LOČANSKI GLAS 1

PRVA STRAN

»Čarobne praznične lučke« Vsako leto decembra zagorijo lučke in naznanjajo bližanje praznikov. Prižgejo se na novoletnih jelkah, po naših domovih in v naših srcih, saj nam je toplo, ko praznike preživimo skupaj s tistimi, ki jih imamo najraje. Lučke pa so zagorele tudi na baklah, saj smo mladinci tudi letos povabili vaščane, da skupaj počastimo Jezusovo rojstvo. Na predbožični večer, ko je vse mirno in tiho, vse v prazničnem pričakovanju, je v vasi gorela še ena lučka – ogenj pod kotlom v katerem se je kuhalo vino. Vse je bilo pripravljeno; vino in čaj sta bila kuhana, bakle so bile napolnjene in ura je bila prava. Ljudje so

počasi prihajali iz toplih domov, da je zunaj v mrzli noči zadišalo po domači toplini. Na hitro smo se pogreli s kuhanim vinom in čajem, nato pa prižgali lučke na baklah in se odpravili proti Blagovici. Ena, dva, tri … uuu … triinšestdeset nas je bilo. Polnočnica se je začela, fantje pa so zunaj »pridno« čuvali naše bakle. Po končani maši smo spet prižgali bakle in se odpravili domov. Letos pa nismo bili edini. Po

poti smo lahko opazovali kako so se lučke vile tudi proti Malemu Jelniku in bilo je … kakor v pravljici. Pomislila sem, kako čaroben razgled imajo šele oni, ki lahko gledajo naše svetle plamenčke. Vrnili smo se v Zgornje Loke, še malo poklepetali in se nato vrnili vsak v svoj topel dom. Lučke na baklah smo pogasili … lučke na novoletnih jelkah bodo še nekaj časa krasile naše domove in okolico … lučke v naših srcih pa … upam, da ne bodo nikoli ugasnile.

@ Maja Pustotnik

Tu v dolini Črnega Grabna, kjer vode Radomlje, že milijone let,

dobe naš življenjski prostor, tu pod mogočno Limbarsko goro in ob tisočletni poti, od starega Rima

pa do današnjih dni. Tu so si našli prostor za svoj dom

naši davni predniki. Tu je zdaj naš kraj,

nam draga vas Zgornje Loke.

So poti, ki vodijo v nove kraje, So poti, na katerih se marsikaj doživi,

So poti, ki vodijo v nova spoznanja In so poti, ki vodijo v srca ljudi.

Naj novo leto 2007 radostno zaživi,

brez težav in brez skrbi.

Ločani pred cerkvijo Sv. Petra v Blagovici.

Novoletna smrekca 2006 v Zg. Lokah.

Zgornje Loke, december 2006

ZgLoke WebTeam © 1997-2006

LOČANSKI GLAS 2

ZGORNJE LOKE

Parklni Na dan, ko koledar obrne list na mesec december, in se precej prej stemni, se začne obdobje pripravljanja otrok na prihod par-klnov. Še posebej v mlajših letih sva ob večerih s sestro večkrat poslušali, kaj se dogaja zunaj. Govorilo se je namreč, da se v tem času pod Limbarsko goro, za Vardo začne kaditi in pokati. Začnejo se odpirati skale in iz jame lahko slišimo grozne glasove ter neprijeten ropot verig. V vasi je takrat ob večerih vse mirno in tiho, sliši se le lajanje psov, ki vohajo strah otrok. Toda lajež kaj kmalu utihne, saj se izpod Limbarske gore zasliši strašno rjovenje. To postaja vse glasnejše in grozovi-tejše in na vaških ulicah se kmalu pojavijo podivjane prikazni. Prišli so parklni. Hodijo od hiše do hiše, kjer nagajajo porednim otrokom, ki ne znajo moliti. Najbolj hudoben je Luci-fer, ki se plazi po tleh in je privezan z verigo, kroti pa ga Belcebuba, da ne bi ušel. Z njima pa hodijo tudi ŠpicParkl, Cifizelj, Antikrist, Košar in Rogač, ki lahko poredne otroke zvežejo z verigami in jih odvlečejo v graben. Seveda pa parklni pustijo na miru otroke, ki molijo in so bili pridni celo leto. Njihovo divjanje ukroti šele Sv. Miklavž s svojo zakrivljeno palico v noči pred 6. decembrom. Skupaj s parklni se odpravi od hiše do hiše ter otrokom prinese

mandarine in bonbone. Otroci nato preden gre-do spat, nastavijo pehar-je in komaj čakajo jutro v upanju, da jim prinese darila. Parkelni pa še isto noč izginejo v pekel pod Limbarsko goro.

Sv. Miklavž je že prine-sel darila vsem pridnim otrokom, porednim pa šibo in gnilo repo.

Uvodnik Pred vami je druga številka Ločanskega Glasu. Kot ste verjetno opazili je letošnje leto obširnejši, pogledali smo si kaj se je dogajalo v naši vasici v letu 2006, kako smo se zabavali, kje smo potovali ipd. Vsako leto se spomnimo nekaj s čim bi popestrili naše življenje v vasi. V letu 2006 je bila naša najbolj odmevna akcija 7.5 m visoka »Ločanska Butara velikan-ka«, ki smo jo na Cvetno nedeljo peš odnesli skupaj pred Cerkev sv. Petra v Blagovico. Kot veste nam ni vseeno za našo prelepo vas, zato želimo skupaj z vami, dragi bralci, ustvariti lepšo podobo vasi, popestriti dogajanje v vasi in nas še bolj povezati v skupnem trudu za boljši jutri. Nihče od nas sam ni tako dober, kot smo vsi skupaj.

*** Če bi radi kaj napisali v naslednji izdaji vaškega časopisa, imate predloge, bi kaj vprašali, pohvalili ali pa pograjali, nam povejte osebno ali pa pišite na e-pošto: locanskiglas@gmail.com

@Urednik: Ilija Medič

ZG. LOČANSKI GLAS je glasilo Zg. Ločanske mladine v sodelovanju z ZgLoke WebTeam ©. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v vasi Zgornje Loke. Glavni in odgovorni urednik: Ilija Medič. Člani uredniškega odbora: vsi avtorji člankov. Foto: Igor Trdin, Mateja Omahna, Matjaž Markovšek, Ilija Medič & Foto Arhiv ZgLoke WebTeam ©. Oblikovanje: Ilija Medič. Lektoriranje: Maja Pustotnik, Mateja Omahna, Petra Pustotnik. Spletna stran: http://ZgLoke.hitri.com, Forum Zg.Loke: http://www.phpbb88.com/zgloke/, e-mail: locanskiglas@gmail.com. Trženje oglasnega prostora: Člani uredniškega odbora ali na e-mail: locanski-glas@gmail.com, naklada 50 izvodov. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Vse pravice pridržane. More-bitne napake so dobronamerne in jih poklanjamo pozornim bralcem.

@ Petra Pustotnik

Pohod po nagelj na Limbarsko Goro Skupaj smo se odpravili na pohodu po nagelj. Mladinci iz Zgornjih Lok smo organizirali pohod iz Lok na »18. pohod po nagelj« na Limbarsko goro 26.03.2006. Zbrali smo se ob 9:30 na "Ulcah" pred Mlakarjevim križem. Kljub za nekatere zgodnji uri, saj se je ponoči le ta prestavila za eno uro naprej, se nas je zbralo 10 vaščanov. Na Limbarsko smo se povzpeli po stezi po Krkovčevem travniku, nato skozi gozd mimo Štefko-ve hiše, proti Korpam, nato naprej proti gozdu, kjer smo ob "žegnanem studencu" zavili v strmo Kovačevo drčo. Pravijo, da je tako strma, da si lahko kolena grizeš. Na vrhu, ko smo prišli iz

drče smo zavili desno po poti na južni strani Limbarske gore, kjer je ob jasnem dnevu lep razgled na našo prelepo dolino, (lahko se zavije tudi desno preko jase, mimo Trdinovega korita). Še v gozdu, v Vardi, pod vrhom smo si privoščili krajši počitek, nato pa nadalje-vali pot, mimo snežnih zaplat, tako da je padla tudi kakšna kepa. V Pristavi smo zavili proti vrhu, kjer je ženske pričakal fant v narodni noši, ki jim je zaželel dobrodošlico in jim izročil gorenjski nagelj. Kakopak na vrhu smo šli seveda najprej do šanka, po napornem vzponu se je prileglo kuhano vino. Bilo je veliko ljudi, veliko »štantov«, tako da se pozno popoldne nismo vrnili domov lačni in žejni.

Trije nageljčki na Limbrski. @ Ilija Medič

Forum Zgornje Loke Forum Zgornje Loke, je zagledal luč sveta 7.6.2005. Od takrat se je na forumu registriralo že 26 članov in nabralo okoli 8000 sporočil (postov). Forum redno pre-bira kar veliko ljudi, saj je javno dostopen. Na forumu debatiramo o aktualnih rečeh, o dogodkih v naši vasi in okolici, pozdravljamo in čestitamo prijateljem, debatira-mo o športu, hobijih, računalništvu in zabavi. Pišemo pa tudi na splošno o naši vasi, kako so živeli naši pred-niki, kako živimo danes, o šegah in navadah itd. Skrat-ka »Ločanski Forum« je mesto, kjer se Ločani srečuje-mo na internetu in kjer ste vedno na tekočem o dogaja-njih v naši vasi. Vabim vas, da se včlanite na našem forumu.

FORUM ZGORNJE LOKE

Vse o mali vasici sredi Črnega grabna ...

pozdravi, predlogi in debate ...

zgloke.hitri.com www.phpbb88.com/zgloke/

ZgLoke WebTeam

©

:ZgLoke WebTeam

LOČANSKI GLAS 3

ZGORNJE LOKE

Prvomajsko kresovanje 2006 Tradicionalno druženje Zgornjeločanov 1. maja. Kresovanje v Zgornjih Lokah bi lahko označili že za tradicionalno, saj smo ga letos organizirali že četrto leto zapored in tudi letos je bilo super. S pripravami seveda začnemo že v začetku aprila, s sestankom, kjer se dogovorimo o vsem potrebnem in pričnemo z delom. Zadnje dni aprila še pripravimo prostor in ostale stvari, ki so nujne za dobro zabavo in nato se lahko začne. Okrog osme ure zvečer se že začnejo zbirati prvi gostje in kmalu zatem zagori kres, ki naznanja začetek zabave. Hrane in pijače je bilo dovolj in tudi srečelova z bogatimi nagradami letos ni manjkalo, glavna nagrada pa je bila samokolnica. Vaščanom pa smo pripravili še eno igro, kjer so ugibali težo skrivnostne škatle, za katero niso vedeli kaj je v njej. Škatla je tehtala natanko 7,04 kg, v njej pa je bil hlebec kruha, liter cvička in par klobas. Srečnica, ki se je najbolj pribli-žala ugibani teži, je skrivnostno škatlo z vsemi sestavinami odnesla domov. Kljub temu, da nam je letos malce ponagajalo vreme, je na kreso-vanje spet prišlo preko sto ljudi in zdelo se je, da so uživali, saj smo se zabavali do tretje ure zjutraj. Zadovoljni, da je kresovanje tudi letos dob-ro uspelo, smo se odpravili spat, a ne za dolgo, saj smo se že takoj naslednjega dne zjutraj zbrali, da za sabo še pospravimo. Nekaj uric in nikjer več se ni videlo, da se je prejšnji večer veselo dogajalo. Ostali so lepi spomini in želja, da se drugo leto spet vidimo in skupaj pozabava-mo.

