Pw Reptilia Sist 2010 11

5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11

1/27

1

PLAZILCI - REPTILIAREPTO = plaziti se

Herpetologija

bioloka disciplina, ki preuuje plazilce in dvoivke.

SPLONE ZNAILNOSTI PLAZILCEV

Nestalna telesna temperatura (poikilotermne ivali).

Podaljano telo z ali brez okonin (elveokato telo).

Izguba okonin (kae, nekateri kuarji: slepec (ostanke opleja inokolja).

Hrbtenica deljena v posamezne telesne regije.

Preteno kopenske ivali debel STRATUM CORNEUM (luske);levitev.

Okostenine v usnjici nekateri (npr. elve).

Dobro razvite oi z vekami (kae, gekoni prozorno veko, kipopolnoma prekriva oko).

Bobni vgreznjen; oblikuje se jamica, ki je zaetek avditorne poti, enasluna koica; kae reducirano timpanino votlino

Dobro prilagojeni ivljenju na kopnem.


2/27

2

SPLONE ZNAILNOSTI PLAZILCEV

Spolni dimorfizem (velikost, obarvanost telesa ter risba). Samice sopraviloma veje od samcev. Razmnoevanje popolnoma neodvisno od vode. Notranja oploditev (kopulatorni organ, oploditev na zaetku poti skozi

jajcevod) Oviparija- veina; ovoviviparija nekateri (npr. ivorodna kuarica,

gad, modras, smokulja) Klejdoino jajce

akcesorni ov oji (jajcevod):beljak,

lupina: pergamentasta (kuarji

ka

e), kalcinirana (elv e, krokodili)Embrio itijo izv enembrionalneov ojnice: amnion, horion; hranilne snoviso v rumenjakov i v reki; odstranjevanjeodpadnih produktov alantois, ki skupajs horionom slui izmenjavi plinov

Dva atrija, delno predeljen v entrikel (izjema krokodili)D stran -venska, L stran -arterijelnaAortni loki: L aortni lok meana kri; D aortni lok -oksigenirana; Pljuni lok

3-vstop v pljuni lok; 2-vs top v levi aorni lok; 4- vstop v desni aortni lok


3/27

3

Vohalni/olfaktorni bulbus

Vohalni trakt

Vohalni libul

Hemisfera /cerebrum

Optini lobul

Mali mogani/cerebelum

Podaljana hrbtenjaa

Hrbtenjaa


4/27

4

TIPI LOBANJGLEDE NA TEVILO TEMPORALNIH OKEN

ANAPSIDNA - elve

SINAPSIDNA - izumrli plazilci (pelikozavriin terapsidi), dananji sesalci

DIAPSIDNA - izumrli plazilci(zavropterigiji in arhozavri), krokodili

MODIFICIRANA DIAPSIDNA

kuarji

manjka spodnji lok

kae

zg. in sp. lok reducirana

ZOBJE

AKRODONTNI (vrni) - kae

PLEVRODONTNI (obstranski)- kuarji

TEKODONTNI (vraeni) krokodil

Zobje namenjeni pridranju plena (razen pri krokodilu)Zobje lahko tudi na trdnem nebu

elve zob nimajo; eljust je obloena z roevinastim slojem.


5/27

5

AVTOTOMIJA REPA

REP =del telesa za zadnjino odprtinopri naih kuarjih je dalji od trupa

pri kaah je kraji

v nevarnosti kuarji odvrejo rep; rep se lomi med dvemaobroema lusk (luske so razporejene povprek in tvorijo okoli repaprstan); regeneracija repa

Nepopolna avtotomija

KOA PLAZILCEV

Epidermis odebeljen STRATUM CORNEUM (keratin, fosfolipidi);oblikovan v prekrivajoih se gubah:

ROENE LUSKE kuarji, kaeROENE PLOE/ SKUTE - elve

dermis

stratum germinativum

stara roena plast epidermisa

nova roena plast epidermisa

LEVITEV - ODLUI SE STARI POROENELIDEL EPIDERMISA, na povrino pa pr ide novepidermis, ki se je znailno oblikoval epred levitvijo.


6/27

6

LEVITEV

=kompleksen in natanno reguliran proces

=odgovor organizma na vrsto dejavnikov: telesna velikost,prehranjenost ter bior item,..

Regulacija levitve: hormonalna (hipof izaitnica tiroidin)

tev ilo in tempiranje levitev: odv isno od zunanjih in notranjih dejavnikov;v rsta, starost, spol, zunanja temperatura, dostopnost hrane...


7/27

7

KONE LEZE

KUARJI

Spremenjene kone leze na stegnihzadnjih nog =

BEDRNE (FEMORALNE) PORE

Pri samcih so izraziteje.

tevilo por pomemben TAKSONOMSKI

ZNAK.

