvojnadelno: psihologija osebnosti klinična socialna

VLOGA LASTNIH IZKUŠENJ:je pomembna pri tem predmetuvloga "subjektivnih" ali praktičnih teorij, pričakovanj, pedagoških stališč v učiteljevem ravnanjuto pridobimo v lastnem šolanju, težko se spreminja

POMEMBNE LASTNOSTI ZA UČITELJA: obravnava snovi preverjanje znanja odnosi strokovnost metode osebnost v ožjem pomenu

3. RAZISKOVALNE METODE V PSIHOLOGIJI3. I. Deskriptivna metoda

ne posega neposredno v pojave, ki jih proučujeproučuje pojavno stranlahko je:

1. INTROSPEKCIJA - samoopazovanje

Psihologija za učitelje 3

2. EKSTROSPEKCIJA - opazovanje drugih - glede na vedenje ljudi sklepamo na ostalo

1. slučajno:večina življenjskih izkušenjsubjektivno - probleme odkrivamo, jih pa ne rešujemone določimo vnaprejne pripravimo sene kontroliramo vzrokov

2. sistematično:Flanders - interakcija v razredu:

Kako učitelj reagira na čustva učencev?Kakšna vprašanja jim postavlja?Reaktivni odgovori učencev - ali so iniciativni?

določen ciljsmo pripravljenile delno kontroliramo pogoje in vzroke – pri eksperimentu pa jih sprovociramo

3. parcipativno - z udeležbo:kritika sistematičnegaali je opazovanje sploh lahko objektivno?nam rezultati objektivnega opazovanja sploh kaj povedo o namerah, doživljanju opazovancev? - ne, mi le sklepamo

ali naša prisotnost vpliva?skuša povezati perspektive opazovalca in opazovancakaj se dogaja "v glavah" opazovancevraziskovalni in izobraževalni namendel akcijskega raziskovanja

LONGITUDINALNA RAZISKAVA:pojav raziskujemo skozi daljše časovno obdobje npr. govor pri otroku - iste osebe skozi daljši často je bolj natančnoTermanova študija nadarjenih

TRANSVERZALNA RAZISKAVA:različne osebe

3. II. Eksperiment

= načrtno posegamo v pojave in ugotavljamo učinke teh sprememb= načrtno izzovemo neko aktivnost, da jo opazujemo in merimo

ZNAČILNOSTI:1. natančno kontroliranje vseh pogojev, v katerih se pojavlja

posnetek dogajanja v razredu, učitelj skuša ugotoviti dele posnetkovše učenci nato povedo, kako so doživljali

4 Drago Žagar

2. priprava vnaprej3. cilj proučevanja je natančno določen

ENA ALI VEČ SKUPIN:1. ena skupina:to je laboratorijski eksperiment2. dve skupini:

2 skupini: ena po novi metodi - ES - eksperimentalna skupinadruga po stari metodi - KS - kontrolna skupina

nato bi primerjali rezultateše prej je treba čim bolj izenačiti obe skupini po starosti, sposobnostih, predznanju itd. - a to je lahko le približno

2 VRST EKSPERIMENTA:1. laboratorijski:

lažje je kontrolirati pogojeslabo: umetna situacija - težko je prenašati na realnost2. v naravni situaciji:

slabo: ne moremo kontrolirati pogojev

VARIABLE - SPREMENLJIVKE:1. neodvisne variable: NV

pogoji, ki jih namenoma spreminjamo (npr. nova metoda)2. odvisne variable: OVvedenje, ki se spreminja ob spremembi pogojev

4. RAZISKOVALNE TEHNIKE

= načini zbiranja podatkovv šoli je cilj pomagati učencu

4. 1. Anketa

osnoven v njej je vprašalnik

VRSTA PODATKOV:mnenja, stališča

orientacija pri slepih - izločevali so posamezna čutila

učinkovitost nove metode obravnave snovi v šoli

v zvezi s faktorji zapomnitve Bandura - učenje agresivnega vedenja

v šoli (primerjava različnih načinov motiviranja; ugotavljanje zveze med učiteljevim spodbujanjem učencev in stopnjo njihovega sodelovanja)

"naš" eksperiment z novo učno metodo: NV - nova metoda; OV - znanje, razumevanje


2 VRSTI VPRAŠANJ:1. odprtega tipa: prost odgovor2. zaprtega tipa: izbira že danih odgovorovvprašanja morajo biti ustrezno sestavljena

PRAVILA ZA SESTAVLJANJE VPRAŠANJ:1. jasna in enoznačna2. nesugestivna3. ne smemo zahtevati odgovorov, ki jih ne morejo dati - npr. ne poznajo4. ne smemo posegati v intimno življenje učencev - ali pa mora biti anonimno (zaradi zlorab in iskrenosti)

4. 2. Intervju

najpogostejši v šolah

2 VRSTI:1. standardiziran:vnaprej pripravljena vprašanja, vsi dobijo enaka2. nestandardiziran:svobodnejši pri oblikovanju vprašanjZAUPLJIVOST:biti mora zajamčena tajnostbrez zaupljivosti je brezvezeto je težko pri otrocih iz socialno zanemarjenih družin

4. 3. Ocenjevalne lestvice

največ 7 stopenj - naprej je že težko razlikovati

1. NUMERIČNE:najenostavnejšeštevilke pomenijo stopnje razvoja neke lastnosti

2. GRAFIČNE:stopnje so označene z besedami Kako pogosto ima učenec domačo nalogo?

vedno pogosto včasih redko nikoli3. OPISNE - DEKSRIPTIVNE:kratki stavki za stopnjebolj natančno

4. 4. Sociometrična tehnika

6 Drago Žagar

VRSTA PODATKOV:odnosi v majhnih skupinah - morajo se dobro poznati

ŠTEVILO IZBIR:1. omejeno: vidimo priljubljenost posameznikov2. neomejeno:socialno-emocionalna ekspanzivnost - koliko je posameznik integriran v skupini?

ANONIMNO: ne more biti

Za posedanje v učilnici - s kom bi rad sedel?izbirajo lahko tudi tiste, ki manjkajo

UREJANJE PODATKOV:1. TABELARNO - SOCIOMETRIČNA TABELA:Zaporedna številka

Ime in priimek (po abecedi in včasih

spolu)

Izbral Izbran Število oddanih

izbir

Število prejetih izbir ( priljubljenost)

1. 2, 10, 20

2, 10, 15, 25

3 4

2.

3.

n.

poznamo recipročne in enosmerne izbire

2. KVANTITATIVNO - RAZNI INDEKSI:P (priljubljenost) = f+ (število prejetih izbir) : (N - 1)

3. GRAFIČNO - SOCIOGRAM:

v sredino damo učence z največ izbiramipri risanju naredimo koncentrične kroge

Delitev po spolih:če hočemo delitev po spolih, naredimo črto čez polovico - glede tega obstajajo razvojne značilnosti

Anonimnost - simboli:lahko namesto imendečki: deklice: v te like vpišemo številke

Socialne skupine:razred je formalna socialna skupinav njem se same oblikujejo neformalne skupine - glede na hobije, poznanstva od prej, osebnostne lastnosti ...

20 učencev - rangiramo glede na prejete glasove v 4 skupine po 5 oseb


2 vrsti sociometričnih struktur:1. odprte sociometrične strukture:a) par: vzajemno

b) veriga: vzajemno

2. zaprte sociometrične strukture: različni geometrijski liki

te strukture je treba ustrezno videti in interpretirati:to je neustrezna slika, nihče ni vodja, vse imajo enako število izbir ustrezna je

Vzajemne izbire:narisati je treba tako, da se ne križa preveč:

Nujno križanje:pri enosmernih izbirahpri zaprtih strukturah

Starost ali razred:to je dobro navesti, ker so od tega odvisne razvojne lastnosti

Slabo pri sociogramu:1. ni anonimno2. ne vemo, ali se res tako družijo ali so to le željezato moramo opazovati pri aktivnostih izven šole (npr. izleti)

Pozitivna vprašanja:če dobi malo izbir: 1. drugi jih ne marajo ali pa

2. do njih imajo indiferenten odnostega ne vemo, a ni vseeno

Negativna vprašanja:z njimi ugotovimo, ali koga res odklanjajoto ni priporočljivo, ker se lahko uprejo, nevljudno jepoleg tega lahko izzoveš tleče konflikte

UGOTAVLJANJE IZLOČITVE:

taka struktura je zelo trdna, koherentna

8 Drago Žagar

tudi z opazovanjemto delamo zato, da bi pomagaliizločeni so nasilneži, posesivni, tisti, ki namenoma izzivajo

DRUGI PA VLEČEJO NASE:tisti, ki se potegnejo za pravice razreda

DUHOVITEŽI:bojijo se nepriljubljenostiučitelj se ne sme sprovocirati, mora pomagati

POMOČ OSAMLJENIM:le, če jih to obremenjuje, radi bi bili v družbi, a ne uspejo1. vzroki: najprej jih je treba najti

mlajši imajo drugačne kot starejši - npr. boljše ocene, bližina stanovanja, zunanjost2. pomoč: dvigovanje samozavesti

skupinsko delo - a zadolžitve, kjer se lahko izkažejoigra vlog - zaigrajo konflikte zavejo se problemov, učijo se socialnih spretnosti

lahko scenarij ali brezučenec ne sme imeti iste vloge, kot je njegov problemizmišljena imena

4. 5. Projekcijske tehnike

pokažemo nedoločno gradivo mora pojasnitipredpostavljamo, da pri pojasnjevanju vnašajo osebne probleme

1. ROHRSCHACHOVI MADEŽI:10 madežev nedoločene simetrične oblike črni in barvniče vidi veliko stvari bujna domišljijazahtevna interpretacija - enoletni seminar za diplomirane psihologe

2. TEST TEMATSKE APERCEPCIJE (TAT):19 slik, napisati je treba zgodbo za vsakorazlično za otroke in odraslenpr. deček si podpira glavo ob violinikaže se tudi ustvarjalnost[humor - na novo povežemo stvari; redefinicija - na novo uporabimo]

3. DOPOLNJEVANJE STAVKOV:Če bi se mi zdelo, kakor da me hoče napasti velik pes, bi ...Mislim, da je šola ...Moj oče misli, da sem ...

4. DOPOLNJEVANJE ZGODB

5. IGRAČKE: lutke, damo jim vloge


6. RISANJE NA USTREZNO TEMO:npr. družina, drevovažni so velikost likov, udov, razporeditev prostora ...

4. 6. Testi

3 VRSTE:1. testi sposobnosti2. testi znanja3. osebnostni testi - v ožjem pomenu: temperament itd.

PRAVILA ZA SESTAVLJANJE

MERSKE KARAKTERISTIKE:tudi ocene naj bi jih imele1. veljavnosttest res meri to, kar naj bi merila povsod se ne moremo izogniti: pri testih sposobnosti se ne moremo izogniti tudi merjenju znanja - a mora biti tako znanje, za katerega sklepamo, da ga imajo vsi2. zanesljivostče bi pri ponovnem testiranju dobili enake/podobne rezultate , je zanesljivo - a seveda predpostavljamo, da se ta lastnost ni spremenila pri osebahpri znanju to ni možno - znanje se spreminja3. občutljivosttest meri tudi majhne razlike v lastnosti4. objektivnostrezultate damo oceniti različnim učiteljem, ugotavljamo skladnost

STANDARDIZACIJA:biti morajo standardiziranidoločene norme - točke pretvarjamo na enotno skalo vrednosti, nato lahko primerjamonpr. pri maturi pretvarjamo na 5-stopenjsko lestvico

UPORABA:1. raziskovalni nameni2. diagnostični nameni

4. 7. Analiza izdelkov

npr. pri tehnični vzgoji

VZORČNI IZDELKI:z njimi si pomagamo - tako povečamo merske značilnostinpr. 5 vzorcev za posamezne ocenea pri likovni vzgoji bi bilo to slabo - gre za ustvarjalnost

10 Drago Žagar

5. STATISTIKA

podatke je treba urediti

5. 1. Rangiranje

rezultate razvrstimo po velikosti

5. 2. Razvrstitev v statistične razrede


Širina razreda f - število učencev4-8 točk 29-13 točk 414-18 točk 719-23 točk 1024-28 točk 529-33 točk 3

... ...

tako vidimo, kako so porazdeljeni rezultati - npr. gausova krivulja

12 Drago Žagar

5. 3. Grafična ponazoritev

1. HISTOGRAM

2. POLIGONkrivulja - na absciso povprečen rezultat v vsakem razredu

5. 4. Srednje vrednosti

osrednja težnja rezultatov

1. MEDIANA - Me:vrednost po položaju - v sredini ranga

boljša je od aritmetične sredine, ker nanjo ne vplivajo ekstremni rezultati, ki popačijo, aritmetična sredina bi bila previsoka: 3, 7, 8, 11, 30

2. MODUS - Mo:rezultat, ki se najpogosteje pojavljaboljši je od aritmetične sredine, ker reprezentira rezultate v skupiniprimeren je za določanje učnega uspehananj tudi ne vplivajo ekstremne vrednosti

3. ARITMETIČNA SREDINA - M:

Liha števila:2, 3, 7, 11, 12 - Me = 7Soda števila:2, 3, 7, 11, 12, 20 - Me = 9mediana je aritmetična sredina rezultatov na sredini

5, 5, 5, 7, 7, 7, 7, 15 - Mo = 72 enako pogosta, sosednja v rangu:3, 5, 5, 5, 5, 7, 7, 7, 7, 15 - Mo = 6aritmetična sredina obehNesosednja v rangu:3, 5, 5, 5, 5, 7, 7, 10, 10, 10, 10, 20 - Mo = 5, Mo = 102 modusa, ne smemo računati


kvocient med vsoto rezultatov in številom rezultatov

5. 5. Mere variabilnosti

razpršenost okrog srednje vrednosti

grafa nista enaka, višji je bolj heterogen, nižji pa bolj homogen

1. VARIACIJSKI RAZMAK:razlika med največjim in najmanjšim rezultatom - v kakšnem obsegu so rezultati

2. KVARTILNI RAZMAK:razlika med Q3 in Q1 - med rezultatom, nad katerim je 25 % boljših, in rezultatom, pod katerim je 25 % slabših

3. STANDARDNA DEVIACIJA ali ODKLON:najbolj natančna

xi - točke xi - M (xi - M)2

8 -5 259 -4 1610 -3 912 -1 114 1 115 2 416 3 920 7 49

M = 13Σ(xi - M)2 = 114vsota ulomljeno s številom vseh = 14,25SD = 3, 775

če sta npr. dva M zelo blizu (npr. 40 in 45), nam šele SD pove, kako so razdeljene ocene

5. 6. Mere povezanosti

korelacijakako sta 2 variabli povezani med seboj npr. sposobnosti in znanje

r - korelacijski koeficient - vedno je od -1 do +1 -1 - sposobnosti so obratne znanju po rangu

5, 7, 9, 10, 11, 15, 20, 20 - razmak = 6

sposobnost in ocene - 0,50, 0,60anksioznost in uspeh - dobimo negativno

14 Drago Žagar

0 - ni nobene zveze+1 - enaka ranga

POPULACIJA

velika skupina

3 KRITERIJI ZA DOLOČITEV:

1. stvarno2. krajevno3. časovno

VZOREC:ni potrebno, da bi zajeli celo populacijodovolj je vzorec - manjša skupinaa vzorec mora biti reprezentativen - ohranjati mora lastnosti populacije, da lahko posplošimo

METODE IZBORA VZORCA: različne - npr. slučajni izbor - ni pristransko

dijaki 1. letnika gimnazije v Republiki Sloveniji na današnji dan:dijaki 1. letnika gimnazije - stvarna opredelitevv Republiki Sloveniji - krajevna opredelitevna današnji dan - časovna opredelitev


OSEBNOST - DEJAVNIKI IN ZAKONITOSTI PSIHOFIZIČNEGA

RAZVOJA

3 TIPIČNE ZNAČILNOSTI OSEBNOSTI:1. CELOVITOST, ENOTNOST:vsak se doživlja kot nekaj enotnega, celovitega, navzven tako tudi deluje2. INDIVIDUALNOST, ENKRATNOST:vsak je kvaliteta zase - niti dva nista enaka niti v doživljanju niti v vedenju3. DOSLEDNOST, STABILNOST:posameznik kot osebnost se bolj ali manj dosledno vede ne glede na spreminjanje okolicetudi doživljamo se bolj ali manj doslednoa le relativno - seveda se spreminjamo, razvijamo

1. SESTAVINE OSEBNOSTI

osebnostne lastnosti - različne po obsegu

OZKE, SPECIFIČNE LASTNOSTI: barva las barva oči hitrost kretenj

ŠIROKE, SPLOŠNE LASTNOSTI:sestavljene so iz specifičnihnekatere so tako splošne in obsežne, da opredeljujejo osebnost kot celoto: npr. introvertiranost učne navade poštenost smisel za humor inteligentnost živahnost

2. PODROČJA OSEBNOSTNE STRUKTURE 2. 1. Temperament

= načini in kakovost reagiranja, zlasti čustvenega

4 TIPI TEMPERAMENTA:čistih tipov seveda ninoben tip ni boljši od drugegav šoli jih je treba upoštevati, ker si ne morejo pomagati1. KOLERIK:

16 Drago Žagar

burna, močna čustva, predvsem negativna, vzkipljivost, dolgotrajnav šoli se pokaže, ko dobi slabo oceno2. SANGVINIK:močna in kratkotrajna čustva, hitro jih spreminja - dinamičenv šoli so priljubljeni, klepetajo, hitro reagirajo3. FLEGMATIK:blaga, počasna, dolgotrajna čustva, ne spreminjajo sev šoli ne reagira4. MELANHOLIK:globoka, intenzivna, dolgotrajna čustvav šoli ga vse zelo prizadene, noče v konflikte

2. 2. Značaj

= predvsem voljne in etično-moralne značilnosti vedenja in doživljanja

VOLJA:je zavestna - ni isto kot motivacija, ki je lahko tudi nezavednanpr. gladovne stavke

PRIMERI: poštenost zanesljivost iskrenost

2. 3. Dinamične poteze

= motivacijske značilnosti - motivi, želje, interesi, stališča, predsodki ...

vse, kar usmerja našo osebnostnekateri to vključujejo v značaj, a obstaja razlika

2. 4. Sposobnosti

= zmožnosti, kapacitete, dispozicije za storilnost, dosežke

2. 5. Konstitucija – telesne lastnosti

= fizične značilnosti

inteligentnost

barva oči, las, višina, teža


3. DEJAVNIKI RAZVOJA OSEBNOSTI 3. 1. Dednost

= dispozicije - možnosti za razvoj, ki se po biološki poti prenesejo od staršev na otrokagenotip, dedna masa

OBSEG RAZVOJA NEKE LASTNOSTI:to določa - spodnjo in zgornjo mejov tem pa okolje lahko vplivanpr. hojaobseg intervala je lahko različen - tam lahko vzgoja bolj vpliva

PODEDOVANO : PRIROJENO:podedovano - osnova je v genihprirojeno - ni genske osnove v taki meri, lažje vplivamo - npr. slabokrvnost

3. 2. Okolje

= množica najrazličnejših zunanjih vplivov na posameznika

FIZIKALNO : SOCIALNO OKOLJE

OBJEKTIVNO : EFEKTIVNO OKOLJE:važno je okolje, ki neposredno vplivaobjektivno okolje nas obdaja, a na nas ne vplivaisto okolje je lahko za nekoga efektivno, za drugega pa objektivnonpr. nekdo živi ob vodi in se bo zato prej naučil plavati, za drugega pa bo voda le kulisa

LAHKO KOT SPROŽILNI DEJAVNIK:sproži vedenje, ki ga že imamonpr. agresivnež v konfliktni situaciji

OBLIKOVANJE in SPREMINJANJE VEDENJA

SOCIALNO OKOLJEza psihologijo in osebnost je bolj pomembnodružina, šola, vrstniki, mediji, kultura, literatura, glasba, družbeni sistem ...

