8
PETEK, 24. 2. 2006 •oglasna priloga• telefon: (01) 30 91 590 • e-pošta: [email protected] 25 Finance Club so oglasna priloga časnika Finance. Urednici priloge: Katja Krasko, Bojana K. Škodič Avtorji prispevkov: Katja Krasko, Bojana K. Škodič Tanja Podobnik Vodja projekta: Maša Mavrič Trženje: Nevenka Jazbec Računalniški prelom: Vesna Žerjal Lektoriranje: Julija Klančišar BOJANA SKODIČ, urednica priloge [email protected] Že nekaj dni kurenti in druge šeme rajajo po Sloveniji ter z maskami, zvonovi in povorkami pre- ganjajo zimo in nagajajo ljudem. Vrhunec pustnih norčij, pustni torek, bo letos 28. februarja. Sledil bo pokop oziroma sežig pusta na pepelnično sredo. Pust je verjetno eden od bolj zabavnih praznikov v letu. Poln je mask in vesel- jačenja, zabav in norčij. Str. 26 Krof na glavo, masko v usta in za kurentom v pomlad Pomladansko ličenje Neformalno oblačenje v poslovnem svetu Čedalje več podjetij se odloča za neformalno oblačenje, ali drugače povedano, največkrat to odločitev individualno sprejmejo kar sami zaposleni. Vendar lahko še vedno z zadovoljstvom ugotavljamo, da pri nas ne poznamo takšne skrajnos- ti kot Američani. Slednji se namreč že bojijo, da bodo ljudje v pisarne začeli prihajati kar v pižami. Str. 28 Prefinjena svetloba optičnih vlaken Ob urejanju te priloge in pisanju člankov pravzaprav nisem prav vedela, kakšni občutki me preplavljajo. Ob pisanju članka o pustu in kuli- naričnih pustnih dobrotah so se mi nenehno sledile sline, ob modnih trendih me je razgan- jalo od želje vse skupaj pustiti in nemudoma skočiti na ofen- zivni nakupovalni pohod po ljubljanskih trgovinah, ob članku o aktivnem sedenju na Spinalisovih ergonomskih stolih pa se mi je zdelo, da so sicer že stalne bolečine v hrbtu, s katerimi se slej ko prej navadiš živeti in jih jemlješ kot nekaj samoumevnega, postale bolj intenzivne in moteče. Vsebin v današnji prilogi je resda precej, vse pa so nekako usmerjene na prihajajočo pom- lad. Preberite tiste, ki vas najbolj pritegnejo, še bolje, preberite kar vse in zase izluščite kar največ koristnih napotkov. V prilogah Finance Club se namreč trudimo, da za vas pripravljamo članke, ki so kar se da zanimivi in polni nasvetov. Takšen je danes prav gotovo tisti o neformalnem oblačenju v poslovnem svetu, o uporabi optičnih vlaknen pri projektiranju svetil, o modnem ličenju, primernem za poslovno žensko, pa tudi tisti o težavah s hrbtenico zaradi prekomernega sedenja, ki v današnji vse bolj sedeči družbi postajajo tudi veliko breme za delodajalce. Vsebine je torej dovolj, izbira pa je vaša. Pust je tu Podjetje Amway ima poleg prestižne znamke dekora- tivne kozmetike ARTIS- TRY™ v širokem izboru izdelkov tudi novo blagovno znamko profesionalne deko- rativne kozmetike E. FUNKHOUSERTM NEW YORK. Z njo navdihuje kre- ativne in napredne ženske, katerih slog je lahko drzen ali zadržan, a vedno izbran in edinstven. Str. 29 Optična vlakna in kristali so doma povsod, kjer svet- loba ni namenjena le osvetl- itvi. Z optičnimi vlakni lahko v prostoru spremin- jamo razpoloženje ali pa v mraku s svetlobo brez senc izzovemo mehko avro iz osvetljenih predmetov. Harmonično in idealno za najbolj radikalne pros- torske zamisli. Str. 30 Foto: Bojana K. Škodič Foto: Dean Dubokovič fi_038_25_32_club 2/23/06 5:41 PM Page 1

Pust je tu - Finance · Pust je tu Podjetje Amway ima poleg prestižne znamke dekora-tivne kozmetike ARTIS- ... fi_038_25_32_club 2/23/06 5:41 PM Page 1. Že nekaj dni kurenti in

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

  • P E T E K , 2 4 . 2 . 2 0 0 6 • o g l a s n a p r i l o g a • t e l e f o n : ( 0 1 ) 3 0 9 1 5 9 0 • e - p o š t a : f c @ f i n a n c e - o n . n e t 25

    Finance Club so oglasna

    priloga časnika Finance.Urednici priloge: Katja Krasko,

    Bojana K. Škodič Avtorji prispevkov:

    Katja Krasko, Bojana K. ŠkodičTanja Podobnik

    Vodja projekta: Maša MavričTrženje: Nevenka Jazbec

    Računalniški prelom: Vesna ŽerjalLektoriranje: Julija KlančišarBBOOJJAANNAA SSKKOODDIIČČ,,

    urednica priloge

    [email protected]

    Že nekaj dni kurenti indruge šeme rajajo poSloveniji ter z maskami,zvonovi in povorkami pre-ganjajo zimo in nagajajoljudem. Vrhunec pustnihnorčij, pustni torek, boletos 28. februarja. Sledilbo pokop oziroma sežigpusta na pepelnično sredo.Pust je verjetno eden odbolj zabavnih praznikov vletu. Poln je mask in vesel-jačenja, zabav in norčij. SSttrr.. 2266

    Krof na glavo, masko v usta in za kurentom v pomlad

    Pomladansko ličenje

    Neformalno oblačenje vposlovnem svetu

    Čedalje več podjetij seodloča za neformalnooblačenje, ali drugačepovedano, največkrat toodločitev individualnosprejmejo kar samizaposleni. Vendar lahko ševedno z zadovoljstvomugotavljamo, da pri nas nepoznamo takšne skrajnos-ti kot Američani. Slednjise namreč že bojijo, dabodo ljudje v pisarnezačeli prihajati kar vpižami.SSttrr.. 2288

    Prefinjena svetloba optičnih vlaken

    Ob urejanju te priloge inpisanju člankov pravzapravnisem prav vedela, kakšniobčutki me preplavljajo. Obpisanju članka o pustu in kuli-naričnih pustnih dobrotah sose mi nenehno sledile sline, obmodnih trendih me je razgan-jalo od želje vse skupaj pustitiin nemudoma skočiti na ofen-zivni nakupovalni pohod poljubljanskih trgovinah, občlanku o aktivnem sedenju naSpinalisovih ergonomskihstolih pa se mi je zdelo, da sosicer že stalne bolečine vhrbtu, s katerimi se slej ko prejnavadiš živeti in jih jemlješ kotnekaj samoumevnega, postalebolj intenzivne in moteče. Vsebin v današnji prilogi jeresda precej, vse pa so nekako

    usmerjene na prihajajočo pom-lad. Preberite tiste, ki vasnajbolj pritegnejo, še bolje,preberite kar vse in zaseizluščite kar največ koristnihnapotkov. V prilogah FinanceClub se namreč trudimo, da zavas pripravljamo članke, ki sokar se da zanimivi in polninasvetov. Takšen je danes pravgotovo tisti o neformalnemoblačenju v poslovnem svetu,o uporabi optičnih vlaknen priprojektiranju svetil, o modnemličenju, primernem zaposlovno žensko, pa tudi tistio težavah s hrbtenico zaradiprekomernega sedenja, ki vdanašnji vse bolj sedeči družbipostajajo tudi veliko breme zadelodajalce. Vsebine je torejdovolj, izbira pa je vaša.

    Pust je tu

    Podjetje Amway ima polegprestižne znamke dekora-tivne kozmetike ARTIS-TRY™ v širokem izboruizdelkov tudi novo blagovnoznamko profesionalne deko-rativne kozmetike E.FUNKHOUSERTM NEWYORK. Z njo navdihuje kre-ativne in napredne ženske,katerih slog je lahko drzenali zadržan, a vedno izbranin edinstven.SSttrr.. 2299

    Optična vlakna in kristaliso doma povsod, kjer svet-loba ni namenjena le osvetl-itvi. Z optičnimi vlaknilahko v prostoru spremin-jamo razpoloženje ali pa vmraku s svetlobo brez sencizzovemo mehko avro izosvetljenih predmetov.Harmonično in idealno zanajbolj radikalne pros-torske zamisli.SSttrr.. 3300

    Foto

    : Boj

    ana

    K. Š

    kodi

    čFo

    to: D

    ean

    Dub

    okov

    fi_038_25_32_club 2/23/06 5:41 PM Page 1

  • Že nekaj dni kurenti in drugešeme rajajo po Sloveniji ter zmaskami, zvonovi in povorkamipreganjajo zimo in nagajajo lju-dem. Vrhunec pustnih norčij,pustni torek, bo letos 28. febru-arja. Sledil bo pokop oziromasežig pusta na pepelničnosredo. Pust je verjetno eden odbolj zabavnih praznikov v letu.

    Vendar je kot praznik tudimalce neroden, saj se selipo koledarju iz leta v leto.Razlog gre iskati v ozadju tegapraznika, ki je tesno povezan zveliko nočjo. Za veliko nočnamreč od srednjega veka daljevelja, da se praznuje na nedeljopo prvi pomladanski polni luni.Torej po pomladanskem ena-konočju med 22. marcem in 25.aprilom.

    Več izvorov pustnega slavja Velika noč seveda ni pust, ven-dar je pred veliko nočjo 40-dnevni post, ki se začne na

    pepelnično sredo. In tu, tikpred to sredo, v zgodbo vstopipust. Oziroma kot ga poznajoširše po svetu, karneval.Izvorov pustnega slavja je več.Po eni strani karneval nadaljujeduh rimskega praznika satur-nalije, ki so bile slavje v častboga Saturna in so potekale konec decembra. V tem času jeveljal obrnjen družbeni red,sužnji so se lahko norčevali iz

    gospodarjev, na veliko se jeveseljačilo, jedlo in pilo. Prevratdružbenega reda se med pus-tom najbolj očitno vidi v začas-nem vladanju pusta, ki denimoza en dan postane župan Ptuja.