Vaška butara velikanka Sedem metrov in pol visoka, je naša Ločanska butara velikanka bila. Letošnja sobota pred Cvetno nedeljo je bila v Zgornjih Lokah nekaj poseb-nega. Mladi smo spet imeli idejo, kako bi si malo popestrili življenje v vasi, se kaj novega naučili in najpo-membnejše, da bi se spet imeli fino. Kjer je ideja in volja, je tudi pot, pravi star pregovor. In res. Odločili smo se, da bomo izdelali vaško ''butaro velikanko''. Kljub temu, da sta bila v četrtek, pred »našo soboto«, Golčaj in Limbarska gora še odeta v novo zapadel sneg in je kazalo, da bo slabo vreme za konec tedna, se je v petek vreme popravilo. Mladinci smo tako lahko nabrali skoraj vse potrebno za našo butaro, ostalo pa, kar je manjkalo, smo nabrali še v soboto zjutraj. V soboto v popoldanskih urah smo se zbrali na Mlakarjevem dvorišču in pričeli z delom. Fantje so se lotili izdelovanja ogrodja buta-

re, tako da so 7 metrsko smrekovo preklo obdali z leskovimi vejami in vse skupaj dobro zvezali, med tem pa smo punce narezale in ošpiči-le vejice pušpana in bršljana. Za tem so se fantje lotili zatikanja zelenja, punce pa smo

izdelale dolge verige in pentlje iz krep papirja. Vsi tako zagreti in pre-dani delu, smo pozabili na čas. Naša butara je bila končana, ko se je nad vas spustila že trda tema. Pospravili smo za sabo, butaro pa spravili na varno v suh prostor. Na Cvetno nedeljo zjutraj smo se zbrali ob 7:00 uri pred Mlakarjevo hišo, kjer smo si našo Butaro veli-kanko najprej še enkrat ponosno ogledali, jo poslikali, nato pa so jo fantje natovorili na ramena in jo odnesli do Blagovice k maši. Postavili smo jo v jašek pred cerkev, kjer so si našo lepotico lahko ogledali ostali farani. Župnik je bil nad našo butaro in idejo za njeno izdelavo navdušen in nas je dal za zgled ostalim ljudem, češ, da si lahko na tak način obogatijo življenje. Po maši se je butara spet znašla na ramenih vaških fantov in se v spremstvu ostalih vaščanov vrnila domov v Zgornje Loke. Svoje mesto je našla pri križu sredi vasi, kjer je krasila vas, za prvega maja pa je imela pomembno vlogo in čast, da je v vsej svoji veličini zagorela v našem kresu, z namenom, da bi nam prinesla srečo.

@ Maja Pustotnik

@ Maja Pustotnik

LOCANSKI GLAS locanskiglas@gmail.com

Ločanska mladina z »Butaro velikanko«.

»Ločanski fantje butaro v Blagovco nesó«

LOČANSKI GLAS 4

Ličkanje koruze Druženje Ločanske mladine. Čeprav se je veliko šeg in navad v preteklih letih pozabilo, se jih je ogromno tudi ohranilo, predvsem v malo bolj odročnih krajih naše preljube deželice. Šege in običaji na splošno po Sloveniji in tudi v Zgornjih Lokah, so vezani predvsem na verske in v manjši meri tudi na državne praznike skozi celo leto ter na posamezne pomembne dogod-ke v vasi s samim letnim ciklom na kmetiji. V zadnjem času je postalo spet aktualno obujati stare šege in navade naših daljnih prednikov. Ličkanje je bilo včasih prisotno na vseh kmetijah po naši vasi, danes pa le malokdo še lička koruzo. Tako smo se mladinci iz Zgornjih Lok odločili, da bomo obudili kanček te prijetne in nadvse zanimive nava-de in tako na soboto zvečer 7. oktobra organizirali ličkanje. Zbrali smo se pri Čvelovih, ki so za nas pripravili kar prijeten kupček koruze. Nau-čili oz. spomnili smo se tehnike ličkanja koruze in kako se ta veže v

štoke. Po kar nekaj urnem ”lupljenju“ pa smo v kupu našli veliko čoko-lado, ki kaj kmalu ni bila več tako velika, njami, in steklenico borovničk, ki so izpolnile svoje poslanstvo in nas pogrele. Res je bilo prijetno druženje in lepo je bilo ponovno obuditi stare čase. Hvala Čvelovim, da ste nam pripravili ličkanje, mogoče ga drugo leto organiziramo za vse Ločane. Kdo ve.

@Pustotnik Petra

Odbojka v Blagovici Letošnje torkove in četrtkove večere smo mladi večinoma preživeli na igrišču ob igranju odbojke. Lansko leto je odbojka veljala za šport za punce, a letošnje poletje se nam je pridružilo vse več fantov. Včasih nas je bilo toliko, da smo komaj vsi prišli v polje. Ponavadi smo se dobi-li okrog 21h na igrišču v Blagovici, hitro postavili mrežo in začeli z igro. Žoga je na začetku letela na vse mogoče konce in med igro je bilo vedno prisotno ogromno smeha in dobre volje. Sčasoma se je naša igra začela izboljševati in ni nam bil cilj samo, da je šla žoga čez mre-žo, ampak smo celo osvojili igranje na tri. Včasih so fantje pokazali vso svojo moč in je katera izmed žog romala komu v glavo, a do večjih poškodb k sreči ni prišlo. Čas je vedno prehitro minil in naše tekme so trajale še dolgo zatem, ko je odbila polnoč. Konec poletja pa nam je na uho prišla novica, da bodo porušili igrišče. Glede na to, da se vse stvari ponavadi odvijajo zelo počasi, sem bila mnenja, da bo za nekaj časa konec z našo odbojko. A nič nas ni ustavilo, igrali smo tudi, ko so že podrli ograjo in smo si nabirali kilometre, saj nam je žoga uhajala po celi Blagovici. Fantje pa so pokazali veliko vneme in dobre volje in novo igrišče je bilo hitro zgrajeno. Hitro smo narisali črte in kljub malce hladnejšem vremenu odigrali kar nekaj tekem. Odbojka nas je nekako povezala in začeli smo se več družiti. Sama sem komaj čakala tisti dan v tednu, ko sem se usedla na kolo, se odpeljala v Blagovico na igrišče, saj sem vedela, da me vsakič čaka veliko smeha, dobre družbe in rekreacije. Že se veselim toplih pomladnih dni, ko bomo spet veselo odbijali žogo. (komentarji o »Odbojki« s foruma Zg. Loke so na sosednji strani )

Novoletna smrekica v Lokah Novoletne lučke vsako leto krasijo našo vas. Vsaj deset let in več, že v Zg. Lokah pred boži-čem postavljamo “vaško” novoletno smreko. Tudi letos smo se odločili, da jo postavimo, čep-rav z eno spre-membo. Postavili smo jo namreč pri uvozu v vzhodno stran vasi, saj na postaji in v njeni okolici trenutno ne sveti nobena javna luč in bi težko dobili elektriko za razsvetljavo lučk. Glede na to, da smo bili v predbožičnem času, bi človek pričakoval, da se nas bo zbralo veliko, pa ne samo zara-di dela temveč tudi druženja, vendar lahko rečem, da nas je sodelovalo le peščica vaščanov. V petek pred božičem smo odšli v Čvelov gozd in tam odsekali najlep-šo smreko ter jo odpeljali v dolino. Po ogledu več možnih lokacij za postavitev le te, smo se odločili, da jo postavi-mo na kraj kjer sedaj stoji, saj mislimo, da je tam dobro vidna z vseh strani vasi. Smreko smo postavljali v večer-nem času, ko je bil tudi zaradi vetra ob cesti že kar poš-teno mraz. Zato bi nam prav prišlo kakšno okrepčilo v obliki žgane pijače, pa vendar se noben od vaščanov ni opogumil, da bi ga prinesel, zato smo se odšli ogret kar k Mih. Zaradi oddaljenosti vira električne energije za raz-svetlitev naše smreke, smo le to napeljali dan kasneje, ker smo morali dokupiti še nekaj elektro instalacij. Seve-da smo za izvedbo elektro del po večkratnem mobilnem klicu nagovorili »elektro mojstra« Primoža. Po veliko naporih z vzpostavitvijo električnega tokokroga skozi vse lučke v verigah, smo jih namestili na smreko in sicer s pomočjo lestve in fantov, ki se ne bojijo višine. Nato pa smo v mrazu vsi skupaj z nestrpnostjo in v upanju, da bo vsaj nekaj lučk zasvetilo, čakali do mraka, ko se prižgejo javne luči in z njimi tudi lučke na naši smreki. Za ta dan bi pohvalil tudi vaščane, ki so nam prinesli nekaj šilcev okrepčila oz. gretja, da smo lažje opazovali našo smre-ko, ki je v mraku zasijala v vsej svoji lepoti in bo krasila našo vas vsaj do svetih treh kraljev. Na koncu bi vsem zaželel lepe praznike in vse naj v letu 2007, v upanju, da bomo tudi drugo leto postavili novole-tno smreko in sicer z večjo udeležbo kot letos.

@Marko Trdin

ŽIVLJENJE V ZGORNJIH LOKAH

@Mateja Omahna

LOCANSKI GLAS locanskiglas@gmail.com

Ličkanje pri Čvel

LOČANSKI GLAS 5

ŽIVLJENJE V ZGORNJIH LOKAH

Komentarji o »Odbojki« s foruma Zg.Loke: *Včeraj je bila ponovno odbojka. In tokrat smo se res zabavali Sicer je vča-

sih igra zaradi tega malo trpela, ampak smo se meli fino. To pa je glavni cilj takšnega druženja. Dobra volja in rekreacija Edina slaba stvar, ki se nama je

zgodila so strgane hlače na mestu... Naslednjič bomo morda igrali že na novem igrišču, saj bomo danes zvečer

risali črte za odbojkarsko igrišče Tam pa se bo potrebno navaditi na

precej daljša polja kot jih imamo na starem igrišču.