ELEMENTI SOCIALNEGA OKOLJA:1. DRUŽINAotrok mora v njej zadovoljiti osnovne, primarne potrebe: varnost ljubezen priznavanje neodvisnost samostojnost (pravilna vzgoja)

18 Drago Žagar

simbioza mati - otrok se mora po 2 letih rahljati, sicer se lahko pojavijo poslediceotrok mora dobiti tudi spodbude - npr. k učenjustarši morajo čim več investirati v otrokadružina je pomembna tudi v poznejših obdobjih:

adolescenca - v tem času je največ konfliktov - povzroča jih razvoj, starši ne ravnajo ustrezno z adolescentom

2. VRTEC IN ŠOLApomembna sta iz več vidikovprehod v novo okolje z novimi odnosi, zahtevaminekateri otroci se težko prilagodijo:

otroci iz zanemarjenih družindružinski konflikti lahko dajo otroku občutek manjvrednosti, ker ni uspešen v socialnih odnosihpojavi se lahko separacijski strah - otrok noče v šolo, da se staršem ne bi kaj zgodilo, ker se prepirajo

sovrstniki, vzgojitelji:zgled, močan osebnostni vpliv - otrok se z učiteljem identificira, nezavedno ga hoče posnemativzgojitelji posredno delujejo tudi preko vsebin, ki jih dajejo otroku

status v družbi:pomemben jevsak ima status, dajo ti ga tudi drugiotroci imajo statuse v skupini - npr. vodje, izolirani, odklonilen odnos do nekaterih otrokna status se navezuje socialna vloga = način vedenja, ki ga skupina pričakuje od posameznika, ki ima določen status - posameznik jo osvoji, da bi ostal priznan član skupineskupina vpliva na vedenje posameznika - predvsem v adolescenci: vezan je na skupino, pripada ji, je pa nekonformističen do starševposameznik svojo vlogo izvirno, po svoje obarva

3. ORGANIZACIJE, V KATERE SE VKLJUČUJEMOliteraturamnožični medijiena od teorij: agresivnost je naučena - agresivni filmi vzbujajo v otroku agresivnost, čustveno

otopijo

4. KULTURAsistem vrednot, ki se prenaša z generacije na generacijo

5. DRUŽBENI SISTEM

3. 3. Samoaktivnost

okolje in dednost manj vplivata, če posameznik ni aktiven

RELATIVNI DELEŽ DEDNOSTI IN OKOLJA V OSEBNOSTNEM RAZVOJU:nativizemempirizem


avtonomizemdružbenozgodovinska pogojenost teh pogledov

INTERAKCIJA DEJAVNIKOV:samoaktivnost

dednost okolje

včasih so menili, da dednost ne vpliva na okolje, okolje pa ne na dednost - a lahko: npr. radioaktivnost

RAZISKAVE NA ENOJAJČNIH DVOJČKIH:v različnem okoljunajvečje podobnosti: 1. telesne lastnosti

2. temperament3. inteligentnost4. karakterne lastnosti - najbolj odvisno od okolja

20 Drago Žagar

PSIHIČNI RAZVOJ, ZORENJE IN UČENJE

RAZVOJ:= proces, ki določa kvalitativne in kvantitativne spremembe osebkav njem se tesno prepletata zorenje in učenje

RAZVOJNA PSIHOLOGIJA: raziskuje:1. ontogenetski razvoj: izvor in razvoj psihičnih procesov pri človeku od spočetja do starosti2. filogenetski razvoj:od najpreprostejših do najbolj razvitih živih bitij

1. ZORENJE

= maturacija= fiziološki proces rasti in razvoja organizma, ki ima osnovo v genih in do katerega pride pri vsakem zdravem človeku v točno določenem zaporedju

OD ZORENJA SO ODVISNI: hoja govor razne oblike vedenjaokolje ima seveda tudi vpliv

ZORENJE ŽIVČEVJA, ŽIVČNIH STRUKTUR:zelo pomembnočlovek se rodi s 100 milijardami živčnih celic, ki ob rojstvu še ne delujejomed seboj so te celice povezane - sinapse - odločajo, kako bodo dražljaji potovali po celicah - so glavni urejevalniki možganske aktivnostidražljaj potuje od nevritov enega nevrona k dendritom drugegaprenešajo se električno, v sinapsah pa skoraj izključno kemično

NEVROTRANSMITERJI:kemične snovi najprej funkcionira pri otroku - mali možgani + hrbtenjača + podaljšana hrbtenjačarazvoj poteka v 2 smereh: 1. glava roke, noge - cefalokavdalna

2. središče periferija - proksimodistalna

PETLETEN OTROK:zaključi se zorenje živčnih strukturpri 95 % otrok so našli enako razvite živčne strukture kot pri odraslih - kasneje pa seveda mišičevje, spolni razvoj (18-25 let), izkušnje

2 OBDOBJI BRSTENJA MOŽGANOV:1. 8.-13. teden po spočetju


pomembna je prehrana matere, ki vpliva na število nevronov pri otrokupomanjkanje kislin iz zelenjave (aminokisline) povzroči pri otroku pomanjšano število nevronov, ki jih ni možno nadoknaditi2. 10. teden pred rojstvom-2 leti po rojstvuko se začnejo nevroni povezovati - na osnovi izkušenj, učenjaotrokovo 1. učno obdobje - vsrka večino osnovnega znanja, takrat se največ nauči naenkrat

2. UČENJE

ŠIRŠI SMISEL:= spreminjanje organizma na osnovi izkušnje; razvoj miselnih struktur, sposobnosti za učenje

OŽJI SMISEL:= pridobivanje spretnosti in znanja

SESTAVLJENE OBLIKE VEDENJA:dobivamo jih z učenjeminteresi, motivi, stališča, čustvovanje, način mišljenja ...

3. ZORENJE IN UČENJE

RAZLIKA:1. izvor pobud:zorenje - organizemučenje - okolje2. obseg individualnih razlik med ljudmi:večje razlike so v naučenem3. možnost vplivanja na potek:laže je vplivati na naučeno

POVEZANOST:določena stopnja zrelosti je nujna, da pride do učenjazorenje ustvarja pogoje za učenje

UČENJE PREHITEVA ZORENJE:potem je treba bistveno več učenja, učinka pa ni ali pa je manjši

ZORENJE PREHITEVA UČENJE:teorija odlaganja (biologizem) - počakati z vsakim učenjem, da otrok "dozori" - "otrok je kadar koli zmožen katerega koli učenja"ne upošteva, da tudi učenje vpliva na zorenje

2 VRSTI ZORENJA:1. zorenje kot fiziološki (biološki) razvoj (maturity)2. zorenje v smislu pripravljenosti za učenje: (readiness)zorenje kot biološka vrednost + minimalne izkušnje

22 Drago Žagar

predvsem na to lahko vplivamo, z načrtnim delom lahko razvijamovstop otroka v šolo: preverjajo obe vrsti zrelosti

OBLIKOVALNA/KRITIČNA OBDOBJA:obstajajo za vsako učenjetakrat je največja sposobnost učenjače ga zamudimo, je kasnejše učenje težje ali pa ga nipri učenju ni dobro niti prehitevati niti čakatihoja: 1-1,5 letagovor: 8 mesecev - 2 letibranje: ko otrok pokaže interes, treba ga je spodbujatituj jezik: od 3. leta do vstopa v puberteto

v slovnici hitreje napreduje odrasel, v izgovorjavi pa otroklingvisti: otrok se mora najprej temeljito naučiti maternega jezika, šele nato tuji jezik (sicer bi mešali) - zato v šoli tuji jezik šele v 4. razredudvojezičnost: naravno okolje, ne prihaja do interferenc

4. ZAKONITOSTI RAZVOJA

MOŽNOSTI PROUČEVANJA POTEKA PSIHO-FIZIČNEGA RAZVOJA:1. longitudinalno:spremljamo potek razvoja psihičnih funkcij od začetka do relativne razvitosti pri istih osebahbolj natančno - isti otrocinpr. razvoj govora2. transverzalnoproučevanje psihičnih funkcij na eni razvojni stopnji - pri določeni starostinpr. psihofizične sposobnosti mladostnika v obdobju adolescencerazlične tipične skupine otrokhitrejše je - pogosteje se uporablja

NEKATERE ZAKONITOSTI RAZVOJA:1. najhitrejši je v najzgodnejšem obdobju2. je zakonit, predvidljiv (seveda relativno)3. tempo razvoja je stalen - pri posamezniku, med posamezniki pa so razlike4. poteka od splošnih k posebnim oblikam

2 RAZLAGI RAZVOJA:1. NEPREKINJEN (KONTINUIRAN) PROCES2. PREKINJEN (DISKONTINUIRAN, STOPENJSKI) PROCES

nekatere lastnosti se razvijajo bolj stopenjsko (npr. miselni razvoj), druge pa bolj kontinuirano

GLAVNA OBDOBJA PREKINJENE RAZLAGE RAZVOJA:1. otroštvo: do 112. mladostništvo: 11-203. mlajša odrasla doba: 20-354. srednja leta: 35-605. starost: nad 60


SPLOŠNA TEORIJA RAZVOJA:ne obstajavse teorije so bolj ali manj parcialne, dobro razlagajo le posamezna področja

1. Psihoseksualna razlaga – Sigmund Freud

PSIHOSEKSUALNI RAZVOJ:predvsem to razlagas pomočjo psihoanalitične teorijestopenjski razvoj

FAZE V RAZVOJU:opredeljuje jih po tistih področjih (conah) otrokovega telesa, katerih draženje povzroča seksualni užitek

1. ORALNA FAZA: 1 letousta

2. ANALNA FAZA: 2 letiizločanje - črevesjenavajanje na čistočo, kontrola nad izločanjem

3. FALIČNA FAZA: 3-5 letspolni organiOJDIPOV KOMPLEKS:

naklonjenost do starša nasprotnega spola - ljubkovanje, skupne skrivnosti, igranje ...istospolni starš mu je rivalbojazen, krivda, nemir - ker ima 2 vrsti čustev do starša istega spola: ljubezen, sovraštvo (rival)

osebnost je odvisna od te fazelahko pride do fiksacije ojdipovega kompleksa, to je slabo - pretirana odvisnost

4. FAZA LATENCE: 6-11 letnezavedno potiskanje spolnega nagonaminimalno izražanjeidentifikacija s staršem istega spola in otroki istega spolapostaja izrazita družabnostbolj intenzivne in raznovrstne aktivnosti

5. GENITALNA FAZA: nad 11 letsprejemanje heteroseksualnostizanimanje za osebe nasprotnega spolahitrejša socializacijaiz egoizma v altruizema impulzi iz pregenitalnih faz nikoli ne izginejoustvarjalnost - izražanje libida

PREGENITALNE FAZE - prve tri:lastno telo, osebnost

24 Drago Žagar

narcističnostdrugačna funkcija spolnih organov kot kasnejelibido - manipuliranje z lastnim telesom

FIKSACIJA FAZE:do tega ne sme priti

KAKO MOTIVIRATI:potreba po ljubezni, priznavanjupo 11. letu: pride do vključevanja v mladostniške skupine in doseganja želenega statusa v njihpo puberteti: notranja motivacija - cilji, ki si jih sam postaviš

2. Psihosocialna razlaga - Erik Erikson

PSIHOANALITIČNA KONCEPCIJA:iz nje izhaja

POZITIVNI in NEGATIVNI IZID:vsaka faza ima 2 možna izida

1. zaupanje nezaupanje, sumničenje: 0-1 letapodobno oralni faziče je pri dojenju ugodno ozračje, materina ljubezen, bo otrok razvil zaupanje do okoliceče je dojenje neredno, nervozno - nezaupanje, sumničavost

2. avtonomija sram, zapiranje vase: 2-3 letapodobno analni faziče ima kontrolo nad izločanjem, bo avtonomen, neodvisentudi s hojo in govorom se osamosvajače tega ne obvlada, pride do sramu itd.

3. iniciativnost krivda: 4-5 letfalična fazaraziskuje svet okoli sebe - manipulira s predmeti, sprašuje odraslekomunikacija z okoljemrazvoj govorapozitiven odnos s staršiče tega ni, pride do krivde, obsojanja samega sebe

4. delavnost manjvrednost: 6-11 letlatencahoče čim bolje obvladati razne aktivnosti

5. identiteta zbeganost: 12-18 letgenitalna fazaidentifikacija s svojim spolom in vlogamiče je nepopolna, napačna spolna identifikacija, pride do zbeganosti

6. intimnost izolacija: 18-35 let


konec adolescence, mlajša odrasla dobavstopanje v intimne odnoseiskanje zakonskega partnerjaoblikovanje družinepristni odnosi s skupinami - prijatelji, družbene in delovne organizacije - s tem prevzameš določeno odgovornost

7. generativnost/ustvarjalnost posebnost, čudaštvo: 35-65 letpomoč otrokom, mladi generaciji, ljudem nasploh

8. integriteta zgrešenost, razočaranje: nad 65 letkončna bilanca - če je bilo ustrezno, koristno, zadovoljivo, bo zadovoljstvotudi lažja smrtče pa neuspehi, napake - ne da se več spremeniti, za tem je še smrt

3. Kognitivni - spoznavni razvoj po Piagetu

1. SENZOMOTORIČNA - ZAZNAVNO-PRAKTIČNA INTELIGENTNOST: do 2 leta) oblikovanje koncepta stalnosti predmetov:le sheme, ne pa strukturepredmet obstaja tudi, če ga ne vidišsimboli nadomeščajo predmeteb) prehod od refleksivnega k ciljnemu vedenjuod refleksnih gibov k ciljnimnpr. iskanje predmeta zunaj vidnega poljac) reševanje preprostih problemovpraktično poskušanje - na slepo - potem pa vpoglednpr. doseči predmet na mizi - med užaljenim kriljenjem bo potegnil prt in ugotovil, da bi tako šlosredstvo-cilja tudi transfer: če ni prta, bo vzel palico in dobil predmet - to je že pravo reševanje problemovd) spoznavanje sveta s čutili in akcijo (motoričnimi spretnostnmi )faza se končna s pojavom simbolične sposobnosti (čeprav ta še ni dokončno razvita)

2. PREDOPERATIVNO ali PREDLOGIČNO MIŠLJENJE: 2-7 leta) razvoj sposobnosti uporabe simbolov za reprezentacijo predmetov v okolju se nadaljuje - sheme stalnosti predmetovb) egocentrično mišljenje:že razlika jaz : predmeta ne dojame, da drugi drugače doživljajo kot on - vse presoja s svojega vidikani sposoben upoštevati perspektive drugegac) centrično mišljenje:nesposobnost, da istočasno upošteva 2 vidika neke situacije

ireverzibilnost:

ni sposoben obrniti vrstnega reda A, B, Czato še ni možna matematika

prelivanje kozarcev - ne dojame, da je v 2. kozarcu isto vode kot v 1., tudi če prelijemo pred njegovimi očmi

26 Drago Žagar

fluidnost mišljenja: hitro ga lahko zmedejo vidne prostorske spremembe

odsotnost konzervacije - ohranitve masetežave s klasificiranjem predmetov:isti predmet lahko damo v več kategorij glede na različne lastnosti - tega ne dojamenpr. rdeče krogle in kocke, modre krogle in kockeintuitivno mišljenje:presoja na osnovi percepcije, pretirano realno

3. KONKRETNO LOGIČNO MIŠLJENJE: 7-12 letsposobnosti logičnega mišljenja:a le če s stvarmi manipulira (nazoren pouk!), ni še sposoben hipotetičnoreverzibilnost operacijdecentrirano mišljenje:istočasno lahko upošteva 2 vidikanpr. višina in širina hkratireševanje problemov manj omejeno z egocentričnostjo razume vzročno-posledične odnose, a le na osnovi predhodnih izkušenj

4. FORMALNO LOGIČNO ali ABSTRAKTNO MIŠLJENJE: po 12. letuabstraktno in "čisto" simbolno mišljenjehipotetično sklepanjereševanje problemov z uporabo sistematičnega eksperimentiranja - radi sami pridejo do spoznanj

ADOLESCENCA

PUBERTETA : ADOLESCENCA:puberteta - nanaša se na telesni razvojadolescenca - nanaša se na osebnostno-socialni razvojto je prehodno obdobje od otroštva do relativne osebnostne zrelosti

1. PREDADOLESCENCA - PREDPUBERTETA: 10-12 letzačetek pospešene rasti telesavišina, težarazlike med spoloma: deklice 1-3 leta prej pridejo v puberteto kot dečki in jo zato tudi prej

zaključijo

2. ZGODNJA ADOLESCENCA - PUBERTETA: 13-16 letvelike fiziološke spremembespolno dozorevanjemotnje žlez z notranjim izločanjempovezano s psihološkimi spremembami:


hitro se utrudijotežko se koncentrirajolabilnost razpoloženja - konflikti, zaostritev odnosov

nezadovoljnost z zunanjostjo - kompleks manjvrednostiveliko razmišljajo o sebiposreden in neposreden (so nerodni) vpliv na učenje

3. POZNA ADOLESCENCA - POPUBERTETA: 17-20 letosebnostno-socialno dozorevanje

ZGODNJI ZRELOSTNIKI:puberteta traja 18-24 mesecev

POZNI ZRELOSTNIKI:puberteta traja do 6 let

RAZLIKE Z VČASIH - TRAJANJE: danes se prej začne, tretje obdobje pa se kasneje konča

DOŽIVLJANJE, VEDENJE, ŠOLSKO DELO: v vsem tem se kaže

AMBIVALENTEN ODNOS DO STARŠEV:težnja po osamosvajanju : odvisnostne marajo dvojne vloge otroka in odraslega

VPLIV STARŠEV:na dolgoročne cilje: izbira poklica, moralne vrednote, politično prepričanjena kratkoročne cilje pa bolj vplivajo vrstniki

MOTIVACIJA ZA UČENJE: niha

SPECIALIZIRANJE INTERESOV

KONKURENČNI INTERESI: tudi zunaj šole

ODPOR PROTI PONAVLJANJU SNOVI: glavno jim je, da razumejo

PROBLEMI PRVE LJUBEZNI

PROBLEMI:samo obdobje ni tak problem - okolica zakomplicira

OBLIKE UČENJA

HIERARHIJA OBLIK UČENJA - KOT V ONTOGENETSKEM RAZVOJU:1. učenje na podlagi lastnih izkušenj2. učenje z opazovanjem - posnemanjem3. spoznavno - kognitivno učenje - verbalno, pojmovno ...