    Veliki svetovni karnevali - tu-ristični magneti

    Seveda pa ni ves pust le v starihobičajih in trošenju mesnin,preden se pokvarijo. Prav-zaprav je v tem le manjši delpusta. Pust je zelo živ praznik,saj je odprt za najrazličnejševplive in novotarije. Zanimivoje, da je ravno etnološkoproučevanje starih pustnihobičajev povzročilo njihovoobujanje v različnih slovenskihkrajih. Novosti so bilevelikokrat uvedene ravno kot

    vrnitev k staremu in tradi-cionalnemu. Poleg kurentov sotudi škoromati takšni klenijunaki, ki so doživeli razcvet vzadnjih letih, tudi kot turističnazanimivost. Primera velikih praznovanj, kista postala pravi turistični mag-net, sta karneval v Rio deJaneiru in Mardi gras (debelitorek) v New Orleansu.NNaajjssttaarreejjššii iizzpprriiččaannii kkaarrnneevvaall

    nnaa ssvveettuu ppaa jjee bbeenneešškkii,, zzaappiissii oonnjjeemm nnaammrreečč oobbssttaajjaajjoo žžee iizz lleettaa11226688.. BBiill jjee ttaakkoo pprriilljjuubblljjeenn,, ddaajjee zzaarraaddii nnjjeeggaa nnaassttaall cceelloo cceehhiizzddeelloovvaallcceevv mmaasskk,, ""mmaassccaa--rreerroovv"",, mmeessttnnee oobbllaassttii ppaa ssoo ssee zzzzaakkoonnii ttrruuddiillee oommeejjeevvaattii ččaassnnooššeennjjaa mmaasskk.. Drugje po svetuse je karneval pod različnimivplivi (pogosto vremenskimi)raztrosil po koledarju, tako vLondonu praznujejo karibskiNotting Hill Festival avgusta,danski karneval v Aalborgu papoteka maja.

    Zabava v maskah Za večino je pust predvsempriložnost za ogled zanimivihpovork maškar in veseloiger, šeraje pa damo duška svojikreativnosti in se za dan ali dva

    tudi samia našemimo. Tudislovenski turistični ponudnikiso že davno opazili, da se radiodpravljamo na pustovanja vtujino. Verjetno najštevilnejšiso celodnevni izleti v Benetke.Velja pa morda omeniti, da celoorkan Katrina ni preprečilkarnevala v New Orleansu.Pomemben element pusta paso plesi in zabave v maskah. Podrugi strani pa je ples v maskahtudi nekaj posebnega v letnemkoledarju, kar povečaudeležbo. Čeprav v zadnjihletih dobivamo še en ples zamaškare, namreč noč čarovnic,je pust še vedno najboljpriljubljen. Za lastnike klubovin plesišč je s finančne platiseveda vseeno, kateri praznikje razlog za povečan obisk, izpovsem gastronomskih in "kro-fofilskih" razlogov pa se vseenoraje odločimo za pusta. Torejkrof na glavo, masko v usta inza kurentom v pomlad.

    PETEK, 24. FEBRUAR 2006• ŠT. 38GASTRONOMSKI UŽITKI26 oglasna priloga

    KONEC PUSTIH DNI

    Krof na glavo, masko v usta in za kurentom v pomlad

    Ena izmed etimoloških razlag besede karneval še dodatnoosvetljuje povezavo med pustom in postom. Beseda karnevalnaj bi izhajala iz latinščine, in sicer naj bi šlo za zloženko izbesed "caro" (meso) in "vale" (slovo) - karneval bi lahko torejdobesedno prevedli kot "slovo od mesa." Pustni čas je torejobdobje, v katerem je treba pojesti preostale zaloge mesnihizdelkov, saj se mesa med postom ne sme jesti. Seveda obsta-ja tudi bolj stvarna razlaga, zakaj je treba meso pojesti, pre-den se konča zima. Ko še niso poznali hladilnika, je bilonamreč potem, ko je zima minila, hrano težko ohraniti.

    Gostinsko podjetje Trojane je širom po Sloveniji, pa tudi vprecejšnjem delu Evrope, prepoznavno po svojem znamenitem tro-janskem krofu. Ta je že pred nekaj desetletji postal simbol inzaščitni znak podjetja, v zadnjih letih pa tudi zaščitena blagovnaznamka. Seveda dejavnost podjetja še zdaleč ni omejena le naizdelavo in prodajo krofov. Podjetje ima poleg gostinske močnorazvejeno tudi trgovinsko dejavnost.

    Trojane so namreč eno izmed tistih slovenskih gostišč, ki sonastala iz dobre stare gostilne in so njeno tradicijo ohranilavse do današnjih dni. Podjetje, katerega korenine segajo vdaljno leto 1849, je bilo v današnji pravnoorganizacijski obliki, torejkot delniška družba, ustanovljeno leta 1996. Kraj Trojane je bil v različnih zgodovinskih obdobjih za večinopopotnikov zelo pomembna točka na poti iz osrednje v vzhodni delozemlja današnje Slovenije. Že v antičnih časih so si stari Rimljani,ki so potovali iz takratne Emone (današnje Ljubljane) v Celeio(današnje Celje), pa tudi naprej v Petovio (današnji Ptuj), prav nakraju, kjer danes stojijo Trojane, postavili svojo vojaško in poštnopostojanko, imenovano Atrans. Najstarejši zapis o obstoju kraja žez današnjim imenom pa sega v daljno leto 1229.

    Najprej so bili avtobusi Izmed gostinskih objektov, ki še danes stojijo in služijo svojemuprvotnemu namenu v sklopu Gostinskega podjetja Trojane, senajstarejši ponaša s častitljivo letnico 1849. Na objektu, ki jeuvrščen v zakladnico narodove nepremične zgodovinske dediščinein je zato pod budnim očesom spomeniškega varstva, je ta letnicavklesana v kamnito ploščo nad vhodnimi vrati. Zasluge za postavitev te še danes impresivne stavbe imajo prvi člani

    rodbine Konjšek. V letih 1911 do 1913 je združenje gostilničarjev,organizirano kot delniška družba, zbiralo denar ter nato leta 1913na Dunaju kupilo prve tri avtobuse, ki so po takrat še makadamskicesti prevažali potnike med Ljubljano in Celjem. Med delničarji, kiso jih šli iskat na Dunaj, je bil tudi Franc Konjšek.

    Penzion, gostilna in tujske sobe Nova pridobitev za Trojane je bil v letu 1939 zgrajen penzionKonjšek. Poleg objekta je bila za potrebe avtobusov kakor tudi zatakrat sicer še redke osebne avtomobile postavljena tudi bencinskačrpalka. Julija 1959 pa so v Kmetijski zadrugi Trojane z odprtjemgostilne Pri Konjšku vnovič oživili gostinsko dejavnost na Trojanah.Ob vse gostejšem prometu in razvijajočem se turizmu je gostišče ssvojo značilno lego tik pod vrhom trojanskega klanca hitro napre-dovalo. K temu je precej pripomoglo dejstvo, da je tudi cesta čez tro-janski klanec v letu 1959 končno le dobila asfaltno prevleko.Gostišče je s tem dobilo nov zagon za rast in razvoj. V letih 1959 in1960 so tako v bližini gostinskega objekta iz leta 1849 zgradili novostavbo s prenočišči za goste, tako imenovanimi tujskimi sobami. Vtem času je bilo v gostišču zaposlenih že 18 gostinskih delavcev.

    Leto 1961 - rojstvo trojanskega krofa

    Leta 1960 se je gostinska dejavnost izločila iz Kmetijskezadruge Trojane in začela hoditi svojo samostojno pot. Toleto zato pomeni poseben mejnik v zgodovini podjetja, saj sešteje kot letnica njegove ustanovitve. Že naslednje leto sezačeli najprej občasno, v letu 1962 pa že vsak dan izdelovati

    in prodajati sladico, ki je pozneje postala zaščitni znak pod-jetja. To je znameniti trojanski krof, znan po vsej Sloveniji,pa tudi v precejšnjem delu Evrope. V začetku so jih na danocvrli le nekaj deset, do danes pa je povpraševanje po njihtako naraslo, da jih v enem dnevu ocvrejo in prodajo medpet in sedem tisoč, še več kot osem tisoč pa ob pustnihdnevih, vikendih in posebnih priložnostih.

    Ker k okusnim jedem sodi tudi dobra kapljica, imajo naTrojanah bogat izbor kakovostnih in vrhunskih vin priznanihslovenskih proizvajalcev.

    Od vojaške in poštne postojanke prek avtobusne postaje do znamenitegatrojanskega krofa

    V začetku so ocvrli le nekaj deset krofov na dan, do danes pa jepovpraševanje po njih tako naraslo, da jih vsak dan ocvrejo in prodajomed pet in deset tisoč, še več, celo do osemnajst tisoč in prek ob pustu,vikendih in posebnih priložnostih. Prav vse pa prodajo pri njih.

    Tradicionalni trojanski krofi so izdelani po normativu 1/5 kilogramain polnjeni z marelično marmelado. Zadnja leta pa se poleg njih uvel-javljajo tudi krofi, polnjeni z vanilijevo kremo, obliti s čokolado inposuti s kokosovo moko. Za šest kupljenih krofov vam na Trojanahsedmega podarijo.

    Gostišče sestavlja več objektov različnih namembnosti. Gostinskaobjekta sta dva, njune skupne zmogljivosti so okrog 500 sedežev.Sprejemajo tudi rezervacije za izvedbo seminarjev, poročnih indrugih prireditev.

    Gostinsko podjetje Trojane svojim gostom ponuja veliko parkirišče,kjer je na voljo kar 130 parkirnih mest za osebna vozila, osem pa jihje namenjenih avtobusom.