*Men je blo najhujš, da smo mogl "po Blagovci letat, ker ni več ograje"...

Intervju z Marušo Urankar Kdaj si se začela ukvarjati z glasbo? V drugem razredu sem začela z obiskovanjem Nauka o glasbi in igranjem blok flavte. Naslednje leto pa sem začela s prečno flavto, ki jo sedaj igram že peto leto. V letošnjem letu obiskujem tudi učne ure klavirja. Pri godbi pa bom začela igrati še picolo flavto. Zakaj si se odločila ravno za flavto? Flavta mi je bila že od nekdaj všeč. Zato sem se odločila, da začnem z obiskovanjem glasbene šole. V tistem času na Brdu še ni bilo odprtega oddelka za flavto in sem najprej mislila, da bom igrala klari-net. Vendar so nato našli prosto mesto v Mengšu.

Koliko ur na teden vadiš? Pouk flavte obiskujem 2x tedensko po eno uro, klavir pa 1x tedensko po pol ure. Imam tudi korepeticije (igram na flavto, učitelj pa me spremlja na klavir). Poleg tega igram v godbi in vsakodnevno vadim doma. Letos si se udeležila poletne šole LOCA MUSICA v Škofji Loki. Nam lahko zaupaš kako je bilo? Poletna šola je trajala 1 teden. V tem času se spoznala veliko novih ljudi in se naučila marsikaj koristnega. Dan je potekal tako, da smo imeli dopoldan ali popoldan pouk, ostali čas pa smo izkoristili po svoje. Vsak večer pa smo imeli organizirane različne aktivnosti. Ves čas pa smo se tudi pripravljali na zaključni nastop, ki je potekal na škofjeloškem gradu in kapelici. V letošnjem letu si se udeležila tudi nekaj tekmovanj, kako je bilo? Bila sem na tekmovanju v Povoletu, v Italiji, kjer sem osvojila tretjo nagrado. S komorno skupino trio flavt smo se udeležile tekmovanja v Kranju. Na mednarodnem tekmovanju v Požarevacu v Srbiji pa sem osvojila prvo nagrado. Ali premišljuješ o nadaljevanju šolanja na Srednji glasbeni šoli ali boš obiskovala gimnazijo? Verjetno bom šla na gimnazijo in poleg obiskovala program Srednje glasbene šole. Kaj še rada počneš v prostem času? Rada si ogledam kakšen film, kolesarim in igram košarko.

@Mateja Omahna

FORUM ZGORNJE LOKE - Vse o naši mali vasici ...

www.phpbb88.com/zgloke/ ali zgloke.hitri.com

Mi smo letos prižgali svečke v bučah Na večer 31. oktobra smo se mladinci že ob 18:00 uri dobil pri Medič, kjer smo pripravili manjši kres in okoli ognja postavili štore, da nas nebi zeblo. Vse je bilo na red, da izdelamo edino stvar, ki nas obvaruje zlih duhov. Začeli smo rezati buče in pri tem smo se neizmerno zabavali. Rezanje sploh ni tako enostavno kot se zdi. Najprej je treba izrezati čepi-co oz. pokrovček, tako da ne urežeš še sebe, nato je potrebno bučo izdolbsti in nazadnje, kar je najtežje, izrezati čimbolj strašen izraz. Neka-teri izrezovalci so imeli kar nekaj težav. In tako so na primer nastale buče podobne nekaterim zvezdnikom :) ”Js sm se mela FUL fajn k smo rezal bučeJ sicer moj Michael Jackson je mel mal smole, pa mu je nos odpadu ampak smo ga uspešno pritrdil nazaj“ je na primer pripomnila izrezovalka, ki je v svojo bučo kar malce preveč zarezala. Na koncu pa so seveda vse buče pričarale pravi halloween. Narezali smo jih kar 10 in jih nato postavili v vrsto.

Moram pa še povedati, da smo posneli tudi prvi ločanski ”skeri“ film, škoda je le, da si ga ne morete ogledati.

Noč čarovnic - najbolj strašna noč v letu Zadnja oktobrska noč je pogosto hladna in neprijetna kot nalašč za prav pose-bno praznovanje, ki si šele zadnja leta utira pot tudi k nam. Noč čarovnic ali halloween kot pravijo Angleži, je star keltski običaj na večer pred vsemi svetimi. Na ta večer so meje med našim svetom in svetom duhov najbolj tanke in ima čarovnija največjo moč. Duhovi vseh, ki so umrli v tem letu, se poslavljajo od našega sveta. Neslišno odplavajo skozi noč proti nebu in zapustijo vedno bolj neprijazno pokrajino, v katero se je priplazila jesen. Kelti so verjeli, da se ob prehodu obdobja svetlobe oz. našega poletja v obdobje teme, duhovi umrlih vrnejo na Zemljo, da bi poiskali še živeča telesa in se jih polastili za naslednje leto. Veljalo je namreč prepričanje, da je to edino upanje v posmrtno življenje. Seveda nad tem niso bili prav nič navdušeni še živeči, zato so se 31. oktobra oblačili v grozljive kostume ter bili zelo glasni, da bi pregnali zli duhove. Najbolj strašljiva noč v letu, noč, ko se čarovnice, duhovi in ostala strašljiva bitja podajo na sprehod po Zemlji, se je bliskovito približevala tudi nam Loča-nom. Buuuuu! Skrajni čas je bil za priprave, saj je bilo naše duše potrebno rešiti pred temi strašljivimi podobami. Na to noč vas lahko reši le ena sama stvar. To je velika nasmejana buča, ki pa jo morate sami izrezljati. Zato, ko pade mak, bodite ”kul“ in pred vrata postavite veliko bučo, ki bo čez prag spus-tila dobre, pred vrati pa pustila zle čarovnice in duhove, vsi strašljivci pa tesno zaprite okna, preverite ali so vhodna vrata zaklenjena, se skrijte pod svojo odejo in psssst…

@Petra Pustotnik

Tole so naše strašne Buče:

LOČANSKI GLAS 6

Intervju z Rokavčevo mamo V naši sredini živijo tudi ljudje, ki pa jih ne videvamo vsak dan, saj zaradi svoje starosti ali pa bolezni niso več tako aktivni, vendar se od njih lahko mnogo naučimo. Intervju sem opravila s svojo prababico Ano Markovšek- Rokavčevo mamo, ki je letos aprila prazno-vala že svoj 85. rojstni dan. Katerega leta ste se preselili v Zg. Loke? To je bilo leta 1940, takrat ko sem se poročila. Kako bi najbolje opisali Zg. Loke in prebivalce, takrat ko ste prišli živeti v Zg. Loke? Bilo je veliko manj hiš in tudi manj prebivalcev. Večina se je ukvarjala s kmetijstvom in niso hodili na delo v

tovarne. V vasi, pr'Mih so imeli gostilno in trgovino. Doma ste živeli izključno od kmetijstva, je bilo to življen-je težko? Življenje je bilo težko, ker je bilo potrebno vse opraviti roč-no in bilo je veliko hribovitih predelov. Traktorjev ni bilo, vse se je delalo z voli ali konji, nekateri pa niso imeli niti tega. Največ se je sadilo krompirja, ki smo ga jeseni lahko prodali. Sejali smo pšenico, koruzo, ječmen, rž, ajdo, proso- veči-noma za domačo uporabo in krmo živali. V vasi smo imeli

mlin in smo tja odpeljali žito, kjer so nam ga zmleli in smo dobili moko, v zameno pa smo v mlinu pustili »merco«.

Kako je potekalo življenje med vojno? Življenje se je poslabšalo, vendar večje revščine ni bilo občutiti. Veliko pridelkov smo morali dati Nemcem ali partizanom. Na občini smo dobila karte za (sladkor, olje, blago…) in s temi kartami kupovali v trgovini. Pri nas doma ni šel nihče v partizane; ker smo imeli otroke in

bolnega strica. Spomnim se tudi, da smo bili enkrat izdani. In sicer je k nam prišel sosedov hlapec in vprašal, če imamo kaj za partizane. Vprašala sem koliko so dali drugi in je rekel, da nihče ni nič dal. Zato sem tudi jaz rekla, da potem tudi mi ne bomo dali. V resnici pa so vsi ostali dali nekaj za partizane. Nato pa so neke noči na vrata potrkali Partizani in nam vzeli okrog 40kg špeha, več kot 50kg moke, okoli 50 jajc, suho meso, hoteli so vzeti tudi 2 kravi, vendar so nato vzeli le eno. Po vojni pa se je ta hlapec prišel opravi-čit, da nas je izdal. Kakšno je bilo družabno življenje, ob kakšnih priložnostih ste se vaščani družili? Večinoma smo se družili npr. ob ličkanju, pletenju kit in ko smo proso meli. Veliko

ljudi je prišlo k hiši, kjer smo skupaj delali, na koncu je sledila pojedi-na, igralo se je na orglice in glavnik ter smo skupaj zapeli in se veselili do 2-3h zjutraj. Ste bili vaščani med seboj močno povezani? Kje se je to odraža-lo? Med seboj smo bili dobro povezani in smo si vseskozi pomagali pri najrazličnejših kmečkih opravilih. Katere praznike ste še posebej praznovali? Praznovali smo: božič, veliko noč, žegnanjsko nedeljo, veliki šmaren, pust. Reklo se je, da ima kmet tri glavne dobre obroke in sicer za veliko noč: dober zajtrk, za žegnanjsko nedeljo dobro kosilo in ob pustu dobro večerjo. 12 dni pred božičem smo po vasi nosili Marijin kip, vsak dan ga je sprejelo eno gospodinjstvo, na koncu pa je prišla nazaj k Mlakarji. Na božič nismo nikoli delali, rekli so, da ne sme viseti niti perilo, saj naj bi to prineslo bolezen živali. Skupaj smo v kot postavili smrekico in jaslice, ter na sveti večer zmolili vse 3 rožne vence. Nato smo skupaj požegnali in pokadili celo poslopje (hišo, hlev). Nato smo se skupaj

odpravili k polnočnici, videli smo ljudi s hribov, ki so prihajali in imeli prižgane trske in je bilo zelo lepo. Kaj ste najraje počeli v svoji mladosti in kako čas preživljate sedaj? Najraje sem bila na njivi, ko je bilo lepo vreme. Ampak prehitro se me je lotila bolezen; revma ( ki jo imam že 30 let). Sedaj težko hodim, zato veliko berem, molim in preživljam čas s prav-nukinjami. Bi kaj sporočili bralcem Ločanskega glasa? Vsem želim vesele praznike in srečno novo leto, da bi bili zdravi, imeli čim manj problemov in odpuščali drug drugemu.

