Publikacija 2013 2014

Osnovna šola Otočec

PUBLIKACIJA ZA ŠOLSKO LETO

2013/14


2

Vizija šole

Naša šola naj postane prijazna in varna za učence, zaupanja vredna za starše, vabljiva za učitelje in nepogrešljiva za širše družbeno

okolje.

Prednostni nalogi

Izdelati didaktične in učne pripomočke in z njimi opremiti šolske

površine Krepiti medsebojno pomoč pri učencih

Ime in priimek: _________________________________________

Razred: _________________________________________

Naslov: _________________________________________

e-mail: _________________________________________


3

Dajte vsakemu dnevu priložnost, da postane najlepši dan vašega

življenja.« (Mark Twain)

Drage učenke in učenci, spoštovani starši in sodelavci!

Vsak začetek šolskega leta je začetek nekega novega obdobja.

Prepričani smo, da bomo tudi v tem šolskem letu kvalitetno in

učinkovito učenkam in učencem naše šole podali nova spoznanja in znanja ter jim pomagali in jih bodrili pri njihovem učenju in delu.

Letošnje šolsko leto bomo začeli s spremenjeno organizacijo dela, zato bodo lahko v začetku še težave s prilagoditvami in bo treba

malo strpnosti.

Vendar vzemimo vsako spremembo kot izziv, ki nas obogati.

Menimo, da je vloga staršev v učnem procesu zelo pomembna, saj se zavedamo, da lahko pričakujemo napredek in želene rezultate le,

če hodita dom in šola z roko v roki. Izpostaviti velja skladnost

vzgojnih vplivov, kar pomeni, da imata družina in šola iste skupne vrednote in cilje. Prijetno, stimulativno družinsko okolje je

pomembno za otrokov razvoj in lahko bistveno prispeva k uspehu otroka v šoli, zato vam bomo, dragi starši, tudi pri tem pomagali.

Vabimo vas, da se nam priključite pri delu v okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj

enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti.

Z odkrivanjem in spodbujanjem tistega najboljšega v učencih,

učiteljih in starših, se pogumno podajmo na pot v novo šolsko leto in skupaj odkrivajmo vrednote in skrivnosti, ki nam jih prinaša naše

skupno šolsko življenje.

Mag. Mojca Miklič,

ravnateljica


4

KAZALO

I. PODATKI O ŠOLI 5

II. ŠOLSKI KOLEDAR 10

III. PREDSTAVITEV PROGRAMA 14

IV. RAZŠIRJENI PROGRAM 27

V. PRIKAZ ORGANIZACIJE DELA ŠOLE 35

VI. VZGOJNO DELOVANJE ŠOLE 52


5

Ime zavoda: Osnovna šola Otočec Skrajšano ime zavoda: OŠ Otočec

Sedež zavoda: Šolska cesta 20, 8222 Otočec

Osnovno šolo Otočec je ustanovila Mestna občina Novo mesto z

Odlokom o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Otočec, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (UL RS

12/96).

Šolski okoliš je določen z aktom o ustanovitvi. Vanj sodijo naslednja

območja: Črešnjice, Dobova, Dolenja vas, Dolenje Grčevje,

Golušnik, Gorenje Grčevje, Gorenje Kronovo, Gumberk, Herinja vas, Jelše pri Otočcu, Koti, Lešnica, Lutrško selo, Otočec, Paha, Sela pri

Ratežu, Sela pri Štravberku, Sevno, Srednje Grčevje, Štravberk, Trška Gora, Vrh pri Pahi, Zagrad pri Otočcu in Žihovo selo.

Starši imajo pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oz. začasno prebiva, javna osnovna šola v tem okolišu pa je dolžna na željo staršev otroka vpisati. V drugo osnovno šolo lahko starši otroka vpišejo, če ta šola s tem soglaša (Zakon o osnovni šoli, člen 48).

ŠOLSKI OKOLIŠ USTANOVITELJ ŠOLE

USTANOVITELJ ŠOLE

IME IN SEDEŽ ŠOLE

IIVV.. PPOODDAATTKKII OO ŠŠOOLLII


6

OŠ Otočec Šolska cesta 20

8222 Otočec

Davčna številka: 95753443

Transakcijski račun: SI56 0128 5603 0672 640 Šolska spletna stran: http://www.os-otocec.si

E-mail: [email protected] Fax: 07/309 99 02

Ravnateljica: Mojca Miklič

Telefon: 07/309 99 01

Računovodkinja: Jožica Prešern

Telefon: 07/309 99 00

Poslovna sekretarka: Maja Markovič (porodniška, nadomešča jo Vlasta Derganc)

Telefon: 07/309 99 00 Svetovalna delavka: Melita Bevc Novak Telefon: 07/309 99 19

Knjižničarka: Hermina Videnič Telefon: 07/309 99 14

Kuharja: Alenka Starašinič, Milan Kraljič

Telefon: 07/309 99 15

ORGANIZACIJSKA SHEMA OŠ OTOČEC


7

SVET ŠOLE

RAVNATELJICA

STROKOVNI DELAVCI TEHNIČNI DELAVCI

UČITELJSKI ZBOR RAČUNOVODKINJA

RAZREDNI UČITELJSKI ZBOR POSLOVNA SEKRETARKA

SVETOVALNA SLUŽBA ČISTILKE

KNJIŽNIČARKA KUHARJA

RAČUNALNIKAR HIŠNIK

LABORANT

ODDELKI OŠ ODDELKI JV 1. TRILETJE

2. TRILETJE

3. TRILETJE

JUTRANJE VARSTVO 1.

SKUPINA

1. a, 1. b 4. a 7. a JUTRANJE VARSTVO 2.

SKUPINA

2. a, 2. b 5. a 8. a, 8. b

3. a 6. a 9. a

ODDELKI PB

PODALJŠANO BIVANJE 1.

SKUPINA

PODALJŠANO BIVANJE 2.

SKUPINA

PODALJŠANO BIVANJE 3. SKUPINA

»Nekateri ljudje vidijo stvari take, kot so, in rečejo: "Zakaj?" Sam pa sanjam o stvareh, ki jih še nikoli ni bilo, in pravim: "Zakaj pa ne?"«

NNeezznnaannii aavvttoorr

ORGANIZACIJSKA SHEMA OŠ OTOČEC


8

Šolo upravljata RRAAVVNNAATTEELLJJ, ki je pedagoški vodja in poslovodni

organ, ter SSVVEETT ŠŠOOLLEE, ki ga sestavljajo trije predstavniki

ustanovitelja, trije predstavniki staršev in pet predstavnikov delavcev šole. Svet šole ima mandat štiri leta. Člani sveta so lahko

ponovno imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom

učenca. Pristojnosti sveta šole so opredeljene v 48. členu ZOFVI.

SSVVEETT SSTTAARRŠŠEEVV skrbi za organizirano uresničevanje interesov staršev v šoli. Vsak oddelek ima enega predstavnika, ki ga izvolijo

starši na prvem roditeljskem sestanku v šolskem letu. Pristojnosti sveta staršev so opredeljene v 66. členu ZOFVI.

Predsednica sveta staršev je Katarina Colnar.

SSKKUUPPNNOOSSTT UUČČEENNCCEEVV

Oddelčne skupnosti se povezujejo v skupnost učencev šole. Ustanovijo jo učenci v šolskem parlamentu, ki ga ravnatelj skliče v

začetku šolskega leta v mesecu septembru. Skupnost učencev šole ima mentorja. Mentorica skupnosti učencev je na predlog

ravnateljice in v soglasju z učenci pedagoginja in učiteljica Špela

Udovič. Skupnost učencev šole sprejme letni program dela v skladu s Pravilnikom o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli. V

programu dela so zajete naslednje aktivnosti:

zzbbiirraannjjee pprriippoommbb iinn pprreeddllooggoovv vv zzvveezzii ss pprrooggrraammoomm ppoouukkaa,,

ddnneevvoovv ddeejjaavvnnoossttii,, eekksskkuurrzziijj,, iinntteerreessnniihh ddeejjaavvnnoossttii,,

pprriirreeddiitteevv iinn ddrruuggiihh ddeejjaavvnnoossttii,, kkii jjiihh oorrggaanniizziirraa ššoollaa;;

sspprreemmlljjaannjjee pprraavviicc iinn ddoollžžnnoossttii uuččeenncceevv;;

sspprroottnnoo rreeššeevvaannjjee ddiilleemm iinn vvpprraaššaannjj uuččeenncceevv ššoollee;;

nnaaččrrttoovvaannjjee iinn oorrggaanniizzaacciijjaa sskkuuppnniihh aakkcciijj ……

ORGANI UPRAVLJANJA


9

ŠOLSKI PARLAMENT

Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev. Število

predstavnikov ne more biti manjše od devet. Šolski parlament se skliče najmanj dvakrat letno. Tema otroškega parlamenta v šol. letu

2013/14 je: Razmere v družbi. Šolski parlament vodi Ditka Zupančič.

Strokovni organi šole so:

- UUČČIITTEELLJJSSKKII ZZBBOORR:: sestavljajo ga vsi strokovni delavci šole (61. člen ZOFVI);

- OODDDDEELLČČNNII UUČČIITTEELLJJSSKKII ZZBBOORR:: sestavljajo ga strokovni delavci šole, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v

posameznem oddelku;

- SSTTRROOKKOOVVNNII AAKKTTIIVVII:: sestavljajo jih učitelji istega predmeta oziroma predmetnih področij (aktiv I. in II.

triletja, aktiv naravoslovja, aktiv družboslovja ter aktiv podaljšanega bivanja).

- RRAAZZRREEDDNNIIKK:: vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate in opravlja druge naloge

v skladu z zakonom.

»Ljudje, ki imajo cilje, so uspešni, ker vedo, kam so namenjeni.« Earl Nightingale

STROKOVNI ORGANI ŠOLE


10

ŠOLSKI KOLEDAR

Šolsko leto se začne v ponedeljek, 2. 9. 2013, in zaključi v petek,

29. 8. 2014. Razdeljeno je na dve ocenjevalni obdobji in obsega 191 šolskih dni

(deveti razred 184 dni).

Prvo obdobje traja od 2. septembra 2013 do 31. januarja 2014. Drugo obdobje traja od 1. februarja 2014 do 24. junija 2014 oz.

do 13. junija 2014 za učence 9. razreda.

Na koncu vsakega semestra sta ocenjevalni konferenci. Starši bodo

pisno obveščeni o učenčevem uspehu.

Na podlagi 15. člena Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole

(Ur. l. RS, št. 50/12 in 56/12) minister za izobraževanje, znanost in šport izdaja naslednja podrobnejša navodila o šolskem koledarju za

šolsko leto 2013/14:

PONEDELJEK

2. september 2013 Začetek pouka

PONEDELJEK -SREDA

28.–30. oktober 2013 Jesenske počitnice

ČETRTEK 31. oktober 2013 Dan reformacije

PETEK

1. november 2013

Dan spomina na mrtve

TOREK 24. december 2013 Pouk in proslava pred dnevom samostojnosti in enotnosti

SREDA

25. december 2013

Božič

ČETRTEK 26. december 2013 Dan samostojnosti in enotnosti

IIII.. ŠŠOOLLSSKKII KKOOLLEEDDAARR


11

PETEK - TOREK 27.–31. december 2013

Novoletne počitnice

SREDA

1. januar 2014

Novo leto

PETEK

31. januar 2014 Pouk in zaključek 1. ocenjevalnega obdobja

PETEK

7. februar 2014

Pouk in proslava pred slovenskim kulturnim praznikom

SOBOTA

8. februar 2014

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

PETEK in SOBOTA 14 in 15. februar 2014 Informativna dneva za vpis v

srednje šole

PONEDELJEK-PETEK

24.–28. februar 2014

Zimske počitnice

PONEDELJEK

21. april 2014

Velikonočni ponedeljek

NEDELJA

27. april 2014 Dan upora proti okupatorju

PONEDELJEK – TOREK

28.–30. april 2014 Prvomajske počitnice

ČETRTEK in PETEK

1. in 2. maj 2014

Praznik dela

PETEK 13. junij 2014

Zaključek 2. ocenjevalnega obdobja za učence 9. razreda; razdelitev spričeval in obvestil

TOREK 24. junij 2014 Zaključek 2. ocenjevalnega obdobja za učence od 1. do 8. razreda; razdelitev spričeval in obvestil; pouk in proslava pred dnevom državnosti

SREDA

25. junij 2014 Dan državnosti

ČETRTEK – PETEK

26. junij – 29. avgust 2014

Poletne počitnice


12

IZPITNI ROKI ZA PREDMETNE IN POPRAVNE IZPITE

16. junij – 30. junij 2014

1. rok Učenci 9. razreda

26. junij – 9. julij 1. rok Učenci od 1. do 8. razreda

18. avgust – 29. avgust 2014

2. rok Učenci od 1. do 9. razreda

ROKI ZA OCENJEVANJE ZNANJA UČENCEV, KI SE IZOBRAŽUJEJO NA DOMU

5. maj – 13. junij 2014 1. rok Učenci 9. razreda

5. maj – 24. junij 2014 1. rok Učenci od 1. do 8. razreda

18. avgust – 29. avgust 2014

2. rok Učenci od 1. do 9. razreda

»Moj pristop? Ne skrbi me, kako bom ohranjal kvaliteto svojega življenja, saj vsak dan delam na tem, da jo izboljšam.«

Anthony Robbins

DATUMI IZVEDBE NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA V OSNOVNI ŠOLI

PONEDELJEK

2. september 2013

Objava sklepa o izboru predmetov in določitvi tretjega predmeta, iz katerega se bo na posamezni šoli preverjalo znanje učencev 9. razreda z nacionalnim preverjanjem znanja

PETEK

29. november 2013

Zadnji rok za posredovanje podatkov o učencih 6. in 9. razreda, ki bodo opravljali NPZ (razen za Ljudske univerze in organizacije, ki izvajajo program osnovne šole za odrasle)

PETEK

14. februar 2014

Zadnji rok za posredovanje podatkov o odraslih udeležencih 9. Razreda, ki bodo opravljali NPZ v rednem roku v Ljudskih univerzah in organizacijah, ki izvajajo program osnovne šole za odrasle

TOREK 6. maj 2014 NPZ iz MAT za 6. in 9. razred

ČETRTEK 8. maj 2014 NPZ iz slovenščine/italijanščine/madžarščine za

6. in 9. razred


13

PONEDELJEK

12. maj 2014

NPZ iz tretjega predmeta za 9. razred in NPZ iz tujega jezika za 6. razred

PONEDELJEK

2. junij 2014

RIC posreduje šolam ovrednotene naloge z dosežki učencev pri NPZ v 9. razredu Seznanitev učencev z dosežki v 9. razredu Uveljavljanje pravice do vpogleda v učenčeve ovrednotene pisne naloge NPZ v 9. razredu

TOREK

3. junij 2014

Uveljavljanje pravice do vpogleda v učenčeve ovrednotene pisne naloge NPZ v 9. razredu Posredovanje podatkov o poizvedbah v 9. razredu na RIC

SREDA

4. junij 2014


PONEDELJEK

9. junij 2014

RIC posreduje šolam ovrednotene naloge z dosežki učencev pri NPZ v 6. razredu Seznanitev učencev z dosežki v 6. Razredu Uveljavljanje pravice do vpogleda v učenčeve ovrednotene pisne naloge NPZ v 6. razredu

TOREK

10. junij 2014

RIC posreduje šolam spremembe dosežkov (po poizvedbah) učencev v 9. Razredu Uveljavljanje pravice do vpogleda v učenčeve ovrednotene pisne naloge NPZ v 6. Razredu Posredovanje podatkov o poizvedbah v 6. Razredu na RIC

SREDA

11. junij 2014


PETEK 13. junij 2014

Razdelitev obvestil o dosežkih za učence 9. razreda

TOREK 17. junij 2014

RIC posreduje šolam spremembe dosežkov (po poizvedbah) v 6. razredu

TOREK 24. junij 2014

Razdelitev obvestil o dosežkih za učence 6. razreda


14

Vse podrobnosti o devetletki lahko najdete na spletnem naslovu

Ministrstva za šolstvo http://www.mszs.si/slo/ — področje šolstvo, devetletna osnovna šola.