    NNaavvkklljjuubb pprreedd nneeddaavvnniimm ssppeelljjaanneemmuu ooddsseekkuu aavvttoocceesstteeLLjjuubblljjaannaa –– CCeelljjee rreessttaavvrraacciijjaa TTrroojjaannee ššee vveeddnnoo ppoosslluujjee zzppoollnnoo ppaarroo.. NNjjiihhoovvaa zznnaammeenniittaa ssllaaddiiccaa ppaa ššee zzddaallee iinn oossaammll--jjeennaa ………… LLee bboorriihh oosseemmssttoo mmeettrroovv oodd iizzvvoozzaa iizz aavvttoocceessttee vvaassvv ggoossttiiššččuu TTrroojjaannee rraazzvvaajjaajjoo ss ppeessttrroo ppoonnuuddbboo ttrraaddiicciioonnaall--nniihh ddoommaaččiihh jjeeddii,, kkii ssoo ppaarraaddnnii kkoonnjj nnjjiihhoovvee iizzvvrrssttnnee kkuuhhiinn--jjee.. AA ttaa zznnaammeenniittaa ssllaaddiiccaa nnii oossaammlljjeennaa ddoobbrroottaa ppeessttrree kkuullii--nnaarriiččnnee ppoonnuuddbbee nnaa TTrroojjaannaahh.. SSvviinnjjsskkaa zzaarreebbrrnniiccaa,,pprriipprraavvlljjeennaa nnaa ttrroojjaannsskkii nnaaččiinn,, žžee oodd nneekkddaajj vveelljjaa zzaa hhiiššnnoossppeecciiaalliitteettoo.. PPoolleegg ttrraaddiicciioonnaallnniihh ddoommaaččiihh jjeeddii ppaa vvaamm bbooddoonnaa TTrroojjaannaahh pprriipprraavviillii ttuuddii rraazzlliiččnnee hhllaaddnnee iinn ttooppllee pprreeddjjee--ddii,, vveečč vvrrsstt jjuuhh,, rraazzlliiččnnee tteesstteenniinnee,, jjeeddii nnaa žžaarruu iinn rriibbjjee jjeeddii,,ppiiccee iinn rraazzlliiččnnee žžrreebbiiččkkoovvee ddoobbrroottee..

    fi_038_25_32_club 2/23/06 5:47 PM Page 2

  • GASTRONOMSKI UŽITKIPETEK, 24. FEBRUAR 2006 • ŠT. 38 27oglasna priloga

    Sir ni samo eno izmed najbolj raznolikih živil, temveč tudi enoizmed najstarejših. Že približno deset tisoč let pred našim štet-jem so v Mezopotamiji, med Evfratom in Tigrisom, odkrili, kakose da mleko siriti in iz tega potem pridobivati sir. Glede naobmočja so postopoma nastale najrazličnejše vrste sira: iz krav-jega, ovčjega ali kozjega mleka, primarno ali sekundarno zor-jeni, z belo ali modro plesnijo ter siri, zorjeni v rdečem vosku ...

    Nihče ne ve, koliko različnih vrst sira je na svetu, zagotovo pajih je več kot tisoč. Delijo se glede na čas zorenja in poznačilnostih, in sicer na sveži sir (skuta), mehki sir z različ-nimi plesnimi (kamamber), mehki sir, poltrdi sir za rezanje (gavda,edamec, trapist) in trdi sir (parmezan).Sir izdelujejo največkrat iz kravjega mleka, nekatere posebne vrstepa tudi iz kozjega in ovčjega. Danes najpogosteje posegamo po sirih,narejenih iz kravjega mleka, in po tistih, ki sodijo v skupinopoltrdih sirov.

    Sir, spoštovan in oboževan

    Izdelava sira temelji načeloma na zelo preprostem postopku, prikaterem se mleko usiri in se sirna masa loči od sirotke. Čeprav sezdi zelo preprosta, je izdelava sira zapleten postopek, ki se začne zlaboratorijskim preverjanjem kakovosti surovine, to je mleka, vmlekarni.

    PPrriipprraavvaa iinn ttiippiizzaacciijjaa mmlleekkaa:: Najprej je treba zagotoviti primernovsebnost mlečne maščobe, zato mleko posnamejo ali mu smetanododajo, vse dokler ne dosežejo ustreznega odstotka mlečnemaščobe (tipizacija). Nato mleko pasterizirajo, to pomeni, da ga za

    kratek čas segrejejo do temperature, pri kateri v mleku uničijo vseza človeka škodljive bakterije. UUssiirrjjaannjjee:: Postopek usirjanja, oziroma zgoščevanja mleka sprožijo zdodajanjem sirišča in kultur mlečnokislinskih bakterij. Oba dodat-ka vplivata na to, da se mlečne beljakovine usirijo in se v oblikigoste mase ločijo od sirove vode (sirotke). Tako dobijo koagulum.PPrreeddeellaavvaa ssiirrnneeggaa zzrrnnaa:: Da bi sirotka hitro odtekla, koagulumrazrežejo na kocke. Tako dobijo sirno zrno. Čim manjše so kocke,toliko več sirotke odteče in toliko trši bo sir. OObblliikkoovvaannjjee:: S sirno maso, ki je še vedno zmes sirnega zrna insirotke, napolnijo modele, ki dajo siru končno obliko. Po nekajurah, pri tem sir obtežijo, odteče še preostala sirotka, dokler nepostane sir ustrezno trd. SSoolljjeennjjee:: Po oblikovanju in stiskanju, ki sta odvisna od vrste, sir zaeno uro ali celo več dni položijo v slano kopel. Sol v slanicipospešuje nastanek skorje in vpliva na okus, trajnost in potekzorenja pri vseh vrstah sira. ZZoorreennjjee:: V posebnih prostorih za zorenje (zorilnicah) posameznevrste sira zorijo pri natančno določeni temperaturi in relativni vlagi,da dobijo značilne lastnosti. Čas in potek zorenja se zelo razlikuje-ta: trdi siri zorijo od treh do 12 mesecev, siri za rezanje pa mesec dodva. Mehki siri dozorijo od zunaj navznoter v dveh do treh tednih.

    Sir ni samo okusen, temveč je tudi zdrav. V vsakem kosu sira ostanevse, kar je v mleku hranilnega in dragocenega: kakovostne bel-jakovine, pomembne predvsem za rast celic, kalcij za močne kosti,ogljikovi hidrati, ki telesu zagotavljajo hitro dostopno energijo; tis-tim, ki pazijo na vitkost, pa naj omenimo, da vsebuje sir pravilomale malo ogljikovih hidratov.Danes je izbor sirov vse večji. Uživamo lahko že, ko si ob siruprivoščimo kozarec vina, nepogrešljiv pa je postal tudi pri pripravištevilnih jedi, kjer se izkaže na več načinov. Za presenečenje poskr-bi na pikantnih solatah, izvirnih prigrizkih, zapeljivih sladicah, vdomačih klasičnih in sodobno pripravljenih jedeh.

    Ne recite "sir" samo takrat, ko se nasmejitev fotografski objektiv

    Zbrala in pripravila Marjeta Železnik.

    Pravilno ponuditi sir ni težko. Kdor pozna nekajosnovnih pravil, bo na krožniku ponudil le najboljše. Sirje najbolje hraniti v hladnem in temnem prostoru,upoštevajmo pa pravilo, da ga vzamemo iz hladilnika inodstranimo embalažo 30 minut ali uro prej, preden gaželimo ponuditi.

    Konjiško vinogradništvo ima že več kot 800-letno tradicijo, kar potrjujejo tudi pisni virifrancoskega reda kartuzijanov iz Žičkekartuzije (1164). Kot pišeSantonino, so v 15. stoletju v svojihkleteh hranili več vina kot vsa pre-ostala pokrajina skupaj. Svojevinograde so imeli tudi naodličnih legah v Škalcah, kjerdanes na zaokroženem kom-pleksu 80 hektarjev pridelujejogrozdje izbranih vinskih sort.

    Pravijo, da so SlovenskeKonjice mesto cvetja in vina,mesto gričev, ki jih poljubljazlato sonce. Kraj za ljubitelje vsegadobrega: žlahtnega vina, sadnega žganja,domače hrane, zanimive zgodovine in gibanja vnaravi, kar poživlja telo in duha.

    Vrhunsko vino iz prvovrstnegagrozdja skrbno negovanih

    vinogradov Prav tam, v Slovenskih Konjicah, ima svoj sedežpodjetje Zlati grič, katerega glavna dejavnost jepridelava grozdja in vina, ob tem pa v svoji ponud-bi vključuje še storitve na golfskem igrišču invadišču ter gostinske storitve v Vinotoču. Svojotemeljno dejavnost opravlja v Škalcah, osrčjukonjiških vinogradov, ki jih na grebenih obdajajostare zidanice, pod njimi pa se, razprostrte medKonjiško goro in mogočnim Pohorjem, bohotijoSlovenske Konjice. Svojo dejavnost dopolnjujejoše s pridelavo namiznih jabolk in agrotehničnotrgovino, predvsem za vinogradnike in sadjarje,ter s ponudbo okrasnih sadik. Grozdje, iz katerega pridelujejo žlahtna vina,zraste na prvovrstnih vinogradniških legah, na

    katerih je tradicija pridelavestara že več kot 800 let.

    Pridelujejo samo kak-ovostna in vrhunska

    vina, zato tehnologi-ja pridelave grozdjatemelji na mini-malnih obremenit-vah trte in naokolju prijazni pri-

    delavi. Trte večino-ma rastejo na srednje

    težki peščeno-glinastiilovici, kar se kaže v

    značaju vin. K značilnemutipu vin doda svoje še krajevna

    klima. Tej poleg obilo sončnih dni dajeta svojpečat tudi alpsko in panonsko podnebje, ki semešata pod obronki mogočnega Pohorja inKonjiške gore. V skupini kakovostnih vin pridelu-jejo zvrsti beli in rdeči konjičan ter modro fran-kinjo. Vrhunska vina pridelujejo in polnijo kotsortna vina ter vina posebnih kakovosti. Paletomirnih vin dopolnjujejo z belo in rose konjiškopenino, pridelano po klasični metodi z vrenjem vsteklenici.

    Avtohtoni kulinarični užitki vrestavraciji Vinotoč

    Le 800 metrov od mesta in tik nadgolfskim igriščem med škalskimi vino-gradi stoji restavracija Vinotoč Zlatigrič, kjer gostoljubje in domačnostponujajo individualnim gostom, orga-niziranim izletnikom, zaključenimdružbam ali poslovnežem. Kulinarika je ti-pična za okolje, jedilni list pa prilagajajo let-

    nim časom in ponujajo tudi sezonske jedi.Restavracija je urejena v stari zidanici v osrčjuvinogradov tik nad igriščem za golf. Ima stosedežev v lokalu in sto na terasi. Za manjšezaključene družbe so uredili Martinovo sobo,ki sprejme 20 gostov, panoramska soba, ki ima70 sedežev, ponuja čudovit razgled na naravnelepote škalskih vinogradov, v senci pod košatočešnjo na letnem vrtu restavracije, na kateremje prostora za približno 100 ljudi, pa se lahkoohladite ob poletni sopari. Pozabili niso nitina najmlajše - tem je namenjen prostor za igrona travni livadi ob restavraciji.

    Golfsko igrišče v idiličnem okolju vinogradov

    V idiličnem okolju vinogradov leži igrišče za golf zdevetimi igralnimi polji v skupni dolžini 2.500metrov. Zaradi naravnih danosti je primernorazgibano in v celoti obdano z vinogradi. Igralnapolja popestri potok, ki teče v sredini igrišča, pa tudiribniki, gozd in grmičevje. Igrišče je odprto od marcado novembra. V sklopu dejavnosti imajo urejeno

    tudi vadišče, kjer organizirajo šologolfa, nadaljevalne tečaje za

    otroke in mladino ter individualne ure učen-

    ja. V recepciji igriščalahko po diskontnihcenah kupite tudivrhunska vina.