@Mateja Omahna

Rokavčeva mama

Ohcet v Pečah, leta 1940.

Ko je Ana Markovšek imela 16. let

SPOMINI STAREGA LOČANA

LOCANSKI GLAS locanskiglas@gmail.com

LOČANSKI GLAS 7

Gasilke PGD Blagovica V lanskem letu smo tudi dekleta začela aktivno sodelova-ti v PGD Blagovica. Opravile smo tečaj za gasilca-pripravnika. Končno pa se nas je zbralo dovolj, da smo lahko sestavile ŽENSKO A DESETINO, mesto mentorja pa je prevzel Matjaž Markovšek. Dvakrat tedensko smo se zbrale ter pridno vadile in ko je naša desetarka zakli-

cala: »DESETINA ZA ORODJEM, ZBOR« smo bile takoj na svojih mestih in začele z vajo. Čas je hitro mineval in prišel je 10.6.2006, ko se je v Rafolčah odvijalo gasilsko tekmovanje. Oblečene v uniforme, glave pokrite z čelado smo na pisk sodnika začele z izvedbo vaje. Vajo smo poskušale izvesti čim bolj pravilno in se nismo toliko ozi-rale na čas, vendar smo jo kljub temu hitro opravile. Nato je sledila še štafeta, kjer smo dale vse od sebe in tekle kolikor hitro se je le dalo. Nato pa je sledilo samo še čakanje in upanje na čim boljši rezultat. Razglasitev rezultatov nas je prijetno presenetila saj smo osvojile 1. mesto. To nam je dalo nov zagon in verjetno se bomo

tudi letošnje leto udeležile tekmovanja. Poleg tekmovanja pa smo dekleta pomagala pri akademiji ob 65 letnici PGD Blagovica, stregle na gasilski veselici in se udeležile sek-torske vaje. V novembru pa je PGD Prevoje pripravilo srečanje gasilk, ki smo se ga z veseljem udeležile. Druži-le smo se ob dobri pijači in jedači, ter se zabavale ob zanimivem programu. Gasilni dom v Blagovici pa je pos-tal prijeten kraj za druženje, saj smo kar nekaj večerov preživeli ob kartanju, igranju pikada in ročnega nogome-ta. »Gasilski pozdrav, NA POMOČ«

@Mateja Omahna

Planinsko društvo Blagovica Vsi, ki se vam pogled ustavlja na vršacih, vsi ki radi ogledujete naše hribe in doline, vsi ki imate željo, da bi bili del te čudovite narave, pa nimate ideje kako priti tja, kako se obnašati v tem svetu, kako se na izlete pripraviti ali pa za tiste, ki vam manjka le idej kam bi se odpravili, poskrbi PD Blagovica. Izleti, prireditve, pohodi po vseh slovenskih hribih in planinah, pohodi v visokogorje, zah-tevne poti in pa tudi izleti in pohodi v naši okolici, vse to vam nudimo v društvu. Poleg tega pa z vašo voljo in željo lahko pridobite marsikatero bogato izkušnjo, ki vam jo nudijo usposobljeni vodniki našega društva. Izobraževan-je mladih in starejših, markiranje planinskih poti, vodenje pohodov in izletov je naše prvenstveno delo, radi pa prip-ravimo tudi kakšno kulturno prireditev. V letu 2007 smo za vas pripravili tradicionalni zim-ski pohod Golčaj – Špilk, Kucelj, Polhograjska gora, pla-ninska maša na Golčaju, Javorov vrh, pohod po Moravški planinski poti, treking po Cresu in Lošinju 4 dni (Hrvaška), planina Razor - Vogel, Lepenatka, dvodnevni pohod – vrhovi okoli Staničevega doma, Kanin, Rokov-njaška planinska pot 2 dni (60 km), izlet v neznano, pohod za krof, Strelovec, Sv. Trojica na Primorskem in pohod z baklami na Limbarsko goro.

V kolikor vas je program premamil, se nam lahko pridru-žite v našem društvu ali pa vsaj na kakšnem pohodu. Informacije dobite pri Pustotnik Bojanu na tel. 041-710-681 ali pa na forumu Zg. Loke.

@Bojan Pustotnik

Varen planinski korak v novem letu 2007!

PD Blagovica

Ločanske gasilke: Karmen, Petra, Maja, Mateja in Tina. Tekmovalne desetine PGD Blagovica z osvojenimi pokali 2006.

DRUŠTVENO DOGAJANJE

LOČANSKI GLAS 8

Butara velikanka Butaro velikanko smo delali pri Mlakarji. Mladin-ci so pripravili kar smo potrebovali. Punce so pripravile okraske, fantje pa smo zvezali palce. V večernih urah smo končali .Zmenili pa smo se, da jo naslednji dan odnesemo v cerkev. Zjutraj ob osmih smo se zbrali in odšli v Blagovi-co. Tako smo imeli tudi v Zg. Lokah svojo BUTARO VELIKANKO.

"Klemen Omahna

Življenje v Zg. Lokah Življenje v Zg. Lokah je zelo veselo in preprosto. Vesela sem, da živim v vasi oz. kraju kot so Zg. Loke, saj tukaj ni nobenega nasilja, itd.,...Veliko je narave in svežega zraka, tega pa ni v večjih mestih po Sloveniji in po svetu. Včasih sem hotela živeti v Ameriki, Nemčiji ipd., ...Vendar sem ugotovila, da je tam samo nasilje, spori, onesnažen zrak. Skoraj vsi imajo drage hiše, vile,... in skoraj vsi so zasuti z denarjem. Tega pa tukaj ni. Zg. Loke so preprosta vas s hišami, z naravo, s prijaznimi ljudmi in brez nasil-ja...lahko bi še naštevala, vendar vsi veste kakšno je življenje tukaj. Vsi med sabo sodelujemo in se skoraj nič ne kregamo. Najbolj bi pa pohvalila mladino, saj nam veliko stvari pripravi (1. majsko kresovanje, pohod z baklami k polnočnici, ...) tega ne vidiš pov-sod. Tudi v prihodnosti bi rada živela v Zg. Lokah in upam, da mi bo to tudi uspelo.

"Katja Trdin

Parklni Kot vsako leto nas je tudi letos obiskal Miklavž. Da se je prepričal, če smo bili otroci kaj pridni je poslal v vas parklne. Parklni so obiskali vse hiše, otroci pa smo pridno molili, medtem ko so na ves glas kričali. Vsi pa smo komaj čakali 5. december, saj smo vedeli, da nas bo obiskal Miklavž. Miklavž nam je prinesel bombone in mandarine in oblju-bil, da nam bo ponoči, ko bomo vsi spali ponovno

obiskal in nam prinesel darila.

Parklni in Miklavž

Tako kot vsako leto so tudi letos po naši vasi hodili parkeljni & Miklavž. 3.12. so po hišah začeli hoditi najprej samo parkeljni in tako je bilo tudi 4.12.. Parkeljni so zelo grozni in poredni. Zaradi tega pa živijo v “peklu”. 1.dan sem se jih malo bala, potem pa nič več. Aja, nato sem pa skoraj pozabila...bolje da moliš, če ne te parkeljni odnesejo in te „vržejo“ v vodo...Gotovo pa vsi otroci komaj čakamo 5.12., ko po hišah hodi tudi Miklavž. Takrat pa se otroci ne bojimo parkeljnov, saj jih Miklavž umiri. Tisti večer nam Miklavž prinese bonbone in mandarine, ponoči pa nam prinese VELIKO DARIL. Komaj čakam spet drugo leto, da vidim Miklavža&parkeljne in seveda, da dobim darila.

"Katja Trdin

1. maj Že četrto leto je mladina iz Zg. Lok pripravila kresova-nje ob prazniku dela. S pripravami so pričeli že neko-liko prej, saj so morali pripraviti drva za kres. Za to delo je poprijela bolj moška roka. Iz bližnjega gozda so pripeljali veje in jih postavili na kraj kjer bo stal kres. Postavili pa so tudi šotor, saj je bilo napovedano bolj slabo vreme. Na vabilu, ki ga je prejelo vsako gospodinjstvo v Zg. Lokah je pisalo tudi naj k pripravam pripomorejo tudi gospodin-je s peko peciva. Gospodinje so napekle mnogo peciva. Malo mlajši pa smo s svojimi točkami popestrili celoten večer. Igrali smo igrico Kako Ločani pripravijo kres. Katja, Kristjan, Špela in jaz smo opo-našali Igorja, Marka, Ilija in Uroša. Pri izvedbi igrice pa nam je na pomoč priskočil tudi Franci. Skozi cel večer pa nas je spremljala tudi glasba. Z glasbo se je zabaval Uroš, ki je tisti večer prevzel mesto DJ-ja. Vrtel je vse vrste glasbo od domačih do svetovno znanih pop glasb. Da pa ne bi z zabave odšli lačni, je za to poskrbel Marko s pomočniki, ki je pekel čevapčiče in klobase. Večer je bil enkraten, ampak s tem delo še ni bilo opravljeno. Naslednji dan pa smo skupaj pospravljali, kar nam je tudi uspelo vendar pa smo se ob tem tudi zabavali.

Upam, da bomo tudi naslednje leto spet preživeli 1. maj skupaj. "Patricija Markovšek

M l a d i - M A D I N S K I K O T I C E K

MLADI-MLADINSKI KOTIČEK

Pohod z Baklami Kot že predlansko in lansko leto, je tudi letos mladina iz Zg. Lok organi-zirala pohod z baklami k polnoč-nici. Tako smo se na Božični večer zbrali skupaj sko-raj vsi vaščani Zg.

Lok pred Omahnovo hišo. Zbor je bil 23.15, saj smo se lahko pogreli s toplim čajem ali kuhanim vinom. Ob 23.30 pa smo se peš odpravili proti cerkvi sv. Petra v Blagovici. Za pot smo potrebovali dobrih 20 minut. Nato smo odšli k maši, ki je trajala dobrih 45 minut. Po končani maši pa smo se sku-paj odpravili nazaj proti Lokam. V Lokah pa nas je pričakoval topel čaj s katerim smo se lahko tudi ogreli. Nato smo ob ognju še malo poklepetali in se nato odpravili domov.