28 Drago Žagar

4. metakognitivno učenje - učenje o učenju

GAGNE - HIERARHIJA OBLIK UČENJA:razvrščene so od najosnovnejših do najzahtevnejših - hierarhičnoto velja za šolsko učenjenižje stopnje so predpogojo za učenje višjihza učinkovitost vsaka oblika potrebuje:1. notranje pogoje:v učencu samem sposobnosti motivacija interes počutje učne navade koncentracija pozornosti pri pouku itn.2. zunanje pogoje: temperatura učni prostor učitelj - kvaliteta pouka

JEZIK: besedno učenje učenje pojmov reševanje problemov - npr. interpretacija zakonitosti, pravila, principi

1. Klasično pogojevanje - signalno učenje

tega niti ni v šoliPAVLOV

BREZPOGOJNI DRAŽLJAJ in REAKCIJA:brezpogojni dražljaj vedno avtomatično izzove prirojeno reakcijo - brezpogojno reakcijohrana (b. dražljaj) izločanje sline (b. reakcija)

POGOJNI DRAŽLJAJ in REAKCIJA:ker pogojni dražljaj večkrat nastopa skupaj z brezpogojnim dražljajem, kasneje sam izzove enako reakcijo kot brezpogojni dražljaj - to je pogojna reakcija

3 FAZE:otrok se boji močnih zvokovče mu hkrati pokažemo zajčka in močno počimo, se bo začel bati tudi zajčka


taka reakcija se razširja z enega pogojnega dražljaja na drugega:

GENERALIZACIJA - POSPLOŠEVANJE:prenos na drug dražljaj

DIFERENCIACIJA:nasprotno od generalizacijepsi so je sposobni

MOČ POGOJNE REAKCIJE:odvisna od 2. faze - kako dolgo se pojavljata oba dražljaja skupaj

OJAČANJE: oba dražljaja se pojavljata skupaj

UGAŠANJE:če pogojni dražljaj predolgo nastopa brez brezpogojnegastrahovi in čustvene reakcije so zelo odporni proti temu

2. Instrumentalno - operativno pogojevanje

SKINNER:pri Pavlovu je v 2. fazi vedno hrana, hkrati pa dražljajpri Skinnerju pa mora biti ustrezna pogojna reakcija, da pride do brezpogojnega dražljajareakcija organizma sproži podkrepitev, ta potem utrjuje reakcijo - reagiranje je zavestno ???

Watson - če se otrok nauči bati belih miši, se bo bal tudi drugih miši in vsega z belim krznom

Pavlov: naučil je pse, da reagirajo na točno določeno število udarcev metronoma - npr. 47 - slinaločili so tudi krog od skoraj okrogle elipse

mačka v škatli - če je pritisnila vzvod, je noter padla hrana - delala je po principu poskusov in napak

30 Drago Žagar

OJAČEVANJEče ga ni, reakcije ugasnejo

TEORIJA PODKREPITVE:pred Skinnerjem so mislili, da je vsako vedenje le reagiranje na zunanje dražljaje:

S (stimulus) R (reakcija)1. reaktivno - refleksivno vedenje:res S R2. operativno vedenje:večina pri človekunekaj delamo zaradi posledicučenec se uči, da bi dobil dobro oceno

3 FAZE UČENJA:1. stik učenca s snovjo: učitelj, učbenik2. učenčeva lastna aktivnost ob gradivu, ki se ga mora naučiti3. podkrepitev - feed-back

POZITIVNA PODKREPITEV:pozitivna podkrepitev je bolj učinkovita kot negativnaSkinner zelo poudarja njen pomenvedno je jo treba izkoristiti, če si nekdo to seveda res zaslužislabo stvar je včasih bolje spregledati kot grajati

RAZVOJ GOVORA - BEHAVIORISTIČNA RAZLAGA:Skinnerpasiven govor - nagrajevanjeaktiven govor: otroci čebljajo, igrajo se z glasovi

če izgovorijo nekaj, kar je podobno kaki besedi, je nagrada

PROGRAMIRANO UČENJE:snov je tako programirana, da znanje osvajaš postopomaosnovna enota = člen, korak - vsak ima 4 dele:

1. uvodna informacija2. vprašanje, naloga3. odgovor4. povratna informacija

dobri programi - če ni več kot 5 % napak - pozitivne podkrepitve

DRESURA ŽIVALI:nagrajevanja itn.

UPORABA DRUGJE:vzgoja, šola, vedenjska terapija

3. Psihomotorično učenje


tudi učenje senzomotoričnih spretnosti= kompleksno zaporedje dejavnosti (gibov) , ki jih izvajamo na bolj ali manj stalen način in jih pridobivamo s podkrepitvijo vaje sedež kontrole gre na notranje znake - dobimo "občutek" za nekaj

GIBALNE, GOVORNE SPRETNOSTI

2 SESTAVINI VSAKE SPRETNOSTI:1. psihična - miselna2. motorična - gibalnaa različen delež obehgovor - več miselnega

MOJSTER:izvaja gladko, tekoče, pravilno, hitro, enakomernoposamezne reakcije povezuje v vedno večje vzorce, celote - vnaprej programira velik del aktivnosti, izvaja jo po programuvelik del aktivnosti je avtomatiziranv kritičnih situacijah pa zna dejanje prestaviti na zavestno kontrolozna predvideti in popraviti napake še pred posledicami

ZUNANJI DRAŽLJAJI - ZNAKI:vidni, slušni, tipni

NOTRANJI DRAŽLJAJI:sporočila iz mišic o legi posameznih delov telesa - kinestetični dražljaji

ZAČETNIK:počasi, okorno, sunkovito, hitro se utrudi

PROPRIOCEPTIVNI ZNAKI:z vajo vse manj zunanjih in notranjih dražljajevsedež kontrole se prenese na notranje, proprioceptivne znake (sporočila iz notranjosti)

PODKREPITEV:takojšnja ali odložena

BESEDNE SPRETNOSTI:izgovorjava, branje, pisanjev materinščini in tujem jezikuvmesna oblika med psihomotoričnim in besednim učenjem

3 FAZE:1. spoznavna fazaspoznati spretnosttreba je dobro predstaviti, demonstriratini nujno, da si dober učitelj, če nekaj obvladaš - moraš znati tudi demonstrirati - npr. v športuvažna je sposobnost nazorne demonstracijedanes tehnični pripomočki - npr. upočasnjen posnetek v športu2. faza utrjevanja spretnostivztrajna in nadzorovana vaja

32 Drago Žagar

tu je nadzor najbolj potreben, da ne bi prišlo do napačnega učenja, potem je težko odpravitiboljše je učenje z odmori - takrat latentno učenje - porazgubijo se težnje k napačnim gibomkot celota ali po delih: odvisno od strukture spretnosti

težki deli, ki se jih da razdeliti - bolje po delih, a sproti je treba povezovatine da se razdeliti - kot celota

3. avtomatiziranje izvajanjako že obvladamo, je treba še vaditi, da se avtomatizira, šele potem je naučenopri reševanju problemov pa je ravno nasprotnooverlearning - čezmerno učenje, da avtomatiziramo

4. Besedno učenje

V ŠOLI:pri vseh predmetih, posebej pri jezikihnekateri menijo, da ga je v šolah preveč - a če gre za višji nivo, je to v reduslab pa je verbalizem - učenje besed na pamet, ne da bi razumel pomen - to ne sodi v šolo

2 NIVOJA:1. nižji:učenje asociacij med eno in drugo besedo ali med besedo in pomenomSonne - sonceasociacije so zelo pomembne pri učenju in zlasti pri zapomnitvinepravilni glagoli2. višji:učenje smisla, z razumevanjem

2 KONCEPTA POJASNJEVANJA RAZVOJA GOVORA PRI OTROKU:drži verjetno kombinacija: vrojeni vzorci, ki jih aktivira okolje1. behavioristični koncept - Skinner:

model pogojevanjadobro razlaga zgodnje oblike razvoja2. kognitivni pristop - Chomsky1:osnova "vrojenih pravil", pozneje se izpopolnjujejovloga okolja - le v tem, kateri jezik se bo učilpravila le aktiviraš, ko se učiš

ODNOS MED MISELNIM - SPOZNAVNIM IN GOVORNIM RAZVOJEM:1. otrok:1. najprej mišljenje, nato govor - najprej reši problem, nato razloži2. vzporedno: dela in sproti komentira3. govor pred mišljenjem - najprej predvideva, nato razložiprehod iz konkretno logičnega v formalno logično mišljenje2. Piagetova razlaga:egocentrični govor kot primarna oblika v razvojunajprej je ime, nato zaimek (jaz)1utemeljitelj sodobne psiholingvistike

Otrok hoče kozarec, odrasel reče: "Ne!" Otrok umakne roko, nato je pohvaljen - tako se nauči.


3. Razlaga Vygotskega:socialna narava prvih oblik govoraotrok se uči v interakciji z odraslimi, posnema

FAZE GOVORNEGA RAZVOJA:1. PRIPRAVLJALNA FAZA:a) vokalizacija: do 5. mesecaposamezni glasovi brez pomenanajprej samoglasnikiigra z izgovarjanjemb) čebljanje: 5-12 mesecevglasovno širjenje in oženje (?)povezuje glasovegluhi naj ne bi čebljali, a ni resše brez pomena2. JEZIKOVNA FAZA: ok. 11 mesecevzačne se, ko je prva beseda s pomenomdo 2 meseca ne loči človeških glasov od drugih zvokov6 mesecev: loči jezni in prijazni, čebljajoči tonkonec 1 leta: razume prepovedinajprej razumejo na osnovi ritmično-melodične strukture - če je intonacija enaka, je enaka reakcijašele kasneje sestava glasov

PRVA BESEDA:vprašali so mame - 10., 11. mesecopazovalci - 14. meseca mame neprestano spremljajo, ne more jim uitiopazovalci so bolj objektivni, niso čustveno navezaniponavadi so prvi samostalniki, ki izražajo čustvena stanja - želja, potrebaimajo pa pomen celih stavkovv resnici so pogosto glagolizaimki - konec 2. letaže povezuje besede: 2, nato 3

BESEDNI ZAKLAD:1 leto: 3 besede2 leti: 272 besed3 leta: 896 besed4 leta: 1540 besed5 let: 2000 besed

POOTROČENI GOVOR:psihologi: tudi odrasli lahko malo čebljajoče, tako se čustveno približamo

POGOJI BESEDNEGA UČENJA:1. smiselnost:Ausubel: smiselno je, če ga lahko na zakonit in bistven način povežemo s tem, kar že od prej

vemo, s kognitivno strukturosmiselnost besede izrazimo s številom in raznolikostjo izzvanih asociacijbesedilo: važni so predznanje, stavčne konstrukcije, tujke itn

34 Drago Žagar

pomembno je navezovanje na predznanje in izkušnje2. mediatorji:posredniki med novim in znanimna njih navezujemo asociacijezunanja podobnost besed, vizualne predstave, skupni latinski ali grški koreni, priponepodatki, pravila - mnemotehnični pripomočkismiselna snov - pojmi, ki jih že obvladamo; podobnosti, razlike, odnosi3. vaja:ponavljanjeporazdeljena ali strnjenaglobalna ali partitivna pot"overlearning"4. podkrepitev:povratna informacija o pravilnosti5. dolžina gradiva:važna je motivacijanesmiselno gradivo, izolirane informacija: čas učenja raste s kvadratom dolžine serije - 2-

krat daljše gradivo, 4-krat več časa

MEMORIRANJE:dobesedno učenjeučenje pesmi na pamet

SMISELNO UČENJE SMISELNE SNOVI:medpredmetno povezovanje, osmišljevanje izoliranih podatkov

INDIVIDUALNE RAZLIKE:v govorni in jezikovni razvitosti

UČENJE MATERINŠČINE in TUJIH JEZIKOV:materinščina mora biti že utrjena

5. Učenje multiplega razlikovanja

predpogoj za učenje pojmov

REAGIRANJE NA PREDMETE, POJAVE, SIMBOLE:1. skušamo razlikovati: stol, miza, tabla - multiplo razlikovanje2. skušamo po podobnostih združiti, kategorizirati - reagiramo na skupino kot celoto: šolsko pohištvo - učenje pojmov

ZAZNAVNO - PERCEPTIVNO UČENJE:poteka na zaznavnem - perceptivnem nivojuučimo se razlikovati med informacijami

PREDŠOLSKI OTROK: pogosto - barve, oblike, glasovi

ŠOLA:izgovorjava besed


vzorci v glasbibarvne kompozicije pri likovni vzgoji

6. Učenje pojmov

stvari iz izkustva razvrstimo v razrede, kategorije z določenimi skupnimi značilnostmi in tako kategorijo obravnavamo kot celoto

2 NAČINA POUČEVANJA POJMOV:važno je upoštevanje obstoječih pojmov in pojmovanj pri učencih - ugotovitve kognitivno-konstruktivistične psihologije

1. PREK PRIMEROV - INDUKTIVNO:pri konkretno logičnem mišljenjupozitivni primeri: samostalniki za "samostalnik"

s tem bodo ustrezno posplošili pojem - primerna generalizacijanegativni primeri: glagoli za "samostalnik"

dosežemo razlikovanje med pojmipotrebni sta obe vrsti primerovbesedno - pojmovno učenje - besede se ne da naučiti brez pojma, pojma pa ne brez besede (?)do 4. razredaFAZE:1. analiza bistvenih in nebistvenih značilnostiselekcioniranje najpomembnejših značilnosti, ki jih bomo obravnavali - obseg itn.2. analiza obstoječega pojma pri učencih - predznanje3. navedba tipičnih primerov4. vaditi, preverjati obvladanje pojmov - iščejo nove primerevčasih je treba utrjevati izraze za pojme5. povratna informacija o pravilnosti6. oblikovanje definicije skupaj z učenci

2. PREK DEFINICIJ - DEDUKTIVNO:definicija je ustrezna, če so učencem znani vsi pojmi razen tistega, ki ga bomo obravnavali:

sinapsa = mesto, kjer se stikata dva nevrona - moramo razumeti, kaj je nevronna višji stopnji OŠ in v srednji šoli je smiselno kombiniranje obeh načinov poučevanja pojmov - prek primerov pri bolj abstraktni snovina fakulteti pa večinoma prek definicijFAZE:1. povedati razvojni stopnji učencev primerno definicijo 2. prepričati se, ali razumejo vse pojme, ki jo sestavljajo3. navesti nekaj pozitivnih in negativnih primerov 4. vaditi, preveriti obvladovanje pojmov

VLOGA POJMOV:1. spoznavanje in obvladovanje stvarnosti - omogočajo hipotetično razmišljanje2. sporazumevanje o stvarnosti3. bolj ekonomično učenje, poučevanje

KAJ IZGUBIMO S POJMI:

36 Drago Žagar

bolj shematično, posplošeno gledanje na svetne vidimo niansEskimi vidijo sneg v 12 barvah

RAZVOJ PRI OTROKU: v skladu s spoznavnim razvojem1. predpojmi - sheme2. konkretni pojmi3. abstraktni pojmi

7. Učenje zakonitosti, pravil, principov

= učenje stalnih, zakonitih zvez med dvema ali več pojmi - verige pojmov

PRAVILO:dogovor - slovnica

PRINCIP:načela za izvajanje neke aktivnosti

ZAKONITOST:vzročno-posledični odnos - neodvisno od nasPozabljanje je najhitrejše takoj po učenju.

2 NAČINA - ZAKONITOSTI in PRINCIPI:1. induktivno:nižje stopnje šolanjakonkretni primeri, v katerih deluje zakonitost po indukciji zakonitostnaravoslovjebolj razumljiva pot2. deduktivno:najprej definicija, zakonitost konkretizacija

FAZE V POUČEVANJU - ENA OD MOŽNOSTI:1. analiza obstoječega znanja - pojmov, ki zakonitost sestavljajo2. prikaz tipičnih primerov3. oblikovanje zakonitosti, pravila4. preverjanje - uporaba na novih primerih5. povratna informacija o pravilnosti

8. Učenje kot reševanje problemov

PROBLEM:= vsaka nova situacija, v kateri hočemo doseči cilj, a pot do njega nam na začetku ni jasno vidna

OVIRA:ni znanja, sposobnosti; zunanja ovira


REŠEVANJE PROBLEMOV:= kadar oseba samostojno kombinira dva ali več prej naučenih principov v princip "višjega reda" tako, da odkrije rešitev problema, kar potem posploši na celotno kategorijo problemov istega tipa

TRANSFER:= posplošitev rešitve problema na celotno kategorijo problemov istega tipa

3 SKUPINE PROBLEMOV:Dörner - glede na vrsto ovire, ki preprečuje neposredno transformacijo začetnega v ciljno stanje1. analitični problemi:matematikavedo, kaj je cilj in iz katerih miselnih operacij sestoji transformacija iz začetnega v ciljno stanjeponavadi logična dedukcijane vedo pa vrstnega reda operacij2. sintetični problemi:na poznamo vseh operacij - vmesnih korakovveč možnih poti do ciljapotrebuješ širše znanje, združeno z več različnih področij, da lahko rešišdatiranje arheološke najdbe3. dialektični problemi:nenehno preverjanje skladnosti tega, kar imam, z dodajaniminterpretacija književnostiumetniško ustvarjanje nasploh - slikar ima le motiv, ne pa natančno

3 NAČINI REŠEVANJA PROBLEMOV:1. poskusi in napake:"trial in error"tudi živalipri težkih problemihče frustracija, stres - če se učenec zelo boji, bo tako delal2. z vpogledom:Gestalt psihologijaustvarjalni proces - povedali so, kaj se jim dogaja v glaviMozart4 FAZE - vsako spremljajo čustva:1. preparacija - seznanitev s problemom2. inkubacija - opustiš, ideja pa zori - latentno reševanje - frustracija3. iluminacija - preblisk vpogled: nenadna rešitev"aha" doživetje - veselje, pozitivno čustvolahko takoj pozabimo4. verifikacija - preverimo, ali je rešitev ustrezna3. s postopno analizo:Beethovenhipoteze, pogosto jih preverjamopogosto delni vpogledod osebnosti je odvisno, ali bo izbral vpogled ali postopno analizo1. najprej zaznava problemske situacije2. nato definicija problema

38 Drago Žagar

3. preizkušanje hipotez, zbiranje podatkov, dokler ne pridemo do rešitve4. posplošitev, ugotavljanje novega principa

DEJAVNIKI REŠEVANJA PROBLEMOV:1. ZUNANJI DEJAVNIKI:1. fizikalni dejavniki: čas2. število podatkov, ki jih imamo na voljo za rešitevbiti jih mora ravno pravče jih je premalo moramo jih še najtiče jih je preveč težko je selekcionirati, lahko je begajoče3. razporeditev podatkov v problemskem prostoru2. NOTRANJI DEJAVNIKI:1. predznanjeDörner: 2 vrsti:

1. epistemična kognitivna struktura - znanje kakega področja - podatki, dejstva, pojmibolj razvito pri naših učencih - problem je uporabiti znanje2. hevristična kognitivna struktura - miselni procesi, s katerimi lahko uporabimo epistemično kognitivno strukturoprimerjanje, razvrščanje, analiziranje, abstrahiranje, posploševanje itn.

važni sta torej količina in kvalitetatogo znanje nas lahko ovira - če ni transfera2. sposobnostizlasti inteligentnost - ena od definicij = sposobnost reševanja problemovpa tudi specifične sposobnosti: matematika - številčna sposobnost, sklepanje ...

interpretacija - besedna sposobnost, sklepanje ...ustvarjalno mišljenje itn.3. kognitivni stilinpr. refleksivnost : impulzivnost - ti bi morali imeti eno možnost več, ne smejo delati pod časovnim pritiskom, bolje je ustno preverjanje za njih4. motivacijače je ni, problem za osebo sploh ne obstaja5. previsoka stopnja čustvene vznemirjenosti, napetosti (strah, trema)to je negativno - ovira ustvarjalno mišljenje, povzroča togo mišljenjea nekaj je mora biti6. konformizemslepo podrejanje mnenju večineto so premalo samozavestni ljudje - tako so bolj "varni"nujen je miselni nekonformizem, kritičnost, razmišljanje o problemu

UČENJE Z ODKRIVANJEM:relativno samostojno pridejo do spoznanj - kjer je smiselno in mogočesami konstruirajo znanjev šoli npr. projektno učno delo - cela šola + okolje so vključeniučenci izražajo mnenja, predloge; sprašujejo in poskušajo - aktivni sotaki problemi so povsod, čeprav vedno ni možnopodobno je pri ustvarjalcih, le da v šoli odkrivajo že znano