    Na Dobravi priSlovenskih Konjicah imajo

    urejeno vadbeno igrišče za golf stremi igralnimi polji, ki omogočaučenje vseh tehnik igranja golfa.

    Vstop na igrišče imajo tudi tisti igralci,ki še niso opravili izpita. Tudi vadbeno

    igrišče je odprto od marca do novembra.Organizirajo šolo golfa, nadaljevalnetečaje, spoznavne tečaje za otroke

    in mladino, individualne ureučenja ter golfske turnirje.

    RestavracijaVinotoč je urejena v

    stari zidanici v osrčjuvinogradov tik nad golfskimigriščem. Skupaj ima 200

    sedežev, 100 v lokalu in 100na terasi. Po predhodnem

    dogovoru lahko organizirajotudi različne dogodke,seminarje in posveto-

    vanja.

    Žlahtno vino, rubinast borovničevec, slastnajabolka, avtohtona kulinarika ter sprostitev za

    dušo in telo so doma na Zlatem griču

    V osrčju vinogradov uživate v gastronomskih užitkihki jih pripravljajo kuharski mojstri restavracijeVinotoč

    Zlati grič d.o.o., proizvodnja, trgovina in storitve3210 Slovenske Konjice, Stari trg 29 aTel.: 03 758 03 50, Fax.: 03 758 03 78URL: www.zlati-gric.sie-mail: info@zlati –gric.si

    fi_038_25_32_club 2/23/06 4:54 PM Page 3

  • PETEK, 24. FEBRUAR 2006• ŠT. 38MODNI TRENDI28 oglasna priloga

    Čedalje več podjetij se odloča za neformalnooblačenje, ali drugače povedano, največkratto odločitev individualno sprejmejo kar samizaposleni. Vendar lahko še vedno z zado-voljstvom ugotavljamo, da pri nas ne poz-namo takšne skrajnosti kot Američani.Slednji se namreč že bojijo, da bodo ljudje vpisarne začeli prihajati kar v pižami, kot pišeLindsay Morris v reviji Shape.

    VSloveniji nov način oblačenja v podjetjenajvečkrat prinesejo mladi. Njihova željapo bolj sproščenem oblačenju je izrazosebnega sloga in upora proti togemu uni-formiranju. Kreativno kombiniranje zanimivihkosov oblačil, prepletanje slogov, okraševanje zzanimivim nakitom, uporaba nenavadnihmaterialov in zanimivo krojenje so zato dobro-došle poživitve sicer formalnega službenegaoblačenja, ki ob poznavanju estetike oblačenjain senzibilnem prilagajanju resnično vnesejosvežino.

    Formalna obleka je skoraj žeizjema

    Neformalno oblačenje ima najdaljšo zgodovi-no v Ameriki. Zadnje raziskave razkrivajo, da84 odstotkov zaposlenih žensk in 68 odstotkovzaposlenih moških verjame, da je profesional-na podoba ključna za poslovni uspeh.Osemdeset odstotkov anketiranih tudi trdi, daso oblačila, pričeska in osebna urejenostbistveni za projiciranje sposobnosti, delavnos-ti, zanesljivosti. Večina ljudi meni, da je profe-sionalna podoba (to pa ni nujno poslovna uni-forma - kostimček in siva obleka) odločilna zanapredovanje in spoštljiv odnos med zaposlen-imi. Zanimiva je izkušnja uspešnega slovenskegapodjetnika, ki je potreboval novega sodelavca.Na njegovo manjše zasebno podjetje je prispelo250 prijav na razpis. Prvo sito je bilo izobrazbain izkušnje. Direktor podjetja je povabil na raz-govor 20 kandidatov, od katerih so najprejodpadli kadilci. Nato pa se je ravnal takole:"Seveda je bila za mojo končno odločitev ključ-na njihova podoba. Pri odločitvi so denimopomembni negovani čevlji. Ker iščemzanesljive in dobre delavce, ima zame pretira-no modna podoba z zelo veliko nakita negativ-en predznak."

    Kavbojke sinonim neformalnegaoblačenja

    Neformalno oblačenje je zahtevno za tiste, kijim primanjkuje časa in jim mati narava ni dalaobčutka za barve in skladnost - zdi se jim, daso z "odobrenim" neformalnim oblačenjem vpodjetju dobili dovolilnico za neurejenooblačenje. Prav tako je naporno za tiste, ki jimše ni jasno, ali so prišli v službo dobro opravl-jat svoje delo, napredovat ali pa celo iskat nove-ga partnerja. Sinonim neformalnega oblačenja so sevedakavbojke. Oblečeni vanje lahko denimo ust-varite odlično kreativno podobo v podjetju,kjer ne diši po konzervativnosti in strogi profe-sionalnosti. Kavbojke pa navkljub izjemnemupreporodu zadnjih nekaj let še vedno štejejo zaneformalno oblačilo, zato jih, če ste na vodil-nem položaju in morate delovati profesional-no, raje zamenjajte za zanimive hlače.

    Kako nositi kavbojke vposlovnem svetu

    * Na odločitev za ali proti vpliva tudi starostvaših strank. Džins je pred leti veljal za oblači-lo, s katerim ne izražamo spoštovanja do kupcaoziroma stranke v poslovnem svetu. * Kravata, srajca, suknjič so del formalnegaposlovnega oblačenja. Zares se zelo težko kom-binirajo s kavbojkami. * Kavbojke so lahko dobra izbira za delovnomesto, kjer vam ni treba projicirati avtoritete in

    kjer se tudi vaše stranke oblečene neformalno. * Če ni veliko ljudi v vašem poslovnem okoljuoblečenih v kavbojke, potem se prilagoditetako, da kavbojke kombinirate z zanimivimidodatki - uhani, pasovi, ustreznim ličenjem,zanimivimi čevlji s srednje visoko peto. Vašopodobo lahko odlično povzdignete v bolj for-malno tudi s svileno rutko.* Moški lahko dobro krojene kakovostnekavbojke povzdigne v bolj poslovno podobo ssolidnimi poslovnimi čevlji s tankim usnjenimpodplatom, kakovostnim usnjenim pasom,vedno svežo frizuro ... Običajno majice, kiimajo sporočilne napise, niso najprimernejše,razen če delate reklamo za svoje podjetje. * Ne kombinirajte klasičnih kavbojk s klasičnokrojeno kavbojsko jakno, saj boste ustvarilipodoben učinek, kot če bi kombinirali usnjenehlače z usnjeno jakno. Očitali bi vam pomanj-kanje domišljije in preveč "kavbojski" videz. * Sporne so lahko kavbojke zelo širokega krojas številnimi žepi, ki visijo na bokih. Velikokratse izpod njih tudi vidijo spodnje hlače in seopazi popek. * Če ste direktor podjetja ali ste na drugemvodilnem položaju, kavbojke niso dobra izbira.Kreativno podobo lahko odlično oblikujetetudi z drugimi kosi oblačil.* Prav tako kavbojke ne bodo najboljše spreml-jevalke na intervjuju za novo službo.

    KKaajj vvpplliivvaa nnaa nnaašš sslloogg oobbllaaččeennjjaa vv ppoosslloovvnneemmssvveettuu??Upoštevati moramo:- profil podjetja ali organizacije, kjer delamo,- položaj oziroma delovno mesto v podjetju,- kdo so stranke in kako so oblečene,- priložnost,- geografsko lokacijo podjetja (razvitost območ-ja, na katerem je podjetje),- vremenske razmere.

    RRaazzlliiččnnii ssllooggii nneeffoorrmmaallnneeggaa oobbllaaččeennjjaa Meje med različnimi tipi neformalnegaoblačenja so zelo mehke, zato lahko hitrozdrsnemo iz "neformalno poslovnega" v "pov-sod neprimerno". Za ta zdrs so lahko kriviponošeni in umazani čevlji, nepobarvani lasje(z narastkom), plastična ura, slabo negovanibrki, nedepilirane noge ...

    MMaannjj ffoorrmmaallnnoo ppoosslloovvnnoo oobbllaaččeennjjee -- BBuussiinneessssCCaassuuaall Za neformalno poslovno oblačenje (BusinessCasual) sta klasična temna obleka ali klasičenkostim neprimerna. Moški lahko oblečejosuknjič s srajco brez kravate. Srajca ima lahkogumbke na ovratniku. Tako moška kot ženskaobleka je lahko sestavljena iz več usklajenih

    barv. Tudi za žensko je še vedno zaželen suk-njič, vendar je lahko iz različnih materialov -usnjen, žameten, suknjič bluza. Sproščeno,udobno, a še vedno poslovno.

    NNeeffoorrmmaallnnoo vv ppoosslloovvnneemm ookkoolljjuu -- CCaassuuaall CChhiiccNeformalno oblačenje v poslovnem okolju(Casual Chic) je tisto, kar večina dojema kotsproščeno oblačenje. Če niste na delovnemmestu, kjer bi morali paziti na ohranjanje svojeavtoritete, je tako oblačenje zagotovo primer-no: barvno usklajena oblačila, kakovostnimateriali, majica in bombažne ali žametnehlače, bluza, top in krilo ali hlače.

    KKaakkoo ""mmeehhččaammoo"" ssttrrooggoo ppoosslloovvnnoo ppooddoobboo

    √BARVEZ uporabo zanimivih barv. Običajne barvesvoje garderobe - črno, bež, rjavo, mornarskomodro, temno zeleno, vinsko rdečo - kombini-rajte z oranžno, barvo fuksije, mente, turkizno,živo rdečo, barvo mahu ...

    √ MATERIALIZ uporabo zanimivih materialov. Materializelo vplivajo na bolj ali manj strogo poslovnopodobo. Več teksture ima material, bolj nefor-malen postane. Teksturirane tkanine imajorelief na površini. Navadno gladko tkana (plat-na vezava) platnena srajca je bolj formalna kotv tkanju rips (niti tvorijo prečna in podolžnarebra). Pletenine imajo veliko teksture, zato sonajbolj neformalne.

    √VZORCIZ uporabo vzorcev. Vzorčasta moška in ženskaoblačila so manj formalna kot tista iz eno-barvnih tkanin. Manj formalni kot majhni sotudi veliki vzorci. Kombiniranje dveh ali večoblačil različnih vzorcev je bolj kreativno inneformalno, denimo črtasto krilo in bluza scvetličnim vzorcem. Abstraktni vzorci so po-navadi manj formalni kot oglati, ki se v tkaninienakomerno ponavljajo. Še manj formalni odabstraktnih so sporočilni vzorci.