FFLLEEKKSSIIBBIILLNNII PPRREEDDMMEETTNNIIKK

ZZ nnoovviimm ššoollsskkiimm lleettoomm bboommoo gglleeddee nnaa sspprreemmeemmbboo 2299.. ččlleennaa

ZZaakkoonnaa oo oossnnoovvnnii ššoollii ((UUrr.. ll.. RRSS,, šštt.. 6633//1133)) nnaaddaalljjeevvaallii nnaa

ššoollii ss fflleekkssiibbiillnniimm pprreeddmmeettnniikkoomm.. Gre za možnost, da lahko sami razporejamo določene predmete

znotraj šolskega leta tako, da bomo npr. izvajali en predmet samo pol leta, drugega pa samo v drugi polovici šolskega leta. Na ta

način se bo število predmetov na teden zmanjšalo, z 'blok urami' pa bo moč lažje uresničiti nekatere učno-vzgojne cilje. Za predmete, ki

se izvajajo po fleksibilnem predmetniku, veljajo drugačna pravila

glede števila ocen (11. člen Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev).

PREDMETNIK 9-LETKA

IIIIII.. PPRREEDDSSTTAAVVIITTEEVV PPRROOGGRRAAMMAA

http://www.mszs.si/slo/


15

PPRRVVOO TTRRIILLEETTJJEE 99--lleettnnee OOŠŠ

PREDMET RAZRED

1. 2. 3.

T L T L T L

A. OBVEZNI PROGRAM

Slovenščina 6 210 7 245 7 245

Matematika 4 140 4 140 5 175

Likovna umetnost 2 70 2 70 2 70

Glasbena umetnost 2 70 2 70 2 70

Spoznavanje okolja 3 105 3 105 3 105

Šport 3 105 3 105 3 105

Št. predmetov 6 6 6

Št. ur tedensko 20 21 22

Dnevi dejavnosti/ število dni letno

Kulturni dnevi 4 dni 4 dni 4 dni

Naravoslovni dnevi 3 dni 3 dni 3 dni

Tehniški dnevi 3 dni 3 dni 3 dni

Športni dnevi 5 dni 5 dni 5 dni

B. RAZŠIRJENI PROGRAM

Dodatna pomoč otrokom s posebnimi potrebami

0,5 0,5 0,5

Dopolnilni in dodatni pouk 1 1 1

Interesne dejavnosti 2 2 2

Podaljšano bivanje, jutranje varstvo

Šola v naravi

»V vsaki težavi, vsakem porazu in vsakem trpljenju se skriva seme enako

velikega ali še večjega blagoslova.«

Napoleon Hill


16

DDRRUUGGOO TTRRIILLEETTJJEE 99--lleettnnee OOŠŠ

PREDMET RAZRED

4. 5. 6.

T L T L T L

A. OBVEZNI PROGRAM

Slovenščina 5 175 5 175 5 175

Matematika 5 175 4 140 4 140

Tuji jezik 2 70 3 105 4 140


Glasbena umetnost 1,5 52,5 1,5 52,5 1 35

Družba 2 70 3 105

Geografija 1 35

Zgodovina 1 35

Naravoslovje 2 70

Naravoslovje in tehnika 3 105 3 105

Tehnika in tehnologija 2 70

Gospodinjstvo 1 35 1,5 52,5

Šport 3 105 3 105 3 105

Oddelčna skupnost 0,5 17,5 0,5 17,5 0,5 17,5


Št. ur tedensko 24 26 26

Dnevi dejavnosti/število dni letno







0,5 0,5 0,5



Podaljšano bivanje

Šola v naravi

»Edisonu je spodletelo 10.000-krat, preden je izumil žarnico. Ne obupajte, če sem vam v življenju nekajkrat ne posreči.«

Napoleon Hill


17

TTRREETTJJEE TTRRIILLEETTJJEE 99--lleettnnee OOŠŠ

PREDMET RAZRED

7. 8. 9.

T L T L T L

A. OBVEZNI PROGRAM

Slovenščina 4 140 3,5 122,5 4,5 144

Matematika 4 140 4 140 4 128

Tuji jezik 4 140 3 105 3 96


Glasbena umetnost 1 35 1 35 1 32

Geografija 2 70 1,5 52,5 2 64

Zgodovina 2 70 2 70 2 64

Domovinska in državljanska kultura ter etika

1 35 1 35

Fizika 2 70 2 64

Kemija 2 70 2 64

Biologija 1,5 52,5 2 64

Naravoslovje 3 105

Tehnika in tehnologija 1 35 1 35

Šport 2 70 2 70 2 64

Predmet 1 2/1 70/35 2/1 70/35 2/1 64/32

Predmet 2 2/1 70/35 2/1 70/35 2/1 64/32

Predmet 3 2/1 70/35 2/1 70/35 2/1 64/32

Oddelčna skupnost 0,5 17,5 0,5 17,5 0,5 16


Št. ur tedensko 29,5 30 30

Dnevi dejavnosti/število dni letno







0,5 0,5 0,5



Šola v naravi


18

Med dneve pouka štejemo tudi športne, kulturne, naravoslovne in tehniške dneve ter ekskurzije, ki so za učence obvezni.

1. r. 2. r. 3. r.

KULTURNI DNEVI

Lutkovno gledal. LJ Filmska predstava v NM Podelitev BZ Proslava ob dnevu samostojnosti Proslava za Preš. dan Gledal. predst, KCJT Proslava ob dnevu državnosti Gledal. predst. KCPT



NARAVOSLOVNI DNEVI

Tradic. slov. hrana Zdrav način življenja Začutimo naravo s čutili

Delo in življ. na vrtu Tradic. slov. hrana Življ. nekoč in danes

Zdrav način življenja Tradic. slov. hrana Zdrava sladica

ŠPORTNI DNEVI

Olimpijada po domače Pohod na Gorjance Zimski ŠD v okolici šole Atletski troboj Pohod na Strugo

Olimpijada po domače Pohod na Gorjance Zimski ŠD: sankanje Atletski troboj Pohod na Strugo

Olimpijada po domače Pohod na Gorjance Zimski ŠD: sankanje Atletski troboj Pohod na Strugo

TEHNIŠKI DNEVI

Od pšenice do kruha Steklopihaška delavnica Ustvar. iz nar. materialov

Lonček in skodelica Steklopihaška delavnica Avtomobilček

Delo z računalnikom Vodni mlinček Steklopihaška delavnica

DNEVI DEJAVNOSTI


19

4. razred 5. razred 6. razred

KULTURNI DNEVI

Lutk. gledališče LJ Gledal. predst. KCJT Filmska predstava Proslava ob dnevu samostojnosti Proslava za Preš. dan Podelitev BZ Proslava ob dnevu državnosti Obisk Forma Vive

Lutk. gledališče LJ Gledal. predst. KCJT Filmska predstava Proslava ob dnevu samostojnosti Proslava za Preš. dan Podelitev BZ Proslava ob dnevu državnosti Obisk Forma Vive

Ogled lik. razstave Športno-kulturni dan: SP v judu Filmska predstava Proslava ob dnevu samostoj. in koncert Proslava za Preš. dan Podelitev BZ Predaja ključa Proslava ob dnevu državnosti

NARAVOSLOVNI DNEVI

Tradic. slov. hrana Zdrav krožnik Čutila

Čebelarstvo in med Lepote Pohorja (ŠVN) Arheološka zbirka NM

Orientacija Moje telo Čebelarstvo in med

ŠPORTNI DNEVI

Olimpijada po domače Pohod na Gorjance SP v judu v Ljubljani Zimski ŠD v okolici šole Atletski troboj

Pohod na Gorjance Plavanje Pohod v ŠVN Gorenje Atletski troboj S kolesom na poti

Pohod na Gorjance Ogled SP v judu v LJ Plavanje Zimski ŠD: Krvavec Atletski troboj

TEHNIŠKI DNEVI

Steklopihaška delavnica Električni krog Šolski muzej LJ Voziček s pogonom na gumo

Steklopihaška delavnica Šolski muzej v LJ Pohorska hiša Osnove astronomije

Od ideje do izdelka Izdelava papirja Tehniški muzej Bistra – delavnice Steklopihaška delavnica

»Nekatere knjige moramo okusiti, druge pogoltniti, le nekatere pa tudi prežvečiti in prebaviti.«

Francis Bacon


20

7. razred 8. razred 9. razred

KULTURNI DNEVI




NARAVOSLOVNI DNEVI

Življ. brez svetlobe Prva pomoč (ŠVN) Prva pomoč na vsakem koraku (ŠVN)

Moje telo Prva pomoč (ŠVN) Prva pomoč na vsakem koraku (ŠVN)

Naravni park Jovsi Slovenska hrana Trajnostna raba energije

ŠPORTNI DNEVI

Pohod na Gorjance Ogled SP v judu v LJ Športno plezanje (ŠVN) Zimski ŠD: Krvavec Atletski troboj

Orientacijski tek Ogled SP v judu v LJ Športno plezanje (ŠVN) Zimski ŠD: Krvavec Atletski troboj

Orientacijski tek Ogled SP v judu v LJ Zimski ŠD: Krvavec Atletski troboj Adrenalinski park

TEHNIŠKI DNEVI

Steklopihaška delavnica Termoplasti Preživetje v naravi (ŠVN) Značilnosti koroških kmetij

Od ideje do izdelka iz kovine Preživetje v naravi (ŠVN) Značilnosti koroških kmetij

Steklopihaška delavnica Tehniški muzej Bistra – delavnice El. v elektrotehniki in elektroniki (Edison) Sejem Informativa


21

EKSKURZIJE UČENCEV

Poučne ekskurzije organizirajo učitelji v skladu z učnimi načrti in so za učence obvezna sestavina vzgojno-izobraževalnega dela. Pri

organizaciji ekskurzije upoštevamo načelo, da učenec v času šolanja sistematično spozna vsa področja Slovenije. Cilj ekskurzije

je pridobiti pravilne predstave o slovenskih pokrajinah in življenju v

njih. Na ekskurzijah učenci aktivno sodelujejo, pri tem pa dosledno upoštevajo navodila učiteljev spremljevalcev ter tako skrbijo za

svojo varnost.

RAZRED OPIS POTI

1. a, 1. b, 2. a, 2. b, 3. a, 4. a junij 2014 Otočec–Bizeljsko–Rogatec–Otočec

1. a, 6. a, 7. a oktober 2013

Otočec–Postojna–Pivka–Cerkniško jezero–Otočec

8. a, 8. b, 9. a oktober 2013 Otočec–Bohinj–Bled–Otočec

Ekskurzija pri izbirnih predmetih NI1, NI2, NI3 oktober 2013 ali maj 2014 Celovec

Večdnevni izlet v eno izmed angleško govorečih držav jesenske, zimske ali prvomajske počitnice angleško-govoreča država

Vse zgoraj navedene ekskurzije (razen večdnevnega izleta v

angleško-govorečo državo) so enodnevne.

»Nikoli ne pozabite, da je vaša lastna odločitev, da boste uspeli, bolj pomembna kot vse drugo.«

Abraham Lincoln

Učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah

organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove

IZVAJANJE FLEKSIBILNE DIFERENCIACIJE, UČNE SKUPINE


22

zmožnosti (notranja diferenciacija).

V 8. in 9. razredu se bo pouk pri vseh urah maternega, tujega

jezika ter matematiki izvajal v manjših učnih skupinah. Skupine oblikujejo učitelji izvajalci.

Preverjanje znanja ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij poteka v skladu z določili Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja z

nacionalnimi preizkusi znanja ob koncu obdobij v devetletni osnovni šoli (Ul RS, št. 30/2013).

Zakon o osnovni šoli določa, da je nacionalno preverjanje znanja

(NPZ) za učence 6. in 9. razreda obvezno.

Ob koncu drugega obdobja se preverja znanje iz slovenščine, matematike in angleščine.

Po tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju se znanje učencev

preverja iz materinščine, matematike in tretjega predmeta, ki bo v

tem šolskem letu tuji jezik. NPZ se opravlja pisno, traja najmanj 45 in največ 90 minut.

Vsi učenci 6. in vsi učenci 9. razreda v Republiki Sloveniji opravljajo NPZ na isti dan in ob isti uri ter v enem roku.

Dosežki NPZ so dodatna informacija o znanju učencev.

Učenec uspešno konča osnovno šolo, če ima pozitivne ocene iz vseh predmetov.

V zaključno spričevalo se vpišejo zaključne ocene 9. razreda in dosežki pri NPZ.

NAČINI PREVERJANJA ZNANJA OB KONCU VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH OBDOBIJ


23

Preverjanje znanja je namenjeno zbiranju informacij o tem, kako učenec dosega cilje oz. standarde znanja iz učnih načrtov, in ne

ocenjevanju znanja. Doseganje ciljev oz. standardov znanja se

preverja pred, med in ob koncu obravnave novih vsebin iz učnih načrtov.

Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega cilje oziroma standarde znanja. Opravi se po

obravnavi novih vsebin iz učnih načrtov in po preverjanju znanja. Pri ocenjevanju znanja učenca mora biti zagotovljena javnost

ocenjevanja, ki se zagotavlja zlasti:

– s seznanitvijo staršev in učenca s predpisi, ki urejajo preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje

učenca, – s predstavitvijo ciljev in standardov znanja, opredeljenih v

učnem načrtu, za posamezno ocenjevalno obdobje,

– s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja, – z določitvijo načina in rokov ocenjevanja,

– z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine, – s sprotnim obveščanjem učenca in staršev o doseženih

rezultatih pri ocenjevanju, – tako, da se učencu in staršem izroči ocenjene pisne izdelke

in omogoči vpogled v druge izdelke.

Kaj moramo vedeti?

V prvem in drugem razredu se znanje učencev ocenjuje z opisnimi ocenami, od 3. do 9. razreda pa s številčnimi ocenami.

V 1. in 2. razredu učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno

opisno oceno, s katero opiše učenčev napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih. Od 3. do

9. razreda učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno številčno

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA


24

oceno, s katero oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde

znanja, opredeljene v učnih načrtih in pri tem upošteva ocene, ki jih

je učenec pri predmetu prejel med šolskim letom.

V 1. in 2. razredu šola učencu izda spričevalo z opisnimi ocenami,

od 3. do 9. razreda pa spričevalo s številčnimi ocenami. Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični,

praktični in drugi izdelki, projektno delo in nastopi učencev.

Pri predmetih, ki potekajo dve uri tedensko, se znanje učencev oceni najmanj trikrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme

biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov. Če se predmet, za katerega sta s predmetnikom določeni manj kot dve uri tedensko,

izvaja strnjeno, se znanje učencev oceni najmanj dvakrat. Pri

ostalih predmetih se znanje učencev oceni najmanj šestkrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na

podlagi pisnih izdelkov. Učenci lahko pišejo pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja,

največ dvakrat v tednu in enkrat na dan. To ne velja v primeru, če gre za ponovitev ocenjevanja znanja. V tem primeru učenci ne

smejo pisati pisnih izdelkov tri dni zaporedoma. O datumu pisanja

pisnega izdelka morajo biti učenci seznanjeni vsaj pet delovnih dni prej.

Pet delovnih dni pred ocenjevalno konferenco učenci ne pišejo izdelkov za oceno, razen če gre za ponovitev.

Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šol.

letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala (zaključnega spričevala ali obvestila) pri ravnatelju vložijo

obrazložen pisni ugovor. Učenci v prvem in drugem obdobju praviloma napredujejo. Učenci v

tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu pouka v šol. letu pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov. Učenec 3.,

4., 5. in 6. razreda lahko na podlagi pisnega obrazloženega

predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. Učenec, ki je v 7. oz. 8. razredu ob koncu šol. leta negativno ocenjen iz več

kot dveh predmetov, razred ponavlja. Če je negativno ocenjen iz največ dveh predmetov, pa opravlja popravni izpit. Če pri tem ni

uspešen, razred ponavlja.


25

Ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov se opravi, kadar je

število negativno ocenjenih pisnih izdelkov učencev v oddelku enako tretjini ali več ali kadar je število negativno ocenjenih pisnih

izdelkov učencev v manjši učni skupini enako polovici ali več.

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli se je začel uporabljati 1. septembra 2013. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o

preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 52/13).

Osnovna šola mora poleg obveznih predmetov za učence 7., 8. in 9.

razreda izvajati tudi pouk izbirnih predmetov.

Učenci med ponujenimi izbirnimi predmeti izberejo dve uri izbirnih

predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo njihovi starši. To pomeni, da ne izbirajo dveh ali treh predmetov,

ampak dve oziroma tri ure tedensko. Šola je učencem že ob koncu predhodnega šolskega leta predstavila vse možne izbirne

predmete.

Izbrane predmete je učenec dolžan obiskovati.

To pomeni, da mora učenec v primeru nezadostne ocene pri katerem koli izbirnem predmetu opravljati popravni izpit.

Učenci so o izbirnih predmetih informirani in se zanje odločijo že v

predhodnem šolskem letu.

IZBIRNI PREDMETI


26

OŠ OTOČEC BO V IZVAJALA NASLEDNJE IZBIRNE

PREDMETE:

PREDMET RAZRED ŠTEVILO

UČENCEV UČITELJ

Likovno snovanje I 7., 8., 9. 13 Andreja Novak Gabrič

Filozofija za otroke: etična raziskovanja

7., 8., 9. 9 Melita Bevc Novak

Drugi tuj jezik – Nemščina 1

7. 7 Marija Sedmak

Drugi tuji jezik – Nemščina 2 in 3

8. 11 Marija Sedmak

Informacijsko opismenjevanje

7., 8., 9. 10 Hermina Videnič

Sodobna priprava hrane 7., 8. in 9.

4 Nataša Lučovnik

Šport za zdravje 8. 19 Maja Nose Antončič

Obdelava gradiv – les 7., 8., 9. 27 Marjan Jenko

Šport za sprostitev 7. 8 Maja Nose Antončič

Izbrani šport rokomet 7, 8. in 9. 8 Vitoslav Gabrič


27

Dodatni in dopolnilni pouk sta pomembna dejavnika učnega

procesa. Dodatni pouk nudi učencem bolj poglobljeno znanje predmeta in večjo zahtevnost ter pripravo na razna tekmovanja.

Dopolnilni pouk pa je namenjen tistim učencem, ki določene snovi ne razumejo, so bili dalj časa odsotni ali si želijo ponovne razlage.

Zato naj učenci izkoristijo ponujeno priložnost.

Z urnikom dodatnega in dopolnilnega pouka bodo učenci seznanjeni na začetku šolskega leta.

Učitelji učence dobro poznajo, zato naj učenci predloge, kdo naj obiskuje dopolnilni in dodatni pouk, upoštevajo.

Učenci naj zaprosijo za dopolnilni pouk pri posameznem predmetu,

kjer imajo težave.

ŠT.

VKLJUČENIH ŠTEVILO SKUPIN

ŠT. UR TEDENSKO

Učenci 1. razreda

Jutranje varstvo 24 1 10

Ostali učenci od 2. do 4. razreda

Število skupin Št. ur tedensko

Jutranje varstvo 21 1 5

IIVV.. RRAAZZŠŠIIRRJJEENNII PPRROOGGRRAAMM

JUTRANJE VARSTVO

DOPOLNILNI IN DODATNI POUK


28

Popoldansko podaljšano bivanje je namenjeno učencem od 1. do 5. razreda, ki potrebujejo varstvo po končanem pouku. Podaljšano

bivanje vključuje sprostitveno dejavnost, ustvarjalno preživljaje

prostega časa, prehrano, samostojno učenje in varstvo. Pri samostojnem učenju učitelj nudi učencem individualno pomoč,

vendar ni odgovoren, da je naloga rešena v celoti in pravilno. Starši morajo z otrokom kljub vsemu doma pregledati, kaj so delali v šoli

in ali je potrebno domačo nalogo popraviti oziroma jo dokončati.

Glavni namen podaljšanega bivanja je, da otrok v šoli (poleg učenja

in pisanja nalog) ob dejavnostih za sprostitev in ustvarjalnih igrah v družbi z vrstniki preživi tisti čas, ki bi ga sicer moral preživljati sam.

Program podaljšanega bivanja sledi otrokovim potrebam, interesom in željam. Organizirane so dejavnosti, ki spodbujajo otrokov razvoj

na športnem, likovnem, glasbenem, plesnem in tehničnem

področju. Veliko časa je posvečenega sprostitvi, rekreaciji in družabnim igram. Med šolskim letom učenci sodelujejo pri številnih

projektih, ki potekajo na šoli. Ob koncu šolskega leta učenci za starše pripravijo tudi predstavitev svojega dela.

Po otroka pridejo v podaljšano bivanje starši, razen če pisno

izjavijo, da otrok hodi domov sam, kar pa ne velja za otroke 1.

razreda. Ponje hodijo izključno starši ali oseba, starejša od 10 let. Kadar mora otrok predčasno domov, starši o tem pisno obvestijo

učitelja. V nujnih primerih (npr. zastoji na cesti) nas lahko pokličete na številko tajništva.

Podaljšano bivanje se bo izvajalo od konca pouka do 16. ure. V letošnjem šolskem letu bomo tedensko izvajali 70 ur

podaljšanega bivanja.

PODALJŠANO BIVANJE


29

RAZRED ŠT. UČENCEV UČITELJ

1. a, 1. b 27 Melita Turk

2. a, 2. b 30 Maja Nose Antončič, Barbara Pavlovič Plevanč

3. a, 4. a 25 Andreja Novak Gabrič, Suzana Urbanč, Vitoslav Gabrič, Barbara

Pavlovič Plevanč

Individualno in skupinsko pomoč izvajajo učitelji šole. Nudimo jo

učencem z učnimi težavami in je organizirana v dopoldanskem času. Prav tako je namenjena nadarjenim učencem za pripravo na

razna tekmovanja, zanje pa organiziramo tudi različne oglede

muzejev, inštitutov ali mest.

V šoli izvajamo dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, ki jim je ministrstvo izdalo odločbo o dodelitvi dodatne

strokovne pomoči pri učenju (od 1 do 5 ur tedensko). Vlogo za usmerjanje vložijo starši. Pomoč izvajajo za to usposobljeni kadri,

izvajajo pa jo lahko izven oddelka ali v njem. Kdor ne more spremeniti svojih misli, ne bo mogel spremeniti ničesar.«

George Bernard Shaw

DODATNA STROKOVNA POMOČ

INDIVIDUALNA IN SKUPINSKA POMOČ


30

Zaradi varnejšega in kvalitetnejšega dela na predmetni stopnji delimo posamezne oddelke v dve skupini pri naslednjih predmetih:

tehniki in tehnologiji v 7. razredu, športni vzgoji v 9. razredu in pri

izbirnih predmetih s področja športa ter tehnike in tehnologije.

Zgodnje učenje angleščine (2 uri tedensko) se bo izvajalo v 3. razredu, izvajala pa ga bo Andreja Strgar. Pouk je za učence

brezplačen in ga financira MO Novo mesto. Ocena iz predmeta se vpiše v spričevalo na željo učenca in starša.

NAČRT ZIMSKE ŠOLE V NARAVI ZA 5. a RAZRED

Zimska šola v naravi je namenjena učencem petega razreda. V okviru CŠOD jo bomo meseca marca (od 3. 3. do 7. 3. 2014) izvedli

na Rogli. V času zimske šole v naravi bodo učenci bivali v domu

Gorenje. Predvidena cena bivanja je 57,80 € (+ 4,40 € izposoja posteljnine), s smučarsko karto in ostalimi stroški (prevoz in stroški

strokovnih delavcev) pa okoli 125 €. Iz državnega proračuna se letno zagotavljajo sredstva za

sofinanciranje šole v naravi eni generaciji učencev, zato bodo imeli

učenci sofinancirano zimsko šolo v naravi. Vsebine, ki jih bomo izvajali, so razdeljene na tri predmetna

področja: družboslovje, naravoslovje in športne aktivnosti.

DELITEV V SKUPINE

ŠOLA V NARAVI

ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA


31

NAČRT NARAVOSLOVNE ŠOLE V NARAVI ZA 7. a IN 8. a, b RAZRED

Libeliče pri Dravogradu, CŠOD Ajda Termin: od 20. 1. 2014 do 24. 1. 2014

Naravoslovna šola v naravi (Projektni in tematski teden) je namenjena učencem sedmega in osmega razreda. V okviru CŠOD

jo bomo izvedli meseca januarja v Libeličah pri Dravogradu (od 20.

1. do 24. 1. 2014). V času zimske šole v naravi bodo učenci bivali v domu Ajda. Predvidena cena bivanja je 58,80 € (+ 4,40 € izposoja

posteljnine), z ostalimi stroški (prevoz in stroški strokovnih delavcev).

Vsebine, ki jih bomo izvajali, so razdeljene na tri predmetna

področja: družboslovje, naravoslovje in športne aktivnosti.

Šola omogoča plačilo šole v naravi v več obrokih. Starši, ki bi imeli težave s plačilom, naj se pogovorijo s svetovalno delavko ali

ravnateljico.

Svet šole je na podlagi podrobnejših kriterijev določil postopek za

dodelitev sredstev za subvencioniranje šole v naravi učencem z nižjim socialnim statusom. Pravilnik o financiranju šole v naravi (61.

št. Ul RS z dne 4/6-2004) določa elemente za določitev cene šole v naravi in prispevka učenca ter ureja zagotavljanje sredstev za

sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi.

Pri višini dodelitve subvencije je potrebno upoštevati naslednje kriterije (13. člen Pravilnika o financiranju šole v naravi):

prejemanje denarne socialne pomoči,

višino dohodkov na družinskega člana,

višino otroških dodatkov,

brezposelnost staršev,

dolgotrajno bolezen v družini,

dolgotrajne socialne probleme in druge specifikacije v

družini.


32

Za razvijanje različnih interesov učencev osnovna šola organizira različne interesne dejavnosti, ki jih določi z LDN šole. Interesne

dejavnosti se organizirajo glede na interes učencev v okviru

materialnih in kadrovskih pogojev, s katerimi šola razpolaga. Načrtujemo 2 uri interesnih dejavnosti na oddelek (24 ur tedensko,

kar znese 912 ur letno), kolikor omogoča normativ za devetletno šolo. Da bi zadovoljili interese vseh učencev, bomo te ure izkoristili

v čim večjem številu, saj ostajajo mnogi interesi učencev neizpolnjeni kljub številnim drugim dejavnostim. Seveda pa vsem

interesom učencev ni mogoče ugoditi, saj lahko načrtujemo le tiste

dejavnosti, za katere imamo ustrezne mentorje. Kljub vsemu upamo, da se bo med interesnimi dejavnostmi našlo za vsakogar

nekaj. Urnik dejavnosti in imena mentorjev bomo objavili v začetku oktobra.

Vse interesne dejavnosti so brezplačne, posebni prispevek bomo

zaračunali le: za dejavnosti, kjer bo treba nabaviti material za izdelke, ki

ostanejo učencem ter za stroške ekskurzij, ki so sestavni del programa.

Vsak učenec naj se vključi vsaj v eno interesno dejavnost. V

šolskem letu 2013/2014 bomo organizirali naslednje interesne

dejavnosti: INTERESNE DEJAVNOSTI MENTOR DAN/URA

Otroški pevski zbor (OPZ) Ditka Zupančič

Šah Suzana Urbanč

Folklora Ljudmila Blažič

Znam več z Lili in Binetom Bernarda Vrtačič Turk

Gledališki krožek Erika Švirt

Ustvarjalni krožek Irena Gorenc Pernek

Angleški krožek (1. in 2. Razred)

Andreja Strgar

Šolski parlament Ditka Zupančič

Male sive celice Maja Nose Antončič

INTERESNE DEJAVNOSTI


33

Kolesarski izpit Melita Turk

Modelarski krožek Marjan Jenko

Skupnost učencev šole Špela Udovič

Športne igre Vitoslav Gabrič

Namizni tenis Matej Šiško

Vesela šola Hermina Videnič

MPZ Tadeja Molan

Likovni krožek Andreja Novak Gabrič

Medijski krožek Špela Udovič

Bralna značka Špela Udovič

Logika Andreja Grom

Prva pomoč Maja Nose Antončič

Gledališki krožek – 3. triletje Barbara Pavlovič Plevanč

Planinski krožek Milan Kraljič

Na šoli sta organizirana otroški (od 1. do 4. razreda) in mladinski (od 5. do 9. razreda) pevski zbor. Otroški pevski zbor se izvaja 2

uri tedensko, mladinski pevski zbor pa 4 ure tedensko.

KOLESARSKI IZPIT

Kolesarski izpit se izvaja v 5. razredu.

Zakon o varnosti cestnega prometa nalaga osnovni šoli, da

usposobi učence za samostojno vožnjo s kolesom v prometu.

Program obsega teoretični in praktični del.

Izkaznico za samostojno vožnjo v prometu lahko pridobi

vsak učenec, star deset let, ko opravi kolesarski izpit. Izkaznico potrdijo starši s podpisom.

Kolo mora biti pravilno opremljeno.

DRUGE DEJAVNOSTI

ZBOROVSKO PETJE


34

Oseba, mlajša od 14 let, ki vozi kolo oziroma kolo s

pomožnim motorjem, mora imeti na glavi kolesarsko

zaščitno čelado (3. odst. 73. čl. ZVCP).

PLAVALNI TEČAJ

Plavalni tečaj se izvaja v prvem (10 ur) in tretjem razredu (20 ur). Plavalno opismenjevanje v 1. razredu in plavalni tečaj se bosta

izvajala v jesenskem času pod vodstvom učitelja športne vzgoje in

razrednika, in sicer na OŠ Grm. Preverjanje plavanja bo izvedeno v 6. razredu. Prav tako bo plavanju namenjenih nekaj ur v okviru IP

ŠZZ in na športnem dnevu. S plavalnim tečajem skušamo izboljšati znanje plavanja.

OSNOVNI TEČAJ PRVE POMOČI

Osnovni tečaj prve pomoči bomo organizirali za učence 8. razreda.

Trajal bo 20 ur v obliki interesne dejavnosti.

PLESNI TEČAJ imajo učenci priložnost obiskovati v 9. razredu. Za zunanjega izvajalca tečaja se učenci odločijo skupaj z razrednikom.

Tečaj je plačljiv.

TESTE IZ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV imajo učenci možnost opravljati na šoli pri zunanjih izvajalcih.