Ustvarjalnost


DEFINICIJE:znanih jih je čez 100= splošna lastnosti, ki je med ljudmi normalno porazdeljena (Gaussova krivulja)

UČENJE:pouk naj bo tak, da lahko vsak optimalno razvije ustvarjalnost v skladu z dispozicijami

RAZLIČNA PODROČJA USTVARJALNOSTI: nismo vsi ustvarjalni na enem področju

SPOSOBNOST DIVERGENTNEGA MIŠLJENJA:ne merijo ga klasični testi inteligentnosti - ti merijo konvergentno mišljenje, kjer je možna le 1 rešitevza to so testi z odprtimi problemi, rešujemo jih lahko v različnih smereh1. originalnost, izvirnost:nenavadne, nove ideje2. fluentnost:veliko število idej3. fleksibilnost:različne ideje4. elaboracija - izdelava

SAMOSTOJNOST V MIŠLJENJU, MISELNI NEKONFORMIZEM:pogosto vsem oporekajo, niso pa nujno nekonformisti

RAZLIČNI INTERESI:imajo široko področje interesov

RADOVEDNOST:težnja po spoznavanju novegače je zavrnjen, jo bo sčasoma nehal kazati

SPOSOBNOSTI in OSEBNOSTNE LASTNOSTI V OŽJEM POMENU:so značilneosebnostna lastnost - npr. nekonformizem

PODPORA USTVARJALNOSTI:razvijanje teh lastnosti

1. OBRAVNAVA SNOVI V ŠOLI:ne le zaprte naloge - teh je veliko, a premalo je odprtih - moralo bi biti bolj ustrezno razmerjeto je tudi neživljenjsko, v življenju so odprti problemipredvsem preveč razvijamo epistemično kognitivno strukturo, premalo pa hevrističnepremalo spodbujamo desno hemisferično mišljenje:

domišljija, divergentno mišljenje, vizualno-prostorske sposobnosti, ritem, posluhučne metode: aktivne

učenje z odkrivanjemto je večji napor za učence in učitelje

2. PREVERJANJE in OCENJEVANJE ZNANJA:ne le dejstva, podatki - biti mora smiselno, razmišljanje

40 Drago Žagar

Zastavljanje vprašanj:vsaka stopnja je višja1. enopomenska spominska vprašanja2. vprašanja po razumevanju: prevod

povej s svojimi besedamiglavne mislinadaljuj začeto misel

3. vprašanja po uporabi - uporaba znanja pri novih problemih4. vprašanja po analizi - v odgovoru sestavine, vzroki, motivi, dokaziKdo je glavni junak?5. vprašanja po sintezi - rezultat je ustvarjalnost, nova kvalitetaprosti spisi6. vprašanja po vrednotenju - presoja, prednosti, pomanjkljivosti

Strategija spraševanja:1. bolje je zastaviti celemu razredu2. premor3. poziv konkretnega učenca - vse po imenu ali po priimku, ne pa mešano4. premor, da lahko premisliizvirni odgovori - daljša latenca kot običajni5. odgovor - čas, da ga oblikujenajprej običajno, kasneje izvirno6. povratna informacija - vedno mora slediti pozitivna podkrepitev - a realno, potem povemo še, česa ne obvladane sme biti osebno, pač pa usmerjeno na napakoposebej pri nadarjenih mora biti adekvatno - ne smemo pretiravati s pozitivnimpri plahih lahko občasno prehvalimo, a samo za spodbudoustvarjalni odgovori - višja ocena

3. ODNOSI NA ŠOLI:ne sme biti nesproščeno, stresno, avtoritarnotreba je variirati odnos, upoštevati je treba situacijo v razreduustvarjalni pouk ni anarhija, vsi bolj garajo

KRIVULJE UČENJA

= grafičen prikaz odnosa med količino učenja in učnim učinkom

KOLIČINA UČENJA:čas, število poskusov (npr. branje)

UČNI UČINEK:število pravilnih odgovorovštevilo napačnih odgovorovhitrost odgovarjanja (npr. učenje tipkanja)ta krivulja velja za šolsko učenje


POZITIVNO POSPEŠENA KRIVULJA - A:najprej počasi napreduje, nato pa hitrejenelogično, ker ni zgornje mejetežka snov - najprej je treba osvojiti osnove

NEGATIVNO POSPEŠENA KRIVULJA - B:najprej hiter napredek, na koncu se ustavidelno znana, lažja snov

S-KRIVULJA:sestavljena iz obeh, najpogostejša v šoli

ZGORNJA MEJA:včasih so mislili, da je fiziološkaa to je le psihološka meja - lahko dvignemo, a potrebna je zelooooooo močna motivacija, ki je učitelj ne more dosečivsi bi lahko še hitreje brali, če bi se urili

FIZIOLOŠKA ZGORNJA MEJA:še najbližje pri psihomotoričnih aktivnostih (šport), a ne le s treningom - še dodatna, medicinska sredstva

VMESNI ZASTOJI: upad motivacije, koncentracije naveličanost, utrujenostkadar je treba reorganizirati snov:

štetje - prehod čez deseticopovezava delov, ki jih že znaš treba je sproti povezovati

učence je treba opozoriti na vmesne zastoje, ker jih razjezi itn.

POMNJENJE

POMNJENJE:= ohranjanje naučenega

A - pozitivno pospešenaB - negativno pospešenaS - S-krivulja - sigmoidna

42 Drago Žagar

trajanje sprememb, nastalih z učenjem

METODE PROUČEVANA POMNJENJA:1. metoda navadne reprodukcije ali obnavljanja:pogosta v šoli2. metoda prepoznavanja - rekognicija:v gradivu spoznaš naučene elementekar pogostanaloge izbirnega tipaboljši rezultat kot pri 1., ker je to lažjeza nekatere cilje pouka je ta metoda bolj primerna3. metoda rekonstrukcije:odnosi med elementi gradivapogosto - časovno zaporedje dogodkov, faze postopka pridobivanja neke snovi pri kemiji ...4. metoda prihranka - ponovnega učenja:manj časa/ponavljanja pri ponovnem učenju iste snovi - da jo spet popolnoma obvladašv šoli je ni - le v eksperimentih o procesu pomnjenjarazlika v času je prihranek5. metoda serijske reprodukcije:jeziki - npr. besede, nepravilni glagolipreberemo seznam in skušamo obnoviti2. preberemo in spet skušamo obnoviti itn.6. metoda anticipacije - predvidevanja:preberemo seznam in skušamo uganiti prvo, drugo itn. - ne beremo7. metoda prostih asociacij8. hipnoza:pokaže, da imamo več shranjenega, ko smo normalno sposobni priklicatito dokazuje tudi direktno draženje možganskih centrov pacient se je marsičesa spomnilizboljšati je treba priklic!!!

POZABLJANJE

POZABLJANJE:= izgubljanje naučenega

EBBINGHAUSOVA KRIVULJA:

1 h in 30 minut P = 30 minut 50 %


za pozabljanje nesmiselne snovi (nesmiselni zlogi) - za smiselno snov je manj

NAJHITREJŠI PADEC:takoj po učenju, nato se upočasni - takoj po učenju bi moralo biti pogostejše ponavljanje, da preprečimo strmi padecv osnovi to velja

REMINISCENCA:včasih učni učinek malo po učenju še narasteče se snov le deloma naučimo - npr. pesmicanesmiselno gradivo - 1 minutaobrazi, fotografije - 1 minuta in polmehanske naloge - 10 minut

VZROKI REMINISCENCE:1. teorija inhibicije:med učenjem spominski proces ovira učenjepo učenju pa negativni učinek spomina izgine - izboljša se priklic2. teorija konsolidacije:med počitkom se izboljša spomin

KRIVULJE POZABLJANJA ZA RAZLIČNO GRADIVO:

UČINEK ZAČETKA IN KONCA:dolge sezname se je bolje učiti večkrat manj

PREDAVANJA:

44 Drago Žagar

Vzroki pozabljanja

1. TEORIJA NERABE:vzrok je čas, ki preteče od učenja do uporabea pri starih ljudeh so najbolj sveži najzgodnejši spomini (čustva!)

2. TEORIJA POTLAČITVE:motivirano pozabljanje čustveno negativno obarvanih vsebinslabe izkušnje potlačimo v podzavest (Freud)lahko pozabimo del življenja - fuga (patološko)a vseh neprijetnih ne potlačimozakaj pozabljamo tudi prijetne?

3. RAZKROJ SPOMINA:kemijska razlagaučenje povzroča proteinske spremembe, a nato se vrača v prvotno stanjeverjetno je tudi nekaj res

4. TEORIJA INTERFERENCE:vtisi se mešajo, ne moremo ločevatiproblem je priklic2 smeri: 1. proaktivna inhibicija: stara snov vpliva na novo; oviranje naprej

2. retroaktivna inhibicija: nova snov vpliva na staro; oviranje nazajče je treba na podobne dražljaje različno reagirati - podobne besede z različnim pomenom

na retroaktivno, pa tudi proaktivno inhibicijo vpliva:

1. čas, ki preteče med učenjema: daljši čas - manjša inhibicija2. podobnost obeh vrst snovi - lahko pa pozitivni transfer3. utrjenost stare snovi - manjša inhibicijata teorija je za šolo kar OK

5. TEORIJA INFORMACIJ:človek kot sistem sprejemanja, skladiščenja in priklica informacijMULTIPLI (večfazni) MODEL SPOMINA: obstajajo 3 vrste spomina:

EKSPERIMENTALNI DOKAZI:3 skupine otrok so se učile:1. takoj novo snov - največ so pozabili2. nato nič učenja3. spanje - najmanj pozabili


1. trenutni spomin - senzorni registerle malo dražljajev, ki prihajajo k nam, se prebije v kratkoročni spomin - večina se izgubisprejemali naj bi bistvene - razvijanje selektivne pozornosti (že med obravnavo opozorila o pomembnosti) - lahko provokativna vprašanjatudi učbeniki naj bi bili taki, pomembna je slikovna opremljenost (graf - bistveno)velik obseg, majhna prepustnostslabo, če bi si vse zapomnili - to je nekakšna obramba2. kratkotrajni spominmajhen obseg, velika interferencazelo majhen obseg - odrasli: 7 ± 2 enoti (npr. nesmiselnih zlogov, besed, številk - izolirane enote)velika interferenca - novi vtisi zrinejo stareneprestano moramo ponavljatibrez ponavljanja ohranjamo do 30 sekundko jih osmislimo, so že v dolgoročnem spominu (manjše pozabljanje)verjetno je predvsem avditiven - besede si bolj zapomnimo po zvoku kot po smislurazlika kratkoročni trenutni spomin:

v sobo prileti ptič - ko ugotovimo, da je ptič, gre v trenutni spominko ugotovimo vrsto ptiča, gre v kratkoročnega

3. dolgotrajni spominvelik obseg - to sploh ni problemproblem je priklicnekateri menijo, da so tu vse naše informacije, le priklicati jih ne moremoDOKAZI: hipnoza

razlika aktivni pasivni govordirektno draženje možganskih centrov - oseba se spomni

treba je povečati priklic v šoli: 1. ponavljanje2. povezovanje informacij v odnose

DOKAZI ZA 3 VRSTE SPOMINA:retrogradna amnezija: izguba spomina po poškodbi možganov - po nesreči se ne spomniš dogodkov, starejši spomin je neokrnjen

TRANSFER UČENJA

= prenos učinka s prejšnjega na nadaljnje učenje ali tudi z enega predmeta (področja) na drugo

POZITIVNI TRANSFER:

46 Drago Žagar

prejšnje učenje pozitivno vpliva na učenje nove snovi

NEGATIVNI TRANSFER:staro učenje ovira novo - stara snov mora biti utrjenainterferenca - proaktivna inhibicija

SPECIFIČNI - VERTIKALNI TRANSFER:podobna snov - npr. isti predmet

SPLOŠNI - HORIZONTALNI TRANSFER:različna področja, predmeti - ni tako podobnonpr. angleščina nemščinasplošno znanje: principi, pravila, zakonitosti, metode

TRANSFER V ŠOLI:pomembno je doseči transfer pri učenciha pri nas ga pogosto nivečina znanja je takšna, da ga moramo spremeniti, da ga lahko uporabimodirektna uporaba znanja: množenje, seštevanje

TEORIJE TRANSFERA:šele vse 3 skupaj nam celovito osvetlijo transfer

1. teorija formalnih disciplin:

"optimistična" - poudarja formalni in ne vsebinski prispevek nekaterih predmetov pri izobrazbi posameznikaučenci naj rešujejo čim težje probleme, vsebina ni važnatako razvijajo sposobnosti, ki jim nato kjer koli pomagajopomembni predmeti:

klasični jeziki - spomin, natančnost, vztrajnostmatematikalogika

z učenjem res razvijamo sposobnosti, a vsak predmet prispeva k razvoju določenih sposobnostizelo stara teorija

2. teorija identičnih elementov:

Jamesov eksperiment:Naučil se je 158 verzov neke Hugojeve pesmi. Nato se je 38 dni (morda premalo?) učil Miltonov Izgubljeni raj. Nato se je spet učil novih 158 verzov Hugoja in pričakoval, da bo tokrat hitreje, a ni bilo.

Thorndikov eksperiment: 6 skupin dijakov je dodatno poslušalo po 1 izbirni predmet (klasični jeziki, matematika, naravoslovje ...). Na začetku in koncu leta je testiral njihovo inteligentnost, a ni bilo bistvenih razlik med skupinami.


"pesimistična" - transfer je možen samo med področji, ki imajo vsaj nekatere elemente skupne ali podobnepodobna snov, isti ali podobni predmeti

3. teorija generalizacije:pomen splošnega znanja"realistična" - vpogled v splošno pravilo, princip, zakonitost nam pomaga pri reševanju strukturno podobnih problemov

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE TRANSFERA PRI UČENJU:1. jasno opredeliti cilje, določiti, kaj naj bi bili učenci sposobni napraviti, ko bodo dosegli cilje2. ugotoviti vsebine, ki se povezujejo z drugimi predmeti in življenjem zunaj šole3. seznaniti učence, kakšen transfer lahko pričakujejo, kakšno korist jim lahko prinese (motivacija)4. analizirati in aktivirati njihovo znanje in razmišljanje5. odpraviti morebitne vrzeli v predznanju6. osmisliti in povezati posameznosti na ravni splošnejšega pravila, principa, zakonitosti, teorije7. uporabljati metode poučevanja, ki pospešujejo transfer (diskusija, reševanje problemov)8. uvajanje učencev v metode in tehnike učenja in reševanja problemov9. zagotoviti vajo v transferu - odkrivanje odnosov na lasten način (vodenje diskusije, aktualni razredni projekti, testi uporabnosti znanja)10. usmerjanje na proces učenja enako kot na produkt - diskusija o korakih (meta učenje)11. razvijanje primernih stališč do učenja pri učencih, do lastnih zmožnosti in uporabe znanja (samozavest, kritičnost)

RAZŠIRJENO POJMOVANJE UČENJA 1. Učenje z opazovanjem

SINONIMI:učenje s posnemanjem, imitacijo, identifikacijo, po modelu

= učenje kompleksnih oblik vedenja na osnovi opazovanja drugih oseb (modelov)

NE POVSEM ZAVESTNO:

brez neposrednega poučevanja

SESTAVLJENE OBLIKE VEDENJA:

Juddov (on je tudi avtor teorije) eksperiment:Otroci so morali s kopjem zadeti tarčo, ki je bila pod vodo. Med skupinama ni bilo razlik, nato pa je eni skupini razložil principe lomljenja svetlobe pod vodo. Ta skupina je bila nato bistveno boljša.

Bandurov eksperiment:3 skupinam otrok je kazal agresivne filme. V 1. primeru je bil junak kaznovan, v 2. nagrajen, v 3. pa nič. Vsi otroci so bili nato agresivni, a do različne stopnje. Najbolj 2., nato 3. in najmanj 1. Dečki so bili agresivnejši od deklic. Vse skupine so agresivnost enako opisale.

48 Drago Žagar

predvsem na socialno-emocionalnem področjuagresivno; prosocialno vedenjeskupinske norme, predsodkiinteresi, stališča

PODKREPITEV: opazovano vedenje je v večji meri lastno, če je podkrepljeno

UČINKI:1. učenje novih vrst ravnanja2. že obstoječi načini ravnanja se okrepijo3. že prej naučeno vedenje se sproži (model = sprožilni dejavnik)

POGOJI: značilnosti modela in opazovalca

2. Izkustveno učenje

ZELO RAZŠIRJENO:začne se v 50. in 60. letih v ZDAdanes je zelo razširjeno

RAZVIJANJE LASTNOSTI, KI BODO POTREBNE V PRIHODNOSTI:1. prožno prilagajanje na nove okoliščine2. osebna avtonomija3. občutljivost za sebe in druge4. komunikacijav ozadju tudi čustvena inteligentnost, intrapersonalna in interpersonalna inteligentnost

DEFINICIJA:ni enotne definicijeKolb: = vsako učenje v neposrednem stiku z realnostjo

neposredno srečanje s pojavom, soočenjeproces, v katerem se ustvarja znanja s pretvorbo izkušnje

PREDZNANJE:spreminjamo ga na osnovi novih izkušenjučenci se najbolje učijo, če sami kaj naredijo

ZNANJE po Kolbu:znanje je rezultat transakcije med družbenim in osebnim znanjem v procesu učenjadružbeno znanje - nakopičena objektivna spoznanja, pretekle izkušnje človeštvaosebno znanje - subjektivne izkušnje posameznikaoboje primerjamo in tako se oblikuje znanje

NAČELA IZKUSTVENEGA UČENJA:1. učenje v smislu procesa in ne produkta (tega je preveč v šoli)

2. učenje je kontinuiran proces, zasnovan na izkušnjine more vcepljati novih idej brez upoštevanja predhodnih izkušenj


3. učenje je cikličen proces, v katerem se razrešujejo nasprotja med nasprotnimi načini spoznavanja2 primarni dimenziji učnega procesa: KOLBOV KROG

najbolj učinkovito je, če si sposoben potovati po krogu, prehajati z ene dimenzije na drugoa) KONKRETNA IZKUŠNJA: odprt za izkušnje, želi se jim predatib) RAZMIŠLJUJOČE OPAZOVANJE: razmišljanje o izkušnjah, različni zorni kotic) ABSTRAKTNA KONCEPTUALIZACIJA: opažanja integrirati v splošne pojme in teorijed) AKTIVNO EKSPERIMENTIRANJE: uporaba teorij pri praktičnih problemihšola ima največ abstraktne konceptualizacije in aktivnega eksperimentiranjavsak ni sposoben vseh v enaki meri

RAZLIČNI UČNI STILI:individualne razlike v prevladi modusaa) DIVERGENTNI STIL: odprti za nove izkušnje, različni zorni kotib) ASIMILATIVNI STIL: nova opažanja integrirajo v obstoječo kognitivno strukturotežijo k osmišljanju stvaric) KONVERGENTNI STIL: aplikacija splošnih znanj na konkretne problemed) AKOMODATIVNI STIL: odprto, prožno znanje, pripravljeni dograjevati, spreminjati na podlagi izkušenj, niso nagnjeni k poenostavljanjuvidno v komunikaciji itn.