    √ DODATKITudi material, barva, oblika, velikost dodatkovvplivajo na bolj ali manj formalno podobo.Zlato, srebro, metal, biseri, kamni in vse nji-hove imitacije veljajo za bolj poslovne. Manjformalni pa so usnje, plastika, les. Veliki dodat-ki (ure, uhani, prstani) in večja količinadodatkov ustvarijo bolj sproščen videz.

    √ ČEVLJIStrogo formalni moški čevlji so iz gladkegausnja z razmeroma tankim podplatom in vezal-kami. Vse drugo velja za manj formalno (semiš,gumijast podplat, več šivov ...).Strogo formalni ženski čevlji so salonarji izgladkega usnja s srednje visoko peto. Ženska jelahko prav pri izbiri čevljev zelo ustvarjalna,svoj slog izraža tudi v zelo strogem poslovnemsvetu. Edina omejitev so spredaj odprti čevlji,ki tudi v večini neformalnih poslovnih okolijniso primerni.

    ZA PROFESIONALNO PODOBO NI NUJNA POSLOVNA UNIFORMA

    Neformalno oblačenje v poslovnem svetu

    Osebna higiena Pri neformalnem oblačenju je zelo pomemb-na osebna urejenost. Še bolj moramo bitipozorni na higieno, frizuro, čistočo čevljev inkakovostne dodatke. Angleški Economist včlanku o neformalnem oblačenju opozarja,da bi morali zaposlenim povedati, da dovol-jeno neformalno oblačenje ne prepovedujeumivanja. Ste se nasmehnili? Kljubnasmešku težava v Sloveniji še zdaleč ni izko-reninjena. Če se ne prhate najmanj enkrat nadan, vaši sodelavci to že vedo.

    Modni poznavalci trdijo, da je samo ševprašanje časa, kdaj bo varna uniforma - kos-timček in siva moška obleka - klonila podvplivom udobnih oblačil. Po drugi strani pa jeveliko ljudi, ki si želijo anonimnosti in svojozasebnost ohranjajo tudi z uniformo.

    "Ja, pri nas imamo 'Casual Friday',"pravi 28-letna ekonomistka, zaposlenav prodajnem oddelku v nekemslovenskem podjetju. "Petkoveganeformalnega oblačenja sicer nimamouradno določenega, ampak jaz ob pet-kih največkrat nosim kavbojke, športnečevlje in majice ali puloverje. Ponavaditakrat nimam strank," razlaga.

    Kaj pravzaprav je "casual" oblačenje? Če nepoznamo različnih ravni neformalnegaoblačenja in razlik med njimi, si lahkopomagamo z zelo enostavnim napotkom.Neformalno v poslovnem svetu niso oblači-la, ki jih nosite ob sobotah za nakupe.Poslovno neformalno niso ležerna oblačilaza šport, ampak še vedno profesionalnaoblačila, ki so udobna. Cilj neformalnegaoblačenja je udobno počutje, dobro timskodelo, boljše premagovanje stresa v pri-jaznejših materialih in oblačilih udobnegakroja. Oblikovalci vsako sezono izdelajooblačila, ki ustrezajo sodobni ženski inmoškemu, ki ne nosijo uniform - strogihposlovnih oblačil. Med kavbojkami in stro-go uniformo je cela paleta oblačil, ki izdela-jo sodobno podobo.

    NOVOSTI IZ SVETAKOZMETIKE

    Kanebo International: Sensai Silk

    Nova kolekcija izdelkov za nego kožeprestižne kozmetične hiše KaneboInternational - Sensai Silk je namenjenaženskam med 20. in 30. letom. Zaradi ses-tavin, snežno bele embalaže in ciljne skupineni težko dobiti asociacije na neveste, zato jebila kolekcija predstavljena na modni revijiporočnih oblačil in dodatkov v Grand hoteluUnion v Ljubljani.

    Novo iz L'OccitanaDobro znana kolekci-ja lepotilnihizdelkov z oljčnimoljem je v temletu bogatejša zanovo serijo zanego las in še zahitri gel za oči.Sredozemski recep-ti z oljko so dali osu-pljive rezultate. Vaši lasjebodo voljni in sijoči, pogled pa svež - breztemnih kolobarjev in zabuhlosti.L'Occitane pa je svojo izvirnost potrdil tudi znovim balzamom za nego otroka in matere. Ta je zasnovan posebej za nego novoro-jenčkov in dojenčkov, hkrati pa neguje tudiobčutljivo povrhnjico mamine kože. Krema jenarejena iz povsem naravnih sestavin, brezkonzervansov, dišav in barvil. Primerna je zamasiranje in za vsakdanjo nego.

    Biotherm Homme: Anti-Rides Line Peel

    Za svežo kožo brez gub,na kateri bodonepravilnosti ostalepovsem skrite, gladil-no kremo protigubam nanesite zju-traj in zvečer napovsem očiščeno

    kožo. Posebno pozornostnamenite kritičnim delom obraza - lahko tuditakoj po britju.

    Sense Wellness Club in profesionalna kozmetika Carita

    Kozmetična znamka Carita se uvršča v samvrh prestižnih profesionalnih izdelkov zanego v lepotilnih salonih. Od februarja naprejsi razvajanje kože na obrazu, telesu ali laslahko privoščite v Sense WellnessClubu v Ljubljani. Obljubljajo vamnepozabno sprostitev, ki jo zago-tavljajo posebna tehnika masaže,inovativna sestava proizvodov invisoko usposobljeni-mi terapevti.

    Svetuje Lea PisaniKultura oblačenja

    ([email protected]).

    Foto

    graf

    ije: A

    rhiv

    Em

    poriu

    m

    fi_038_25_32_club 2/23/06 5:01 PM Page 4

  • IZ SVETA KOZMETIKEPETEK, 24. FEBRUAR 2006 • ŠT. 38 29oglasna priloga

    Kadar vas bo pot zanesla v osrčje Dravinjske doline vobjem neokrnjene narave, čisto zraven za marsikoganajlepšega izletniškega mesta v Sloveniji, SlovenskihKonjic, doživite podobo tega štajerskega mesteca innjegove okolice z občutenjem različnosti po vašemizboru.

    Vvasici Loče v Dravinjski dolini boste ob magistralnicesti Slovenske Konjice-Rogaška Slatina-Zagreb in lešest kilometrov od izvoza z avtoceste Ljubljana-Maribor našli penzion Kračun. V gostišču, ki se ponaša zodlično restavracijo, boste v prijetnem okolju in ob prijaznipostrežbi uživali v kulinaričnih dobrotah pristne štajerskekuhinje, med katerimi še posebej izstopajo raznovrstnesladice, pohvalijo pa se lahko tudi s pestro ponudbo slad-kovodnih in morskih rib. Ob tem vam bodo postregli zvrhunskimi vini priznanih slovenskih vinarjev in vamponudili prenočevanje v lično opremljenih standardnih innadstandardnih sobah, ki se uvrščajo v kategorijo štirihzvezdic in gostom ponujajo popolno udobje. Bogato kuli-narično ponudbo, v kateri uživajo še tako zahtevni gur-mani, popestrijo tudi tematski dnevi kulinarike.

    Združite prijetno s koristnim Penzion Kračun pod eno streho skriva bogato ponudboužitkov od gastronomskih in vinskih do tistih, ki vam jihomogočajo sodobni centri za dobro počutje. Takšen sodob-ni center lepote ima svoj sedež prav pri njih. Lepotni center Lucija, ki ga odlikujejo številni negovalni in

    ekskluzivni wellness postopki, vam ponuja pestre spros-titvene in negovalne tretmaje. Izvajajo jih izkušenekozmetičarke in masažni terapevti, ki z rednimizobraževanjem sledijo sodobnim svetovnim smernicam napodročju nege telesa in duha. V Lepotnem centru Lucijaželijo, da se jim z zaupanjem prepustite. Svetovali vam bodonegovalne postopke, ki bodo dali lesk vaši zunanji innotranji lepoti in ponudili široko paleto storitev, ki temelji-jo na proizvodih vodilne svetovne kozmetične hiše MATIS(za nego obraza in telesa), Alessandro (nega rok in nohtov),Gewohl (nega nog), Eve Taylor (klinična aromoterapija,eterična in masažna olja, ki so vsa stoodstotno naravna) inArtdeco (make up).

    Sproščujoč oddih v objemu neokrnjene narave

    V sklop penziona Kračun sodijorestavracija, ki sprejme 60 ljudi, picerija s

    kavarno, ki je prostorsko ločena od restavracije, lepotni& wellness center Lucija, prenočišče z devetimi sobami kate-gorije štirih zvezdic (telefon, internet, mini bar, postrežba v

    sobo), ena soba pa je nadstandardna (z whirlpoolom). V okolici penziona Kračun se vam ponujajo številne možnosti zaizlete v naravo, sprehode in rekreacijo. V neposredni bližini lahkoigrate tenis, skačete s padalom in si privoščite panoramski ogled

    Dravinjske doline z letalom, imate možnost lova in ribolova,jezdenja, igranja golfa in plesa ob živi glasbi. Doživetja sto-

    letja globokih korenin človeštva pa se vam bodorazodela v Žički kartuziji. PPOOSSEEBBNNAA PPOONNUUDDBBAA::

    VViikkeenndd ppaakkeettii ((ppoollppeennzziioonn,, wweellllnneessss ssttoorriittvvee vv lleeppoottnneemmcceennttrruu)),, uuggooddnnii eekksskklluuzziivvnnii wweellllnneessss ppaakkeettii,, kkjjeerr ssttrraannkkeemmaakkssiimmaallnnoo rraazzvvaajjaajjoo..

    V Lepotnem centru Lucija vam ponujajo najrazličnejše masaže:

    • ajurveda,•muri,

    •abhjangam,• masaža z zeliščnimi pindami,

    • sirodhara, • splošna masaža po ajurvedi,

    • indijska masaža glave,• tu-ina masaža

    • tradicionalna kitajska masaža, • klinična aromaterapija po Eve Taylor,

    • stone terapija z vročimi vulkanskimi in hladnimi marmornimi kamni,

    • refleksoterapija, • klasična masaža.

    Informacije na tel.: 03 759 06 07; 03 759 06 08

    Spletna stran: www.kracun.siPosebnost odlične restavracije je tudi pestra ponudba sladkovod-nih in morskih rib.