35

RAZRED UČITELJ DELOVNO MESTO/PREDMET

1. a

Erika Švirt,

Ditka Zupančič

razredna učiteljica vzgojiteljica, OPZ

1. b Bernarda Vrtačič Turk Lilijana Mavsar

razredna učiteljica razredna učiteljica

2. a

Irena Gorenc Pernek

razredna učiteljica

2. b

Andreja Strgar


3. a

Ljudmila Blažič


4. a

Anica Krušec


5. a Dušan Prosinečki razredni učitelj

6. a

Nataša Lučovnik

predmetna učiteljica (BIO, NAR, KEM, GOS, SPH, vodja šolske prehrane, laborant)

7. a Maja Nose Antončič predmetni učiteljica (ŠPO, ŠZZ, ŠSP, PB)

8. a

Vitoslav Gabrič

predmetni učitelj (ŠPO, IŠP, PB)

8. b

Hermina Videnič

knjižničarka, predmetna učiteljica (TJA, INO)

9. a Matej Šiško predmetni učitelj (ZGO, GEO)

PREDSTAVITEV STROKOVNIH IN DRUGIH DELAVCEV

VV.. PPRRIIKKAAZZ OORRGGAANNIIZZAACCIIJJEE DDEELLAA

ŠŠOOLLEE


36

NERAZREDNIKI

Andreja Grom predmetna učiteljica (MAT, FIZ)

Andreja Keše učiteljica za dodatni učno pomoč

Tadeja Molan predmetna učiteljica (GUM, MPZ)

Špela Udovič predmetna učiteljica (SLJ, DKE)

Marija Sedmak predmetna učiteljica (NI1, NI2, NI3, TJA)

Barbara Pavlovič Plevanč predmetna učiteljica (SLJ, PB)

Marjan Cerinšek

računalnikar

Marjan Jenko predmetni učitelj (TIT, OGL, JV)

Melita Bevc Novak svetovalna delavka, učiteljica za dodatno učno pomoč (FIE)

Mojca Miklič

razredna učiteljica (LUM)

Melita Bevc Novak

pedagoginja, DSP, FIK

Suzana Urbanč predmetna učiteljica (PB)

Melita Turk razredna učiteljica, (TJA, PB)

UČITELJI, KI DOPOLNJUJEJO UČNO OBVEZO NA OŠ OTOČEC

Peter Jenič

predmetni učitelj (MAT)

Andreja Novak Gabrič predmetna učiteljica (LUM, LS1, PB)

»Ne jemljite osebno tega, kar ljudje delajo, čutijo, mislijo ali rečejo. Imajo svoje mnenje, ki sloni na njihovem vrednostnem sistemu. Kar koli torej mislijo o vas, pravzaprav mislijo o samih sebi.«

Miguel Ruiz


37

Šolska pedagoginja je Melita Bevc Novak. Naloga šolske svetovalne službe je, da svetuje učencem in staršem, sodeluje z učitelji ter

vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja

šole. Svetovalna služba deluje na naslednjih področjih:

vpis in spremljanje šolskih novincev,

poklicno usmerjanje in svetovanje,

svetovanje učencem in staršem na področju učenja,

vedenja, telesnega, osebnega in socialnega razvoja, koordinacija dela z učenci s posebnimi potrebami,

koordinacija dela z nadarjenimi učenci,

pomoč pri socialno-ekonomskih stiskah (regresirana

prehrana in šola v naravi, delo z Romi itd.),

pedagoško posvetovalno delo z učitelji ter ostalimi

strokovnimi delavci šole, priprava in izvajanje pedagoških konferenc,

sodelovanje pri uvajanju novosti, izvajanju in evalvaciji

programa OŠ,

sodelovanje z zunanjimi institucijami itd.

DELO Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI

Učence s posebnimi potrebami opredeljuje Zakon o osnovni šoli v 11. členu:

UČENCI S SPECIFIČNIMI UČNIMI TEŽAVAMI

Osnovna šola je učencem z učnimi težavami dolžna prilagajati

metode in oblike dela ter zagotavljati dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.

Učencem, ki imajo specifične učne težave in so jim po odločbi

komisije OE Zavoda Republike Slovenije za šolstvo dodeljene

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA


38

dodatne ure strokovne pomoči, pomagajo učitelji in specialna

pedagoginja. Delo poteka tako, da učencu pomagajo dosegati cilje,

opredeljene v standardih znanja, oblike in metode dela pa prilagajajo potrebam in sposobnostim vsakega posameznika.

Sodelujejo tudi z ostalimi učitelji in timsko usklajujejo delo.

NADARJENI UČENCI

Nadarjeni učenci so tisti učenci, ki kažejo visoke potenciale ali dosežke na intelektualnem, ustvarjalnem, akademskem,

vodstvenem ali psihomotoričnem področju. Šola izvede tri procese, ki so zapisani v Konceptu dela z nadarjenimi učenci.

EVIDENTIRANJE je odkrivanje učencev, ki kažejo znake nadarjenosti. Ta proces poteka v 3. razredu, in sicer zgolj na ravni

opazovanja učenca, ki izkazuje odličen učni uspeh, izjemne dosežke na različnih področjih delovanja in tekmovanjih ter/ali na podlagi

mnenja učiteljev in šolske svetovalne službe. Gre za širšo skupino učencev, ki bi lahko bili nadarjeni, ne moremo pa še govoriti o sami

nadarjenosti, saj le-to potrdi postopek identifikacije.

IDENTIFIKACIJA je ugotavljanje vrste in stopnje nadarjenosti na

podlagi ocenjevalne lestvice (izpolnjujejo jo učitelji), testa splošnih intelektualnih sposobnosti ali na podlagi testa ustvarjalnega

mišljenja, ki se izvedejo v 4. razredu. Učenec je spoznan za

nadarjenega, če je dosegel nadpovprečen rezultat vsaj pri enem izmed testov ali ocenjevalni lestvici.

SEZNANITEV IN PRIDOBITEV MNENJA STARŠEV je pri delu z

nadarjenimi nujno potrebno, saj morajo starši podpisati soglasje za pripravo individualiziranega programa.

Po izdelavi individualiziranih načrtov je šola dolžna ponuditi različne

oblike dela z nadarjenimi učenci. Nekatere potekajo med samim poukom, nekatere pa v času šolskih počitnic in za učence niso

obvezne, sama izvedba pa je odvisna tudi od sodelovanja s starši. V šol. letu 2013/2014 načrtujemo izvedbo naslednjih oblik dela z

nadarjenimi učenci:


39

obogatitveni programi (delavnice med jesenskimi

počitnicami na različne teme),

notranja diferenciacija pouka,

dodatni pouk,

DNU, ISP - delo z nadarjenimi učenci,

izbirni predmeti (od 7. do 9. razreda),

interesne dejavnosti,

priprava na tekmovanja,

strokovne ekskurzije,

ogled kulturnih predstav,

IKT-izobraževanje (informacijsko-komunikacijska

tehnologija, Excel, …),

krepitev psihomotoričnega razvoja in vključitev v projekt

Zdrav življenjski slog, dvodnevni tabor,

seminarske naloge,

raziskovalne naloge,

sodelovanje na natečajih,

športne in kulturne sekcije,

dnevi dejavnosti,

kreativne in druge delavnice,

množične dejavnosti (Vesela šola, Bralna značka, Male sive

celice, …),

delavnice »Učence naučiti učiti se«

programi za razvijanje osebnega in socialnega razvoja ter

odgovornosti (socialne igre, delavnice čustvene inteligence),

priprava, sodelovanje in/ali udeležba na kulturnih in drugih

prireditvah itd. Smo, kdor smo, zaradi prevladujočih misli, ki zaposlujejo naš um.«

Napoleon Hill


40

Šolska knjižnica je informacijsko in kulturno središče šole. Uporabniki šolske knjižnice so vsi učenci in delavci šole. Učenci si lahko izposojajo knjige za domače branje, bralno značko (slovensko kot tudi angleško), pa tudi veliko zanimivega branja za razvedrilo in prosti čas. Na razpolago so leposlovna dela, strokovna literatura, leksikoni, atlasi in slovarji. Knjižnica ima okoli 9800 enot gradiva. Učenci imajo poleg knjižnega gradiva na voljo tudi dva računalnika za projektno delo in dostop do spletne strani. V knjižnici je urejen poseben prostor za čitalnico z revijami, primernimi za njihovo starost. Delavnik knjižnice je objavljen na vratih knjižnice, in sicer od 7. 00 do 8. 15 (ob ponedeljkih, ob četrtkih in petkih) in od 12.00 do 14.00 vsak dan, razen ob petkih, ko je knjižnica odprta samo v dopoldanskih urah. Učenec si lahko knjižno gradivo izposodi za 14 dni, knjige za domače branje pa za 7 dni. V knjižnici potekajo naslednje dejavnosti: knjižne uganke, kvizi, pogovori o knjigah, predstavitev novitet, knjižne in tematske razstave, uvajanje učencev v raziskovanje, ure knjižnično informacijskih znanj, občasno pa

tudi pouk. V letošnjem šolskem letu se bomo posvetili oziroma poglobili delo za knjižnično informacijska znanja v okviru izbirnega predmeta

Informacijsko opismenjevanje.

Človek bi moral svoj bralni program sestaviti enako pazljivo kot svoj jedilnik, tudi knjige so namreč hrana, brez katere ni duševne rasti.«

Andrew Carnegie

Šola izposoja učenkam in učencem veljavne učbenike iz učbeniškega sklada, ki ga je šola ustanovila ob finančni podpori

Ministrstva za šolstvo in šport. V letošnjem šolskem letu si bodo

učbenike brezplačno lahko izposodili učenci od 3. do 9. razreda. V prvem in drugem razredu izposoje ne bo, ker imajo vsa gradiva

elemente delovnega zvezka. Učencem oziroma njihovim staršem ne

UČBENIŠKI SKLAD

ŠOLSKA KNJIŽNICA


41

bo treba plačati izposojevalnine za izposojene učbenike iz

učbeniškega sklada. Sredstva bo šolam povrnilo Ministrstvo za

šolstvo in šport. V primeru, da so učbeniki poškodovani ali pa jih učenec ni vrnil, je treba plačati 2/3 cene učbenika ali nabaviti

novega.

Dobro sodelovanje med šolo in domom sodi med pomembne kazalce kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela. V letošnjem

leti si želimo okrepiti in razviti partnerski odnos med starši in učitelji ter na ta način prispevati k boljši kvaliteti življenja v šoli, ki

bo v korist vseh udeležencev. V ta namen bomo na šoli izvajali

različne dejavnosti za starše, učitelje in učence, ki bodo pomembno vplivale na izboljšanje odnosov, osredotočili pa se bomo zlasti na

neformalne oblike sodelovanja s starši, da bi izboljšali odnos in komunikacijo med nami.

V šolskem letu 2013/14 bo mreža OŠ Otočec (OŠ koordinatorica),

OŠ Brusnice, OŠ Stopiče in OŠ Šmihel vključena v projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj

enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti. Šole smo

sooblikovale načrt dejavnosti, s katerimi bomo okrepili sodelovanje s straši, ki v šolo redno prihajajo, ter skušali pritegniti zlasti

»odsotne starše«. Dejavnosti bodo usmerjene k pomoči staršem pri splošni blaginji ter socialnem in jezikovnem razvoju, razvijanju in

spodbujanju veščine starševstva (igre in socialni razvoj, pismenost in obvladovanje otrokovega vedenja) ter spodbujanju staršev in

drugih deležnikov k prostovoljni pomoči šoli pri njenih strategijah.

Koordinatorica projekta je Špela Udovič. Šola razvija različne oblike sodelovanja:

SODELOVANJE S STARŠI


42

OBLIKA NAMEN, CILJI, PRIPOROČILA

Šolska spletna stran

Seznanitev z osnovnimi značilnostmi šole in šolski usmeritvi in organizaciji dela.

Pisna obvestila med šolskim letom

Usmeritev pozornosti na posamezen dogodek ali program. Obvestila bodo oblikovana za ožje ali širše skupnosti. Ob ocenjevalnih konferencah bodo starši pisno obveščeni o uspehu pri posameznih predmetih.

Telefonske informacije (e-sporočila)

Uporabljali jih bomo pri kratkih in nujnih obvestilih. Praviloma učnih rezultatov ne bomo posredovali po telefonu. Informiranje naj bo dvosmerno; obvestilo staršev o pomembnih zadevah in obvestilo učitelja o pomembnih zadevah z otrokom.

Govorilne ure

Skupne govorilne ure so v popoldanskem času, predvidoma vsak drugi torek v mesecu od 15.00 do 17.00. Zaželeno je, da na govorilne ure s starši vsaj enkrat pridejo tudi učenci. Učitelji so vsak drugi teden na mesec eno na voljo za govorilne ure tudi v dopoldanskem času.

Roditeljski sestanki

Informiranje staršev o programu in delu oddelka. Sestanki bodo skupinski in opredeljeni z določenimi vsebinami. Vsak oddelek na 1. sestanku sprejme program dela s starši.

Sodelovanje v organih staršev in organih upravljanja

Starši sodelujejo pri delu Sveta staršev in Šolskem skladu. Svojega predstavnika imajo tudi v pritožbeni komisiji in komisiji za šolsko prehrano.

Obisk odprtih vrat in informativnih

Seznanjajo se z neposrednim vzgojno-izobraževalnim delom, neposredno z aktivnostmi. Starše bomo povabili na aktivnosti, ki jih bomo organizirali v


43

predstavitev sklopu projekta SKK.

Izobraževanje za starše

Predavanje ne-odvisen.si (17. 10. 2013), Varna raba interneta in izobraževanja za manjše skupine v okviru projekta SKK.

Družabna srečanja

Po načrtu oddelčnih skupnosti, na pobudo učencev, učiteljev oziroma staršev.

Sodelovanje staršev in učencev z učitelji in drugimi delavci šole je

zelo pomembno za uspešno napredovanje vsakega posameznega

učenca, kakor tudi za uspešno izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa šole kot celote.

RAZPORED GOVORILNIH UR IN RODITELJSKIH

SESTANKOV RODITELJSKI SESTANKI GOVORILNE

URE

September Roditeljski sestanek – predstavitev in plan

dela v novem šolskem letu

(10. 9. 2013)

Oktober 8. 10. 2013 (Dan šole)

November 12. 11. 2013

December Roditeljski sestanek 7. in 8. razred (ŠVN)

10. 12. 2013

Januar Roditeljski sestanek 5. razred (ŠVN) 14. 1. 2014

Februar Roditeljski sestanek – poročilo o delu v 1.

ocenjevalni konferenci, Varna raba interneta

(11. 2. 2014)

Marec Roditeljski sestanek od 1. do 9. razreda: Varuh otrokovih dolžnosti

4. 3. 2014

April Roditeljski sestanek 6. in 9. razred NPZ 8. 4. 2014

Maj Roditeljski sestanek za učence 9. razreda 13. 5. 2014

Junij Roditeljski sestanek – končno poročilo

(10. 6. 2014)


44

ŠŠOOLLSSKKII SSKKLLAADD

V šolskem letu 2003/04 je bil ustanovljen šolski sklad. Osnovni

namen sklada je izboljšati pogoje za kvalitetnejše delo v šoli, ki se jih z rednimi sredstvi financerja ne da uresničiti.

Do sedaj smo z zbranimi sredstvi nabavili peč za žganje gline, klavinovo, garderobne omare, že tretjo novo učilnico in

delno jedilnico. Sredstva, ki jih bomo zbrali v tekočem šolskem letu, bodo delno

namenjena za fotokopiranje dodatnih učnih listov, obvestil, vabil,

predstavitev za učence itd. Novi upravni odbor pa bo pripravil predlog za tekoče šolsko leto.

Upravljanje sklada vodi upravni odbor (UO), ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Svet

staršev imenuje upravni odbor, predstavnike šole predlaga svet šole. Predsednica sklada je Simona Kastelic.

Namen in dejavnost sklada:

● pridobivanje sredstev iz prispevkov domačih in tujih fizičnih

in pravnih oseb, donacij, zapuščin in drugih virov, ● financiranje dejavnosti posameznega razreda ali oddelka, ki

niso sestavina izobraževalnega programa oziroma se ne

financirajo iz javnih sredstev, ● nakup nadstandardne opreme.