"Kristjan Markovšek

Parkl

$ Klemen Omahna

LOCANSKI GLAS locanskiglas@gmail.com

"Urban

Omahna

ˇ

LOČANSKI GLAS 9

Ureditev hudournika - Mare-letovega potočka Marelitov graben, ob večjih vodah tudi hudournik, ki je v zadnjih 14 letih večkrat hudo poplavil, bo končno urejen. Potoček Marelitov graben, imenovan tudi Čvelov graben, se nahaja na prisojnem severnem pobočju doline Črni Graben, v vzhod-nem delu Zgornjih Lok, in se kot desni pritok zliva v Radomljo. Zaradi izrazite hribovite topografije območja je Marelitov graben hudourniške-ga značaja z velikim padcem v skoraj celi svoji dolžini, samo v pov-sem spodnjem toku 200m pred izlivom v Radomljo je padec manjši. Potok se zajeda v pobočje v dveh krakih pravokotno na dolino z glo-boko strugo v zgornjem in plitvo strugo v spodnjem toku. Skupna dolžina hudournika je približno 2 km struge. V hudournik se voda zliva z območja velikega 0,2km². V sušnem obdobju je pretok hudournika le nekaj litrov na sekundo, medtem ko stoletna voda naraste na 2 do 3 m³ na sekundo ob količini padavin nad 100l na m² v nekaj urah (podatki so z vodomerne padavinske postaje Zgornje Loke za mesec september 2005, ko je v 24 urah padlo kar 94l padavin na kvadratni meter), kar znese 20.000 m³ vode preteče po strugi hudournika v nekaj urah oz. 2,8 m³/sekundo skozi prerez. Tega pa tako majhna struga s prečnim prerezom v spodnjem toku približno 0,5 m² oz. na najmanjšem prepustu 0,3 m² seveda ne zmore, sploh pa ne v spod-njem toku ob nanašanju prodnatega materiala. Glavni razlogi, da je hudournik tolikokrat, predvsem pa 3.9.2005, prestopil bregove so bili lokalni plaz in erozija oz. odnašanje materiala (proda, mulja in vejevja) v zgornjem toku in odlaganje tega materiala v spodnjem toku. Tu so se tudi zamašili vsi prepusti skozi katere teče hudournik. Voda je nato prestopila bregove na vseh križa-njih z dovoznimi cestami in drla po strugi, ki si jo je urezala na občin-ski poti do glavne ceste, kjer je del vode tekel v prepust pod glavno cesto in naprej v Radomljo, del pa po Kovačevem travniku in po lokal-ni cesti Zg. Loke-Blagovica. Zaradi hitre reakcije vaščanov po poplavah 3.9.2006 na občino Lukovica in na Ministrstvo za okolje in prostor, smo s slednjega dobili odgovor, da se bo struga hudournika v najkrajšem možnem času uredila, da v prihodnje ne bi več prihajalo do podobnih naravnih nes-reč. In res se je že konec lanskega leta izvedel prvi manjši zadrževal-nik proda in vejevja v zgornjem toku hudournika. Večja dela so bila predvidena za leto 2006. V začetku novembra 2006 pa so na križišču na vzhodu Zg. Lok zahrumeli stroji podjetja Hidrotehnik in končno smo vaščani dočakali, da se bo struga hudournika uredila. Projekt se finan-cira iz proračuna Ministrstva za okolje in prostor, del stroškov pa bo poravnala občina Lukovica. Glavni cilji ureditve zgornjega toka hudo-urnika so naslednji: preprečevanje odnašanja materiala in plazov, preprečevanje poglabljanja struge in zmanjšanje vzdolžnega padca struge. Te cilje dosežemo z naslednjimi ukrepi: zadrževalniki proda, mulja in vejevja oz. po domače brane, talni stabilizatorji oz. pragovi in oblaganje struge s kamnito oblogo. Glavni cilji ureditve spodnjega dela hudournika pa so izvedba večjih prepustov in s tem povečanje možnega pretoka preko njih, in ureditev struge potoka s kamnito oblo-go proti odnašanju in poglabljanju struge. Najprej so delavci začeli z urejanjem levega priključka hudour-nika, ki teče mimo Ravnikarjeve in Omahnove (Darko) hiše. Na tem delu so izdelali nov armirano betonski prepust dolžine 10m in precej večjega prereza kot je bil obstoječi cevni prepust, strugo potoka do prepusta pa so utrdili z lesenimi talnimi stabilizatorji oz. pragovi, ki onemogočajo poglabljanje struge in zmanjšujejo vzdolžni padec dna struge. Prav tako so bregove struge uredili s kamnito oblogo zaradi zmanjšanja bočne erozije materiala z obeh bregov potoka. Strugo v delu naprej od AB prepusta so obdelali s kamnito oblogo. Tu pa so s kamni obložili tako bregove kot tudi dno struge. Tudi ta ukrep prepre-čuje odnašanje materiala in poglabljanje struge. Različna ukrepa na

obeh straneh AB prepusta sta izvedena zaradi različnih vzdolžnih padcev struge, saj samo kamnita obloga dna struge ne pride v poštev pri vzdolžnih padcih večjih od 8%. Dela na tem kraku hudournika so zastala, ker je potrebno prestaviti električno in vodovodno napeljavo v območju križišča kar naj bi uredili v prihodnjem letu. Že med gradnjo AB prepusta so se že začela dela v zgornjem delu glavnega potoka t.j. dela hudournika ob Reškovi njivi. Tam so zaradi cilja preprečevanja plazov in odnašanja materiala ter prepreče-vanja poglabljanja in zmanjšanja vzdolžnega padca struge izvedli kar 6 novih lesenih zadrževalnikov proda, mulja in vejevja ter povišali obstoječ lesen zadrževalnik s kamnitim jedrom za 1m. Podslapje vsa-kega zadrževalnika so uredili s kamnito oblogo proti prekomernemu poglabljanju struge v tem predelu, saj tu voda pada tudi z višine 2m in za zmanjšanje hitrosti vodnega toka. Za zmanjšanje hitrosti vodnega toka so predvsem pomembni zadrževalni bazeni na gorvodni (nad zadrževalnikom v smeri vodnega toka) strani vsakega zadrževalnika. Strugo potoka dolvodno (pod zadrževalnikom v smeri vodnega toka) od zadnjega, že obstoječega zadrževalnika pa so obložili s kamnito oblogo proti odnašanju materiala in zmanjšali vzdolžni padec struge s kamnitimi talnimi stabilizatorji oz. pragovi.

Slika 1 ● Novi leseni zadrževalniki proda in vejevja (»brane«) z zadrževalnimi bazeni in s kamni obloženim podslapjem v zgor-njem delu hudournika

Tu so se dela za 2006 leto končala. V letu 2007 pa naj bi se dokončno uredila struga hudournika s kamnito oblogo in kamnitimi pragovi do novih cevnih prepustov, ki bodo s povečanim prerezom omogočali precej večji pretok kot dosedanji. Prav tako pa naj bi se v spodnjem delu potoka uredila struga s kamnito oblogo. Upajmo da se bo izvedba projekta res končala čim prej, da se nam ne bo več potrebno ob vsakih večjih padavinah spraševati ali bomo lahko prišli do službe, šole, itd. Ko pa se bo ureditev hudournika končala, pa seveda s tem projekt še ni zaključen, saj je potrebno tak-šne zadrževalne bazene, kot so izvedeni na tem hudourniku redno čistiti. S to ureditvijo hudournika pa bomo tudi na vzhodnem delu Zg. Lok pridobili možnost za utrditev in asfaltiranje dovoznih cest, saj ne bo več problemov z odnašanjem in poplavljanjem cest. Menda naj bi bilo v občinskem proračunu že zagotovljeno nekaj sredstev tudi za utrditev in asfaltiranje dovoznih cest na vzhodni strani Zg. Lok. Upamo da res…!

@Igor Trdin

ZGORNJE LOKE - NEKOČ IN DANES

LOČANSKI GLAS 10

Stari običaji v Zg. Lokah Čeprav je to časopis mladih, sem se namenila, da napišem nekaj besed predvsem o starih običajih, ki jih nekateri mlajši sploh ne poznajo

Mogoče se nekateri mladi sprašujejo, zakaj starejši pred prazniki hodijo v cerkev po blagoslovljeno vodo. Naj vam povem, da se ta upora-blja skoraj povsod za blagoslov svojih domov pred prazniki. Pomembno je tudi pokropiti njive in travnike, kar so ljudje v večini že opustili. Pred vsemi tremi svetimi večeri, pred Božičem, pred Novim letom in pred Sv. tremi kralji; gremo ob 15-ih, ko zvoni z blagoslovljeno vodo pokropiti vse njive in travnike z namenom, da bodo prihodnje leto dobro obrodile in da ne bi bilo naravnih nesreč. Prav tako se tudi na veliko soboto pokropi z blagoslovljeno vodo vse njive in travnike. Pa še ena stvar je pomembna in sicer “šibe” iz butare, ki so blagoslovljene na cvetno nedeljo. Iz njih se na dan pred Vnebohodom naredijo križi, kateri se tudi nesejo na vsako njivo in na vsak travnik po eden. Eden se pa ponavadi zatakne nekje na gospodarsko poslopje eden pa na stanovanjsko hišo. Še ena zanimivost obstaja in sicer ta, da se z blagoslovljeno vodo pokropi oz. z blagoslov-ljeno butarco pokadi hiši, kadar se pripravlja huda ura, da bi to varovalo hišo pred najhujšim.

@Marinka Trdin

Nekaj slik kozolcev iz Zg. Lok si lahko pogledate tudi na internetni strani: http://zgloke.hitri.com/kozolci/index.html @Ilija Medič

Kozolci v Zgornjih Lokah Po sledeh kulturne dediščine v našem kraju.

Že leta nazaj, ko sem bil še majhen sem občudoval velike toplarje in kozolce v naši vasi, kjer jih je »bilo« kar veliko. Bili so naša prva otroška igrišča, trdnjave, vrtne hiške, kjer smo se igrali in nevede raziskovali eno od največjih kulturnih dediščin Slovenije, to je

kozolec. Kozol-ci se uporablja-jo za sušenje in hranjenje mrve, sena, žita, tur-ščune. Uporab-ljajo tudi se kot skladiščni pros-

tor predvsem za kmetijske stroje, hranjenje lesa, ipd. Nekoč in tudi dandanes pa še ponekod služijo za družabne dogodke, kot je npr. Prvomajsko kre-sovanje v naši vasi pod Kofčičevim toplarjem. Danes je kozolec v večini izgubil na svojem pomenu, zato jih veliko žalostno propada in jih last-niki ne obnavljajo. Kozolec zelo veliko vpliva na izgred kulturne krajine v kateri živimo, zato moramo poskrbeti in jih negovati. Ker je v Zg. Lokah veliko kmetij, je zato tudi veliko kozolcev najrazličnejših oblik in velikosti. Kozolce delimo na: toplarje, dvojne kozolce, enojni kozolec s plaščem in enojni kozolec.