    Sobe so standardno in nadstandardno opremljene in se uvrščajov kategorijo štirih zvezdic

    Podjetje Amway ima poleg prestižne znamkedekorativne kozmetike ARTISTRY™ v širokemizboru izdelkov tudi novo blagovno znamkoprofesionalne dekorativne kozmetike E.FUNKHOUSERTM NEW YORK (več nawww.efunkhouser.com). Z njo navdihujekreativne in napredne ženske, katerih slog jelahko drzen ali zadržan, a vedno izbran in edin-stven. Za ženske, ki sledijo modnim smerni-cam, a jih prilagajajo svoji osebnosti inpriložnosti. Simone Godina, Amwayeva preda-vateljica za nego kože in tehnike ličenja, jeprikazala pomladne smernice na obrazuPolone Baš, miss Universum 2003.

    Kolekcija izdelkov in pripomočkov jeoblikovana tako, da lahko vsaka ženska,ne glede na predznanje in izkušnje,osvoji profesionalne tehnike ličenja. Kompleti zaličenje vsebujejo vse pripomočke in izdelke, obnjih pa še knjižico z natančnimi navodili inprikazom ličenja po korakih. Trendovsko in pro-fesionalno naličen obraz z modnih pist lahkoenostavno prenesemo v poslovni vsakdan.

    Prihaja "goli videz"

    Svetovne modne smernice ličenja prihajajočepomladi narekujejo tako imenovani "goli videz".Na očeh in ustnicah uporabimo naravne tonepeščenih barv, na ličnicah poudarimo rahlozagorel ten. Trendovsko podobo za dan v pisarniustvarimo z ustnicami v nežno rožnatem

    odtenku, kar zelo popestri sive kostime inklasično belo bluzo. Tudi trend zadimljenih očinas lahko spremlja v pisarni, le da izberemonežnejše tone v zelenkasti ali vijolični barvi, kijih nanesemo samo na zgornjo veko do pregiba. Uporabljena ličila: OObbrraazz1. Tekoči puder za vse tipe kože ARTISTRY(Honey Creme) je lahko podlaga, s katero skri-jemo nepravilnosti na koži, rdečico, ne-enakomeren ten in zaščitimo kožo pred zunanji-mi vplivi.2. Korektor E. FUNKHOUSER NEW YORK(Nude), s katerim prekrijemo podočnjake,rdečkaste veke in dosežemo spočit, svež videz. 3. Z ličilom E. FUNKHOUSER NEW YORK zaosvetljevanje in pudrom za senčenje obrazalahko poudarimo ali zasenčimo dele obraza(zožimo obraz, zmanjšamo nos).

    4. Ličnice poudarimo z rdečilom za lica E.FUNKHOUSER NEW YORK (Audacious) ali ssijočim pudrom za obraz E. FUNKHOUSERNEW YORK, ki daje videz zagorelosti.

    OOččii1. Senčilo E. FUNKHOUSER NEW YORK vnevtralnih peščeno zlatih tonih(Breathtaking/Sublime) nanesemo na zgornjoveko - svetlejši odtenek v notranji kotiček, tem-nejšega na zunanji del očesa.2. S kremastim črtalom za oči E.FUNKHOUSER NEW YORK (Graphite) očipovečamo, poudarimo in jih oblikujemo.3. Maskaro E. FUNKHOUSER NEW YORK včrni barvi (Black Onyx) nanesemo na zgornjetrepalnice, da jih podaljšamo in zgostimo,svetlejšo maskaro E. FUNKHOUSER NEWYORK v modri barvi (Blue Sapphire) pa na spod-nje trepalnice, da zmehčamo videz in dosežemosvež pogled.

    OObbrrvviiUporabimo svinčnik za oblikovanje E.FUNKHOUSER NEW YORK in puder za

    poudarjanje obrvi (Brown), da ustvarimo popol-no oblikovane, na videz naravne obrvi.

    UUssttnniiccee1. Ustnice očrtamo s sijočim svinčnikom E.FUNKHOUSER NEW YORK (Swanky), takoostanejo oblikovane dalj časa. 2. Zapolnimo jih z rdečilom za ustnice E.FUNKHOUSER NEW YORK (Splendid) vnežno rožnati barvi.3. Za dodaten sijaj nanesemo leščilo za ustniceE. FUNKHOUSER NEW YORK (Radiant).

    SMERNICE V POMLADNEM LIČENJU

    Trendovsko in profesionalno naličen obraz z modnihpist lahko enostavno prenesemo v poslovni vsakdan

    Tudi trend zadimljenih oči nas lahko spremlja v pisarni,le da izberemo nežnejše tone v zelenkasti ali vijoličnibarvi, ki jih nanesemo samo na zgornjo veko do pregi-ba.

    fi_038_25_32_club 2/23/06 4:56 PM Page 5

  • PETEK, 24. FEBRUAR 2006• ŠT. 38KULTURA BIVANJA30 oglasna priloga

    OSVETLITVE PROSTOROV Z OPTIČNIMI VLAKNI

    Vsak kos stekla, ki ga v Steklarni Hrastnik izdelajo zarazsvetljavno industrijo, je več kot le izdelek. V njem sebleščijo zgodovina in tradicija, znanje, inovacije in dizajn, kiso ga razvijale generacije steklarjev.

    VSteklarni Hrastnik - Opal, d. o. o., so se odločili, dapostanejo prvi dobavitelj stekla za razsvetljavo inova-tivnim evropskim proizvajalcem svetil. Svojo proizvodnjo so omejili na izdelovanje ročno pihanih opal-nih in prozornih steklenih izdelkov, v katerih se kažeta tradici-ja in know-how, ki so si ga pridobili v sodelovanju s partnerji.

    Tesno sodelovanje s partnerji V tesnem sodelovanju s partnerji izdelujejo in tržijo steklo, ki vvsak dom prinaša razpršeno svetlobo, kakršno si želijo kupci.V partnerskem sodelovanju s kupci se vsak dan spopadajo zizzivom, kako iz štiri tisoč let znanega materiala izdelatiproizvode, ki bodo zadovoljili zahteve trga. Tako doma kot tudi v javnih prostorih želijo s svojimi izdelki ust-variti primerno razpoloženje in izboljšati počutje ljudi. Ravno z

    opalnimi ali prozornimi stekli, dodatno obdelanimi z jedkan-jem, peskanjem in matiranjem, dosežejo učinek razpršene svet-lobe, ki spominja na svetlobo oblačnega neba in jutranjihmeglic.

    Želijo si individualnosti in ekskluzivnosti V Opalu se zavedajo, da konkurenca, tako v Evropi kot v Aziji,ne počiva. To jih še bolj spodbuja k hitrejšemu razvoju proizvod-nje in poslovanja. Cilji, ki so si jih zastavili za prihodnje obdob-je, so pospešena avtomatizacija proizvodnih procesov, celostnirazvoj zaposlenih, pridobivanje specializiranih znanj, globalnaorientacija trženja njihovih proizvodov ter fleksibilnost na vsehposlovnih področjih. To pa steklarni, ob visoki kakovosti inspoštovanju rokov dobave, omogoča doseganje primernih cenproizvodov. Skozi celotni proces iščejo vedno nove ideje,metode in tehnike, ki njihovim partnerjem omogočajo individu-alnost in ekskluzivnost pri razvoju njihovih izdelkov.Prav zaradi tesnega sodelovanja s partnerji se v SteklarniHrastnik trudijo, da bi bili njihovi v rokih narejeni izdelkiunikatni, saj je to temelj njihove uspešnosti.

    Kupci si želijo razpršeno svetlobo

    Sonce, svetloba, oči: trikotnik občutljivega ravnotežja, kiga ni mogoče spremeniti. Najpomembnejše za življenje jesonce. Daje nam energijo, potrebno za življenje. Živetipomeni zavedati se objektov, ki nas obdajajo, prepoznatinjihovo obliko in občutiti njihovo barvo. Sestava svetlob-nega spektra je zelo pomembna za pravilno prepoznavan-je barv. Zaradi tega si želimo ujeti naravno svetlobo, joposnemati in nadzorovati. Da bi premagali temo, pred-vsem pa osvojili nova znanja o svetlobi.

    Optična vlakna in kristali so doma povsod, kjer svetlo-ba ni namenjena le osvetlitvi. Z optičnimi vlaknilahko v prostoru spreminjamo razpoloženje ali pa vmraku s svetlobo brez senc izzovemo mehko avro iz osvetl-jenih predmetov. Harmonično in idealno za najbolj radikalneprostorske zamisli.

    Zvezdno nebo - pika na i prestižnih prostorov

    Z zvezdnim nebom lahko uresničimo svoje sanje o večnemvesolju. To je pika na i za prestižne prostore za sprostitev,bazene in savne, reprezentančne sprejemnice v hotelih, barihali poslovnih prostorih. Eksplozivna kreativnost trči vbleščeče razkošje. Kristali razlivajo mavrične žarke svetlobepo stenah in stropu ter prostor spreminjajo v sanjsko pokraji-no. Šele prava svetloba pokaže pravo vrednost zakladov.Potopite svoje dragocenosti - slike, pohištvo, nakit - v nežno,prefinjeno svetlobo optičnih vlaken.

    Tehnologija Osvetlitev z optičnimi vlakni ni revolucionarna novost alinova tehnologija. Je samo prenos svetlobe iz ene točke vdrugo s pomočjo leč, ki so lahko bolj ali manj upogljive inrazlično dolge. Temeljne komponente vsake osvetlitve zoptičnimi vlakni so vir svetlobe, optična vlakna in zaključkioptičnih vlaken. Vir svetlobe je lahko projektor s halogenosijalko, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavljajo miniaturniprojektorji s svetlečimi diodami (LED). Optična vlakna solahko iz različnih materialov - steklo ali polimeri, obstajajorazlične debeline vlaken, od premera 0,25 milimetra do večjih

    premera 3,00 milimetra. Posamezna vlakna lahko med sebojsestavimo v še debelejše tudi do 20-milimetrske snope. V boljpreprostih instalacijah so vlakna nameščena brez zaključka,predvsem pri ponazoritvah zvezdnega neba. Tam so vlakna leporavnana s površino, v kateri so nameščena. Glede nazahteve pa lahko vlakna zaključimo z različnimi tipi leč - zaosvetljevanje nakita, dragocenosti ali muzejskih eksponatovuporabimo leče, ki svetlobo usmerijo le na objekt, pri osvet-litvi reklamnih napisov uporabimo leče, ki svetlobo razpršijoin naredijo vlakna vidna z vseh strani. V dekorativne namenepa lahko vlakna zaključimo tudi s steklenimi kristali.