Kako uspešno bo delovanje sklada, je v veliki meri odvisno tudi od

vas, spoštovani starši. Po svojih zmožnostih lahko prispevate na transakcijski račun:

01285-6030672640. Za vsak prispevek vam bomo hvaležni.

Hvala vsem staršem in donatorjem za prispevana finančna

sredstva skladu.


45

Učencem bomo omogočili tekmovanja na vseh razpisanih področjih,

kjer bo interes učencev.

S tem si bodo pridobili poglobljena znanja, ki jih bodo koristno

uporabili pri svojem šolanju naprej, hkrati pa bodo ob dobrih uvrstitvah na višjih nivojih tekmovanja pridobili točke za pridobitev

štipendije in za vpis na srednje šole. Udeležili pa se bomo še številnih natečajev na različnih področjih, kjer učenci poleg

tekmovalnosti pridobivajo predvsem na širjenju in poglabljanju že

pridobljenega znanja pri pouku.

Na tekmovanje v znanju učence pripravi mentor pri dodatnem ali rednem pouku ali v okviru individualne in skupinske pomoči. Za

nekatera tekmovanja je potrebna prijavnina, ki jo plačajo starši oziroma učenci. Mentor poskrbi za pravočasno pripravo in

obveščenost učencev ter izvedbo šolskega tekmovanja.

»Zelo pogosto je dovolj samo, da si poleg nekoga. Ni potreben dotik, niti pogovor. Zadosten je občutek, ki poteka med vama, da se zavedate, da niste sami.«

Marilyn Monroe

TEKMOVANJA


46

Učencem bomo omogočili tekmovanja na naslednjih področjih:

TEKMOVANJE MENTOR TEKMOVANJA

Slovenščina – Cankarjevo priznanje Barbara Pavlovič Plevanč

Kemija – Preglovo priznanje Nataša Lučovnik

Biologija – Proteus Nataša Lučovnik

Fizika – Stefanovo priznanje Andreja Grom

Logika Andreja Grom

Matematika – Vegovo priznanje Andreja Grom Anica Krušec

Razvedrilna matematika Andreja Grom

Astronomija Andreja Grom

LEFO – hitro in zanesljivo računanje Andreja Grom

Angleški jezik 7. in 9. razred

Angleški jezik 8. razred

Marija Sedmak Hermina Videnič

Zgodovina Matej Šiško

Geografija Matej Šiško

Mladi tehniki (NIS) Marjan Jenko

Angleška bralna značka

Hermina Videnič Marija Sedmak Andreja Strgar

Melita Turk

Prva pomoč Maja Nose Antončič

Nemška bralna značka Marija Sedmak

Male sive celice Maja Nose Antončič

Vesela šola Hermina Videnič

Lili in Bine Bernarda Vrtačič Turk

Logična pošast Andreja Grom

MATEMČEK Andreja Grom


47

RAZREDNA STOPNJA (od 1. do 4. razreda)

PREDMETNA STOPNJA (od 5. do 9. razreda)

OPB predura 7.30 – 8.15

1. ura 8.20– 9.05 malica 8.15– 8.35

malica 9.05– 9.25

1. ura 8.35 –9.20

2. ura 9.25– 10.10 2. ura 9.25– 10.10

3. ura 10.15–11.00

3. ura 10.15– 11.00

4. ura 11.05– 11.50

4. ura 11.05–11.50

5. ura 11.55– 12.40

11.50– 12.40

5. ura 11.55– 12.40

12.40 –13.30

kosilo 12.40– 13.00

13.30– 14.20

6. ura 13.00– 13.45

14.20 –15.10

7. ura 13.50 –14.35

15.10– 16.00

Odhod avtobusa ob 14.40 (14.20)

»Edisonu je spodletelo 10.000-krat, preden je izumil žarnico. Ne obupajte, če sem vam v življenju nekajkrat ne posreči.«

Napoleon Hill

URNIK ZVONJENJA


48

Šola je dolžna zagotoviti brezplačen prevoz za vse učence, ki imajo stalno prebivališče oddaljeno od šole več kot 4 km ali pa je njihova

pot nevarna, kar potrdi Svet za preventivo v cestnem prometu. Šolski prevoz šola izvaja s šolskim kombijem, pa tudi z avtobusom

podjetja ARRIVA Dolenjska in Primorska d.o.o. Učenci se vozijo z

avtobusom s Sevnega, iz Mačkovca, Lutrškega sela, Štravberka, Vrha pri Pahi in Pahe. Učenci iz Kotov, Dolenjega Grčevja in

Zagrada se vozijo v šolo s šolskim kombijem. Jutranja in popoldanska vožnja je samo ena.

Za varstvo vozačev pred poukom in po njem skrbi dežurni učitelj. Dežurni učitelji dežurajo od 6.30 do 8.20 zjutraj ter po pouku do

odhoda avtobusa in kombija. Učenci čakajo na prevoz v jedilnici šole. Vozni red:

JUTRANJE VOŽNJE z avtobusom:

odhod s Sevnega ob 6.15

● Sevno (pri Kmetijski šoli)–Mačkovec–Lutrško selo–OŠ

Otočec odhod s Pahe ob 6.35

Paha–Herinja vas–OŠ Otočec

JUTRANJA VOŽNJA s kombijem:

odhod iz Kotov ob 6.50 ● Koti–Dolenje Grčevje–Zagrad–OŠ Otočec

odhod z Lešnice ob 7.10

VOŽNJE PO POUKU z avtobusom:

odhod izpred šole ob 14.40 OŠ Otočec–Paha–Herinja vas–Lutrško selo–Kij–Lutrško

selo–Mačkovec–Sevno

ŠOLSKI PREVOZI


49

VOŽNJE PO POUKU s kombijem:

odhod izpred šole ob 14.40 OŠ Otočec–Zagrad–Dolenje Grčevje–Koti

odhod izpred šole ob 14.00

OŠ Otočec–Lešnica

Za večjo varnost svojih učencev ima šola izdelan prometno-

varnostni načrt šole, kjer so predlagane in natančno opisane

najvarnejše šolske poti pa tudi zelo nevarne točke na njih. Učence z njimi seznanimo na razrednih urah, opise pa lahko najdete tudi na

načrtih varne poti v jedilnici šole.

56. člen Zakona o osnovni šoli nalaga obveznosti tudi staršem in

pravi: Otroci smejo samostojno sodelovati v prometu šele, ko so se starši prepričali, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s prometom. Otroci morajo imeti na poti v vrtec in 1. razred osnovne šole ter domov spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci, stari od 10 do 14 let, če to dovolijo starši otroka. Otroci, stari 7 let, lahko hodijo v šolo brez spremstva, če tako dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki, vendar v območju umirjenega prometa. S kolesom se otrok lahko vozi šele, ko opravi kolesarski izpit in če je

od šole oddaljen več kot dva kilometra. Učenci opravijo kolesarski

izpit v 5. razredu. Kolo mora biti za vožnjo pravilno opremljeno. Do 14. leta mora kolesar obvezno imeti kolesarsko čelado. Otroci

prihajajo v šolo s kolesom na odgovornost staršev. Zaradi zagotavljanja varnosti šoloobveznih otrok je vožnja v šolo s

kolesom z motorjem nezaželena.

Z otrokom se pogovorite o varni poti v šolo in domov ter o

obnašanju na cesti. Otroku priskrbite odsevna telesa, da bo v mraku, megli in snegu dobro viden.


50

Strokovni delavci šole v čim večji meri prevzemamo odgovornost za

učence v času izvajanja pouka in drugih aktivnosti (dnevi dejavnosti, ekskurzije, šole v naravi), določenih z letnim delovnim

načrtom šole, na področju šolskega prostora, ki obsega šolsko stavbo, dvorišče, šolsko športno igrišče, šolske zelenice in šolsko

dovozno pot ter v prostorih, kjer potekajo druge dejavnosti. V

šolskem prostoru veljajo pravila hišnega reda.

NEZGODNO ZAVAROVANJE

Učenci se lahko na začetku šolskega leta nezgodno zavarujejo.

Izbira zavarovalnice je prepuščena staršem, ki v šoli dobijo ponudbe različnih zavarovalnic.

»Tu se začenjajo spremembe: tu in zdaj v naših glavah! Ni pomembno, kako dolgo smo živeli z negativnim vzorcem, z boleznijo, v slabi zakonski zvezi, v pomanjkanju denarja ali ljubezni do sebe. S spreminjanjem lahko začnemo danes.«

Louise L. Hay

Status učenca perspektivnega športnika lahko pridobi učenec, ki je

registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez. Status učenca

perspektivnega mladega umetnika lahko pridobi učenec, ki se udeležuje državnih tekmovanj s področja umetnosti.

Status učenca vrhunskega športnika lahko pridobi učenec, ki doseže

vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti. Status učenca vrhunskega mladega umetnika lahko pridobi učenec, ki dosega

najvišja mesta na državnih tekmovanjih s področja umetnosti.

STATUS UČENCA

VARNOST UČENCEV


51

Pridobitev statusa lahko pisno predlagajo starši. Natančen postopek

za pridobitev statusa je določen s šolskimi Pravili o prilagajanju

šolskih obveznosti za učence s statusom športnika in umetnika na OŠ Otočec.

Nove predloge oz. predloge za podaljšanje statusa oddajo učenci

razredniku najkasneje do 30. septembra.

O dodelitvi statusa odloča oddelčni učiteljski zbor. Dogovore o prilagajanju šolskih obveznosti bo z učenci in starši

oblikoval razrednik oddelka.


52

HIŠNI RED OŠ Otočec

šol. leto 2013/2014

I. OBMOČJE ŠOLE IN POVRŠINE OŠ OTOČEC

OŠ Otočec ima 1 zgradbo (matično šolo), ki obsega naslednje

notranje površine šole: 13 učilnic (poleg 11 učilnic še gospodinjsko ter računalniško učilnico), telovadnico, knjižnico, zbornico, 6

kabinetov, 3 garderobe, 3 hodnike, 3 pisarne, jedilnico in kuhinjo.

Zunanje površine šole pa so: nasadi, zelenice, zunanje poti, otroško igrišče, športna igrišča, postajališče in eko-učilnica.

UPORABA ŠOLSKEGA PROSTORA

Šolski prostor je prvenstveno namenjen vzgojno-izobraževalnim

dejavnostim učencem OŠ Otočec. Učilnice so namenjene pouku in drugim V-I dejavnostim; telovadnica pouku in drugim športnim

aktivnostim; jedilnica je namenjena za prehranjevanje učencev in delavcev, čakanje učencev na prevoz ter raznim prireditvam;

športno igrišče je namenjeno pouku in športnim dejavnostim; otroško igrišče je namenjeno športno-družabnim dejavnostim, igri

in prostemu času učencev; zbornica je namenjena delu strok.

delavcev (učiteljev); pisarne delu ravnateljice, svetovalne delavke, tajništva in računovodstva; kuhinja pripravi in delitvi hrane, kabineti

pouku DSP in za učiteljevo delo; garderobe preobuvanju in preoblačenju ter hrambi oblačil; v knjižnici učenci v miru berejo

HIŠNI RED OŠ OTOČEC

VVII.. VVZZGGOOJJNNOO DDEELLOOVVAANNJJEE ŠŠOOLLEE


53

knjige in revije, pišejo seminarske naloge, izdelujejo plakate, se

učijo in pišejo domačo nalogo. S sošolci se pogovarjajo, rešujejo

knjižne uganke in bogatijo svoj besedni zaklad. Računalnik se uporablja samo za šolske namene, ravno tako spletna stran šole,

računalniške naloge se rešujejo v e-učilnicah; itd. Šola daje v najem šol. prostore (telovadnico, jedilnico, …) zunanjim

odjemalcem, ki v času najema prevzemajo vse odgovornosti.

POSLOVNI ČAS IN URADNE URE

Uradne ure:

Tajništvo, računovodstvo in ravnateljica: od 7. do 8. ure ter od 11. do 14.30. ure

Svetovalna delavka: od 8. do 12. ure ali izven uradnih ur po

predhodnem dogovoru Knjižnica: od 7. do 8. ure ter od 11.30 do 13.30 oz. vsak dan v

tednu po urniku knjižnice Učitelji in drugi strokovni delavci imajo 1-krat mesečno (predvidoma

vsak 2. torek v mesecu) govorilne ure ali roditeljski sestanek za

starše. 1-krat mesečno imajo tudi govorilne ure za učence (razpored je obešen na vratih zbornice).

Ravnateljica, tajništvo, strokovni delavci, kuharici in hišnik imajo delovni čas od 7. do 15. ure, čistilke pa od 14. do 22. ure. Učitelji so v šoli v času pouka.

IV. SPLOŠNA NAČELA

1. člen Učenci, delavci šole in obiskovalci so dolžni upoštevati vsa splošna

zakonska določila, še posebej določila o dejavnosti vzgoje in

izobraževanja.

2. člen Pravice in dolžnosti delavcev šole in učencev so urejene s

posebnimi pravilniki.


54

3. člen

Učenci in delavci šole so dolžni ravnati tako, da je zagotovljena

varnost oseb in materialnih dobrin v šoli in na zunanjih površinah, ki jih šola uporablja za svojo dejavnost. Šolski prostori in zunanje

površine morajo biti urejeni in čisti.

4. člen

Učenci, delavci šole in obiskovalci so dolžni ravnati tako, da ne motijo vzgojno-izobraževalnega procesa.

V. ORGANIZACIJA

5. člen Vzgojno-izobraževalno delo v šoli poteka po šolskem koledarju v

skladu z letnim delovnim načrtom šole.

6. člen Vzgojno-izobraževalno delo poteka v predvidenih učilnicah in drugih

prostorih ter na zunanjih površinah.

Vzgojno-izobraževalno delo poteka tudi v obliki ekskurzij, potovanj,

srečanj, letovanj, prireditev, tekmovanj ter v obliki šole v naravi.

7. člen

Matične učilnice so označene z oznako razreda, oddelka in razrednika.

8. člen

Čas trajanja učne ure (začetek in konec) se praviloma oznanja z zvočnim signalom.

Čas med koncem in začetkom učne ure (5-minutni odmor) je namenjen pripravi na delo.

20-minutni (glavni odmor) je namenjen za malico in pripravo na

pouk.


55

Kosilo traja od 12.40 do 13.00, za učence podaljšanega bivanja pa

od 13.00 do 13.30.

VI. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

9. člen

Za varnost skrbijo vsi delavci in učenci šole.

Za varnost skrbimo v času pouka, odmorov, interesnih dejavnosti, v

času malice in kosila, v času čakanja na šolski prevoz, v času ekskurzij, šole v naravi, tekmovanj, prireditev, itd, ki potekajo v

okviru šole.

Vse učence naše šole varujemo povsod, kjer se nahajajo (šola v

naravi, avtobusi, predstave v kulturnih ustanovah, itd.).

Učenci so dolžni upoštevati navodila učiteljev oz. odraslih oseb.

VII. VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE

10. člen

Za red in čistočo med šolsko uro in po končani šolski uri skrbijo vsi, odgovorna pa sta učitelj in dežurni učenec razreda (brisanje table,

pospravljanje pripomočkov, ugašanje luči, zapiranje vode, zračenje

prostorov, zapiranje učilnice itd.). Učenci in učitelji so dolžni vzdrževati urejenost učilnice in šolskih

površin. Ob koncu učne ure pospravijo učilnico (oz. prostor, v katerem je

potekal pouk).

11. člen

Dežurni učenec šole skrbi za urejenost učilnice, hodnikov in garderob, ugaša luči, pobira smeti v jedilnici in v šoli.

Dežurni učenec mora vsako spremembo dežurstva javiti dežurnemu učitelju oz. učitelju, ki ga uči naslednjo šolsko uro.

Pri malici in kosilu skrbi za kulturno odlaganje hrane in čistočo.