4. učenje je celosten, holističen proces prilagajanja svetupovezuje različne procese: zaznavanje

čustvovanjerazmišljanjedelovanje

to je pravo učenje, človek deluje kot celota

5. učenje je proces ustvarjanja znanja - otroci in znanstveniki

METODE:1. simulacija - komunikacija (npr. kršenje intimne cone)2. igra vlog - komunikacija, reševanje konfliktov3. strukturirane vaje: jasno opredeljeni postopki, vsak korak je natančno definiran

metoda snežene kepe, brainstorming4. skupinske interakcije:usmerjene predvsem na osebnostno rast (razumevanje sebe, svojih

prednosti in slabosti itn.)trening senzitivnosti

5. telesno gibanje

DOPOLNILNE METODE:

50 Drago Žagar

1. opazovanje in analiza procesa2. fantaziranje - notranja vizualizacija - npr. pred uro si zamisliš, kako bo potekalo3. čas za razmišljanje - npr. kje bi lahko to uporabil (snežena kepa - vedenjski problemi)

3. Sugestopedija

ali "superučenje"Bolgar Georgij Lozanov

= namerna uporaba sugestije (ki sicer deluje v vsaki komunikaciji) v pedagoške namene

POSLEDICE PRAVILNE RABE:1. sprošča rezervne zmogljivosti spomina, intelektualnega ustvarjanja, osebnostno rast - če ne, sugestopedije nismo dosegli2. sproščeno ali vsaj neutrujajoče učenje - če ne, sugestopedije nismo dosegli3. učenje je vedno prijetno doživetje4. blaži agresivnost; lažje vključevanje v medosebne odnose5. psihoterapevtski učinek

3 GLAVNI NAČINI:1. PSIHOLOŠKI:določena stopnja sugestivne atmosfere v razreduučiteljeva osebnostučenci v sebi odkrijejo potenciale2. DIDAKTIČNI:zgradba, elementi, obravnava učne snovipozornost na cel stavek, njegovo praktično uporabo, ostalo pride samo od sebe - poudarek na življenjskosti3. UMETNIŠKI:osvobajajoča, stimulacijsko bogata, didaktična umetnost: glasba, literatura, igranje kot sestavni del učnega procesapomirjujoča glasba

DEJAVNIKI:1. AVTORITETA - zelo močna, osebna pristnost učitelja, zaupanje2. "INFANTILIZACIJA" - otroško, igrivo, brezskbno stanje v razredu3. PSEVDOPASIVNOST - nivoji v komunikacijipoudarja plasti pod pragom zavesti: govorica telesa, mimika, intonacija, ritem govora, drža .. neverbalna komunikacija4. PERIFERNI DRAŽLJAJI - ko jih zaznavamo, so na obrobnem polju zavestne pozornostidirektno se usidrajo v podzavest plakati, napisi, slikezelo odporni proti pozabi, a spet je problem priklic - biti mora enaka situacija kot ob zapomnitvi5. VIZUALIZACIJA - jasneje si predstavljamo ciljelahko pred vsako pomembno situacijonezaželeni dogodki, a kako bi jih obrnili sebi v prid6. ALFA-TRENING (-stanje?) - telesno in duševno sproščanje


DEJAVNIKI USPEŠNEGA UČENJA

NOTRANJI ZUNANJI

fiziološki psihološki fizikalni (ekološki) socialni

1. telesna energija (kondicija)2. motnje čutil 3. psihomotorična koordinacija4. motnje žlez

1. sposobnosti2. kognitivni stil3. kognitivne strukture4. učne navade5. učna motivacija6. osebnostno-čustveni dejavniki7. socialni dejavniki (socializiranost)

1. osvetljenost prostora2. hrup3. temperatura4. razni kemijski dejavniki (plini, aerosoli, megla, ionizacija, gibanje zraka)

1. družina2. vrtec, šola3. širše družbeno okolje (šolski sistem, organizacije in klubi, komunikacijska sredstva itn.)

PREPLETANJE DEJAVNIKOV:med dejavniki ni vedno jasne mejezunanji največkrat vplivajo preko notranjih: doma ni spodbud ni motivacije

doma ni pogojev ne razvije sposobnostineposreden vpliv zunanjih dejavnikov: težka pot do šole težje sledi poukua od notranjih dejavnikov je odvisno, kako bodo vplivali zunanji: hrup odvisen od motivacijeprepletanje je posebej vidno med adolescenco

FIZIOLOŠKI DEJAVNIKI

1. TELESNA ENERGIJA (KONDICIJA)

2. MOTNJE ČUTIL:slabovidnost, naglušnost

3. PSIHOMOTORIČNA KOORDINACIJA:pri vseh se potencira v času pubertetevpliva tudi posredno - občutek manjvrednosti

4. MOTNJE ŽLEZ:potencira se v času puberteteutrujenost, zaspanosttežave s koncentracijospreminjanje razpoloženjarazdražljivost

FIZIKALNI DEJAVNIKI

52 Drago Žagar

1. OSVETLJENOST PROSTORA:desničarji - svetloba z levene sme se bleščati - svetloba ne sme prihajati od spredaj ali od zadajindividualne razlike - nekateri imajo radi močnejšo, drugi šibkejšo

2. HRUP:najbolj moteče je govorjenjemoteče je tudi spreminjanje intenzivnosti ali modalnosti (brnenje - piskanje itn.)na cesto se navadimo

3. TEMPERATURA:20-23 stopinj C - pri učenju sedimo, mora biti toploindividualne razlike

4. KEMIJSKI DEJAVNIKI:vrtec - kvarjenje vremena

PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI1. Sposobnosti

NEJASNO:različne teorijedelitev na umske in telesne

INTELIGENTNOST:to je več specifičnih sposobnosti

1. SPEARMANOVA BIFAKTORSKA TEORIJA:splošna sposobnost - G-faktor - vpliva na vsako intelektualno aktivnostspecifične sposobnosti - S-faktorji - vplivajo na specifične aktivnostimatematika: G + logična, prostorska, številčna sposobnost, zaznavanje, pomnjenjejeziki: G + besedna sposobnost, sklepanje, pomnjenje

2. THURSTONOVA TEORIJA:ni splošne sposobnosti, le 7 primarnih - skupinski faktorji1. V - verbalna - razumevanje besednega gradiva2. W - besedno izražanje, fleksibilnost3. R - sklepanje/rezoniranje4. N - numerična - operiranje s številčnimi simboli (matematične spretnosti - poštevanka)5. M - spomin - mehanično pomnjenje, dobesedno6. P - perceptivna, zaznavna - občutljivost za vidne vzorce (podrobnosti)7. S - spacialna - dojemanje prostorskih odnosov

RAZLIKE MED SPOLOMA:moški: bolj S in Nženske: bolj V, W, Mto je verjetno zaradi fizioloških razlik in predvsem vzgojea niso take velike, da bi se odražalo v praksi (študij)


3. GARDNERJEVA TEORIJA 7 INTELIGENTNOSTI:dejansko jih potrebujemo v življenjumed sabo so relativno neodvisneproučevali so ljudstva, ki se ukvarjajo s čistimi aktivnostmi:

ribiči - prostorskato je sociološka potrditevtudi biološka potrditev - možganski centri1. logično-matematična2. jezikovna3. glasbena4. prostorska5. telesno-gibalna6. interpersonalna7. intrapersonalna

Razvoj sposobnosti

IQ:kvantitativen - določa sposobnosti posameznika v primerjavi z rezultati tipične skupineBinet 1. sestavi teste, določi lestvico nalog po težavnostivčasih: enačba IQ = MS/KS × 100 (mentalna in kronološka starost)

a to je neprimerno za odrasle - primerno je le, dokler obe starosti rastetadanes posameznika primerjajo z rezultati skupine - deviacijski količnik (koliko se odklanja)

NAČIN MISELNEGA FUNKCIONIRANJA:10-letnik z IQ 100 je sposobnejši od 5-letnika z IQ 100

RAZVOJ SPOSOBNOSTI:Piaget je še vedno avtoriteta na tem področjuspoznavni razvoj po fazahv vsaki se razvijejo določene: sheme - motorične aktivnosti

strukture - intelektualne aktivnosti

SHEME in STRUKTURE:so osnova zaznavanja, mišljenja, akcije

STRUKTURA STALNOSTI PREDMETOV:dokler je ni, predmet ne obstaja, če ga otrok neposredno ne zaznavaBrunner - akcija določa obstoj (dokler ropotulja ropota, obstaja - ko jo odvrže, je ni več)

2 PROCESA RAZVOJA SHEM in STRUKTUR:rezultat je adaptacija na okolje, boljše znajdenje v njem1. asimilacija: spoznavanje s pomočjo že razvitih shem in struktur2. akomodacija: obstoječe sheme in strukture ne zadoščajo - mora jih modificirati ali pa razviti novev šoli jo premalo aktiviramo

54 Drago Žagar

ZAKAJ MERIMO SPOSOBNOSTI?poklicno usmerjanje - v povprečju uspešno, pri posameznikih pa seveda ne vedno

2. Učne navade

= kako se kdo uči

1. NAVADE PROSTORA in ČASA:prostor: hrup

kje je mizaurejenost prostora, mize

čas: načrt sprotnega učenjaekonomičnost učenja - problem v adolescenci

2. UČNE TEHNIKE:uporaba raznih sredstevučenje iz učbenika: pomembno je izluščiti bistvo

1. najprej informativno branje2. poglobljeno branje3. aktivno obnavljanje (izpiski, vprašanja)

miselni vzorci - časovno neekonomičniseznanjanje učencev z načini učenja

3. UČNE SPRETNOSTI:1. branje:načeloma naj bo tiho (hitrejše, direkten pretok v misli), a so individualne razlike (nekateri glasno, kombinacija)hitrost branja - prilagajanje vsebinikritičnost branja: verodostojnost, metodologija2. pisanje:zdaj precej nečitljivo - morajo preveč in prehitro pisativ ZDA je poudarek na funkcionalni pismenosti

4. UČNE METODE:bolje z odmorinaenkrat ali po delih (če se da logično razdeliti)

CELOSTNA ALI PARTITIVNA METODA:partitivna: obsežna snov ali težji deli

a mora se dati logično razložiti

RAZVIJANJE UČNIH NAVAD:učitelj da napotke za učenje na začetku leta: jeziki - uporaba slovarja

geografija - uporaba atlasa ...poleg razlage snovi mora razložiti še metode, proces, s katerim so prišli do tega - tudi pri spraševanju - tako je učenje smiselnopreverjanje znanja ne sme biti kampanjskosprotno preverjanje znanja - ne ocenjevanje - preverjanje ima tudi druge namene:

zelo pomembno za učenje, hitreje se naučijo


sprotna povratna informacija učencem in učiteljusrednja šola: literatura o uspešnih načinih učenja, predavanje o tempri mlajših je treba informirati staršesprotno znanje - domače naloge

3. Učna motivacija

MOTIVACIJA:= proces izvajanja človekove aktivnosti, njenega usmerjanja na določene predmete in uravnavanja, da bi dosegli nek cilj

MOTIVI:= gibala , ki povzročajo, krepijo in usmerjajo aktivnost k določenim ciljem

POTREBE:osnova motivov1. biološke:hrana, pijača, zrak ...prirojene, pridobljen je le način zadovoljevanja (npr. način prehranjevanja)2. psihosocialne:varnost, priznavanje, uveljavljanje, druženje ...večina je pridobljenihverjetno so prirojene le nekatere: varnost: že ob rojstvu (ni še učenja)

splošna - vsi otrocitudi živali

ljubezen verjetno predvsem prirojena

UČNA MOTIVACIJA:= vse , kar daje pobude za učenje , ga usmerja in mu določa intenzivnost in trajanje

Notranja učna motivacija

1. ČUSTVENA NAPETOST, VZBURJENJE:biti je mora ravno določena stopnjaprevisoka - če se bojijo učitelja:

zavira ustvarjalno mišljenjeregresija - vračanje k primitivnejšim načinom razmišljanja - npr. slepo ponavljanje postopka

prenizka - zaspanost, naveličanost

učitelj mora ustvariti primerno stopnjoda ni prevelika: ustrezen odnos - npr. ne listanja po redovalnici za delanje miru

prilagajanje nalog (težavnost)

56 Drago Žagar

da ni premajhna: zanimivostvariiranje metodizogibanje monotoniji - elementi presenečenja - npr. vmesna vprašanja - a ne sme biti frustrirajočehumor - a treba je ločiti delo in šaloomogočiti diskusijo, eksperimente (če so možni)povezovanje teorije s prakso

2. STORILNOSTNA MOTIVACIJA:pričakovanje zadovoljstva pri reševanju težkih nalogradi rešujejo težke naloge (npr. 50 % verjetnosti uspeha), ob tem čutijo zadovoljstvo, ker so uspeli rešitinizko motivirani tega ne marajovažen je nivo aspiracije (starši!!!)vzorec pripisovanja:

visoko storilnostno motivirani uspehe pripišejo sebi, neuspehe pa zunanjim dejavnikom, na katere se ne da vplivatinizko storilnostno motivirani pa ravno obratno - slabo za samopodobo, počutje, motivacijo (že itak imajo premalo samozavesti)

treba jih je hrabritikonkretno dokazovanje: naloge, ki jih zmorejo, nato vedno težje - možnost, da izkusijo uspeh

3. ZAVEDANJE CILJA:zlasti važno pri adolescentih - cilji se jim morajo vedno zdeti pomembnipred obravnavno je treba konkretno napovedati cilje - kaj bodo zmožni nareditivezani naj bodo npr. na lekcijokratkoročni cilji bolj motivirajodolgoročne cilje je treba razdeliti na vmesne etape, postopomanpr. izdelki učencev prejšnjih let (tehnika)

4. NIVO ASPIRACIJE (PRIČAKOVANJA):= kako pomembne cilje si kdo zastavivisoke aspiracije morajo biti realne, sicer je to frustracijapri nas so večinoma prenizke, celo strah pred uspehom (pritiski skupin)NA ASPIRACIJE VPLIVA:

1. prejšnji uspehi ali neuspehinemožno, da bi bili dobri pri vseh predmetih2. stalne osebnostne lastnosti: skromnost, plahost3. vrednote skupine (adolescenca)

treba je omogočiti uspehe

SAMOPODOBA:1. storilnostna/akademska2. telesna3. socialna4. čustvenamed sabo se kompenzirajomalo jih ima povsod nizko, to je že patološkonadarjeni imajo storilnostno visoko, socialno pa nizko, tam imajo probleme

5. RADOVEDNOST:= težnja po spoznavanju novega


Zunanja učna motivacija

spodbude prihajajo od zunaj

1. POHVALA IN GRAJA:pohvala je učinkovitejša, bolj motiviranajslabše je, če se ne odzivamo na rezultate - zapostavljeni so, ne dobijo povratne informacije, negotovi sov raziskavi ni bilo skupine, ki bi jo grajali in hvalili - v neki drugi raziskavi so jo dodali in bila je najboljšaprevladovati mora pohvala - učitelj mora ustvariti pogoje, da so pohvaljenilahko grajamo, a ne osebnosti, pač pa delo - biti mora stvarna, usmerjena na napakovčasih pa dobro, da nič - če so že notranje motivirani ali pri nadarjenih (potrebujejo manj spodbude)graja na splošno negativno vpliva - posebej pri plahih, introvertiranih, mlajših (učitelja obožujejo), dekletih

2. NAGRADA IN KAZEN:podobno, a močnejšas kaznijo ne odpravimo vzrokov, saj reagiramo na posledice - rečemo: "Tega ne smeš!" Ne povemo pa, kako naj delamaterialne nagrade niso dobre: navadiš se, razmišljaš bolj o tem kot o učenju

treba je povečevati vrednost, v nedogled pa ne gre - po tem ne moremo več motivirati

mentalno prizadeti se na nagrade pozitivno odzivajo (bonboni) - reagirajo tukaj in sedaj

3. OCENE:morale bi spodbujati, ne odvračatibiti morajo pravične, objektivne:

če so prenizke, se učencem ne ljubi truditi, saj bo itak slabo - pri tem je važen njihov občutek, tudi če to ni res

dosegljivepozitivna naravnanost do dijaka - iskanje znanjanekateri hočejo stalno razmerje ocen - Gaussova krivulja:

slabo za ekstremne - slabi učenci vedo, da so "zapečateni", boljšim pa se tudi ni treba truditišolski razred je premajhen za normalno porazdelitevznanje se ne distribuira normalno, saj se nekateri dejavniki sami ne distribuirajo tako - npr. socialnoekonomski status

4 skupine otrok so seštevale števila. 3 so bile v istem prostoru, ena je bila kontrolna. 1. skupina je bila pohvaljena, a ne grajana, 2. grajana, a ne hvaljena, 3. pa so ignorirali. Najboljša je bila 1., nato pa 2. Prvi in drugi dan sta obe napredovalni, nato je druga popustila.

58 Drago Žagar

učenci bi potem morali osvojiti 50, 60 % učne snovi - ne moremo težiti k normalni porazdelitvi

lastni, vnaprej postavljeni kriterijiKRITERIJI: 1. relativni

2. absolutni3. kombinacija (matura)

4. TEKMOVANJE:a) INDIVIDUALNO:posameznik se primerja z drugimi, bori se za svoj rezultatmotivira kvečjemu najboljše - dobro za dobre, za slabe pa nev ZDA je tega ogromnoče je prezahtevno, ne motivira nikogar: boljši so brez konkurence, slabši pa se niti ne trudijoslabo:rivalstvo

občutek, da si pomemben, le če zmagašfrustracija vedno je več poražencev kot zmagovalcev

b) SKUPINSKO:tekmovanje + sodelovanjemalo omili, ker nisi tako izpostavljenprimerno za monotone aktivnosti, ker sodelovanje popestri deloc) S SAMIM SEBOJ:že notranja motivacijaračunalniške igre

TEKMOVANJE V NAŠI ŠOLI:učenci si želijo manj tekmovanja, kot ga jeraziskave o razredni klimibranje ocen po višini - spodbujanje destruktivne tekmovalnosti - tega ne smemo početi pred razredom, poleg tega kršenje zakona o varstvu osebnih podatkov

4. Osebnostno-čustveni dejavniki

konflikti, bojazni, problemi

OVIRE DO CILJEV:1. ZUNANJE: prepoved staršev2. NOTRANJE: lastna nesposobnost, telesna hiba

FRUSTRACIJSKA SITUACIJA:nekatere so začasne, manj pomembne, brez negativnih posledic - zmanjka kart za kinolahko pa globlje - zasmehovanje zaradi telesne hibe ni samospoštovanja, uveljavljanja

FRUSTRACIJSKA TOLERANCA:psihična odpornost v frustracijski situacijikakšne psihične obremenitve nekdo prenese, ne da bi negativno vplival na njegovo duševno ravnovesjenekateri so odpornejši, lažje prenašajo


DUŠEVNI KONFLIKTI:posebno hudigre za borbo motivov v nas samih - notranje ovire

1. 2 CILJA, KI OBA PRIVLAČITA:ni tako hudo za osebnostsčasoma postane 1 cilj privlačnejši

2. 2 CILJA, KI NAS ODBIJATA:težji konfliktskušamo se umakniti, a to ni mogočepogosto glavoboli so lahko posledica takih poskusov pobegovpogosto se odločimo za tisto, kar ima poznejše posledice

3. CILJ, KI NAS HKRATI PRIVLAČI IN ODBIJA:dijaki - aids in spolno dozorevanjeomahljivo vedenječe so ti motivi zelo močni, povzročijo trajno stanje vznemirjenosti, negotovosti, nezadovoljstva

NAČINI RAVNANJA V FRUSTRACIJSKI SITUACIJI:1. nadaljevanje aktivnosti:a) ponavljanje ravnanja - OK, kadar so možnosti za uspeh, trezen premislekb) spreminjanje ravnanja - nova metoda itn. - OK, če večje možnostislabo pa, če zaradi premajhnega samozaupanja ne vztrajamo pri svojem in na slepo spreminjamo, poskusi in napake2. umik:a) odrečemo se cilju - kadar res nimamo nobene možnosti ali pa je cilj nepomembenslabo pa, če je cilj pomemben, nimamo pa ustreznega nadomestilab) nadomestni cilj, akcija