    Prednosti optičnih vlaken pred drugimi načini osvetlitve

    EEnnoossttaavvnnoo vvzzddrržžeevvaannjjee - Sama optična vlakna potem, ko sonameščena, ne potrebujejo vzdrževanja. Edina komponenta,ki se lahko pokvari, je vir svetlobe - torej žarnica. Vir svetlobeje običajno nameščen na dostopnem mestu, pri čemer lahkoen vir svetlobe uporabimo za osvetlitev večjega številaoptičnih vlaken.

    VVaarrnnoosstt - Prav zato, ker je vir svetlobe lahko v drugem pros-toru kot predmet osvetlitve, je to eden od najvarnejših nači-nov osvetljevanja. To je še posebno pomembno v muzejih,zlatarnah in galerijah. Vir svetlobe lahko vzdržujemo, ne da bimorali poseči v prostor, denimo muzejsko vitrino zobčutljivim razstavnim eksponatom. Optična vlakna ne ustvarjajo elektromagnetnih motenj, sozanje neobčutljiva in jih tudi ne prenašajo. Tako ne prenašajoinfrardečega niti ultravijoličnega sevanja; škodljivi spektersvetlobe se filtrira že na izhodu iz vira svetlobe. To je lastnost,ki je še posebno pomembna pri osvetlitvi predmetov,občutljivih za spremembo temperature ali vlage (vitrine za ci-gare, dokumenti, občutljive tkanine, ročne ure).

    SSpprreemmiinnjjaannjjee bbaarrvvee ssvveettlloobbee,, aanniimmaacciijjaa - Z različnimi barvni-mi filtri lahko spremenimo barvo svetlobe, ki jo prenašajovlakna. S posebnimi projektorji lahko ustvarimo dinamičnebarvne spremembe, s posebno postavitvijo vlaken in

    zaslonkami pa lahko dosežemo tudi zanimive animacijskeučinke.

    UUssmmeerrjjeennoosstt ssvveettlloobbee iinn vveelliikk kkoonnttrraasstt - Osvetljevanje zelomajhnih predmetov ali miniatur je z običajnimi viri svetlobezelo težko. Z optičnimi vlakni pa lahko zelo natančno določi-mo moč in razporejenost osvetlitve - s tem ohranimo velikkontrast med osvetljenim predmetom in njegovo okolico.

    MMiinniiaattuurriizzaacciijjaa - Vidni del "svetila" je tu le konec optičnegavlakna oziroma njegov zaključek - leča, kristal ali preprostazaslonka. Ker zaključek včasih sploh ni viden, imamoobčutek, da gori sam objekt osvetlitve.

    Področja uporabe Osvetljevanje z optičnimi vlakni je razmeroma mlada indus-trijska panoga, na začetku pa je bila le stranska veja v teleko-

    munikacijski industriji. Večina proizvajalcev je izdelovalasvetlobne table za prometno signalizacijo, v tistem času redkavelikoserijska proizvodnja, ki se je sploh splačala.Kasneje je bila uporaba optičnih vlaken najbolj razširjena vzabavni industriji. Le nekaj osamljenih primerov se je znašlov zasebnih prostorih bolj premožnih.Poleg majhnega števila proizvajalcev sta na to vplivali tudivisoka cena in nedostopnost materialov. Vse to pa se je v zad-njih nekaj letih močno spremenilo. Konkurenca ter razvojnovih materialov in rešitev sta pripeljala optična vlakna tudiv naše domove: zvezdno nebo v dnevni sobi, nežna osvetlitevmehke preproge v spalnici, osvetlitev finske savne, kromote-rapija v turški savni, podvodna osvetlitev bazena, vrtnefontane, varnostna osvetlitev. Možnosti je veliko, tudi za boljzahtevne - na voljo so različni zaključki optičnih vlaken s prav-imi kristali Swarovski. Kristali reflektirajo svetlobo na šeposebno privlačen način. Prihodnost osvetljevanja z optičnimi vlakni bo zagotovo šedolgo svetla in bleščeča, saj še nekaj časa ne bodo izkoriščenevse možnosti, ki jih daje.

    Potopite svoje dragocenosti - slike, pohištvo, nakit v nežno, prefinjeno

    svetlobo optičnih vlaken

    Osvetlitev z optičnimi vlakni ni revolucionarna novost alinova tehnologija. Je samo prenos svetlobe iz ene točke vdrugo s pomočjo leč, ki so lahko bolj ali manj upogljive inrazlično dolge.

    Optična vlakna ne prenašajo infrardečega in ultravijoličnegasevanja, saj se škodljivi spekter svetlobe filtrira že na izhoduiz vira svetlobe. To je lastnost, ki je posebno pomembna priosvetlitvi predmetov, občutljivih za spremembo temperatureali vlage (vitrine za cigare, dokumenti, občutljive tkanine,ročne ure).

    Prav zato, ker je vir svetlobe lahko v drugem prostoru kotpredmet osvetlitve, je to eden od najvarnejših načinovosvetljevanja. To je še posebno pomembno v muzejih, zlatar-nah in galerijah.

    fi_038_25_32_club 2/23/06 5:53 PM Page 6

  • KULTURA BIVANJAPETEK, 24. FEBRUAR 2006 • ŠT. 38 31oglasna priloga

    Ljudje, ki veliko ur na dan presedijo na običa-jnih stolih, se pogosto pritožujejo nadbolečinami v hrbtu, nad otrdelimi mišicamiin sklepi. Zaradi slabega krvnega obtoka jih zebev roke ali stopala, so bolj napeti in pod stresom.Vsakodnevno ponavljanje škodljivih gibovpovzroča poškodbe hrbtenice. Ko človek zboli, paje pogosto že prepozno, saj je potrebno zdravljen-je oziroma rehabilitacija.

    Kdaj in kako je obremenjenahrbtenica

    Hrbtenica podpira oziroma nosi zgornji del telesa.Zaradi tega je ves čas obremenjena. Medicinameri obremenitev hrbtenice s pomočjo pritiska, kiga teža telesa, drža in zunanja teža ustvarjajo vnotranjosti medvretenčnih ploščic. Najmanjšaobremenitev hrbtenice je med ležanjem in znaša25 kilogramov na notranji del medvretenčnihploščic. Najbolj neverjetno dejstvo, ki ga navajamedicina, je, da je pritisk na notranji del med-vretenčnih ploščic večji pri sedenju kot takrat, kostojimo. Pritisk namreč v stoječem položajunaraste zgolj na 100 kilogramov, pri sedenju pakar na 175 kilogramov.Verjetno se sprašujete, kako je to mogoče, ko pavendarle sedimo in počivamo. Tako da pri vzrav-nani drži (stoje) del obremenitve medvretenčnihploščic prevzemajo vezi in mišice, pri sedenju pase mišice in vezi sprostijo, kar poveča obremenitevin pritisk na medvretenčne ploščice. Dodaten pri-tisk pa povzroča še nepravilna drža. Zaradipretežno sedečega dela in vedno daljših sedečihobdobij naše mišice in vezi postajajo čedalje boljohlapne. S tem se povečuje obremenitev preostal-ih delov hrbtenice, ki prevzemajo obremenitveneaktivnih delov, kar pripelje do poškodb.Dolgotrajna obremenitev s povečanim pritiskomna medvretenčne ploščice je kratkoročno celodobrodošla, ker mišice, podobno kot telovadba,pomaga krepiti in ohranjati zdrave. Prekomernaali trajna časovno dolga obremenitev med-vretenčnih ploščic pa povzroči izlitje tekočine, kijo te vsebujejo. S postopno izsušitvijo med-vretenčnih ploščic se zmanjša tudi razdalja mednjimi, kar pripelje do trenja, neredko tudi doukleščenja živca ali celo popolnega uničenja med-vretenčnih ploščic. To pa je le eden od glavnihvzrokov bolečin v hrbtenici, za katere so najboljkrive oslabljene mišice.

    Aktivno sedenje - kot bi sedeli naterapevtski žogi

    Ravno zaradi tega je podjetje Ham, d. o. o., preddobrimi sedmimi leti patentiralo in izdelalo gibljivdelovni stol SpinaliS. Temeljna ideja stolaSpinaliS pravzaprav sloni na posnemanju sedenjana ortopedski oziroma terapevtski žogi, oblikovnoin funkcionalno pa je izdelek narejen kot pis-arniški oziroma delovni stol. Sedež je gibljiv v vsesmeri in v nasprotju s klasičnimi stoli ne dopuščanepravilnega položaja telesa. Sedež se ob vsakemnagibu telesa pomakne v smeri giba medenice inhrbtenice. To zagotavlja, da sta hrbtenica inmedenica ves čas v pravilnem položaju. Pasivnosedenje tako ni mogoče, zaradi vzdrževanjaravnotežja in gibanja na stolu pa so hrbtne mišiceves čas napete, se s tem krepijo in razbremenjuje-jo hrbtenico.

    Stol je zato namenjen vsem, ki vsak dan velikopresedijo ne le za pisalnimi in računalniškimimizami, temveč tudi za najrazličnejšimi delovnimipulti, kjer nas narava dela sili v prisilno držo tele-sa, saj je to edini stol, na katerem sedimo aktivnoin s tem preprečimo nastanek poškodb hrbta zara-di sedenja.

    Priporočajo ga tudi zdravniki Aktivno sedenje izjemno ugodno vpliva narazbremenitev ploščic in vretenc ter s tempreprečuje možnost poškodb hrbtenice zaradisedenja. Ker ljudje s sedenjem na stolu SpinaliSkrepijo hrbtne in trebušne mišice, je njihova držabolj vzravnana, medenica in hrbtenica pa stazaradi gibljivega sedišča ves čas v ugodnempoložaju. Izboljša se tudi mišični tonus, zaradigibanja pa se poveča prekrvitev ledvenega dela,kar prinaša boljšo koncentracijo in počutje.

    Poleg vsega omenjenega se izboljšajo še dihalnein prebavne funkcije, zaradi spreminjajočega senaklona sedalne površine se namreč zmanjša pri-tisk na velike žile krvnega obtoka. Opornik zaroke razbremeni mišice ramenskega obroča, pričemer si je treba višino sedala nastaviti tako, daje kot v predelu komolcev in kolen približno 90stopinj. Pravilno oblikovana ledvena podporaomogoča razbremenitev, pri čemer hrbtenicaostane v pravilnem položaju. Ker postajamo vse bolj sedeča družba, je stolSpinaliS primeren za delovno okolje, pa tudi zadom. Bolnikom z bolečinami v križu in drugihdelih hrbtenice, predvsem pa ljudem, ki velikosedijo oziroma so prisiljeni na sedeči položaj prisvojem delu, ga priporoča tudi prof. dr. sci. JankoPopovič, dr. med., ortoped. Po njegovem mnenjuje to eden pomembnih preventivnih ukrepov zazmanjšanje hrbteničnih težav.