Učenci v času malice sedijo na svojih mestih (določenih po


56

razporedu).

Po malici gredo učenci v razrede 5 minut pred začetkom šolske ure.

Učenci pred učilnico ali v njej mirno in disciplinirano počakajo učitelja – za to sta odgovorna dežurna učenca v razredu (reditelja).

Učenca, dežurna za malico, pa v tem času počistita in uredita prostor v jedilnici ter mize svojega razreda.

12. člen Vsak razred mora določiti učence, ki so odgovorni za red in čistočo

v posamezni garderobni omarici. Občasno garderobne omarice nadzoruje tudi vsaj eden od učiteljev.

13. člen Zelene straže (po razporedu) skrbijo za čistočo okolice šole.

Seznam razreda, ki je zadolžen za čiščenje okolice v določenem času, je obešen v eko-kotičku.

Če zelene straže ne opravljajo svoje naloge ustrezno, se določijo ukrepi.

14. člen Razstavljeni izdelki (na hodniku, v učilnici, jedilnici, itd.)

predstavljajo učenčevo ustvarjalnost, zato poskrbimo, da ostanejo nepoškodovani.

15. člen

Učenci in delavci šole za sabo zapirajo vrata stranišč, varčno uporabljajo papirnate brisače in toaletni papir in skrbijo za red v

straniščih. Učenci se v straniščih (po nepotrebnem) ne zadržujejo.

16. člen Vhod za učence in učitelje urejajo čistilke.

Prav tako so čistilke odgovorne za čistočo v šolskih sanitarijah.

17. člen

Vse poškodbe na opremi in zgradbi učenci takoj javijo dežurnemu učitelju ali razredniku. Dežurni učitelj ali razrednik ugotovi storilce,

predlaga ustrezne ukrepe ter oceni škodo. Storilec je dolžan škodo

poravnati na dogovorjen način.


57

VIII. PRIHAJANJE UČENCEV IN DELAVCEV V ŠOLO

18. člen

Začetek pouka je praviloma ob 8.20. O spremembah začetka pouka odloča ravnateljica. Dopolnilni, dodatni pouk, interesne in druge

dejavnosti obveznega in razširjenega programa potekajo pred ali po

končanem pouku. Interesne dejavnosti lahko potekajo tudi v popoldanskem času.

19. člen

Učenci prihajajo v šolo skozi vhod za učence, učitelji in drugo

osebje pa skozi poseben vhod. Kontrolo v garderobi opravljata dežurni učitelj in učenec po posebnih navodilih (glej naloge

dežurnega učenca in naloge dežurnega učitelja). Učenci, učitelji in drugo osebje morajo prihajati točno in pravočasno.

Vhodna vrata so za učence odprta od 6.15 dalje.

20. člen Učenci, ki se vozijo v šolo in domov s šolskim avtobusom (vozači),

morajo biti na postajališču vsaj 5 minut pred odhodom avtobusa. Mirno in kulturno (v koloni) morajo vstopati oz. izstopati, na

avtobusu pa se obnašati tako, da ne vznemirjajo voznika, ne

povzročajo škode ter ne ogrožajo varnosti sebe in drugih udeležencev v prometu.

Učenci vozači na odhod šolskega avtobusa čakajo v jedilnici,

knjižnici ali v čakalnici na avtobusni postaji. Čakajoče učence (vozače) nadzoruje dežurni učitelj.

Šolski prevozi potekajo po voznem redu (glej vozni red).

21. člen V primeru odsotnosti dežurnega učitelja le-ta predhodno poskrbi za

nadomeščanje oz. obvesti odgovornega.


58

22. člen

Učenci, ki se vozijo v šolo s starši, imajo možnost predčasno priti v

šolo in počakati v jedilnici po predhodnem dogovoru z ravnateljico. Če učenci višjih razredov zjutraj pridejo skozi vhod za mlajše

učence, se na tem vhodu preobujejo v šolske copate. V primeru kršitve pravila (da se učenec ne preobuje v copate), učenec dobi

nalogo očistiti hodnik in / ali jedilnico.

23. člen

Učenci, ki z učiteljem začasno odhajajo iz šole, se obvezno preobujejo v garderobi.

24. člen Za urejenost svoje garderobne omarice skrbijo lastniki omare. Za

urejenost garderobe pa skrbijo oz. na nered opozarjajo reditelji, dežurni učenec in dežurni učitelj.

IX. ODPIRANJE UČILNIC

25. člen Učilnice na predmetni stopnji odpira dežurni učenec 15 minut pred

začetkom pouka, razen učilnic za TEH, KEM, ZGO in MAT. Po končani 7. uri učilnice zaklenejo učitelji ali dežurni učenec. Učenci

zjutraj čakajo v jedilnici, 10 minut pred poukom pa gredo v učilnice.

Učilnice od 1. do 4. razreda pred začetkom pouka odpira dežurni

učitelj. Za zaklepanje in urejenost učilnic po končanem pouku poskrbijo učenci in učitelji razreda ter podaljšanega bivanja.

26. člen

Učenci čakajo na učitelja pred poukom mirno in disciplinirano. V

primeru, da učenci ne upoštevajo navodil tega pravila, reditelja o tem obvestita učitelja oziroma razrednika.


59

X. NADOMEŠČANJA

27. člen V primeru, da učitelja 5 minut po napovedanem urniku ni k pouku,

je reditelj oddelka dolžan o tem obvestiti ravnateljico, ki bo organizirala nadomeščanje. V primeru pouka v manjši učni skupini

(če reditelj ni navzoč v učni skupini), lahko ravnateljico obvesti katerikoli učenec.

XI. ZAČETEK UČNE URE

28. člen Na začetku učne ure se učenci in učitelji pozdravijo. Pravila tega

pozdrava določijo učenci in učitelji sami. Pozdrav naj bo izraz

obojestranskega spoštovanja in medsebojnega sodelovanja.

29. člen Učitelj na začetku ure izpolni in uredi dokumentacijo dela oddelka

(dnevnik).

30. člen

Učitelj je dolžan točno začeti in končati učno uro. Učenci ob koncu učne ure zapustijo učilnico šele potem, ko jim to dovoli učitelj.

XII. ZAPUŠČANJE UČILNIC IN ŠOLE

31. člen Med poukom učenci ne smejo brez dovoljenja učitelja zapuščati

učilnice, igrišča ali drugih prostorov, kjer se izvaja učni program.

32. člen

V času pouka (med učnimi urami, med odmori in malico) šolske stavbe NI dovoljeno zapuščati.

V toplejših mesecih se lahko učenci po malici (z dovoljenjem dežurnega učitelja) do konca odmora rekreirajo na ploščadi.


60

Za predčasen ali začasen odhod iz šole morajo učenci dobiti

dovoljenje učitelja ali razrednika (na podlagi obvestila staršev).

33. člen

Učenci so dolžni, da po končanem pouku odidejo do garderobe v copatih. Tam se preobujejo in zapustijo šolo. Nepotrebno vračanje

v šolo ali zadrževanje v njej ni dovoljeno. Učenci nevozači takoj po

končanih šolskih obveznostih odidejo domov in se ne zadržujejo v šoli ali šolski okolici.

XIII. UPORABA MOBILNEGA TELEFONA in DRUGIH AVDIO-

VIDEO SREDSTEV

34. člen

Uporaba mobilnega telefona je v času pouka (tudi med odmori in malico) STROGO prepovedana (telefon mora biti izklopljen in

pospravljen v torbi).

Šola ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi z mobilnim

telefonom, MP3, MP4, itd. Učenci lahko uporabljajo mobilni telefon le zunaj šole oz. po

dogovoru z učiteljem.

V primeru, da učenec ne upošteva določil tega člena, mu učitelj

vzame napravo in jo pozneje izroči njegovim staršem.

XIV. ORGANIZACIJA NADZORA, DEŽURSTVO

35. člen Da bi vzgojno-izobraževalno delo potekalo nemoteno in bi se

zagotovila varnost, opravljajo učenci in učitelji v posameznih šolskih

prostorih dežurstvo. Učenci so dežurni v jedilnici (pri vhodu za osebje – 1 učenec). Za opravljanje dežurstva veljajo posebna

napisana navodila, ki jih imata pri sebi v času dežurstva dežurni učenec in dežurni učitelj.

36. člen


61

Učitelji opravljajo dežurstvo zjutraj od 6.30 dalje, po pouku pa do

odhoda zadnje vožnje vozačev. Dežurajo po hodnikih, v jedilnici,

garderobi, straniščih in zunanjih površinah šole (na avtobusni postaji) po posebnem razporedu.

37. člen

Dežurni učenec je dolžan opozarjati učence na pravila šolskega

reda in disciplino. Učence, ki kršijo šolski red in disciplino, zapiše v knjigo dežurstva.

Dežurnega učenca, ki svoje delo ne opravlja v skladu s hišnim redom, lahko dežurni učitelj zamenja in postopa z njim v skladu s

Pravilnikom o pravicah in dolžnostih učencev.

38. člen

V primeru, da rabi dežurni učenec v času dežurstva zamenjavo iz opravičljivih razlogov, se mora predhodno dogovoriti z razrednikom

in/ali dežurnim učiteljem.

39. člen

Razpored dežurstva za posamezni oddelek pripravi razrednik. Razrednik spremlja delo dežurnega učenca.

40. člen

Dežurni učenec je dolžan prepisati učno snov in napisati domačo

nalogo.

41. člen Po končanem dežurstvu učenec dežurnemu učitelju pokaže

dokumentacijo dežurnega učenca in mu ustno poroča, kaj se je zgodilo. Dokumentacija dežurnega učenca je vzorna. Pokaže jo

dežurnemu učitelju, preden gre domov.

XV. MALICA, KOSILO

42. člen

Šolsko malico in kosila pripravlja kuhinjsko osebje.

Učenci malicajo po razporedu v jedilnici. Učenci od 1. do 4. razreda


62

imajo malico od 9.05 do 9.25, učenci od 5. do

9. razreda pa od 8.15 do 8.35.

Učenci kosijo v jedilnici od 12.40 do 13.00, učenci podaljšanega bivanja pa od 13. ure dalje.

43. člen

Malico razdelita dežurna učenca. Za red in kulturno obnašanje pri

malici poskrbi dežurni učitelj, ki mora biti prisoten. Pred začetkom malice učitelj pripelje učence na malico v jedilnico in jim zaželi

dober tek. Ob toplih dnevih lahko gredo učenci po končani malici v spremstvu

učitelja za nekaj minut na ploščad.

Dežurni učenec v času dežurstva ne sme uporabljati AV sredstev (prenosnega CD-predvajalnika, MP3, itd.).

44. člen

Po končani malici vsak za sabo pospravi mizo, reditelja razreda pa poskrbita, da je prostor, na katerem so učenci posameznega

oddelka malicali, pospravljen in urejen. Za urejenost cele jedilnice

skrbita dežurni učenec in dežurni učitelj. Posodo in ostanke hrane učenci odnesejo na mizo pred kuhinjo. Enak postopek velja tudi za

kosilo. Dežurni učenec pomaga (mlajšim) učencem pri nalaganju jedi na pladnje in pospravljanju posode po končanem kosilu.

45. člen Učenec, ki se pri razdelitvi malice in med malico neprimerno

obnaša, je zapisan v knjigo dežurnega učenca.

46. člen Učenec, ki se je v času kosila neprimerno obnašal in pri razdelitvi

kosila ni upošteval pravila šolskega reda (prerivanje, prehitevanje,

nesramnost kljub opozorilom učiteljev, kuhinjskega osebja ali dežurnega učitelja), je zapisan v knjigo dežurnega učenca. Zapis

opravi (dežurni) učitelj. Učenec, ki je trikrat zapisan v to knjigo, dobi ustrezno kazen.

47. člen


63

K malici in na kosilo učenci pridejo v spremstvu učitelja.

48. člen Proti učencu, ki krši pravila šolskega reda, ukrepa razrednik, ki o

tem obvesti starše.

XVI. PREPOVED KAJENJA IN PITJA ALKOHOLA V ŠOLI

49. člen

Učenci v šoli in na zunanjih površinah, ki jih šola uporablja za svojo dejavnost, ne smejo kaditi. Če ne upoštevajo tega člena, so

ustrezno kaznovani.

50. člen

Prav tako je prepovedano uživanje alkohola in drugih opojnih substanc.

XVII. RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH

51. člen V času izrednih razmer ali v pričakovanju le-teh je dolžnost vseh

delavcev šole, da poskrbijo za varnost učencev.

V takih primerih je nujno upoštevati vsa navodila, ki jih izdajajo

odgovorni delavci štaba civilne zaščite in vodilni delavci šole.

52. člen V primerih, ko je treba kar najhitreje zapustiti šolsko zgradbo,

učitelji neposredno vodijo oddelke ali skupine učencev ter z njimi odidejo na prostor, kjer se zagotavlja večja varnost.

53. člen

Za ravnanje v času potresa, požara, zračnega napada in radio-biološko-kemičnih nevarnosti, so v šoli še posebna navodila za

ravnanje učiteljev in učencev.


64

XVIII. PRAVILA

1. Učenci nevozači prihajajo v šolo praviloma 15 minut pred začetkom pouka in ne prej.

2. Učenci, ki z dovoljenjem predčasno prihajajo v šolo, na začetek pouka mirno počakajo v jedilnici.

3. Učenci od 2. razreda dalje vstopajo v garderobo skozi vhod za

učence (mimo jedilnice). 4. Učenci 1. razreda in JV vstopajo v šolo skozi vhod v 1. triado.

5. Učenci, ki so v jutranjem varstvu, vstopajo od 6. ure skozi spodnji vhod, ostali učenci pa skozi glavni vhod za učence.

6. Dežurni učitelj dežura od 6.30 dalje.

7. Po šolski stavbi se učenci gibajo v posebnih copatih (nošenje športnih copat je prepovedano, razen pri športni vzgoji).

8. Pouka ne zamujamo. 9. Odmori so namenjeni pripravi na pouk, glavni odmor pa malici

in pripravi na pouk. 10. Učenci in učitelji vzdržujemo red v šolski stavbi in njeni okolici.

11. Učenci med šolsko uro NE zapuščajo učilnice brez dovoljenja.

12. V času pouka šolske stavbe ni dovoljeno zapuščati brez dovoljenja učitelja (tako med učnimi urami kot med odmori).

13. Učenci morajo med odmori upoštevati navodila dežurnih. 14. Po končanem pouku nepotrebno vračanje v šolo in zadrževanje

v njej ni dovoljeno.

15. Uporaba mobilnega telefona in vseh ostalih AV naprav je strogo prepovedana.

16. V šoli in njeni okolici kajenje ni dovoljeno. 17. Bodimo strpni med seboj. Nikomur ne storimo nič takega, kar

ne želimo, da bi drugi storili nam! EVALVACIJA HIŠNEGA REDA

Na OŠ Otočec uresničevanje hišnega reda spremljamo skozi vse leto, še posebej pa ob polletju in ob koncu šolskega leta. V spremljanje in evalvacijo vključujemo učence, strokovne in druge delavce šole ter starše. O uresničevanju HR, o morebitnih spremembah in dopolnitvah ravnateljica poroča svetu staršev in svetu šole v mesecu maju.


65

Poročilo je sestavni del letne samoevalvacije vzgojnega delovanja šole. Hišni red je bil sprejet na učiteljski konferenci, dne 30. 5. 2007. Spremembe in dopolnitve so bile vsako leto potrjene na sestanku strokovnih delavcev (18. 5. 2011, 2. 7. 2012, 26. 6. 2013) ter na seji sveta šole in sveta staršev (30. 5. 2011, korespondenčni seja avgusta 2012 ter septembra 2013).

OŠ Otočec, 26. 6. 2013 Žig

Ravnateljica:

mag. Mojca Miklič

m

a

VZGOJNI NAČRT ŠOLE

Kaj je vzgojni načrt šole (v nadaljevanju VN)?