KROKODILI

Posebne leze okrog analne odprtine in ventralni strani eljusti

Histoloki preparat 8: Koa plazilca na prenem prerezu

Primerjaj lusko plazilca z lusko kostnice!Natej razlike glede embrionalniega izvora, materiala, namestitve!Zapii v spodnjo tabelo.


8/27

8

ROENO PREVLEKO KOE DELIMO NA:

1. GLAVINO LUSKINJE (PILEUS) luske in ploice

2. HRBTNI DEL TRUPA luske

(tevilo lusk v nizu je pomemeben taksonomski znak)

3. TREBUNI DEL TRUPA ploice

po 6 v eni vrsti pri kuarjih

ena sama pri kaah

4. REPNA REGIJA:

pri kaah luskepri kuarjih posebno oblikovane ploice

OKOSTENINE V USNJICI PRI ELVAH

zrastejo z okostjem

hrbtni it

(KARAPAKS)

trebuni it

(PLASTRON)

vratna (nuhalna) ploa

hrbtenine

ploe

robne ploe rebrneploe

nadrepna ploa

Glej Anatomski preparat S4a: SkeletGlej Anatomski preparat S4a: Skelet elveelve


9/27

9

HRBTENICA ALIGATORJAAnatomski preparat S4b: Skelet aligatorja

PRE IN POST-ZYGAPOPHISIS

GASTRALIJA

PROCELNO VRETENCEanuri, veina plazilcev

SPREDAJ CENTRUM KONKAVEN (VBOEN)ZADAJ CENTRUM KOVEKSEN (IZBOEN)


10/27

10

PLAZILCI V SLOVENIJI

Najmanj raziskani vretenarji v Sloveniji.

SLO: 22 vrst registriranih

EU: 140 (vkljuno s kaskakim obmojem)

Svet: 7700 vrst

DOMADOMAE (AVTOHTONE) VRSTEE (AVTOHTONE) VRSTETUJE ALI PRINETUJE ALI PRINEENE (ALOHTONE) VRSTEENE (ALOHTONE) VRSTE

(tur(turki gekon, pozidni gekon, grki gekon, pozidni gekon, grka kornjaka kornjaa, mavrskaa, mavrska

kornjakornjaa,a, rderdeevratkaevratka))VRSTE, ZA KATERE OBSTAJA MOVRSTE, ZA KATERE OBSTAJA MONOS T, DANOS T, DAIVIJO V SLO IN/ALI MOGOIVIJO V SLO IN/ALI MOGOE OBE OBASNO ZAIDEJOASNO ZAIDEJOV SLO MORJEV SLO MORJE

( orja( orjakaka usnajusnajaa, orja, orjakaka repaha,repaha, oltoplaz, laoltoplaz, laki gad)ki gad)

PLAZILCI/ REPTILIA4 redovi (ordo):

ELVE-TESTUDINES

LUSKARJI- SQUAMATA

PRAKUARJI-RHYNCHOCEPHALIAKROKODILI -CROCODYLIA

V Evropi dva redova:

ELVE -TESTUDINES

LUSKARJI -SQUAMATA


11/27

11

cl. PLAZILCI / REPTILIA

o. ELVE / TESTUDINES(skupno 12 druin)

f. SKLEDNICE -EMYIDAEf. KOPENSKE ELVE KORNJAE -TESTUDINIDAE

f. MORSKE ELVE-CHELONIIDAE

f. SKLEDNICE -EMYDIDAE(v Evropi 3 rodovi)

g. Emys(sklednica)E. orbicularis- movirska sklednicapo vratu rumenkaste pege, spodnji del oklepa dvodelen (gibljiv sklep)

v SLO povsod po niinah.

g. Trachemys(gizdava elva)T. scripta elegans rdeevratkaalohtona

Hrbtni oklep je slabo izboen.

Vrat in rep sta kratka.

Med dobro vidnimi nonimi prsti jeplavalna koica.


12/27

12

f. KOPENSKE ELVE ALI KORNJAE -TESTUDINIDAE

(v Evropi le 1 rod)

Oklep je visoko obokan.

Vrat in rep sta kratka.

g. Testudo(kornjaa)T. hermanni- grka elva

T. graeca- mavrska kornjaa

f. MORSKE ELVE- CHELONIIDAE

(v Evropi 4 rodovi)

g. Caretta(glavata kareta)C. caretta- glavata kareta

Edina vrsta, ki se redno pojavlja v SLOdelu Jadrana


13/27

13

cl. PLAZILCI / REPTILIAo. LUSKARJI / SQUAMATA

KUARJI / SAURIA

f.f. GEKONI / GEKKONIDAEGEKONI / GEKKONIDAEf. KUf. KUARICE / LACERTIDAEARICE / LACERTIDAEf. SLEPCI ali BREZNOGIf. SLEPCI ali BREZNOGI KUKUARJI / ANGUIDAEARJI / ANGUIDAE


f. GEKONI / GEKONIDAE

ORGANOM ZA PROIZVAJANJE ZVOKA.Glava velika, jasno razmejena od trupa.Zenica pokonna.Veke so zrasle in tvorijo PROZORNO OPNO.SLUNE ODPRTINICE so vidne.