REAGIRANJE V FRUSTRACIJSKIH SITUACIJAH:1. REALISTIČNO, KONSTRUKTIVNO, ADEKVATNO:cilj skušamo doseči na primernejši načinučenec dobi negativno oceno - bolj se učiče motiva ne moremo zadovoljiti s prvotnim ciljem, najdemo drug, bolj ali manj ustrezno nadomesten cilj - posvojitev otroka, branje potopisov namesto potovanjko cilj zadovoljimo, se znebimo frustracije, ni negativnih posledic2. NEREALISTIČNO, NEKONSTRUKTIVNO, NEADEKVATNO:če ne moremo zadovoljiti cilja in se mu tudi ne moremo odreči, neuspeh skrivamo pred drugimi in pred samim seboj - z obrambnimi mehanizmi (podzavestni načini reagiranja)to ima praviloma negativne posledice, probleme le kompliciramo, odlagamo, kasneje spet izbruhnejo v še hujši oblikinajhuje je, če se moramo povsem odpovedati cilju - ogroženo je naše samospoštovanje, to je poraz - nemotivacijsko, omalovaževanje, lahko celo samomorhudo je tudi, če se frustracije ponavljajo, tudi če niso tako močne - stalni neuspehi pri učencihznanje nam ne koristi, če ne zaupamo v svoje sposobnosti

60 Drago Žagar

NEGATIVNE POSLEDICE FRUSTRACIJ:1. anksioznost:stanje nedoločnega strahu, občutek tesnobe, bojazni, da se bo nekaj negativnega zgodilo, notranji nemir, napetost, vznemirjenostni isto kot strah - pri strahu gre za objektivno nevarnost, ki jo poznamo - npr. velik pes

2. agresivnost:= težnja, da oseba skuša napasti vzrok frustracijenajvečkrat to ni možno, napadalnost zato izraža do oseb, ki niso krive za frustracijeagresivnost je tudi pozitivna, konstruktivna - npr. da se znaš uveljavitiVRSTE: 1. fizična - besedna

2. simbolična - krvave zgodbe, filmi3. negativizem - stalno odklanjanje idej in predlogov drugih

3 TEORIJE AGRESIVNOSTI:vse 3 imajo prav: frustracije - pogosto pri učencih

naučeno - tudi res, vedenje v realnih situacijah, tudi načini izražanjaprirojeno - agresivnost v obrambi

a) psihoanalitična teorija:vzrok agresivnosti so frustracije - obrambni mehanizemb) socialna teorija: Banduraotrok se agresivnosti nauči - filmi (vsaj čustveno otopi), staršic) biološka teorija: Lorenzagresivnost je prirojena

3. rigidno vedenje:= vračanje na primitivnejše načine vedenjaslepo ponavljanje postopka, ki ne vodi do ciljapogosto pri plahih učencih

4. nevroze:psihične motnje, milejše oblike duševnega delovanja?ni res, to ni bolezen, ker je tega danes velikonajlaže vidimo v medosebnih odnosih - anksioznost, otežkočen stik z okolico (nekateri se celo izolirajo)lahko opravljajo delo

5. psihoze:težje - to so obolenja, ne morejo delatinpr. manično-depresivna psihoza

6. psihosomatske motnje:= organska obolenja, ki imajo prvenstveno psihični in ne organski vzrokčir na dvanajsterniku, bolezni dihal (nekatere vrste astme), visok pritisk, nekatere alergije

7. funkcionalne motnje:ni organskega simptomaglavobol, bolečine v trebuhu, nespečnost, neješčnost, nočne moreučenca ovirajoče se kopičijo, lahko prerastejo v psihosomatikoseveda ni možna šola brez frustracij, a v naši jih je preveč


Obrambni mehanizmi

različnih negativnih stanj, ki so posledica frustracij, se skuša osebnost znebiti tako, da se brez zavestnega namena zateče k obrambnim mehanizmom= z učenjem pridobljeni načini reagiranja v frustracijski situacijinačini, ki se pomagajo začasno znebiti neprijetnega stanja - oseba to ohrani kot svoje obrambne mehanizme

avtomatizira se

KORISTNI:če so občasni in pomagajo ohraniti samospoštovanje in se znebiti anksioznosti

NEGATIVNI:ko gremo takoj k njim, ne da bi skušali drugače reševatiko so avtomatizirani

UPORABA ODVISNA OD:1. pogostnosti frustracijskih situacij2. frustracijske tolerance, osebnostnih lastnosti

1. KOMPENZACIJA:pogostopoiščemo lažji ciljinvalid - intelektualno področjepraviloma pozitivno, dokler se ne avtomatizirače ne bi bilo nadomestnih ciljev, bi bilo hudo

2. SUBLIMACIJA:kompenzacija - podoben nadomestni cilj

3. RACIONALIZACIJA:lažni vzroki neuspehov, da bi preslepili okolje in sebe, da bi ohranili (samo)spoštovanje - to nia zavestno laganjea) tipa kislo grozdje - želenemu cilju znižujemo vrednostb) tipa sladka limona - poveličevanje manj vrednega cilja

4. IDENTIFIKACIJA:otroci s starši (njihova moč in veljava)navijač in klubstarši z otroki - sami niso uspeli, otroka silijo, čeprav morda niti ni sposoben

5. PROJEKCIJA:če je motiv v nasprotju z moralnimi načeli, ga naprtimo drugemusvoje negativne lastnosti pripišemo drugim

6. SANJARJENJE:pogosto

Če otrok z jokom nekaj doseže, bo vedno jokal, ne bo niti poskušal česa drugega.

62 Drago Žagar

zlasti v adolescencimotive zadovoljujemo tako, da si jih zamišljamo kot že uresničeneprihodnost, uspeh, priznanje, slava, ljubezenčim večja je motivacija, manj je sanjarjenjalahko občudovan heroj ali mučenec, včasih tudi lastna smrt

7. REPRESIJA:izrinjanje negativnih izkušenj v podzavestto razlaga psihoanalizaproblem je, da teh izkušenj ne pozabimo, vedno znova se pojavljajo, v zavest prihajajo še močnejše in negativnejšelahko hude posledice za duševno zdravje: amnezija (izguba spomina za celo obdobje), razdvojitev osebnosti - to je že patološko

8. REGRESIJA:vračanje k primitivnejšim načinom vedenjako se rodi 2. otrok, začne 1. sesati palec, močiti posteljo, se plaziti - ne smemo ga zanemariti, moramo ga vključiti v oskrbo 2. otrokaotrok neha govoriti - prej majhna govorna napaka, v katero so se starši upičili

Osebnostna neprilagojenost v šoli

pretirana agresivnost kljubovalnost uničevanje predmetov, vandalizem (bolj na cesti) raztresenost stalen mir sanjarjenje plašnost nezainteresiranost za šolo jecljanje

ADOLESCENCA:razvojno pogojene, prehodne težave - niso iste kot zametki težjih vedenjskih motenj

VSI ADOLESCENTI: čustvena preobčutljivost, kljubovalnost labilnost razpoloženja zanemarjanje šole, špricanje (strah pred spraševanjem, skupina ...) - daljše izostajanje, ko nihče ne ve, kje je, pa

že ni več razvojno droge - mnogi poskusijo, želijo eksperimentirati sami s sabo popivanje - ni isto kot alkoholizem

DELINKVENTNOST, PROSTITUCIJA:to pa seveda ni razvojnopri teh težavah je potrebna posebna obravnava, pomoč - najprej je treba poznati vzroke

PRILAGOJENA OSEBNOST:realistično presoja situacije in svoje zmožnostine rine z glavo skozi zid niti ne beži pred problemipozitivna samopodoba, pozitivni življenjski cilji


zaupanje vase - ne skriva niti talentov niti pomanjkljivosti, ki jih skuša popraviti, čeprav si jih kar naprej ne očitaupošteva sebe in drugeželi rasti, se razvijati, v celoti uresničiti

Možni vzroki pretirane nemirnosti - EN SIMPTOM - VEČ VZROKOV:1. želja po uveljavljanju - hoče zbujati pozornost - zakaj?2. dolgočasje - nadarjeni3. prizadetost živčevja - minimalna cerebralna disfunkcija (MCD) - običajno spremlja legastenika4. neustrezna prehrana ...

ISTI VZROK - VEČ SIMPTOMOV - stroga domača vzgoja:večinoma interakcija vzrokov, ki so v posamezniku in okolju1. pasivnost, ker je zadušila otrokovo inciativnost2. kljubovalnost, agresivnost, upornostVZROKI VEDENJSKIH MOTENJ:največkrat posledica vzgoje v družini v predšolskem obdobju - okrnjena potreba po varnosti, ljubezni, priznavanju odraslihkar smo investirali v predšolskem obdobju, se pokaže v puberteti

VZROKI:1. v učencu:a) otrokova osebnost - sposobnosti, zrelost, defekti, bolezni, stopnja vitalnosti, enostranski interesi ...b) vzgojna težavnost - lenoba, agresivnost, egocentričnost, prenizka samozavest, aksioznost2. v okolju:a) družina, zunajšolska vzgoja - alkoholizem, nesoglasja, ločitev, ambiciozna vzgojab) šola - učiteljeva osebnost, odnos do učencev, učne metode, disciplina

PRENIZEK POJEM O SEBI:= celota vseh mnenj in stališč, ki jih ima učenec do sebeučitelj mora priskrbeti pozitivne izkušnje, ki ga bodo pripeljale do realnejših stališč

NEVROTIČNA ANKSIOZNOST:samospoštovanje že apriori okrnjeno - npr. zaradi neprimerne vzgojezelo ambiciozni, saj morajo kopičiti dokaze za lastno vrednostneuspeh ga zelo prizadenetežko se znajde v povečanem zunanjem pritiskuslabo rešuje ustvarjalne nalogevelika trema, boljši pisni odgovoriprevidno z grajo

PRESOJA TEŽAVNOSTI PROBLEMOV:učitelji - najhujši so moteči za okolico ali pa gre za kršenje moralnih normpsiholog - pozornejši na potrte, plahe, samotarske

KAJ LAHKO NAREDI ŠOLA?lahko je varovalni dejavnik ali pa povzroči problemene sme povzročati dodatnih frustracij šolske zahteve morajo biti dosegljive ne pretoga disciplinska pravila - sankcionirati je treba nujne stvari; sankcije morajo biti znane učitelju in učencu ob neuspehu je treba spodbujati k ponovnim poskusom, ponujati nadomestne cilje

64 Drago Žagar ustrezen odnos učitelja - najslabši je podcenjujoč, distanciran,sarkastičen razrednik naj se z učenci pogovarja o problemih

NAJPOGOSTEJŠI VEDENJSKI PROBLEMI V ŠOLI:špricanje, nemirnost, egocentričnost, kajenje ...

5. Kognitivni stili

UČNI STILI:kažejo se v našem preferiranju učnih situacij in v načinih učenja

SPOZNAVNI - KOGNITIVNI STILI:= razmeroma dosledne in trajne individualne posebnosti v organizaciji in funkcioniranju spoznavanjaprocesiranje informacij - kako nekdo informacijo zazna, jo organizira in uporabi pri učenjuniso povezani s sposobnostmi, ločijo se po rezultatihtudi čustvene in motivacijske komponente, osebnostne lastnosti - iniciativnost, neodvisnost, smelost v iskanjudednost + izkušnjetreba bi jih bilo upoštevati v šoli

1. ODVISNOST OD POLJA - ANALITIČNI STIL NEODVISNOST OD POLJA - GLOBALNI STIL:pokazali so velik kompleksen lik - če je znotraj njega odkril manjše like, je analitični tipanalitični je boljši: kjer se operira s številkami

manj strukturiranoodprti problemi

globalni boljši: kjer je govora o ljudehbolj strukturirano (vodeno)zaprti problemi

2. LEVO DESNO HEMISFERIČNO MIŠLJENJE:leva - logičnost; desna - intuicijaobičajno prevladuje levaza ustvarjalnost je potrebna integracija obeh

3. REFLEKSIVNOST IMPULZIVNOST:za impulzivne je potreben program ozaveščanja, ne smejo delati pod časovnim pritiskomtudi učitelj lahko spodbuja eno ali drugo - s črno-belo tehniko impulzivnostodvisno od domače vzgoje (nižji status - impulzivno)

4. VIDNI SLUŠNI STIL:Povezano z desno in levo hemisfero?

5. TEŽNJA PO POENOSTAVLJANJU PRISPELIH INFORMACIJ: ugodno

6. TOLERANTNOST DO NEJASNIH, DVOSMISELNIH INFORMACIJ:informacije, ki se ne skladajo s tistimi, ki jih imamo od prejnekateri jih skušajo pozabiti, drugi pa kasneje znajo tudi uporabiti


7. ANALITIČNI INTUITIVNI STIL:postopno reševanje problemov č kar naenkrat se "posveti"

66 Drago Žagar

6. Kognitivna struktura - predznanje

HIERARHIČNO ZGRAJENI PREDMETI:zlasti tu je pomembno

NIVELIZIRANJE PREDZNANJA:to bi bilo koristno na začetku leta - tudi 2-3 mesece

VPLIV NA NADALJNJE UČENJE:večji kot vpliv sposobnosti (0,70)testi znanja so boljša prognoza za šolanje kot testi sposobnosti, saj zajemajo širšo paleto dejavnikov, vse, kar je potrebno za nadaljnje učenje: znanje

motivacijadelovne navade ...

TRANSFER:vertikalni - npr. znotraj matematikesplošni - lateralni - med predmetitudi spretnosti se prenašajo

7. Socializiranost

= vraščanje v družbeno okolje = kako se učenci vključujejo v odnose= proces, v katerem posameznik v aktivnem odnosu s soljudmi razvije svoje specifične oblike vedenja in doživljanja

ODNOSI:1. učenec - učitelj2. učenec - učenec3. učitelj - učitelj4. vodstvo šole - učitelj5. vodstvo šole - učenec6. starši - učenec7. starši - učitelj8. starši - vodstvo šole

PRIMARNA SOCIALIZACIJA:družinačustvena toplina, demokratičnost, identifikacija s staršisicer pride do vrednostnega vakuuma, osebnih motenj, delinkventnostprvo prevzemanje socialnih vlog

SEKUNDARNA SOCIALIZACIJA:vrstniki, šola, mediji, poklicno okolje ...

TERCIARNA SOCIALIZACIJA?: poklic, širša družba, jezik, kultura, nazori, mediji


POTEK RAZVOJA:1. prve dni po rojstvu otrok ne loči oseb in predmetov2. "socialni nasmeh" - 1. znamenje razlikovanja ljudi - konec 1. meseca, 2. ali 3. mesecnajprej se nasmehne vsem, nato le domačim3. zanimanje za otroke, vrstnike - okrog 6. mesecav 1. letu lahko komunicira hkrati z enim vrstnikom4. prijateljstva v predšolski dobi so kratkotrajna, a velik pomen (v vrtcu zadovoljuje osnovne potrebe)

STIKI Z VRSTNIKI V ŠOLSKEM OBDOBJU:velik pomenže neformalne skupine zunaj šolenižji razredi - bližina doma, učni uspeh (identifikacija z učiteljem povzroči željo, da bi mu ugajali, zato učenje in uspeh)

STIKI Z VRSTNIKI V ADOLESCENCI:v ospredje stopijo karakterne lastnostidekleta se na prehodu v adolescenco za nekaj časa zaprejo vase, razmišljajo o problemih, moti jih, da v šoli nimajo intimnega kotičkakritičnost in konformnostvišek adolescence - spet več stikov, spreminja se kvaliteta:1. skupina 2, 3 prijateljev2. klape - rahlejše vezi - podobno obnašanje, govorica (sleng, tudi tako, da jih drugi ne razumejo), oblačenje3. prijateljstvo med spoloma

ODRASLOST:število socialnih stikov in vlog se najprej širi, nato ustalipoklic, lastna družina

STARANJE:po 65. letuoženje stikov - upokojitev, manjša mobilnosti, smrti

SOCIALNA SKUPINA:ima strukturo in dinamiko1. skupni cilji in naloge2. člani se sporazumevajo in sodelujejo3. način vodenja, pravila obnašanja, sprejemanja novih članov - sistem sankcij za kršenje norm4. delitev statusov in vlog

STATUSI:1. vodja - alfa pozicija2. pomočniki, svetovalci - beta pozicija3. molčeča večina, izvajalci - gama pozicija4. obrobni, odklonjeni člani - drugi člani se čustveno razbremenijo z njimi

KOHEZIVNOST:tesna povezanost med članipoveča se, če je skupina ogrožena - poveča se tudi občutek pripadnosti

68 Drago Žagar

FORMALNE SKUPINE:s predpisi so določeni cilj, metode, delitev vlog, pravice in dolžnosti

NEFORMALNE SKUPINE:spontanezadovoljujejo potrebe, ki bi sicer ostale nezadovoljene: tesnejši stiki, uveljavljanje, varnost, priznanjelahko pridejo v konflikt s formalnimi skupinami

PRIMARNE SEKUNDARNE SKUPINE:primarne - tesne čustvene vezi - vplivajo na moralne norme, stališča, osnovne vzorce vedenjatudi razred, saj so v njem tesno povezane neformalne skupine

UČITELJ:skrbi za kohezivnost, neprisiljeno vključuje socialno izolirane

ŠOLSKA ATMOSFERA:lahko je demokratična, delovna, napeta, birokratska


VODENJERAZREDA1. NAČINI VODENJA

1. AVTOKRATIČNO:ni isto kot avtoritativno, ki je v podcenjujočem odnosudirektno usmerjanjevodja v celoti planira cilje, sredstva, metode , tudi preverja rezultate

Šola:cilji so dani že v učnih načrtih, učitelj pa lahko odloča o metodah, preverja izvajanjevodja je nad skupinoenosmeren pretok informacijni nujno slabo - lahko je topel in prijazen, racionalna avtoriteta - vse obrazložiLewin - poskus - najprej je bila skupina z avtoritarnim vodjo zelo uspešna, a čim se je odstranil, je upadlo

2. DEMOKRATIČNO:tudi socialno - integrativno vodenjevoditelj je koordinator delapomembnejše odločitve sprejmejo z dogovorom ali pa z glasovanjemčlani skupine aktivno sodelujejo pri načrtovanju ciljev, metod in sredstev, skupaj preverjajo rezultatečlani imajo večjo svobodo in s tem večjo odgovornost

Šola:možnost odločanja, kako bomo prišli do ciljatudi pravila obnašanja bi se lahko dogovorilinačelno naj bi učitelj dal tisto stopnjo odgovornosti, ki so jo sposobni sprejetine sme biti navidezna demokratičnost, prazno razpravljanjetak način ne vpliva predvsem na znanje, pač pa na odnose med učenci in notranjo motivacijo (avtoritaren učitelj motivira bolj od zunaj)strukturirana snov (nabita s podatki), nezanimiva - bolje direktnokonkretna snov - bolje indirektno

Pozitivne lastnosti:

70 Drago Žagar

1. večja motivacija za cilje, bolj se zavzamejo2. večja kohezivnost, boljši odnosi (v avtoritarni skupini pogosto rivalstvo, vsak želi ugajati vodji)3. vzgojni cilji - npr. spreminjanje stališč4. skupinsko odločanje, sprejemanje odgovornosti

Slabe lastnosti:1. veliko časa2. plahi - tesnoba, negotovost, ne počutijo se varne