KOZOLCI V ZG. LOKAH

Toplarji: - Kofčičev toplar - Rokavčev toplar - Ustriženčev toplar - Kovačev toplar - Lukovčev toplar - Kumrov toplar

Enojni kozolci s plaščem: - Kovačev enojni kozolec s plaščem - Kovačev kozolček na Šumavi njivi - Čvelov enojni kozolec s plaščem ob poti v Brda - Štefkov enojni kozolec s plaščem - Kozolec s plaščem ob poti v Vošce

Enojni kozolci: - Čvelov kozolec - Kumrov kozolec - Kozolec ob poti v Vošce - Rokavčev kozolec (zraven toplarja)

Posebni, miniaturni kozolčki: - Mlakarjev enojni kozolček (miniatura) - Lukovčev enojni kozolček (miniatura)

Toplarji in kozolci v našem spominu: - Čvelov toplar - Drnovškov toplar - Cestarjev toplar - Mlinarjev kozolec - Mlakarjev enojni kozolec - Štefančičev kozolec - ...

Kofčičev toplar

Kumrov enojni kozolec

ZGORNJE LOKE - NEKOČ IN DANES

Narečne besede iz Zg. Lok V pripravi je "SLOVARČEK" z narečnimi besedami, našega kraja in okolice. Zbiram in zapisujem narečne besede, ki jih uporabljamo še danes v vsakodnevnem pogovoru in tiste, ki so jih uporabljale naše babice in dedki, še posebej za razne predmete, ki jih srečamo le še na zaprašenem podstrešju ali pa v muzeju.

Zato vas prosim za pomoč pri zbiranju narečnih besed, če poznate katero besedo, prosim, da jo napišete na forum ali pa mi jih pošljete na e-mail: zgloke@gmail.com

Ohranimo naše narečje !!!

LOCANSKI GLAS locanskiglas@gmail.com

Primer: Nekaj že zbranih besed iz slovarčka na črko »R«. R rabutat – krasti sadje z sosedo-vega drevesa, raubšic – divji lovec, rajsnedel – risalni žebljiček, raufkamra – poseben prostor v dimniku, kjer se dimi meso,

raufnk – dimnik, ravfnkerar - dimnikar ratkapa – pokrov kolesa (pri avtomobilu), reklc – suknjič, ror – cev, rorcange – cevne klešče, ruknt ga – na hitro spiti, rovnca – motika, rt – zadnjica,

& ZgLoke WebTeam & Ilija Medič

LOČANSKI GLAS 11

Koline Verjetno najbolj tradicionalno kmečko opravilo v Sloveniji in tako tudi v Zg. Lokah so koline. Čeprav v zadnjem času opažam, da se vse manj družin odloča za to, bi vseeno nekaj besed namenil temu kmečke-mu prazniku. V današnjem času, ko imamo vsi skrinje se kolje več ali manj, takrat ko zmanjka mesa in ne več samo pozimi, kot se je včasih. Sama priprava na koline se prične spomladi, ko kmetje kupijo oz. nekateri doma vzgajajo majhne pujske. Nato kmet pujske celo leto pridno krmi, jih opazuje kako hitro rastejo in v zimskem času pride dan, ko mora takrat že velik pujs na “oni” svet. Gospodinja nekaj dni prej nakupi začimbe, čreva, gospodar pripravi špile, jih ostrže in posu-ši. Večinoma se uporabljajo vrbavi špili, včasih tudi maklenovi, ki pa so zelo trdi za lomljenje. Na dan kolin se zgodaj zjutraj zakuri v kotlu, tako da voda zav-re še preden se prične z delom. Poleg mesarja, ki je v večini primerov kar gospodar sam, se zbere še množica drugih bolj ali manj tega opravila veščih pomočnikov. Seveda poleg zajtrka k samemu začetku spada tudi kakšno šilce žganja, da mesarja ne zebe in se ne trese, ko “zabode” prašiča. Seveda je včasih prava umetnost prašiča ujeti v svinjaku, ko pa ga pomočniki privežejo in podrejo na tla, mu ni več pomoči. Ponavadi gospodinja prestreže kri za krvavice in ne minejo koline, da ne bi bila vsaj malo pošpricana od krvi. Seveda je dobro da prašič vsaj malo zacvili, zato da so sosedje “fouš”, ker so zopet koline. No potem je na vrsti tehtanje prašiča in od tega je odvisno ali bo gos-podinja ta dan dobre volje ali ne. Nato se prašiča nese na ploh in mesar ga začne dajati iz kože, pomočniki pa si privoščijo kakšen šilce žganja, tako da mora mesar včasih kar sam malo popaziti, da prašič

ne pade s ploha. Kaj kmalu je prašič slečen in takrat že gospodinja z zanimanjem opazuje koliko je „špeha“. Seveda je dandanes bolje če ga je malo ali skoraj nič, včasih pa ga je moralo biti za dlan na debelo. No potem gospodar že kar malo sprašuje kdaj bodo jetrca za malico, gospodinja pa vsa nejevoljna, ker ima veliko dela z „mavžanjem“ in barjenjem krvi, mu zabrusi, da bodo, ko jih bodo vzeli iz prašiča. Po malici je ponavadi najprej treba obrniti čreva, ki jih je poprej spretna in mirna mesarjeva roka vzela narazen. Nato sledi dolgotrajno pranje črev in žlemanje, medtem pa se v kotlu kuha drobovina in glavina za krvavice. Seveda, če so pomočniki vešči mesarjenja, medtem že raz-kosajo prašiča in pripravijo meso za pečenice, mesar pa že nejevoljno sprašuje, kdaj bo kuhana glavina, da se zmelje in zamesi za krvavice. Če lahko rečem, da maso za pečenice ni težko pripraviti, pa moram reči, da je priprava mase za krvavice prava umetnost. Cel kup začimb, screna slanina, obarjen riž, kaša, ješpren in kri, morajo na koncu dati božanski okus. Ko so klobase narejene je ponavadi potrebno narediti še nekaj „šobelnov“ in pa nadevati mehir in danko z najboljšim mesom. Na koncu gospodinja odbere kose, ki grejo v „salamorco“, mesar pa le to nasoli, seveda ob pripombah gospodinje, da le ne bo preslano, brez da bi pomislila, da se lahko brez soli pokvari. Seveda se spodobi, da je po napornem delu tudi „likof“ se pravi večerja, kjer se ponavadi poskusi pečenice in krvavice, lahko pa tudi kak kos mesa, če le ta ni bil že za kosilo. Seveda vsem pomočnikom in klavcu pripadajo tudi koline, ki jih pripravi gospodinja. Za konec lahko povem, da dandanes to ni več praznik kot nekoč, saj se ljudje ne družimo več tako, ker vsak svoje delo najraje opravi sam. Lahko pa zatrdim, da koline vsaj še nekaj časa ne bodo šle v pozabo, bodisi v taki obliki kot sedaj ali pa na bolj moderen način, česar pa si ne bi želel.

@Marko Trdin

Ali ste vedeli, ... Ø da imamo v Zgornjih Lokah padavinsko postajo, ki je ena izmed trenutno okoli 155 padavinskih postaj v Sloveniji. Meritve padavin v Sloveniji so se začele v letu 1947, ko je bil ustanovljen Hidrometeorološki zavod Slovenije. Karol Boštele je meril padavine vse od začetka in to kar celih 53 let, ko ga je v letu 2000, zaradi odselitve v Krašnjo, zamenjal Franc Florjančič, ki padavinske meritve opravlja še danes. Trenutno padavin-ska postaja stoji na Kovačevem travniku, zraven Zgornjeločanske Mlekarne. Ø da je bil vodovod v Zgornjih Lokah na pobudo dolgoletnega župana Občine Blagovica, Franca Pustotnik - Mlakarja zgrajen leta 1913. Deželni poslanec dr. Janez Evangelist Krek jim je priskrbel denarno pomoč. Ker so vsa težaška in zemeljska dela opravili sami, jim je denar še ostal. Zajetje so zgradili na izviru v hribu pod Limbarsko goro. Načrt so izdelali v Higienskem zavodu v Ljubljani. Zdrava pitna voda je pritekla v devet hiš, k Mlakarju, Kofčič, Mihu, Mlinarju, Ostrižencu, Rokavcu, Čvelu, Drnovšku in Kovaču. Vodovod še vedno deluje. Pet domačij izven strnjenega naselja pa je leta 1966 dobilo vodo iz zajetja na Rokavčevem zemljišču. Ø da je v Zgornjih Lokah stal Klopčičev (Kofčičev) mlin, ki je leta 1826 obratoval z enim pogonskim kolesom, na njem pa je gospodaril Anton Šum. Pozneje so ga kupili Kofčičevi in ga preuredili na tri pogonska kolesa za dva para kamnov in sto-pe. Mleli so največ kmetom iz Limbarske gore in okolice. Kasnejši lastnik Franc Brvar - Mlinarjev je okrog leta 1970 mlin opustil. Ø da so v Zgornjih Lokah fantje, že dolgo tega, nekega večera iskali zaklad pod Šumovo (Mareletovo) hišo. Pripovedovali so, da so izkopali že do lonca, ko je prišla mimo neka opravljiva ženska Micka iz vasi in rekla: ''Jezus, Marija, vsa Kraš-nja je v ognju, kaj stojite in ne greste pomagat?'' Zagledali so ogenj nad Krašnjo in nekdo je rekel: ''Pojdimo gasit!'' To pa je bilo dovolj, da zaklada niso dobili, ker pri takem čarovniškem opravilu ne sme noben govoriti. Naslednji dan se ni nič pozna-lo, kjer so kopali in tudi požara v Krašnji ni bilo.

@Uroš Medič

ZGORNJE LOKE - NEKOČ IN DANES

Padavinska postaja

Pri Mlinarju

LOČANSKI GLAS 12

Zgornjeločani potujemo ... Ločani smo v letu 2006 obiskali veliko zanimivih krajev po svetu in doma, nekaj od teh ste nam jih opisali sami.

Letos sem obiskala dve znani evropski mesti. V mesecu maju smo se s šolo odpravili v prestolnico Francije, v Pariz. Tam smo pre-živeli zanimivih 7 dni. Na pot smo se odpravili z avtobusom. Da vož-nja ne bi bila prenaporna, smo se ustavili v Strasbourgu, kjer smo tudi prenočili. V Reimsu pa obiskali deželo šampanjca. Končno smo prišli v Pariz, tam smo si ogledali kar nekaj svetovno znanih stavb, muzejev, obiskali smo največji muzej na svetu, tako imenovani Lou-vre, kjer smo videli znano Da' Vincijevo Mona Liso,… Seveda pa nismo mogli mimo vsem poznanega 320m visokega Eifflovega sto-lpa. Poleg veličastnih gotskih cerkev smo videli še Slavolok zmage

ter Elizejske poljane. Zadnji dan pa smo se odpeljali v mestece Ver-sailles,kjer smo se sprehodili po čudovitem parku. V novembru pa smo se za 3 dni podali v Italijansko prestolnico mode, v Milano. Tam smo si ogledali znano Leonardovo fresko, Zadnja večerja. Pot pa nas je vodila tudi v slavno operno hišo »Teatro alla Scala«. To pa je seveda le delček vsega kar smo videli in doživeli.