Je dokument, ki ga izdela šola v sodelovanju s starši in učenci. Vzgojni načrt nam pomaga pri doseganju vzgojnih ciljev in vsebuje:

1. oblike sodelovanja s starši in učenci,

2. vzgojne cilje in vrednote, 3. vzgojne dejavnosti: svetovanje, pohvale, vzgojne ukrepe …

VZGOJNI NAČRT - vsebina


66

1. OBLIKE SODELOVANJA S STARŠI IN ŠOLO

Šola je pri oblikovanju vzgojnega načrta sodelovala s partnerji:

starši in učenci. Prav tako bo spremljanje in evalvacija VN (ob koncu šol. leta) narejena v partnerskem sodelovanju med šolo,

starši in učenci. Sodelovanje staršev s šolo je zelo pomembno za optimalen razvoj

in napredek otroka.

Starši so dolžni redno spremljati ter usmerjati učni in osebni napredek otroka, tako da redno obiskujejo govorilne ure.

Druge oblike sodelovanja s starši: individualni pogovori, roditeljski sestanki, svet staršev/svet šole; pomoč pri pripravi in izvedbi

posebnih dejavnosti, sodelovanje pri reševanju problemov in pri

izvajanju proaktivnih dejavnosti in vzgojnih ukrepov ter pri usmerjanju in svetovanju učenca; obiskovanje šolskih in razrednih

prireditev, udeležba na piknikih in neformalnih oblikah druženja; pomoč pri donacijah, pri urejanju šolske stavbe in okolice; udeležba

na delavnicah, ki so namenjene učencem in staršem ter šoli za starše; prostovoljno delo, vključenost v evalvacijo vzgojnega načrta

in možnost podajanja novih predlogov.

2. CILJI IN VREDNOTE

Z VN želimo doseči cilje in vrednote iz 2. člena ZoOŠ. Najpomembnejši cilj:

Spodbujanje celostnega razvoja otroka (skladen telesni,

spoznavni, čustveni, moralni, duhovni in socialni razvoj).

Vrednote, ki jih želimo razvijati:

ODGOVORNOST: Za svoja dejanja sem odgovoren

sam! SPOŠTOVANJE: Spoštujem vse – sebe, učence in

delavce šole

Načini doseganja ciljev in vrednot:

1. »ZA SVOJA DEJANJA SEM ODGOVOREN SAM« Prevzemanje nalog in izvedba le-teh:


67

domače naloge,

prinašanje šolskih potrebščin,

skrb za učilnico,

ugašanje luči,

ločevanje odpadkov …

Dolžnost sodelovanja pri dogajanjih na šoli:

delovne akcije,

dnevi dejavnosti,

zelene straže,

prireditve …

Zavedanje posledic svojih dejanj:

poravnava nastale škode …

Lastna varnost in varnost drugih: ekskurzije,

šolski prevozi,

avtobusni prevozi,

odmori …

2. »SPOŠTUJEM VSE« - UČENCE, DELAVCE ŠOLE IN SEBE Pogovori in razgovori z učenci:

med poukom,

med odmori,

v času razrednikovih ur,

ob posebnih situacijah.

Medsebojni odnosi: brez kričanja,

strpno,

vljudno,

brez žaljivk,

brez seganja v besedo,

dvigovanje rok in čakanje na vrsto,

pozdravljanje (zjutraj, v razredu, na

hodnikih, učitelje in vse zaposlene na šoli),

umirjeno gibanje po šoli,

brez lovljenja,

brez prerivanja,

brez tekanja,


68

brez spotikanja …

igre vlog, socialne igre, delavnice,

dosledno upoštevanje pravil,

Spoštovanje in odgovornost sta vrednoti, ki se razvijata in krepita tudi (in predvsem) znotraj družine. 3. POHVALE, PRIZNANJA, NAGRADE

Učenec lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejme pohvalo,

priznanje ali nagrado. Pohvale, priznanja in nagrade učencem ali oddelčni skupnosti podeli: oddelčna skupnost, razrednik, drugi

strokovni delavci šole, mentorji interesnih dejavnosti, ravnatelj.

POHVALE Pohvale so lahko ustne ali pisne.

Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni

ali kratkotrajni aktivnosti, so lahko ustno pohvaljeni. Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor za dejavnosti ali

aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto ali krajši čas (obdobje). Pisne pohvale se podeljujejo za:

prizadevnost ter za doseganje vidnih rezultatov pri pouku,

interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole; prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov na šolskih

športnih in drugih tekmovanjih in srečanjih učencev na

različnih področjih znanja /delovanja; prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti ali

šolskem parlamentu,

aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih

dejavnosti in prireditev, pomembnih za šolo;

spoštljiv odnos do odraslih, nudenje pomoči tistim, ki jo

potrebujejo, sodelovanje v prostovoljstvu; za povezovanje in graditev dobrih medsebojnih odnosov, za

odgovornost, samostojnost in zaupanja vredno delovanje,

za medsebojno spoštovanje, razumevanje in sodelovanje, poštenost in pravičnost, za medsebojno strpnost in


69

sprejemanje drugačnosti – za vzorno vedenje in pozitiven

zgled v oddelku;

za same odlične ocene;

za vestno branje (bralna značka) od 1. do 9. razreda.

PRIZNANJA

Priznanja podeljuje učencem razrednik ali mentor in sicer za delo oz. dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k

ugledu šole v širši skupnosti. Priznanja se podeljujejo za:

večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri

šolskem in izvenšolskem delu; doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in

srečanjih, ki so organizirana na območju občine, na

medobčinskem nivoju, na območju regije ali države;

večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri

raznih interesnih dejavnostih; doseganje vidnih rezultatov na športnih področjih, kjer

učenci predstavljajo šolo;

večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti ali šolskem

parlamentu; iz drugih razlogov, ki jih ravnatelj, učiteljski zbor, razrednik

ali mentorji ocenijo kot primerne za podelitev priznanj.

NAGRADE Nagrado lahko prejme posameznik, skupina učencev ali oddelčna

skupnost. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v

sodelovanju z razrednikom oz. mentorjem. Praviloma so nagrade

knjige, pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku, ali slaščica (za oddelčno skupnost). Nagrada je lahko tudi posebna

ugodnost (izlet, rafting, brezplačne vstopnine, …).

Nagrade se podeljujejo:

oddelčni skupnosti, ki zmaga v določeni šolski tekmovalni

akciji (zbiralna akcija starega papirja, tonerjev, kartuš …);


70

učencu, ki ima v teku šolanja v spričevalu odlične ocene,

prejme knjižno nagrado (v vrednosti 25€);

športniku/ci šole za dosežene najboljše športne rezultate

šole v tekočem šolskem letu na občinskih, področnih in

državnih tekmovanjih.

DIPLOMA Diplomo šole dobi učenec za devetletno vzorno in uspešno delo na

vseh področjih življenja in dela šole (o podelitvi diplome odloča učiteljski zbor, podeljuje pa jo ravnatelj).

4. VZGOJNE DEJAVNOSTI Šola je pri načrtovanju in izvajanju vzgojnih dejavnosti,

opredeljenih v 60. d členu ZoOŠ, strokovno avtonomna. V nadaljevanju je opisanih nekaj vzgojnih dejavnosti, ki se jih lahko

poslužuje šola.

Proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti

Preventivne in proaktivne dejavnosti se nanašajo na vzpostavljanje prijetne, sproščene in spodbudne razredne klime, ki temelji na pozitivnih medosebnih odnosih, zaupanja med vsemi. Proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti izhajajo iz poslanstva, vizije, vrednot in ciljev osnovne šole ter potreb učencev in okolja (glej LDN šole).

Pomembni dejavniki vzgojnih dejavnosti so:

kakovost pouka, načini spremljanja napredka učencev in

načini ocenjevanja znanja, vzgojni in komunikacijski stili,

usklajenost pedagoških delavcev, itd.

Šola načrtuje in izvaja vzgojne dejavnosti na ravni šole, na ravni

posameznih razredov ali oddelkov, in ko je potrebno, tudi na ravni

posameznih učencev.

Navajamo še nekaj primerov različnih proaktivnih in preventivnih vzgojnih dejavnosti:


71

oblikovanje varne, skrbne, urejene, inkluzivne in v

uspešnost naravnane učeče se skupnosti;

oblikovanje oddelčnih dogovorov o temeljnih vrednotah

skupnega življenja in načinih ravnanja ter sodelovanje pri

oblikovanju pravil šolskega reda; vključevanje učencev v načrtovanje, izvajanje, vrednotenje

učenja v skladu z njihovimi zmožnostmi;

organiziranje aktivnega preživljanja časa učencev pred in

po pouku ali med odmori (organizirano varstvo vozačev , prostovoljno delo, tekmovanja, športne dejavnosti, kvizi,

delo v knjižnici, šolski radio, plakati …);

izvajanje razvojnih in drugih projektov šole in vključevanje

v širše projekte, kot odlične priložnosti za poglobljeno vzgojno delo na mnogih področjih;

sistematično načrtovanje in izvajanje razrednih ur;

razvijanje socialnih veščin, skrb za ustrezno komuniciranje,

sodelovalno učenje, organiziranje prostovoljnega dela, vrstniške pomoči in medgeneracijskega sožitja;

poudarjanje zglednega vedenja učencev, pogovarjanje o

takem vedenju, stik z ljudmi z visoko etiko in razvito ustvarjalnostjo;

obravnavanje različnih življenjskih problemov vrstnikov in

odraslih in usposabljanje za uspešno reševanje problemov;

navajanje na procese samovrednotenja, samokontrole,

vzpodbujanje zavedanja svobode in odgovornosti za posledice lastnega vedenja;

vrstniško svetovanje in posredovanje, načrtovanje časa za

pogovore; izvajanje dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole,

starše in lokalno skupnost,

sodelovanje s starši (GU, RS, …) in vključevanje staršev pri

odločitvah za nadstandardne dejavnosti;

načrtno in sistematično izvajanje preventivnih dejavnosti za

preprečevanja zasvojenosti, nasilništva in drugih odklonskih pojavov (razredne ure, osebni pogovori, dnevi dejavnosti,

projekti …);


72

spoznavanje okoliščin, v katerih se pojavljajo za šolo

značilni problemi, s spoznavanjem s stališči in predlogi

vseh udeleženih;

povečanje nadzora na določenih krajih in v določenem času

(odmori, čas po pouku, zunanje površine šole …); odzivnost in pravočasnost pri reševanju problemov, hitro in

načrtno reševanje.

Projektne dejavnosti so zaradi svojih posebnosti dragocene

priložnosti za vzgojno delo šol.

Svetovanje in sporazumno reševanje medsebojnih problemov in sporov

Svetovanje je proaktivno in preventivno, kadar šola učence usposablja za doseganje spodaj navedenih ciljev. Svetovanje se

izvaja tudi pri reševanju problemov, ki so posledica nespoštovanja

drugih, ter kršitev šolskih pravil. Posebne oblike svetovanja in sporazumnega reševanja medsebojnih

problemov in sporov so osebni svetovalni pogovori, vzpodbujanje samovrednotenja ali samopresoje ter mediacija in restitucija.

Cilji svetovanja so, da se učenec uči:

oblikovati lastne cilje in strategije za njihovo uresničevanje,

organizirati lastno delo za večjo učinkovitost,

spremljati svojo uspešnost,

razmišljati in presojati o svojih vedenjih in ravnanjih drugih

ljudi,

prevzemati odgovornost in sprejemati posledice svojih

dejanj, empatičnega vživljanja v druge in sprejemanja različnosti,

opazovati lastna občutja, razmišljanja in vedenja,

razumeti vzroke za neustrezno vedenje pri sebi in drugih,

reševati probleme in konflikte,

ustrezno ravnati v situacijah, v katerih je prisoten stres,

strah, tesnoba, jeza, žalost, občutki sramu ali krivde,

konflikti, apatičnost, frustracije, doživljanje neuspehov, depresija (čustvena inteligentnost),


73

razvijati realno in pozitivno samopodobo in

samospoštovanje.

Svetovanje se lahko izvaja v okviru ur oddelčnih skupnosti, pogovorov z učenci v času govorilnih ur za starše in učence, ob

sprotnem reševanju problemov in drugih priložnostih.

Osebni svetovalni pogovori učiteljev, svetovalnih delavcev ali

drugih z učenci, še posebej s tistimi, ki imajo težave, so izjemno pomembni. So najboljša pot za graditev medsebojnega zaupanja, ki

je plodno okolje uspešnega svetovanja. V pogovoru naj svetovalec učencu pomaga uvideti njegove potrebe in motive ravnanj ter

povezanost ravnanj z njihovimi posledicami. Pomaga naj mu torej

pri presojanju lastnega vedenja z vidika učinkovitosti in etične sprejemljivosti, pri ugotavljanju pozitivnih in negativnih posledic

njegovih ravnanj zanj in za druge. Ponudi naj mu pomoč pri iskanju uspešnih in etično sprejemljivih vedenj, s katerimi bo učenec lahko

uspešno zadovoljil svoje potrebe in interese, ter pri načrtovanju potrebnih sprememb. Svetovalnemu pogovoru lahko sledi dogovor

med učencem, starši in strokovnim delavcem ali vodstvom šole ter

različne oblike pomoči učencem. Dogovor opredeljuje cilje, odgovornosti sodelujočih in morebitne izjemnosti.

Oblike pomoči učencu so lahko še:

organizacija pomoči učitelja ali sošolcev pri učenju,

načrtno vzpostavljanje določenih socialnih povezav med

učenci,

vključevanje v določene dejavnosti,

uvajanje v določene funkcije in druge pomembne

odgovornosti, nudenje različnih oblik zunanje pomoči,

dogovori z učencem o občasnih individualnih programih,

zagotavljanje varnosti itd.

Mediacija je postopek, v katerem se osebe, ki imajo težavo ali konflikt, ob pomoči tretje osebe, posrednika oziroma mediatorja,

pogovorijo in ugotovijo, kje so točke njihovega spora. Izrazijo svoja


74

mnenja, ideje, težave in čustva, izmenjajo stališča ter poskušajo

najti rešitev, s katero bodo vsi zadovoljni. V mediaciji prevzamejo

udeleženci odgovornost za rešitev nastalega konflikta. Mediacija pomaga pri vzpostavljanju odnosov medsebojnega zaupanja in

spoštovanja. Mediator, posrednik v sporu, je lahko vrstnik ali odrasla oseba. Prevzema le vlogo mediatorja in ne posega v samo

reševanje problema, čeprav modro ponudi potrebno pomoč.

Pomembna značilnost vrstniške mediacije je, da je proces mediacije v celoti v rokah učencev: izvajajo ga učenci za učence, toda s

pomočjo mentorja. To je dragocena izkušnja za strani v sporu in za vrstnike mediatorje.

Mediatorje je potrebno ustrezno usposobiti.

Restitucija je metoda poravnave povzročene škode. Pri tem ne

gre v prvi vrsti za materialno škodo, čeprav tudi ta ni izvzeta, pač pa v večji meri za škodo, ki jo učenci povzročijo na etičnem,

socialnem in psihološkem področju. Pri restituciji naj bo poravnava smiselno povezana s povzročeno

etično, psihološko, socialno ali materialno škodo. Kadar učenec ne

more poravnati škode neposredno, jo lahko nadomesti na področju, na katerem je bila škoda povzročena. To ponuja veliko več

možnosti izbire. Na primer, če je učenec poškodoval šolsko lastnino, ga lahko povprašamo, kaj bi bil pripravljen storiti za boljšo

materialno urejenost šole. Če se je škoda zgodila na področju

medsebojnih odnosov, lahko premisli, kako bi lahko prispeval k boljšim medsebojnim odnosom v skupnosti.