3. ANARHIČNO VODENJE:tudi "tip proste roke"rahle vezi komunikacije med učenci in učiteljem in med učenci samimi

VODJE SKUPIN:važna je njihova osebnost - ali so topliodzivnost skupine - npr. odpor do avtoritarnih oblikdobro je, če so specialisti za naloge in za medsebojne odnose - izobraževalni in vzgojni cilji

3 GLAVNE DIMENZIJE UČITELJEVEGA VEDENJA: poljubno se kombinirajo1. prijazno, toplo hladno, distanciranosocialna reverzibilnost v ravnanju - učiteljevo opazko učencu lahko tudi obrnemo2. sistematično, načrtno kaotično3. ustvarjalno suho, rutinsko

2. CILJI VODENJA

VODENJE - ENA NAJVAŽNEJŠIH NALOG UČITELJA:od tega je odvisno učenje

1. PRIHRANEK ČASA ZA UČENJE:ZDA: samo 1/3 celotnega časa je dejansko porabljena za akademsko učenje

2. RAZVOJ SODELOVALNIH STRUKTUR:pisana in nepisana pravila, kako sodelovati v določenih strukturah - včasih se jih niti ne zavedajo, pa jih uporabljajoko določimo pravila, je dobro določiti tudi ukrepe za kršenje pravil

Ukrepi za kršenje pravil:1. izrazi razočaranja2. izguba privilegijev (dodatna zaposlitev)3. izločitev iz skupine4. pisanje refleksij - razmišljanje o problemu5. pogodbe med učitelji in učenci6. pogovor z učencem - osnovni namen je pogovor o tem, kaj je storil7. obisk pri ravnatelju - redko pri izkušenih8. pogovor s starši - zlasti če se problemi ponavljajonamen je poiskati podporo pri starših, skupno reševati problem, ne pa predvsem kritika


3. RAZVOJ SPOSOBNOSTI SAMOVODENJA:to zahteva cel processtalno je treba navajati na samostojnost in odgovornost

3. ZNAČILNOSTI USPEŠNIH VODITELJEV

ZAČETEK LETA - PREDSTAVITEV PRAVIL IN UKREPOV:uspešni voditelji temu posvetijo veliko pozornosti na začetku poukana začetku veliko delajo s celim razredom, da bi vse spoznalimoteče ustavijo hitro in odločno, a brez osebnega napada

1. ZAVEDANJE DOGAJANJA:učitelj vidi in reagirane dela tarčnih napak - napačnega kaznuje ali obsodine dela časovnih napak - prepozna intervencija

2. HKRATNO SPREMLJANJE VEČ AKTIVNOSTI:istočasno komunicira z več učenci

3. USMERJENOST V CELOTO:v dogajanje skuša vključiti čim več učencev, vsakega na svoj načinsposobnost koordinacije posameznih dejavnosti v razredu

4. FLEKSIBILNOST:prilagajanje vodenja razmeram v razreduspreminjanje mora biti mirno in postopno

4. POSTOPANJE V RAZREDU

VELIKO OPOZARJANJA:neučinkovito

UČINKOVITO REAGIRANJE:1. pristopimo korak ali dva proti učencu, ga fiksiramo z očmi in vztrajamo, dokler ne neha2. ponovimo pravila, zahtevamo, da jih spoštujejo3. na miren, nesovražen način prosimo učenca, da sam ponovi pravila4. včasih je treba stvar prekiniti in prijazno in odločno zahtevati, nato se moramo še pogovoriti

2 VRSTI INFORMACIJ V VSAKI INTERAKCIJI:1. tiste, ki jih sporočamo2. tiste, ki jih sprejemamo

NEVERBALNA KOMUNIKACIJA:največkrat se je ne zavedamone moremo je prekiniti - tudi med molčanjem komuniciraš

72 Drago Žagar

LASTNA INTERPRETACIJA:reagiramo na tisto, kar mislimo, da nam je sogovornik sporočil

PROBLEM V RAZREDU:najprej je treba ugotoviti, ali je učiteljev ali učenčevučenčev - učitelj je svetovalecučiteljev - skupaj z učenci mora najti rešitevdijak čečka knjigo med poukom - to moti učitelja, je učiteljev problem

METODE KOMUNICIRANJA:1. METODA EMPATIČNEGA, AKTIVNEGA POSLUŠANJA:ko ima učenec problemskušamo razumeti stanje, čustvane sme priti do prehitrega sklepanja, nasvetov, graje itn.skušamo ohranjati odprto smer komunikacije, saj je to učenčev problem, sam ga mora rešiti, mi mu le pomagamo

2. "JAZ" SPOROČILA: Gordonučiteljev problem - predstavi svoje doživljanje, problemni obtožujočeč "ti" sporočila - nasprotna, izražamo (negativno) podobno o učencu, lahko izzovemo upor3 ELEMENTI:1. kaj počne 1. Če vsi govorite,2. kako to vpliva na nas 2. se ne morem zbrati in3. kako se počutimo ob tem vedenju 3. se počutim frustriranega.

3. NEPOPUSTLJIVA DISCIPLINA:učitelj jasno pove pravila in posledicefer odnosni brezplodnih razprav o koristnosti pravilmirna in nesovražna komunikacijače tega ni, pride do konflikta - zožena objektivna zaznava drugega (on je pokvarjen, jaz nedolžna žrtev)

4. VSILJENA REŠITEV:upravičeno, ko učenec absolutno odklanja vsako sodelovanje pri rešitvi problemaproblem le začasno prekrijemo, treba je reševati naprej

5. POPUŠČANJE:učenec nas npr. prepriča s svojimi argumentislabo je, če mora kdo popustiti v celoti, saj se počuti kot poraženec

6. METODA BREZ PORAŽENCA:iskanje primerne rešitve, kjer vsak ohrani nekaj svojegatako se ohrani spoštovanje do sebe in do drugegavideti je neavtoritativno, a je zelo obvezujoče6 FAZ:1. ugotovitev problema - ponavadi aktivno poslušanje2. iskanje možnih rešitev - npr. Rohrbachova metoda 6-3-53. vrednotenje vsake rešitve - vsak lahko ugovarja - če ni konsenza, je treba postopek ponoviti od začetka4. oblikovanje odločitev: oblikujemo sklepe, vsak se mora strinjati


5. oblikovanje načina realizacije - to zahteva natančen dogovor uresničitve sklepov6. preverjanje uspešnosti - po potrebi modificiranje rešitve

74 Drago Žagar

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE

PREVERJANJE:= sistematično zbiranje podatkov , kako se učenci približujejo vzgojno-izobraževalnim ciljem znanje, spretnosti

OCENJEVANJE:= določanje vrednosti za učenčeve dosežke (številčno ocenjevanje) ali razlaganje dosežkov (opisno ocenjevanje)

VREDNOTENJE - EVALVACIJA:sistematično registriranje, zbiranje, obdelava pomembnih podatkov za vse odločitve, ki naj bi vodile do kvalitetnejšega poučevanja in vzgajanja učencev

KDO POTREBUJE REZULTATE VREDNOTENJA:1. učitelj - povratna informacija o učinkovitosti postopkov, o predznanju, kdo še potrebuje pomoč2. drugi učitelji - usmerjanje pouka3. učenec - povratna informacija, spodbuda4. starši5. učiteljski zbor, vodstvo, svetovalni delavci6. razvojno-raziskovalne, svetovalno-nadzorne službe, šolska administracija: pri uvajanju novosti7. delovne organizacije

1. PREVERJANJE

3 VRSTE GLEDE NA NAMEN:1. DIAGNOSTIČNO PREVERJANJE:ugotavljamo predznanje, ki je potrebno za nadaljnje učenjeugotoviti želimo eventualne vrzeli v predznanjupredvsem ob začetku šolanja, šolskega leta, na začetku učne urezlasti pomembno pri predmetih, ki imajo hierarhično zgrajeno snovrezultate običajno izražamo opisno: kaj obvlada, česa ne

2. FORMATIVNO PREVERJANJE:sprotno - krajši presledki med letomdobiti informacijo za usmerjanje in izboljševanje poučevanjarezultati niso dokončni, pač pa tekoča povratna informacija učitelju in učencempo obravnavi snovi preverimo, kako so razumeli razlagoče ne razumejo, je treba razložiti na drug način:

če le posamezniki - posebej razložimo njimcel razred - ugotovimo vzrok in ponovno razložimo

običajno ne izražamo z ocenamivčasih lahko s + in - (je razumel, ni razumel) - nekateri to integrirajo v oceno, čeprav zdaj to ni več mogoče


3. SUMATIVNO PREVERJANJE:ob koncu šolskega letabilanca rezultatov, sinteza znanjaobičajno ocenadopolnimo z rezultati formativnega preverjanja (manj snovi, manj treme, a znanje ni kompleksno) - pri sumativnem pride do povezovanja znanja

MOTIVIRANJE UČENCEV:zunanja motivacija1. seznanjenost z rezultati preverjanja - treba je tudi obrazložititudi posledice ocene - ali le sprotna informacija ali pa gre za napredovanje itn.2. višina ocene - pri strožjih ocenjevalcih se ne učijo boljedvostopenjska lestvica bi bila še slabšaobjektivne ocene - ocena ne sme imeti disciplinske funkcije itn. - a slabo je, če učitelj ne upošteva okoliščin, v katerih učenec dela - upoštevati je treba individualni kriterij3. porazdeljenost ocen v razredu4. sprotnost - tudi manj treme5. sodelovanje učencev pri ocenjevanju - a ne smejo se znajti med obema - tudi samovrednotenje, samoocenjevanje

2. OCENJEVANJE ZNANJA

= merjenje, s katerim določamo stopnjo znanja

MERSKE KARAKTERISTIKE:1. VELJAVNOST:res izraža smotre preverjanja in ocenjevanjaocenjevanje uporabe formul - ocena izraža le uporabo formul in ne napak pri računanjudostikrat tudi bolj upoštevamo dolžino ali lepopis namesto vsebine

Kako izboljšati veljavnost?cilje, smotre čim bolj konkretiziramotreba jih je operativno opredeliti - iz formulacije je razvidno, kaj bo učenec zmožen napraviti, ko bo dosegel cilj - premalo so izrazi "globlje razumeti", "obvladati", "razumeti"dobro je navesti tudi pogoje, pod katerimi bo to zmogel (npr. ali bo smel uporabljati slovar)dobro je navesti tudi kriterije, ki jih bomo upoštevali - ni dobro, da nas rezultati presenetijo in potem določamo kriterijevčasih jih je treba spremeniti (subjektivna ocena težavnosti)pri ustnem ocenjevanju se pogosto nevede prilagajamo

2. ZANESLJIVOST:= kako natančne so oceneiste izdelke ocenimo kasneje, rezultat mora biti približno enakodvisno od kriterijev (jasno in natančno opredeljeni)zanesljiveje je, če postavimo več vprašanj - zato je pisno zanesljivejšeustno pa je boljše, ker je osebni stik, možnost pojasnila, spodbujanje učenca - zlasti pri jeziku (izgovorjava)ocena je lahko zanesljiva, a ne veljavna

76 Drago Žagar

3. OBJEKTIVNOST:= v kolikšni meri na oceno vplivajo lastnosti ocenjevalca isto damo oceniti različnim ocenjevalcemSUBJEKTIVNE NAPAKE:1. halo učinek:upoštevanje mnenja, ki ga imaš o učencu - tudi ocene pri drugih predmetih, prejšnje ocenenavadno nezavednoče napako poznamo, se je lažje obvarujemo2. logična napaka:učitelj podobno ocenjuje znanje pri predmetih, ki po neki logiki spadajo skupaj - jeziki, zemljepis in zgodovina, biologija in kemija, matematika in fizika ...znanje je res povezano, a ocenjevati je treba konkretno znanje3. osebna enačba ocenjevalca:različna strogost ocenjevalcev - eni strožji, drugi blažji, tretji zmernistrogost je osebna lastnostnekateri so strožji, ker so pozornejši na neznanjebiti morata pozornost in iskanje znanja - to povzroča blagost ali zmernost4. učinek kontrasta:slabši učenec, ki pride za dobrimi, dobi še slabšo oceno in obratno5. učinek asimilacije:slabši za dobrimi učenci dobi boljšo oceno (učitelj je po dobrih učencih dobre volje)redkeje v šoli6. prilagajanje ocene splošnemu nivoju razreda:v dobrem razredu nehote postavimo višje kriterije kot v slabem, za isto znanje dajemo različne ocene

Načini spraševanja:1. aktivni:komunicirajo z učencem - spodbujanje, podvprašanjaslabo:marsikaj lahko sugerira, a nekateri sugestije niso sposobni razumeti

težko razlikuje, kaj je povedal učenec, kaj pa on samdobro: z eno besedo lahko učenca "odpreš"

spodbude (ne sugestije) pomagajo: "No, kar tako naprej ..."naravneje - učenec in učitelj sta sogovornika

2. pasivni:večinoma molčijoučenec ne dobiva povratne informacije - to ga lahko frustriraspraševalca lahko zavaja lepota izražanja

Objektivnost pri pisnih izdelkih:dobro je ocenjevati izdelke po vprašanjih - vsem najprej popravimo 1. vprašanje, vsem nato 2. itn.tako je manj možnosti za halo efekttudi celostno ocenjevanje ima prednosti - če pri 2 nalogah ne veš, ali bi dal pol točke več ali ne, pri eni daš, pri drugi ne

4. OBČUTLJIVOST:učence razlikujejo po znanjupri nas 5-stopenjska lestvicatežave z niansiranjem znanja, posebej pa z niansiranjem neznanja:

Ali niansirati neznanje od sprejemljivega do absurdnega?nekateri zase vpišejo 1, za majhno znanje pa 0

velike razlike med učitelji: nekateri dodajo še + in -


drugim je še 5 stopenj preveč

(5. EKONOMIČNOST, PRAKTIČNOST)

OPERACIONALIZACIJA SMOTROV:iz formulacije je razvidno, kaj pričakujemo, da bo učenec zmožen napravititudi pogojikriterij - npr. čas, odstotek nalogboljše vodilo kot splošni smotri pri sestavljanju nalog

KLASIFIKACIJA SMOTROV:1. IZOBRAZBENI: taksonomska klasifikacija v skladu z logičnimi, pedagoškimi in psihološkimi izhodišči (Bloom)a) znanjeb) razumevanjec) uporabad) analizae) sintezaf) vrednotenje2. VZGOJNI3. PSIHOMOTORIČNI

3. NAČINI PREVERJANJA ZNANJA

1. USTNO PREVERJANJE:najstarejši način preverjanja

Prednosti:1. neposreden stik učitelja in učenca - učenec lahko svoj odgovor podrobneje obrazloži2. možnost spodbujanja - dobro zlasti pri plahih3. nekaterim to bolj odgovarja - slušni tipi4. z dodatnimi vprašanji se lahko profesor bolje prepriča o znanju5. manjši časovni pritisk

Slabosti:1. nekateri se lažje izražajo pisno2. vsi ne dobijo enakih vprašanj3. večja nevarnost subjektivnih napak4. manjši obseg snovi5. neekonomično - zgubimo dosti časa

2. PISNO PREVERJANJE:klasično pisno preverjanje: kontrolne in šolske naloge

Prednosti:1. vsi dobijo enako2. lahko bolj tipična vprašanja3. nekaterim to bolj ustreza4. manjša možnost subjektivnih napak

78 Drago Žagar

Pomanjkljivosti:1. večja možnost napačnega razumevanja vprašanja2. (ne)urejenost odgovora lahko zavaja - ali dolžina odgovora

3. TESTI ZNANJA

imeti morajo že vnaprej preverjene vse merske karakteristike, biti morajo ustreznipri nas jih ni (tudi matura ni)

FAZE SESTAVLJANJA:1. DOLOČITEV NAMEMBNOSTI:lahko so ocenjevalni ali prognostičnikateri smotri - vsaj znanje, razumevanje, uporabadoločimo:a) vzgojnoizobraževalne cilje preverjanja - vsi bistveni cilji, le tako bo reprezentativnob) bistvene vsebinec) delež posameznih ciljev in vsebin v testu

Specifikacijska tabela:dobro jo je narediti v 1. fazirazlični strokovnjakiopredeli celoten test in nadaljnje postopke

VsebineCilji Skupno

število točkznanje in razumevanje

30 %izpeljava enačb

40 %reševanje zahtevnih problemov

30 %1.

2.

3.

4.

5.

2. SESTAVA TESTNIH NALOG:dobro jih je sestaviti več, kot jih potrebujemonajprej določimo tip nalog - največ 2 ali 3 različne, da ne bi učenca motilopogoji testiranja - časnačin točkovanja

1. OBJEKTIVNA VPRAŠANJA:a) vprašanja izbirnega tipa:dane so rešitve, učenec izbere - treba je le obkroževati največkrat 4-5 podanih odgovorov: manj - večja možnost slepega izbiranja

več - težko najti toliko napačnih, a pametnih odgovorovzajeti morajo le eno področjeodgovori morajo biti kratki, da zajamejo bistvo, saj ne gre za razlago znanjavsebovati morajo logično in jezikovno povezavo z vprašanjem, izhajati morajo iz vprašanja

b) kratki odgovori:1. vprašanja


2. nedokončani stavki - slabše, ker bolj večsmiselno

c) alternativni tip:možna odgovora sta le "da" in "ne"velika možnost slepega izbiranja - navadno zahtevamo še obrazložitev

d) povezovanje:2 stolpca podatkov, ki ju je treba povezati 1. Švica A - Bukarešta 2. Norveška B - Bern 3. Finska C - Oslo

D - HelsinkiE - Bruselj

v eno skupino damo več podatkov, da ne more tretje možnosti kar vpisati (če 2 pozna)

e) urejanje:označiti vrstni red:Razvrsti države po številu prebivalcev: Švica

Slovenija Nemčija Francija Andora Velika Britanija

f) dopolnjevanje

2. STRUKTURIRANE NALOGE:dano je besedilosledijo vprašanja, ki se nanj nanašajo - gredo od preprostih do zelo zahtevnih (interpretacijskih)

3. STRUKTURIRANI ESEJI:dano je splošno vprašanje, nato pa še podvprašanja, ki usmerjajo

4. NESTRUKTURIRANI ESEJI:dano je le splošno vprašanje (naslov)

5. PROJEKTNE NALOGE, DOMIŠLJIJSKI SPISI:popolnoma svoboden tip, najmanj strukturiran

3. ANALIZA TESTNIH NALOG:po učencih in po nalogah1. aplikacija nalog na skupini učencev2. ugotavljanje težavnosti in atraktivnosti distraktorjev, če so objektivnega tipa3. selekcija nalog v test

Določanje težavnosti in diferenciranja:indeks težavnosti - odstotek učencev, ki nalogo pravilno rešivzorec mora biti reprezentativennaloga diferencira, če jo učenci z več znanja bolje rešijo kot tisti z manj znanja

Metoda ekstremnih skupin:za vsakega učenca seštejemo točke - določimo globalni rezultatnato razvrstimo učence od najvišjega proti najnižjemu

80 Drago Žagar

90 dijakov razdelimo v 3 skupine: boljši, srednji, slabšiboljši srednji slabši

1. naloga 30 15 02. naloga 20 10 53. naloga 18 17 15

...vpišemo, koliko dijakov je pravilno rešiloindeks diferenciranja:

D = indeks diferenciranjaB = boljšiS = slabšizanemarili smo srednje, zato je to metoda ekstremnih skupin

Indeks diferenciranja:od -1 do +1negativni indeks - če bi boljši slabše reševali od slabših - malo verjetno

Naloge, ki ne diferencirajo: izločimo jihpri nas 3. naloga

Naloge izbirnega tipa:izračunati je treba procente in težavnost tudi za nepravilne ponujene odgovorenajbolje bi bilo, da bi ostali odgovori bili enakomerno porazdeljeni