@Tina Omahna

Dežela tulipanov mlinov na veter, kanalov, čudovite arhitekture in nenavadnih prometnih ureditev. Ponudila se mi je priložnost, da sem potoval po tej ravninski deželi, kjer najvišji hrib meri komaj nekaj več kot 300 m nad morjem. Ob obali Atlantskega oceana je morska gladina višja, kot kopno. Vse imajo prepleteno s kanali, kjer je več prometa, kot na cesti. Na severu Nizozemske sem se podal na kole-sarjenje ob Atlantskem oceanu, kjer je bila višina morja tudi do 5 metrov nad menoj. Naj najprej pripomnim, da je Nizozemska zelo kolesarska dežela, saj ni kraja, ki ne bi imel kolesarske steze. Pro-metna ureditev za kolesarje in pešce je na najvišjem nivoju. Meni je bilo dano da sem prekolesaril del morja, preko katerega je speljana avtocesta na nasipu in ob njej kolesarska steza v dolžini skoraj 30 km. Kljub vetru in dežju sem užival v udobni vožnji po kolesarski stezi, ki ima dva pasa in je bil vsak širok 2 metra, najbolj pa me je presenetilo, ko sem se pripeljal do semaforja, kjer je bil dvižni most in smo morali vsi, tudi vozniki v vozilih na avtocesti počakati, da so se

mimo nas odpeljale ladje. Približno na polovici poti je kolesarska okrepčevalnica, servis za kolesa, skratka popolna ponudba za kole-sarje. Ko sem se z avtom vračal proti domu in ogledoval pokrajino sem se na lastne oči prepričal koliko kolesarskih poti imajo, po vseh mestih kanali po katerih poteka promet (avtobusni, tovorni in turistič-ni) in tudi sam sem nekajkrat moral čakati pred visečim morjem, tudi na avtocesti, ko se je mimo mojega nosa pripeljala prekooceanska ladja, ki po vsej verjetnosti komaj pristane v Koprskem pristanišču zaradi svoje velikosti. Če bi bila Nizozemska bliže, bi se z veseljem še kdaj podal s kolesom po tej deželi, saj ko sem doma prebiral knji-ge o Nizozemski in o kolesarjenju, ponujajo ogromno večdnevnih potepanj od severa do juga države.

@Bojan Pustotnik

Marca sem obiskala staro poljsko prestolnico Krakov. V poznih večernih urah smo se odpravili iz Tivolija proti Poljski. Po približno 12 urah vožnje smo se najprej odpravili na ogled koncentracijskega taborišča Auschwitz – Birkenau. Ogled muzeja se ti za vedno vtisne v spomin, saj se ti pred očmi odvrti del krute nacistične zgodovine nad Židi. Ko pred seboj vidiš na tisoče čevljev, zobnih krtač, otroških igrač ..., težko ostaneš ravnodušen in sprašuješ se, ali je vsega tega res zmožen storiti človek. Pot nas je nato vodila v hotel, nato pa ogled srednjeveškega mestnega jedra,ki je eno izmed najbolj ohran-jenih v Evropi. Glavni trg (Rynek Glovny) je iz leta 1257 in ko stopimo nanj, nas prevzame njegova velikost in razkošnost stavb, ki se raz-prostirajo okoli. Na sredini trga je spomenik, kjer se zbirajo mladi pari. In običaj je, da mora fant vedno, kadar se tam sestane z dekle-tom, prinesti rožico. Na glavnem trgu stoji tudi Marijina cerkev, kjer vsako polno uro slišimo melodijo, ki ima zanimivo zgodovino. Izvirala naj bi iz 13. stoletja. Leta 1241 so Tatari napadli Krakov in opozorilna melodija naj bi prebudila speče prebivalce in služila kot klic k orožju. Vendar pa je trobentača v vrat zadela puščica in pesem je utihnila. Od takrat pa vse do danes vsako polno uro trobentač zaigra to melo-dijo in jo prekine na istem mestu. Mesto ima res ogromno znamenito-sti od gradu Vavel, najstarejše univerze na Poljskem … Zanimiv je bil tudi ogled rudnika soli Wielicka. Tu smo se spustili pod površino, se sprehodili po dvoranah, ki v obliki kipov iz soli ponazarjajo pomem-

bne dogodke ali osebnosti iz poljske zgodo-vine. Poljska me je navduši-la z izredno prijaznostjo in gostoljubnos-tjo Poljakov. Ves čas pa je tudi občutiti njihovo globo-ko vero, saj je

kar 97% Poljakov rimokatoličanov in na vsakem koraku je čutiti nji-hovo navezanost na Janeza Pavla II. Krakov je vsekakor mesto vred-no ogleda. J

@Mateja Omahna

OBISK POLJSKEGA KRAKOVA

PARIZ, MILANO

KOLESARJENJE PO NIZOZEMSKI

ZGORNJELOČANI POTUJEMO

Louvre

LOČANSKI GLAS 13

Študijska leta se bližajo koncu... Lepo je da jih zaključimo z diplomo, saj pravijo, da s tem nagradiš svoj trud preteklih let, še lep-še pa jih je zaključiti z ABSOLVENTSKIM IZLETOM. Bistvo absol-ventskega izleta je druženje s sošolci, uživanje, spoznavanje novih prijateljev, simpatij, novih ljubezni in predvsem noro zabavanje...

Neskončno dolge peščene plaže, morje, sonce, razgreta telesa, igra-nje odbojke na mivki, čofotanje po vodi, spoznavanje novih krajev, drugih kultur in njihovih običajev. Na Kreti se dogaja vse zgoraj naš-teto in še marsikaj. Vsak dan izleti s spoznavanjem znamenitih krajev in dolgih peščenih plaž. Vsak dan zabavne športne in druge družab-ne in zabavne igre. Vsak dan nore večerne zabave do poznih jutran-jih ur. Pred prihodom na Kreto je obvezen ogled Aten, zanimivega glavnega mesta Grčije. Na Kreti ne smete zamuditi izletov z ogledom starodavne Minojske trdnjave v Knososu, trdnjave v Rethimnonu, samostana na otoku Spinalonga,… Potem si je potrebno namočiti vroča telesa v hladni vodi na plažah Vai, Preveli, Herssonisos in še mnoge druge, ohladimo in nadričamo pa se lahko tudi v mnogih vod-nih parkih, kjer tudi animatorji poskrbijo za razne atraktivne zabavne igre in lepe nagrade. Nujen je tudi krst absolventov na antikenjoningu po reki navzgor. Najbolj zabavne so olimpijske igre absolventskih skupin, kjer se igra odbojka na mivki, kjer se hitrostno plava, kjer se absolventi naučijo še mnogo nenavadnih iger in se ob tem zelo zaba-vajo. Za žuriranja željne pa so organizirani Boat party, Beach Party in večerne tematske zabave na katerih se ob odlični glasbi in obilici dobre pijače vedno kaj dogaja. Potem pa je tu še tradicionalni grški večer z večerjo s tipično grško hrano in domačim grškim, ne preveč dobrim vinom in prikazom lokalnih folklornih spretnosti, ki se zaključi z vsesplošnim prepevanjem in plesom vseh absolventov in organiza-torjev. Da vseh vmesnih aktivnosti absolventov sploh ne naštevam… Skratka vsi na absolventa na Kreto! Za konec naj povem še to, da se na absolventski izlet absolut-no splača it, saj podobne zabave ne boste doživeli nikjer drugje, potrebna je le dobra fizična in psihična priprava… To so dnevi brez spanja, saj je vsak trenutek preveč dragocen, da bi ga zamudili zato se naspite doma.

@Igor Trdin

»Direktno iz Francije«, tako se je glasil naslov, na Ločanskem Forumu, ko sem se javil s poti. Z bratom sva se letos julija odločila, da spet obiščeva sorodnike v Franciji. Odpravila sva se kar z avtom

na dobrih 1000 km dolgo pot preko Avstrije, Nemčije do Francije, natančneje do mesteca Belfort, v vzhodnem delu Francije, blizu Nemško-Švicarske meje. Mestece Belfort je znano kot mesto-trdnjava, saj je celotno mesto ena velika utrdba oz. sistem utrdb, ki je v zgodovini branila Francoze pred vdorom Nemcev v osrednjo Fran-cijo. Tu so se dogajale velike bitke saj leži mesto ravno na meji med »Alzacijo« kjer živi nemška manjšina in »Franche Comte«, kjer se začne prava Francija. Pokrajina je zelo podobna naši z zelenimi hribi in dolinami, le da na vrhovih ni opaziti cerkva, v daljavi na jugu pa lahko, že v Švici, občudujemo bele Alpske vrhove. Tokrat sva bila že drugič v Franciji. Tudi tokrat sva imela srečo z vremenom, tako da sva si lahko s sorodniki pogledala veliko zanimivosti v tem predelu Francije. Podrobneje smo si ogledali mestece Belfort, odpravil smo se v Alzacijo v mesto Molsheim, kjer smo obiskali eno od največjih zbirk starih avtomobilov v Evropi s preko 500 »oldtajmerjev« v »The Schlumpf« Muzeju , predvsem pa je to največja zbirka Bugatijev na svetu, res vredno ogleda. Lepo vreme smo izkoristili tudi za pohod na eno od okoliških Trdnjav, ki so bile v uporabi vse do druge svetovne vojne, bunkerji pa so še danes polni vojnih ostalin. Ker prihajava iz »Žabje Vasi« so naju povabili še v tipično Francosko podeželsko restavracijo, katere specialiteta so žabji kraki in polži. Lahko ugibate ali sva jih jedla, … no ja, probala sva jih in moram priznati, da niso tako zanič. Dan pred odhodom domov pa naju je čakalo še prav posebno presenečenje. Ker so vedeli, da sva z Urošem zavzeta prostovoljna gasilca, so naju presenetili z obiskom Gasilske brigade "Belfort sever", ki je trajal kar nekaj ur in kjer so nam profesionalni gasilci razkazali celotni Gasilski dom oz. Gasilsko kasarno, kot pravijo v Franciji! Kasarna služi za 80 gasilcev, od tega 40 profesionalcev in 40 prostovoljcev, vsi pa imajo tudi sobe za izredne primere. Zanimivo je, da tu profesionalni in prostovoljni gasilci delajo skupaj. Imajo zelo dobro organizacijo in dobro opremo, saj imajo prav v tej Kasarni cen-tralno skladišče, kjer si gasilci dopolnjujejo osebno in zaščitno opre-mo, za financiranje pa skrbi lokalna skupnost oz. Depateman. Depateman je podobno kot pri nas upravna enota, le da ima ta več pistojnosti kot pri nas. Gasilska brigada "Belfort sever" pokriva sever-ni del departemana Belfort. Na jugu je še ena večja gasilska postaja. Skupaj pokrivajo okoli 140 tisoč prebivalcev. Kot zanimivost naj še povem, da imajo v domu tudi klubsko sobo, ki je zelo podobna naši v Blagovici, z Bar-om, TV-jem in namiznim nogometom, tako da sva se počutila zelo domače.