Kakovostna restitucija in mediacija sta priložnost za učenje in za

spreminjanje samopodobe učencev. Učenec, ki je povzročil npr. materialno škodo, ne ostaja več le učenec, ki je povzročil

materialno škodo in je zaradi tega utrpel določene posledice, ampak

postaja učenec, ki je prispeval k urejenosti šole in je na to ponosen. Zaveda se, da prispevek k urejenosti šole o njem pove nekaj

drugega kot povzročena škoda. Učenec, vpleten v spor, ne ostaja le v sporu, pač pa razvija svoje sposobnosti in spretnosti reševanja

konfliktov. Če pri izvajanju mediacije in restitucije manjkajo

svoboda izbire, prevzemanje odgovornosti, učenje o sebi ter


75

spreminjanje samopodobe učenca, je to le izvajanje posledic kršitev

pravic drugih ali sprejetih pravil. Tudi to je oblika učenja in

vzgojnega dela, a ne mediacija in ne restitucija.

Mediacija in restitucija sta načina reševanja sporov in problemov. Vzgojitelj bo v primeru, da učenec zavrača možnosti, ki jih ponujata

mediacija in restitucija, odločil o posledicah kršitev v skladu z

dogovori in pravili šolskega reda. V nekaterih izjemnih primerih je glede na okoliščine, kljub sočasno izvedeni mediaciji ali restituciji,

učencu lahko izrečen tudi formalni vzgojni opomin.

Temeljna načela mediacije in restitucije so:

za učenca sta mediacija in restitucija prostovoljna,

ponujena možnost. Lahko se odloči ali pa ne, da bo skušal reševati spor ali odpraviti posledice svojih neustreznih

dejanj na ta način; mediacija in restitucija sta priložnosti za učenje novih

vzorcev vedenja in popravo napak;

spodbujata pozitivno vedenje in poudarjata vrednote; ne

spodbujata obrambnega vedenja, kar storita kritika in kaznovanje;

zahtevata odločitev in napor učenca;

ni kaznovalca, učenci ustvarjalno rešujejo spor ali problem;

vpletene strani sprejmejo rešitev problema oziroma

nadomestilo povzročene škode.

Če je učencem dovoljeno napraviti in popravljati napake, je večja verjetnost, da bodo pripravljeni spreminjati vedenje, da bodo gradili

pozitivno samopodobo in samospoštovanje, da bodo lažje razumeli napake drugih in razvijali svojo strpnost.

5. EVALVACIJA VZGOJNEGA NAČRTA »Vzgojni načrt je nenehno rastoča knjiga.« Na OŠ Otočec uresničujemo vzgojni načrt po zapisanih predpisih. Vzgojni načrt spremljamo skozi vse leto, še posebej pa ob polletju in ob koncu šolskega leta. V spremljanje in evalvacijo vključujemo učence, strokovne in druge delavce šole ter starše. Akcijski načrt vzgojnega načrta je sestavni del LDN-ja šole.


76

O uresničevanju VN, o morebitnih spremembah in dopolnitvah ravnateljica poroča svetu staršev in svetu šole v mesecu februarju in maju. Poročilo je sestavni del letne samoevalvacije šole (glej Poročilo o uresničevanju vzgojnega načrta). Dopolnitve in spremembe so bile potrjene na sestanku strokovnih

delavcev (18. 5. 2011, 2. 7. 2012, 26. 6. 2013) ter na svetu šole in

svetu staršev (30. 5. 2011, korespondenčni seji avgusta 2012 in septembra 2013).

OŠ Otočec, 26. 6. 2013 Žig

Ravnateljica: mag. Mojca Miklič

1. PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA

K pouku pridemo pravočasno.

Na začetku ure (stoje) in v en glas pozdravimo

učitelja.

Pozdravljanje in uporabljanje vljudnostnih izrazov

bo naša vrlina. Med poukom sodelujemo, poslušamo in

upoštevamo navodila učitelja.

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA


77

Po pouku razred pospravimo, saj tudi mi radi

pridemo v urejen razred.

Do vseh: učencev, delavcev in obiskovalcev šole

smo spoštljivi.

Med odmorom hodimo po hodniku umirjeno in ne

povzročamo hrupa. Bodimo spoštljivi do šolske lastnine in lastnine

drugih.

Učenci vse odrasle osebe na šoli vikajo.

Učenci in učenke hodijo v šolo primerno urejeni, pretirano

ličenje ni dovoljeno. Prav tako niso dovoljene pričeske, ki zakrivajo oči.

Pri športni vzgoji imajo učenci primerno športno

opremo (majica s kratkimi rokavi, trenirka oz. kratke hlače

in športno obuvalo).

Naše »zlato pravilo«:

»Ne stori drugemu ničesar, kar ne želiš, da bi drugi

storili tebi!«

2. DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole in ima

spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega

dostojanstva, etnične pripadnosti, veroizpovedi, rase in

spola; da izpolni osnovnošolsko obveznost;

da redno in točno obiskuje pouk in druge vzgojno-

izobraževalne dejavnosti;

da izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti (tudi

domače naloge); da prihaja k pouku pripravljen in z vsemi potrebščinami;

da učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu;

da v šoli in izven nje skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti ter osebnostne integritete


78

drugih učencev in delavcev šole;

da spoštuje pravila hišnega reda in pravila obnašanja;

da varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole ter lastnino učencev in delavcev šole ter le-tega namerno ne

poškoduje; da se spoštljivo vede do drugih;

da sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice, in

dogovorjenih nalogah v oddelčni skupnosti ali skupnosti učencev šole;

da odgovorno opravlja dogovorjene oblike dežurstva

učencev.

3. LAŽJE IN TEŽJE KRŠITVE

Lažje kršitve:

neprimeren odnos do učiteljev, učencev in delavcev šole;

neprimeren odnos do dela pri pouku in šolskega dela

nasploh; zamujanje in neopravičeno izostajanje od pouka (do 5 ur);

uporaba mobitelov in drugih elektronskih naprav med

poukom;

namerno zadrževanje učencev na šoli pred in po pouku in

neprimerno obnašanje; neopravljanje domačih nalog;

(nekvalitetno) opravljanje nalog dežurstva in drugih

določenih nalog; itd.

Težje kršitve: ponavljanje lažjih kršitev;

namerno uničevanje tuje ali šolske lastnine;

verbalno, fizično, psihično in spolno nasilje;

kajenje, pitje alkohola ter uživanje in preprodaja drugih

prepovedanih substanc;

posedovanje pirotehničnih sredstev;

uničevanje in ponarejanje uradnih dokumentov;

uporaba nedovoljenih pripomočkov ali prepisovanje oz.

druge kršitve pravil ocenjevanja pri ustnem in pisnem


79

ocenjevanju znanja; kraja itd.

4. POSTOPKI VZGOJNEGA UKREPANJA

Ob lažjih kršitvah: opozorilo učitelja ali druge odrasle osebe, zaposlene v šoli,

in pogovor o nesprejemljivem vedenju,

pogovor z učencem,

po potrebi tudi

pogovor v razredu, pri SU, RU, itd,

obvestilo staršem,

pogovor s starši,

restitucija (povrnitev škode - tudi oz. predvsem v moralnem

smislu),

sklenitev pedagoške pogodbe,

pogovor s svetovalno delavko.

Ob težjih kršitvah:

pogovor z učencem (učitelj, razrednik, svetovalna

služna, ravnateljica), pogovor z učencem in starši,

restitucija (povrnitev škode - tudi oz. predvsem v

moralnem smislu),

sklenitev pedagoške pogodbe,

odvzem ali omejitev posebnih ugodnosti,

obveščanje policije in/ali ustreznih zavodov,

pogojni izrek vzgojnega opomina,

vzgojni opomin.

Postopek reševanja težav v kriznih situacijah

obveščanje razrednika, ravnateljice;

razrednik obvesti starše;

najkasneje v roku treh dni timski sestanek (učenec, starši,

učitelj, svetovalna služba, ravnatelj …),

sprejetje dogovorov;

evalvacija (po nekaj dneh, tednih, mesecih …).

V primeru ogrožanja varnosti in zdravja posameznika se takoj


80

pokliče starše, po potrebi pa tudi zdravstveno službo in policijo.

SHEMA – koraki pri reševanj pritožb, pobud

Pobudnik, pritožnik poda INFORMACIJO (pobudo, pritožbo)

DOTIČNA OSEBA(npr. učeči učitelj)

RAZREDNIK

RAVNATELJ

KOMISIJA,TIM

ODLOČITEV

SVETOVALNA DELAVKA

5. VZGOJNI OPOMINI Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena. Če je učenec prejel vzgojni opomin, šola skupaj s starši in učencem sestavi individualizirani vzgojni načrt. V njem so opredeljeni

vzgojni cilji in vzgojne dejavnosti za izboljšanje učenčevega vedenja.

6. NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI Šola mora poskrbeti za varnost učencev. S tem namenom izvajamo

naslednje aktivnosti: zagotavljamo varnost v šolskem prostoru (v poslopju šole in

njeni okolici) v skladu z veljavnimi normativi in standardi;


81

varujemo in nadziramo vstopanje v šolo;

zagotavljamo jutranje varstvo;

zagotavljamo varstvo vozačev;

dežurni učitelji dežuramo pred in po pouku, med malico in

odmori;

prepovedujemo zapuščanje šolskega prostora v času pouka

(odhajanje v trgovino …);

učenci v podaljšanem bivanju odidejo domov v spremstvu

staršev oziroma skrbnikov (sami ali v spremstvu drugih oseb le s pisnim privoljenjem staršev);

izvajamo različne dejavnosti z namenom, da varujemo

učence pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem, namernim poniževanjem, diskriminacijo in nagovarjanjem k

neetičnim dejanjem.

7. ORGANIZIRANOST UČENCEV

Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z

razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše

delo in razreševanje problemov:

sodelujejo pri oblikovanju vzgojnega načrta šole in pravilih

šolskega reda ter izvajajo sprejete dogovore; obravnavajo učni uspeh v oddelku;

sproti rešujejo težave (disciplina, izostanki od pouka …) in

iščejo ustrezne rešitve;

organizirajo medsebojno pomoč pri učenju in pomoč

sošolcem v različnih težavah; obravnavajo kršitve in predlagajo načine ukrepanja;

oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade

učencem v oddelčni skupnosti;

organizirajo in izvajajo različne oblike dežurstva;

organizirajo in izvajajo naloge Eko šole (zelene straže …);

organizirajo različne akcije in prireditve;

opravljajo druge naloge, za katere se dogovorijo.

Oddelčne skupnosti se preko svojih predstavnikov povezujejo v


82

skupnost učencev šole. Učenci oddelčne skupnosti praviloma

izberejo dva predstavnika v skupnost učencev šole. Ta sprejme letni

program dela in opravlja različne dejavnosti.

Skupnost učencev šole opravlja naslednje naloge: zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti v zvezi s

programom pouka; dnevi dejavnosti, ekskurzijam, interesnimi

dejavnostmi, prireditvami in drugimi dejavnostmi, ki jih organizira šola;

spremlja uresničevanje pravic in dolžnosti učencev ter opozarja ravnatelja in svet šole na morebitne kršitve pravic učencev;

organizira šolske prireditve, sodeluje pri izdajanju šolskega časopisa

in informira učence o svoji dejavnosti; načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije, solidarnostne

akcije ipd.); predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše okolje) in

sodeluje pri uresničitvi idej; oblikuje predloge za pohvale, nagrade in priznanja učencem;

opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.

Skupnost učencev šole ima mentorja, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole. Mentorja lahko predlagajo predstavniki

oddelčnih skupnosti.

Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole.

Sestavljajo ga učenci, ki jih izvoli skupnost učencev šole. Število predstavnikov se določi glede na število oddelkov v šoli. Šolski

parlament skliče ravnatelj ali mentor skupnosti učencev šole. Vsako leto obravnavajo temo, ki se določi na nacionalnem otroškem

parlamentu.

8. OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI

Starši morajo najkasneje v petih dneh po izostanku učenca razredniku sporočiti vzrok izostanka. Najkasneje v petih dneh po

prihodu učenca v šolo morajo starši posredovati pisno ali osebno opravičilo razredniku. Če razrednik dvomi v verodostojnost

opravičila, lahko zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti

izostanka.


83

Starši lahko vnaprej napovedo strnjeno ali v več delih trajajočo

odsotnost, največ 5 dni v letu (tako imenovani dopust).

Priporočamo, da se pred zaključkom šolskega leta starši pred napovedjo dopusta posvetujejo z razrednikom o tem, če ima

učenec vse potrebne ocene in pogoje za zaključeno oceno. Če starši želijo izkoristiti za otroka več kot 5 dni dopusta, morajo napisati

pisno prošnjo, s katero se osebno obrnejo na ravnatelja. Če je

otrok odsoten od pouka, mora sam poskrbeti za manjkajočo snov (jo prepisati).

Učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnostih

osnovne šole, če starši predložijo razredniku mnenje in navodilo

zdravstvene službe. Učenec je prisoten pri pouku in opravlja vse zadolžitve, ki jih zmore in ne ogrožajo njegovega zdravja.

O odsotnosti zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih in srečanjih, na katerih učenci sodelujejo v

imenu šole, razrednik ali mentor obvesti starše. Navedene odsotnosti so opravičene. Kadar potekajo omenjene aktivnosti

popoldne, so učenci prisotni pri pouku, vendar so opravičeni

ustnega ocenjevanja znanja. Naslednji dan so opravičeni spraševanja in domače naloge.

Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca pri pouku in dejavnostih obveznega programa. Razrednik o

učenčevih neopravičenih izostankih obvesti starše.

9. ZDRAVSTVENO VARSTVO UČENCEV

Osnovna šola sodeluje z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih

zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, in rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja. Če

učenec odkloni sodelovanje pri predpisanem zdravstvenem

pregledu, razrednik o tem obvesti starše učenca. Šola organizira v sodelovanju z zdravstvenimi zavodi sistematične preglede zob,

predavanja na temo negovanja in učenja pravilnega čiščenja zob. Za zdravljenje zob skrbi zobna ambulanta na Mušičevi c. 2, v

Novem mestu.

Šola osvešča učence o zdravem načinu življenja. Učence in


84

starše tudi osvešča o načinih iskanja ustrezne pomoči v primerih

zlorabe ter nasilja. V ta namen organizira različne aktivnosti pri

pouku in drugih dejavnostih šole.

10. EVALVACIJA PRAVIL ŠOLSKEGA REDA Na OŠ Otočec Pravila šolskega reda uresničujemo skozi vse šol. leto. Spremljanje stanja izvajamo ob polletju in ob koncu šolskega leta. V spremljanje in evalvacijo vključujemo učence, strokovne in druge delavce šole ter starše. O uresničevanju pravil šolskega reda, o morebitnih spremembah in dopolnitvah ravnateljica poroča na svetu staršev in svetu šole v mesecu februarju in maju. Poročilo je sestavni del letne samoevalvacije šole.

Spremembe in dopolnitve so bile vsako šolsko leto potrjene na sestanku strokovnih delavcev (18. 5. 2011, 2. 7. 2012, 26. 6. 2013)

ter na svetu šole in svetu staršev (30. 5. 2011, korespondenčni seji avgusta 2012 ter septembra 2013).

Otočec, 26. 6. 2013 Žig

Ravnateljica:

Mag. Mojca Miklič


85

Na osnovi 32. člena ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI (Ur. list RS, št.87/11, 40/12) OSNOVNA ŠOLA OTOČEC

predstavlja podatke o šoli v PUBLIKACIJI ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014


86

Gradivo zbrala: Hermina Videnič

Lektorirala: Hermina Videnič Tehnično uredila: Mojca Miklič

Documents

Publikacija 2013 2014