    Zdravja se ne da kupiti, lahko pa investirate v stol Spinalis in začeli

    boste živeti brez bolečin v hrbtu Vas boli hrbet? Veliko delate sede? Vas je že kdaj "zagrabilo" v križu? Verjetno med namini nikogar, ki vsaj na zadnje vprašanje ne bi odgovoril pritrdilno. To je pač kruta realnost.Zavedajoč se dejstva, da vsak dan bolj postajamo sedeča družba, takšen odgovor pravza-prav ni nič nenavadnega. Ljudje vedno več časa presedimo bodisi na delovnem mestu, vavtomobilu, doma ob hrani ali pred televizijo. Ali ste se že vprašali, kako vaša drža medsedenjem vpliva na vaše počutje? Dokler smo zdravi in nas bolečine ne opozarjajo nanapake, ki jih iz dneva v dan ponavljamo, kot denimo to, da se premalo gibljemo, zavze-mamo nepravilne drže pri naših običajnih opravilih - celo sedenju, o tem niti nerazmišljamo. Zato pa ljudje z bolečinami v križu ali hrbtu še kako dobro vedo, kakšennapor za hrbtenico je večurno sedenje.

    Kar za tretjino izostankov iz dela so krive bolezni, ki jih povzročajo nepravilno sedenje,napačne navade in pomanjkljivo znanje o sedenju.

    PRIMERJAVA SEDENJA

    fi_038_25_32_club 2/23/06 6:15 PM Page 7

  • PETEK, 24. FEBRUAR 2006• ŠT. 38ŠPORT IN PROSTI ČAS

    BILI SMO ZRAVEN

    32 oglasna priloga

    Februar se počasi preveša vmarec in zima v pomlad.Smučarsko opremo, alpske,tekaške in drugačne smuči padeske bo zamenjala lahkot-nejša športna oprema.Marsikdo si bo spet nadeltekaške copate.

    Vsi tisti tekači, ki se načrt-no pripravljajo na tekaškenastope, si glavninetekaške sezone ne morejozamišljati brez dobrega bazičnegatreninga v zimskem času, zato

    takrat pridno trenirajo v dvoranah in fitnes centrih, kjer nadalju-jejo svojo fizično dejavnost v slabem vremenu. In čeprav tek žedolgo ni več rekreacija samo za nekaj mesecev na leto, temvečpostaja oblika redne telesne dejavnosti vse večjega številaposameznikov skozi vse leto, pa bo velika večina rekreativnihtekaških navdušencev vendarle prišla na plan v prihajajočih zgod-njespomladanskih dneh.

    Tek povezujeŽe nekaj let obstaja organizirana oblika druženja ljudi, ki jihpovezuje tek in sploh gibanje, ki zanje pomeni življenje. To jetekaški forum, ki je marsikateremu Slovencu približal tek malcedrugače. Na prijazen način. Na tekaškem forumu svojih članov nesilijo v dosežke, ampak vsakomur skušajo približati tek z boljčloveškim pristopom. Med člani vsakdo najde primerne tekače, kiso blizu njegovim sposobnostim. Toliko spodbude, kot jo lahkodobite v forumu, najdete malo kje. "Nasvete in spodbudo bošdobil ti, ki še mencaš in ne veš, ali bi ali ne bi, kot tudi ti, ki si žeprava tekaška korenina," vabijo na forumu, seveda pa so veseli, če

    jim izkušen tekač odpre oči in jim tako pomaga, da bo tek še lepšiin lažji. Tekaški forum zdaj druži že prek tisoč članov, ki se na forumusrečujejo redno ali občasno. Pravzaprav ni tekaške prireditve vSloveniji, o kateri forumovci in forumovke ne bi bili obveščeni, innajbrž tudi ne prireditve, na kateri ne bi bilo vsaj nekaj njihovihčlanov. Ti tudi pridno poročajo z vsake prireditve, ki so se jeudeležili, tako z besedili kot v slikah.

    Tečejo tudi zato, da pomagajoPrirejajo pa tudi svoje tekaške prireditve. Denimo Tek v novo letov Ljubljani, Tek v pomlad, poletje, jesen in zimo, Božičkov tek,Repkov tek, Tek k slapu Peričniku in še druge. Vse teke v organi-zaciji tekaškega foruma pa povezuje njihov dobrodelni namen, sajna njih prostovoljno zbirajo denarne prispevke, ki jih potemnamenijo za različne dobrodelne akcije. Med drugim so ga žepodarili prizadetim otrokom in za zapuščene živali. Naj povemo, da se je lanskega Ljubljanskega maratona udeležiloveč kot 200 forumovcev. Skoraj jim ne uide noben pokal za najboljštevilčno ekipo. "Na tekih smo zelo prepoznavni, saj imamo svojedrese. Navijačev imamo na vsaki prireditvi, saj smo veseladruščina," pravijo. Med člani foruma je veliko takih, ki so pretek-li maraton in ultramaraton, imajo celo članico, ki je premagalatako maraton, ultramarton in preizkušnjo Iron mann. Potem so tuše kolesarji, pa tisti, ki se gredo ekstremne preizkušnje, kot jeultramaraton Sahara. Med njimi so ženske in moški, ki so prema-gali težke bolezni. Prihajajo iz vse Slovenije in so veseli vsakogar,ki se jim pridruži. (Več o forumu si preberite nahttp://www.tekaskiforum.net.)

    TEK V POMLAD

    Ali je tekaška sezona že odprta? Ne! Tekaška sezona še vedno traja.

    "Nasvete in spodbudo boš dobil ti, ki še mencaš in ne veš,ali bi ali ne bi, kot tudi ti, ki si že prava tekaška koreni-na," vabijo forumovci, seveda pa so veseli, če jim izkušentekač odpre oči, kako tek narediti še lepši in lažji.

    Podelili priznanje inovaciji Dotoxkozmetike Kahne

    za zmanjševanje gub in preprečevanjesuhe kože

    Konec minulega meseca je Gospodarska zbornica Slovenije,Območna zbornica Zasavje podeljevala priznanja za ino-vacije. Visoko priznanje za inovacijo je za nego Dotox pre-jela tudi Zdenka Kahne, mednarodna diplomantkaCIDESCO ter lastnica in direktorica Kozmetike Kahne.Komplet petih izdelkov, katerega posebnost je Liposomedelivery system, s katerim učinkovine prodrejo v spodnjeplasti kože, kjer se tvori kolagen, preprečuje alergije, rdeči-co, pomaga zmanjševati podočnjake in izjemno dobropreprečuje pojav suhe kože. Dotox v obliki seruma je izvirentehničen in tehnološki dosežek na tem področju in v sve-tovno zakladnico znanja prispeva tretma brez injekcij,operacij, bolečin in brez tveganja paralizacije.

    Deseta obletnica Koncerta za zaljubljene

    V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je Zoran Predinže tradicionalno nastopil za praznik zaljubljenih. Letošnjikoncert je bil deseti po vrsti, zato tudi bolj svečan.Spremljajoči Žive legende in orkester Adijo pamet so godlivesele in nežne pesmi, Predinovemu žametnemu vokalu pase je pridružilo tudi občinstvo in prepevalo znane refrene.Goste je pozdravil tudi jubilejni gost večera, Predinov pri-jatelj, vzornik in po novem tudi kolega Boris Cavazza, ki jeprav tako s svojim petjem in humornimi govori navdušilobčinstvo.

    "Zabavajo se in pomagajo" danes v Voličini pri Lenartu

    Današnja humanitarna akcija Zabavamo se in pomagamo vVoličini pri Lenartu je v dveh letih, odkar so na pobudo P.Glihe in njegovih nogometnih prijateljev začeli prirejatihumanitarne malonogometne turnirje, že dvanajsta po vrsti.Najbolj zaslužen za današnji humanitarni dogodek v športnidvorani Voličina pa je Boštjan Fekonja, ki mu je ob pomočištevilnih donatorjev in župana občine Lenart Ivana Ogrinauspelo zbrati okoli 600 tisoč tolarjev. Zbrani denar so organi-zatorji in donatorji sklenili nameniti socialno ogroženidružini iz Spodnje Voličine, ki si bo tako lahko uredila kopal-nico. Na turnirju se bodo tako kot vedno pomerile ekipeLegend, Pop TV, športnega dnevnika Ekipa in domačemoštvo, za katero bodo zaigrali tudi nekateri predstavnikidonatorjev. Skupaj z današnjimi sredstvi je bilo v doslej izpel-janih akcijah tako neposredno na račune socialno ogroženihdružin in posameznikov nakazanih nekaj več kot šest mili-jonov tolarjev.

    Via Bona praznovala peti rojstni dan

    Restavracija ViaBona na Viču je ena redkih vLjubljani, ki poleg dobre hrane skrbi tudi za večernikulturni in glasbeni program z živo glasbo. Ob petiobletnici delovanja smo lahko uživali ob istrskihdobrotah in odličnih vinih, ki sta jih ta večer pred-stavljala vinarja Tomaž Prinčič iz Kozane in BoštjanProtner - Joannes. Prijeten večer so popestrili različniizvajalci z glasbenimi nastopi. Med povabljenimi smomed drugim opazili tudi Benjamina Lukmana, prvegaveleposlanika samostojne Republike Slovenije vFranciji, igralski par Borisa Kobala in Bernardo Oman,Arturja Šterna, starosto slovenskega gostinstvaEduarda Smuka in mnoge druge.

    ZZddeennkkaa KKaahhnnee ob prejemu priznanja za inovacijo Dotox Nogometna moštva Legend, POP TV in športnega dnevnika Ekipa sostalnica humanitarnih turnirjev.

    BBoorriiss CCaavvaazzzzaa (levo) je bil Predinov gost na tokratnem koncertu v CD.

    Foto

    : Nin

    a K

    ahne

    Foto

    : Bar

    bara

    Vre

    zovn

    ik

    Foto

    : Dra

    go W

    erni

    g -T

    AK

    A

    Foto

    : Arh

    iv r

    esta

    vrac

    ija V

    ia B

    ona

    DDaarrjjaa in IIzzttookk PPoottookkaarr (skrajno desno) lastnika restavracije Via Bona v družbi PPrriinnččiičč TToommaažžaa in PPrroottnneerr BBooššttjjaannaa

    fi_038_25_32_club 2/23/06 5:10 PM Page 8