Teh pet dni je minilo veliko prehitro in kar težko sva se spet podala po dolgi poti domov, a sva obljubila, da še prideva.

@Ilija Medič

ABSOLVENTSKI IZLET NA KRETO

BELFORT, FRANCIJA

ZGORNJELOČANI POTUJEMO

Slika: Obisk gasilske brigade "Belfort sever" v Franciji.

LOČANSKI GLAS 14

Alanya (19.09. - 26.09.2006)

Že takoj prvi dan smo si privoščile HAMAM oziroma turško kopel…

… in ko so z nas zdrgnili vso uma-zanijo, smo zableščale kot filmske zvezde.

Takoj po razvajanju smo si privoščile divjo vožnjo z džipom po turškem safariju.

Tole poziranje v tipični turški vasi nas je stalo 1 € (239,640 SIT)

… mmm, kako »dobre« palačinke s peteršiljem smo jedle v nomadskem postajališču…

Vredno je bilo vstati ob treh zjutraj in se voziti osem ur, da smo si ogledale Pammukale…

… in utapljale svoje popke v Kleopat-rinem bazenu.

Najbolj naporen in najdražji izlet, ki je trajal dobrih dvanajst ur, je bilo barantanje na bazarju v centru Alanye.

A nismo luštne na obzidju gradu Kale?

Toplo pa vam priporočamo, da se ne poglabljate preveč v fotoaparat in njegove funkcije, saj se vam lahko zgodi, da zbrišete vse slike in si bos-te morali nadeti umeten nasmešek :)

PS. Turki, kje so naše razglednice… še ved-no niso prispele v Slovenijo?

@Petra & Maja & Mateja

Ja je res lep tale Trg štirih č u d e s , tako se n a m r e č imenuje tale trg, kjer stoji poš ev n i stolp v Pisi. No na izletu Računovodskega društva Domžale, smo videli še stara mesta, kot so Luka, Mantova, Parma, La Spezia. Prav prelep izlet pa je bil v pet obmorskih vasic, kamor se je še pred 50 leti dalo priti le z malim čolnom. Področju teh vasi se reče "Cinque Terre”. Vsekakor vam svetujem obisk Toskane.

@Ilija Medič

ZGORNJELOČANI POTUJEMO

UTRINKI IZ TURČIJE

ITALIJA, TOSKANA

Napišite tudi vi , kam ste potovali v letu 2007. Z veseljem bomo objavili vaš članek. locanskiglas@gmail.com

LOČANSKI GLAS 15

IGRA SuDoKu:

Pravila in navodila igre SoDoKu:

Prazna polja v danem kvadratu izpolnite s števil-kami od 1 do 9 tako, da bo v vsaki vrstici, v vsa-kem stolpcu in vsakem manjšem kvadratu 3 x 3, omejenem z debelejšimi črtami, vsaka izmed šte-vilk od 1 do 9 nastopala smo enkrat.

LOČANSKO RAZVEDRILO

PSIHOTEST 1. Zdravnik nam da 3 tablete in pravi, da jih morate jemati na pol ure. Koliko

časa boste jemali tablete? 2. Koliko rojstnih dni ima lahko človek? 3. V škatli imate samo 1 vžigalico in stojite v zatemnjeni sobi, v kateri so luč na

olje, karbid, peč na drva. Kaj boste najprej prižgali? 4. Če delite 30 z 1 polovico ( kot ulomek mora biti zapisano ) in prištejete 10.

Koliko ste dobili? 5. Ali obstaja tudi v Angliji 26. december? 6. Ti si moj sin, jaz pa nisem tvoj oče. Kdo je to rekel? 7. Jugoslovansko letalo strmoglavi na jugoslovansko-albanski meji. Kje bodo

pokopali preživele? 8. Neki arheolog pravi, da je našel cekin z letom 46 pred Kristusovim rojstvom.

Ali mu verjamete? 9. V desnem kotu kravjega hleva so krave. Kje mislite, da so biki? 10. Kaj je bilo 8.9.1943? 11. Ali se lahko človek, ki živi severno od New Yorka, pokoplje zahodno od

Misisipija? 12. Če navijete budilko ob 8-ih zvečer za ob 9-ih zjutraj. Koliko časa boste spali? 13. Kaj piše na robu bankovca z 5 tolarjev? 14. Kako se reče pravilno, da ima krava šest nog ali žest nog? 15. Nekateri meseci v letu imajo 30 dni, nekateri 31. Koliko jih ima 28 dni? 16. Ali je možno da se v Rusiji poroči moški s sestro svoje vdove? Rezultati so na zadnji strani: preveri in seštej pravilne odgovore.

1 napačen odgovor ali vsi pravilni – visoko inteligenten 2-3 napačni odgovori – inteligenten 4-5 napačnih odgovorov – povprečen 6-7 napačnih odgovorov – malo blesav 8-16 napačnih odgovorov – popoln idiot

Odgovorite na vprašanja in jih preverite na koncu.

(Rešitev je na zadnji strani) RECEPT: BANANCE

Kaj potrebujemo? Za testo: 4 jajca 1 jogurtov lonček kristalnega sladkorja 1 jogurtov lonček kakava 1 jogurtov lonček olja 1 dl mleka 1 vanili sladkor 1 pecilni prašek 2 jogurtova lončka gladke moke Za preliv: 2 mlečna čokoladna obliva (Gorenjka) 7 banan Priprava: V posodi zmiksamo 4 jajca, 1 jogurtov lonček kristalnega sladkorja, 1 jogurtov lonček kaka-va, 1 jogurtov lonček olja, 1 dl mleka in 1 vanili sladkor tako, da dobimo gladko maso. Tej masi nato dodamo še 2 jogurtova lončka gladke moke in 1 pecilni prašek. Novo maso damo v manjši pekač, ki ga dobro namažemo z margarino in pomokamo. Preden ga damo v pečico, ga nekaj časa dobro stresamo, zato da se znebimo mehurčkov, ki bi v testu delali luknje. Testo pečemo v pečici na 180 °C približno 20 minut (uporabi zobotrebec). Preden testo razrežemo , naj se malo ohladi kar v pekaču. Nato ga narežemo na enako veli-ke rezine. Na vsako rezino damo kolobar banane in jo prelijemo s čokoladnim oblivom, ki ga enostavno stopimo nad paro. Banance pustimo počivati :) toliko časa, da se obliv strdi…

VICI

Droge: Pride Ločan v Blagovico in zagleda človeka, ki se tolče s kamni po glavi in ga vpraša, kaj dela. On odgovori, da se drogira. Pride do šole in zagleda spet nekoga, ki se s kamni tolče po glavi in ga spet vpraša, kaj dela. Ta odgovori, da se drogira. Ločan gre naprej do avtobusne postaje in zagleda človeka, ki ima pred seboj cel kup kamnov. Vpraša ga kaj dela, on odgovori: “Droge prodajam”.

Kolesar: Nekdo iz vasi se pelje s kolesom vzvratno v hrib. Sreča ga kmet in ga vpraša, zakaj se pelje vzvratno. Kolesar odgovori, da je slišal, da v vasi ni toliko prostora, da bi lahko obrnil. Čez nekaj časa kmet spet sreča kolesarja, ki se vzvratno pelje po hribu navzdol. Kmet ga začudeno vpraša: Razumljivo mi je da si v hrib peljal vzvratno, toda zakaj tudi nazaj vzvratno?“ kolesar odgovori:“Zgoraj sem lahko obrnil.“

DOBER TEK !!! Ker nam ni vseeno ...

!Marinka

LOČANSKI GLAS 16

V O Š Č I L O

V novem letu 2007 vam želimo

veliko sreče in zdravja, ter

da bi se čim večkrat srečali !!!

Mladina Zgornje Loke

ZADNJA STRAN

Foto kotiček: Ločani na smučkah

Zimske radosti prebudijo veselje in radost v vsakem člo-veku. Smučanje in sankanje povezuje Zgornjeločane že od nekdaj. Lanska zima nam je nasula obilo snega. Leto-šnja še ne. Mogoče pa ga že jutri zapade dovolj, da se bomo lahko spet spustili na smučkah ali sankah.

Foto Arhiv: ZgLoke WebTeam

Na smučkah pred drugo svetovno vojno.

Smučarji v 60 letih prejšnjega stoletja.

Mladi Zgornjeločanski smučarji januarja 2006.

Nekaj pomembnih dogodkov v letu 2006, v KS Blagovica, povezanih z Ločani.

Ø V župnijski cerkvi Sv. Petra v Blagovici je bila v soboto 13.05.2006, sveta birma. Čestitke vsem birmancem.

Ø V soboto 7.10.2006 je bila slovesna otvoritev novega igrišča in tribune v Bla-govici, pri izgradnji katerega smo, tudi veliko pomagali Zgornjeločani, predvsem s prostovoljnim delom.

Ø V nedeljo 22.10.2006 so bile lokalne volitve na katerih smo dobili Ločani tudi svojega predstavnika v KS Blagovica. Za člana KS je bil izvoljen Uroš Medič.

Ø Konec novembra 2006 so začeli s podiranjem starega dela PŠ Blagovica, naslednje leto pa bodo predvidoma zgradili nov prizidek z večnamensko dvorano oz. telovadnico. Trenutno hodijo učenci PŠ Blagovica v začasno urejene prostore SCT-ja.

Poslavljamo se od tolarja.

ADIJO TOLAR, DOBRODOŠEL EURO

Odgovori psihotesta na strani 15: 1. 1.uro 2. 1. 3. Vžigalico 4. 70. 5. Da. 6. Mama. 7. Nikjer. 8. Ne. 9. Nikjer, ker je to kravji hlev. 10. Kapitulacija Italije. 11. Ne, ker še živi. 12. 1.uro. 13. Nič, ker je to kovanec. 14. Štiri noge. 15. Vsi. 16. Ne, ker je že mrtev.

Rešitev SuDoKa s strani 15: FO

RU

M Z

GO

RN

JE L

OK

E Vs

e o m

ali va

sici s

redi

Črne

ga gr

abna

...

pozd

ravi,

pred

logi in

deba

te ...

zglo

ke.h

itri

.com

w

ww

.php

bb88

.com

/zgl

oke/

ZgLoke WebTeam ©