Gaussova krivulja:po njej bi morali dati v test največ srednje težkih, nekaj pa tudi lahkih in zelo težkih nalog

Indeks težavnosti:nanj se vedno veže indeks diferenciranja - najbolj diferencirajo težke naloge

Razvrstitev nalog od lahkih proti težkim:motivacijadrugače bi se predolgo zadrževali pri težkih

Selekcija nalog:pri izločanju moramo paziti, ali še veljajo določila 1. faze

4. PREVERJANJE MERSKIH KARAKTERISTIK IN STANDARDIZACIJA TESTA:pri nas ta faza ni izpolnjena1. aplikacija na reprezentativnem vzorcu2. ugotavljanje merskih karakteristik3. določitev testnih norm4. določitev časa testiranja - kdaj in koliko časa - končati mora ok. 95 % dijakov


Barica Marentič Požarnik: DEJAVNIKI IN METODE USPEŠNEGA UČENJA

UČENJE:= vsako progresivno spreminjanje posameznika pod vplivom izkušenj določena stopnja zrelosti ali pripravljenosti (govor, hoja)primerne izkušnje

POJEM:= kategorija predmetov, pojavov, odnosov z določenimi skupnimi značilnostmi

EFEKTIVNO OKOLJE:pomembno za učno uspešnostsubjektivno obarvanostabilnejše od objektivnega, saj se človek podobno odziva tudi v spremenjenih okoliščinah

INTERAKCIJA:učenec je aktiven partner, tudi on vpliva na ravnanje staršev ali učitelja, sam izbira vplive, ki nanj delujejo

GAGNÉ - POUK:takšna ureditev zunanjih dejavnikov, da bodo v optimalni interakciji z notranjimi dejavniki

dejavniki se prepletajo & kumulirajo

INTELEKTUALNO SPODBUDNO OKOLJE:1. sociološki vidik: socialno-ekonomski položaj

poklic & izobrazba starševmesto - vas

2. ekološki vidik: igrače, knjige, lastna soba, vrt, kolo3. psihološki vidik: kvaliteta & intenzivnost čustvenih & drugih odnosov - čustvena toplina,

demokratičen odnoszadnja 2 sta pomembnejša

ORGANIZACIJA ŠOLE GLEDE NA SPOZNAVNE ZMOŽNOSTI:1. grupiranje v paralelke po sposobnostih:lažje za učiteljale navidezna izenačitevusodne motivacijske & čustvene posledice, socialna diskriminacija2. razvrščanje pri posameznih predmetih:primerneje za višje stopnje šolanja, ko se interesi itn. že stabilizirajo3. izločanje skrajnežev v posebne skupine ali oddelke:predvsem nižje sposobnosti (debili)družili naj bi sespecifične učne težave - le v res skrajnih primerih4. ponavljanje razredov:

82 Drago Žagar

verjetno ne bo odpravil primanjkljaja, če ne bo deležen spodbud ali posebne pomoči, le razširi se še na druge predmete5. hitrejše napredovanje:presegati mora za 2 leti - sposobnosti, razgledanost, interesi, osebna & socialna zrelost6. sistematična predšolska vzgoja:skušamo odpraviti razvojne primanjkljajetudi odložitev všolanja & prejšnji vpis zmanjšata heterogenost

NOTRANJA DIFERENCIACIJA:mora biti, individualizacija poukana višjih stopnjah je dobro kombinirati notranjo & zunanjo diferenciacijo (kurzni sistem - napredovanje skupin po celotah snovi, ne po letnikih)tudi razlike v kognitivnih stilih bi bilo treba upoštevati

UČITELJ, KI ŽELI IZBOLJŠATI UČNE NAVADE, MORA UPOŠTEVATI:1. sam mora poznati ustrezne navade2. poznati mora tipične pomanjkljivosti pri svojem predmetu (pogovor, anketa, spisi)3. pri učenceh mora zbuditi interes za zboljšanje navad4. razložiti & demonstrirati mora načine najuspešnejšega opravljanja konkretnih učnih nalog5. vaja6. ugodne posledice: pohvala, boljši uspeh, več prostega časa itn.

RAZVIJANJE UČINKOVITIH NAVAD MED POUKOM:1. zapiskiučitelj mora zbuditi pozornostkombinira naj vidni & slušni kanalne sme biti prehitronavezovanje na prejšnje znanje - najprej kognitivni okvir, na koncu povzetek2. aktivno sodelovanje pri razlaga, diskusijaučenci naj sprašujejo, sporočajo lastne izkušnje, izražajo kritične premislekeoglašati se mora čim širši krogmorajo se držati problema, upoštevati že povedano, utemeljevatiučitelj le usmerja razpravo, na koncu povzame itn., ni pa šefposkus - učitelj so pozorno poslušali tiste, ki se redko oglašajo, in ignorirali tiste, ki se pogosto - slednji so počasi obmolknili, prvi pa so izraziteje sodelovali - pozitivna podkrepitev je še dolgo trajala, negativna pa se je hitro porazgubilaučitelj mora dajati možnosti, spodbujati k razpravi, odgovarjati na vprašanja & upoštevati idejeplahe je treba še posebej "pohvaliti", neumestne pa zadržati3. odgovarjanje pri preverjanjuučitelj naj si vprašanja pripravi vnaprej, biti morajo nedvoumna, slovnično pravilna

UČNO OKOLJE:1. ustrezni socialni stiki, pa tudi izolacijavažen je sedežni red - slabo, da so slabši zadaj, kjer manj komunikacije itn.2. učna sredstva, pripomočki3. primerne fizikalne značilnosti - svetloba, temperatura, srednja vlažnost, svež zrak, ni hrupa3 skupine so računale - 1. so pokazali, da hrup zvišuje učinek umskega dela, 2., da zmanjšuje, 3. pa nič. 1. so bolje reševali, 2. slabše, 3. pa so nihali.

RACIONALNA IZRABA ČASA:1. že v šoli čimveč zapomniti2. dovolj časa za učenje


3. primerna razporeditev časa - vsak dan isti čas, sproti, dnevni & tedenski učni načrt4. takrat zares koncentrirano delatudi učitelj mora sam načrtovatismotrno naj odmerja domače obveznostisprotno preverjanje, da učenje ni kampanjsko

DOBER BRALEC:1. hkrati zajema večje dele besedila2. tiho - hitreje, bolj razume3. važna je hitrost razumevanja - lažja besedila - 200-300 besed/minutavažen je stil, tujke, miselna razvitost učencev, predznanje4. bogat besedni zaklad5. tudi drugi simboli6. razume tudi komplicirane stavke, poglavja itn. - abstraktno mišljenje7. hitrost prilagaja namenu & zahtevnosti:

najti podatek, ugotoviti, o čem je knjiga1. pregled besedilabranje z razumevanjem - izluščimo glavne mislipodatki, podrobnosti - še počasnejeaktivno branje - kritičen odnos, ustvarjalno branje

8. znajdenje v različnih virih informacij

ZAPOREDJE POSTOPKOV PRI UČENJU - PV3P:1. pregledati - kognitivni okvir2. vprašati3. prebrati4. ponoviti (glasno)5. pregledati (ponovno)

UČINKOVITO PONAVLJANJE:1. že učitelji selekcionirajo bistveno od nebistvenega2. količina & razporejenost ponavljanja - čezmerno učenje je zelo odpornobolj časovno porazdeljeno kot kampanjsko3. učenje z razumevanjem4. druženje podatkov v sisteme - večji transfer

UČBENIKI:1. kazalo2. abecedno stvarno & avtorsko kazalo, seznam strokovnih terminov3. predgovor, uvodno poglavje4. naslovi, podnaslovi, različne vrste tiska5. ilustrativno gradivo6. vprašanja, napotki7. preglednice, povzetki

TEHNIKE SPOZNAVANJA OSEBNOSTI:načrtno, sistematično1. anekdotski zapiski - priložnostno zapisovanje opažanjzapisati mora dogodek & razlagotudi pozitivni dogodki

84 Drago Žagar

na koncu pokaže razvojne značilnosti2. tehnika kritičnih pripetljajev: bolj kontroliranože vnaprej seznam osebnostnih lastnosti & opisi ravnanjatako dobimo dnevnik vedenja - lahko vidimo logično povezavo med dogodki & se odločimo za akcijosodelovanje s skupino - kaj je treba podpirati & odpraviti3. ocenjevalne lestvice4. kontrolni seznami ("ček" liste) - seznam značilnosti za alternativno ocenjevanje kvalitete učenčevega izdelka ali ravnanjatudi sami se lahko ocenjujejoza opazovanje samostojnosti5. vprašalniki6. projekcijske tehnike - le psihologitudi prosti spisi na primerno temo

ŠOLA & MENTALNO ZDRAVJE UČENCEV:1. ČUSTVENE POTREBE:1. čustvena varnost2. priznanje s strani vrstnikov3. priznanje s strani odraslih4. neodvisnost, samostojnost5. samospoštovanje - doživljanje uspeha2. NE SME BITI VIR NOVIH PROBLEMOV:1. določeno število učencev ne sme biti že vnaprej obsojenih na neuspeh - čim manjši osip ali pa vsaj brez slepih ulic2. možnost doživljati uspehepo neuspehu spodbujati k ponovnemu poskušanju, ki ne sme biti zvezano s prevelikim tveganjemnadomestni cilji3. disciplinska pravila - ne pretoga, preštevilna4. individualizacija5. učiteljev odnos - human, tovariški, nikakor sarkastičen6. solidarni odnosi med učenci7. učiteljevi prijateljski pogovori z učencem8. starši - skupno reševanje osebnostnih problemov

SOCIALNO-EKONOMSKI FAKTORJI UČENJA:neposreden (oddaljenost od šole) ali posreden vpliv (v učencu se ne razvijejo značilnosti, ki so potrebne za uspeh)važno je, kako okolje vrednoti izobraževanjebistveno in razmeroma neodvisno od sposobnosti odločajo o nadaljnjem šolanju


PSIHOLOŠKE OSNOVE MORALNEGA VZGAJANJA

vzgojno področjeetika - nastanek moralnih normnormativna etika - katere vrednote naj veljajo v določeni družbimetodika moralne vzgoje - pedagogika - smotri in ideali moralnega vzgajanja, vsebina, sredstva, metode

MORALA:= oblika človekove družbene zavesti in družbene prakse, ki jo na osnovi hierarhije vrednot, ki vlada v dani družbi, ocenjujemo kot dobro ali slabo

FROMM:glavne značilnosti zrelega značaja so težnja po ustvarjalni aktivnosti, produktivni ljubezni, povezanosti s soljudmi

Stališča in predsodki

= človekova pripravljenost za pozitivno ali negativno reagiranje v določenih socialnih situacijah - na osnovi izkušenj

3 SESTAVINE:1. spoznavna - razumsko spoznanje o enakovrednosti ras2. čustvena - čustveni prizadeti smo, jezni, veseli itn.3. motivacijska - stališče nas žene k akciji

STALIŠČA RAVNANJE:lahko se bojimo posledic in zato ravnamo v nasprotju s stališčirazlikujejo so po moči, skrajnosti, doslednosti

PREDSODKI:čustveno obarvana, močna, običajno negativna stališča - zlasti do pripadnikov različnih ras ali pokrajintežko spremeniti, ker temeljijo na čustvenih temeljih, ne razumskih

LESTVICE STALIŠČ:Likert, Thurstoneodgovori: povsem se strinjam

delno se strinjamneodločendelno se ne strinjamnikakor se ne strinjam

a vsak lahko odgovore prikroji na družbeno sprejemljiv način in onemogoči, da bi spoznali resnična stališčavelikokrat o njih sklepamo posredno - znanje, razgledanost, ravnanje, odločanje

86 Drago Žagar

OBLIKOVANJE STALIŠČ:družinska vzgojadružebno okolje, mediji, poklic, razredna pripadnostvažna je stopnja poučenosti, tudi zgledi, čustveno obarvane izkušnjevčasih se radikalno spremenijo v novih življenjskih razmerahvažna tudi osebnostna struktura

SPREMINJANJE STALIŠČ:aktivno spoprijemanje s stališči - sproščena skupinska diskusijataka stališča so odporna proti nasprotnim informacijamzastraševanje ni učinkovita metoda - umivanje zob (le 8 % je spremenilo, pri diskusiji pa 36 %)

Značaj ali karakter

= celoten sistem osebnostnih lastnosti , ki določajo, kako posameznik ravna v zvezi z moralnimi načeli in normami družbe , v kateri živi kako se oseba odloča v situacijah, ki zadevajo dobrobit drugih ljudipredvsem konflikti: zadovoljitev lastnih potreb č pomoč drugim

PIAGET:povezanost med spoznavnim & čustveno-socialnim razvojem (reverzibilnost je bistvena za pravičnost)faze, vsak stadij moralnega razvoja zahteva tudi razvitost novih logičnih operacijlahko nov kognitivni stadij, moralni pa še ne - obratno nezanemaril je vpliv družbeno-kulturnih odnosov, tudi konec je šele po 20. letuproučeval reagiranje otrok na zgodbice, v katerih posameznik povzroči nenamerno veliko škodo ali namerno manjšo:1. moralni realizem - objektivna moralnost: 7-10 letmorala avtoritete, heteronomna moralnostkazen je pravična, čim strožja je prekršek je tem večji, čim večja je škoda - nameni pa niso važni2. avtonomna moralnost: 10 letrecipročnostpravila so stvar medsebojnega dogovarjanja - niso več svetapomembni postanejo motivi, ne posledice

KOHLBERG:analiziral je odgovore otrok na zgodbice, ki so vsebovale moralne dilemekonča se okoli 25. letavsaka faza ima 2 stopnji, najvišja je usmerjenost v univerzalne etične principepojmuje jih nedialektično, statično, odtrgano od konkretnih razmer1. predkonvencionalni nivo2. konvencionalni nivo3. pokonvencionalni - avtonomni nivo

PECK, HAVIGHURST:razvoj ne poteka pri vseh v enakem redupri vsakomer prevladuje ena stopnja, a najdemo tudi ostanke drugih stopenj1. amoralna stopnja:


dojenček, umsko prizadeti - ne vedo, kako učinkuje na drugeni isto kot nemoralen2. egocentrična moralnost:moralno ravna le, če si obeta koristi ali pa ker se boji kazniimpulzivno ravnanje - v skladu s trenutnimi željamimlajši predšolski otroka že začetki prosocialnega vedenja - sočutja, pomočivsak ima take težnje, a je OK, če jih znamo kontrolirati3. konformna moralnost:konvencionalno, pasivna prilagodljivost okolici v moralnem ravnanju & presojanjuravnaš kot skupina, ne razmišljaš o posledicah ali smisluuradniški odnos do moralnih vprašanj, skrivajo se za skupinsko odgovornostjo - OK, če skupina ne stremi k nemoralnim ciljem7-12 let - ne more videti posledic, zato zahtevamo, da ubogatudi adolescenti - skupinske norme4. stopnja iracionalne vestnosti:vrednote sprejmeš bolj čustveno kot razumsko - v procesu identifikacije npr. s staršitogo, prisilno ravnanje - tudi kadar nihče ne gledas tem ubežijo notr. napetosti, očitkom vestipogosto konflikti vrednot - občutki negotovosti, krivdeneustrezno v novih, konfliktnih, izjemnih okoliščinahnevrotična, anksiozna osebnost - prestrogi, avtoritarni, hladni odnosi ali pa odnosi, ki ne dopuščajo čustvene avtonomnosti5. racionalna vestnost ali avtonomna moralnost:k njej moramo težitiposameznik analizira bistvo situacije, samostojno se odloči, kot misli, da je najbolj v skladu z najvišjimi cilji in vrednotamitudi ni brez notr. dvomov, a ni toliko krivde in negotovostinotranje skladen sistem vrednostravna razumno & moralnoanalizira resnične učinke, ne besedrezultat daljšega zorenja v konfliktih, temeljitega razmišljanjašele 20. letaizjemne okoliščine lahko pospešijo

ADOLESCENCA:ponavadi od 2. do 5. stopnjeveliko razmišlja o moralnih problemihprehaja od podrejanja avtoritetam v drugo skrajnost, hkrati pa močan vpliv vrstnikovzrelejši potrebujejo oporo odraslih - mnenje, nasveti, razlage, razpravljanje - pogoste krize iskanjatežnja k absolutiziranju moralnih vrednot, črno-belo presojanjekriminal: ponavadi tudi starši nimajo trdnih moralnih načel

hladen odnos starševrazbite družine, domoviželezna disciplina

delinkventniki: energični, težje se obvladajo, manj se boje neuspehov & konfliktovboljša je permisivna atmosfera

GRADNJA ZNAČAJA:1. čustvena varnost, osnovno samozaupanje:družina - identifikacija s starši, tudi razpravljanje o moralnih vprašanjih, demokratični odnosi, dober zgled

88 Drago Žagar

individualizacija pouka, humanost predpisov, spoštljivost & toplina2. težnja po odobravanju vrstnikov & avtoritet:skupinski pouk - uspeh skupine je odvisen od prispevka posameznikarazgovori o odnosihvključevanje odklonjenihpomoč med učenciučitelj mora zahteve utemeljevati, učence naj postopno priteguje k pomembnejšim odločitvam, ne sme tako kaznovati3. racionalno stališče:konfliktne situacije je možno reševati z analizo in razumskimi argumenti, z usklajevanjem interesovodprtost & sposobnost, da spremeniš stališče, če ga argumenti ovržejo4. izkušnje v konfliktnih situacijah:skupinske razpraveigra vlog - psihodrameresnične situacije - če kaj predpišemo kot obvezno, zamudimo priložnost za moralno zorenjeizleti, krožki ... - možnosti za izrabo izkušenj5. zavestna formulacija etičnih principov in vrednot:povezati je treba spoznavno & doživljajsko osnovo

SMOTRI MORALNEGA OBLIKOVANJA:1. sprejemanje pojavov - da se zaveš lakote v nerazvitem svetu2. primerno ravnanje v situacijah:a) pokoravanje ukazomb) prostovoljnoc) z veseljem3. oblikovanje vrednost & stališč - tudi če ti tako ravnanje ne prinese zadovoljstva4. urejenost vrednot v sistem z določenimi medsebojnimi odnosi:treba jih je posplošiti, spoznati teoretsko osnovo, jih primerjati in se odločiti o pomembnosti5. razvoj celovitega značaja, oblikovanje notranje skladnega življenjskega in svetovnega nazora:rezultat razmišljanja, izkušenj, vzgoje, samovzgoje

SPOZNAVANJE STOPNJE MORALNEGA RAZVOJA:težko, težko ločiti besede in globlja prepričanjaprosti spisi, spontane pripombe, izleti, odmorikrožki, prosti čas - interesi, vrednoteanketni vprašalniki

VARIABILNI KRITERIJ:razredi, povprečje, razpršenost - meje za ocene, normalna distribucijaslabo pri majhnih skupinah

KONSTANTNI KRITERIJ:že vnaprej postavimo meje za oceneslabo, če učence slabo poznamo, če je nova snov, ni kriterijev o pomembnosti itn.

TRADICIONALNI TESTI ZNANJA:razlike v znanju


KRITERIJSKI TESTI ZNANJA:usmerjeni k cilju - koliko se mu je kdo približalnaloge, ki jih pred poukom reši najmanj, po njem pa največ učencevni ocen, le DA ali NEpozitivna motivacija

Documents

Psihologija - Slovenistika · Web viewučitelj podobno ocenjuje znanje pri predmetih, ki po neki logiki spadajo skupaj - jeziki, zemljepis in zgodovina, biologija in kemija, matematika