Noge s petimi prsti.Konni lenki prstov so razirjeni; oprijemalne blazinice oz. lamele

POLPRSTNIK HemidactylusTurki gekon ali navadni gekon Hemidactylus turcicus

IROKOPRSTI GEKON TarentolaPozidni gekon Tarentola mauritanica

Obe vrsti gekonov sta v SLO prineeni.


14/27

14


f. KUARICE / LACERTIDAE

V SLO ivi 8 vrst kuaric iz treh rodov:

g. GREDLJASTA KUARICA AlgyroidesVelike hrbtne luskeploske romboidne oblikeprekrivajo se kot streniki

g. PRAVA KUARICA Lacertamajhne in gladke hrbtne luske

kolobarji repnih lusk izmenino iri in oji

g. OBROASTOREPA KUARICAPodarcishrbtne luske velike, grebenastekolobarji repnih lusk so enako iroki

g. GREDLJAS TA KUARICA Algyroides

RNOPIKASTA KUARICAAlgyroides nigropunctatus

Zrastejo do 18/20 cmRjavkasto sive, olivne ali rne barvePri svetlejih tevilne rne pikeRombaste luske na hrbtu

Na trebuhu oranno rdei, na grlumodri bolj medlih barv

Bivalie: topli, redko porasli kamnitipredeliRazmnoevanje: konec maja zleejo 2

jajci

Endemit Z Balkana, v SLO v ObalnoKraki regiji


15/27

15

g. PRAVA KUARICA Lacerta

MARTINEK

Lacerta agilis

Dolina telesa do 27 cmStoasta glava, topo zaokroen gobek.Velika raznolikost v risbi na hrbtu; posredini hrbta iroka proga iz velikih lis, nalisah so bele pike. bolj zeleni. sive do rjave.

Najmanj gibne kuarice.

Parijo se od aprila do junija; 3-14 jajc,mladii izvalijo po 8 tednih.

Po vsej SLO, razen v Istri.


NAVADNI ZELENECLacerta viridis

Krepko telo, glava visoka.Zrastejo do 40 cm.Osnovna barva veinoma zelena, posuta srnimi pikami.Mladi osebki & odrasle dve svetli

progi.

Zelo hitri, dobro skaejo, branijo se zugrizom (tevilne drobne zobce, ugriz ninevaren je pa zelo bole).

Razmnoevanje: junija ali julija: 7-14jajc. Mladii se izvalijo avgusta.

Razirjeni po vsej SLO.Pri nas med najpogostejimi kuaricami.


16/27

16


IVORODNA ALI PLANINSKA KUARICA

Lacerta vivipara

Dolina telesa do 16cm.Glava visoka, gobek kratek in top.Rjave ali sive barve, tevilne temne in svetle lise in proge.

na trebuhu rumeni, oranni do rdei, s rnimi pikami. na trebuhu bolj bele, brez pik,

Parijo od maja do junija, junija ali avgusta skotijo od 3 do 19 mladiev(ovoviviparija); v toplejih obmojih leejo jajca.Najbolj plana kuarica.Visokogorje, sredogorje (odprti, ne preve suni predeli), movirnaobmo a SLO.


HORVATOVA ali VELEBITSKA ali GORSKA KUARICALacerta horvathi

Zrastejo do 18 cm.Glava in trup sploenaHrbet siv ali rjav, svetleje in temneje pike in lise.Ob boku temna proga, z naaganim zgornim robom.Po trebuhu bela.Nadnosni ploici jasno loeni

Endemit JV Alp & Dinaridov; gore do gozdne meje; Julijske Alpe, Trnovskigozd, Snenik.

naagan rob


17/27

17

g. OBROAS TOREPA KUARICAPodarcis

NAVADNA POZIDNA KUARICAPodarcis muralis

Velika do 22 cm.Glava nizka, sploena. Gobek kratek in zailjenHrbet rjav, ob bokih temneji progiTrebuh in grlo pegasta.Nadnosni ploici stikata.

Parijo od aprila do maja; junija ali julija odloijo 5-8 jajc,; avgusta se izleejomladii.ivijo 5-6-let.Posamezni osebk ima na zidu svoj lovilni revir, ki ga brani.

Po vsej SLO, razen kjer ni kamnite podlage (npr. travniki, njive).

Najpogosteja insinantropna vrstakuaric

g. OBROAS TOREPA KUARICAPodarcis

PRIMORSKA KUARICAPodarcis sicula

V SLO iv i podvrsta poljska primorska kuarica Podarcis sicula campest ris

Zraste do 25 cm.Telo je krepko, glava visoka in velika, gobek zailjen.Trebuh bel, na hrbtu prevladuje zelena, vzdolne proge iz rnih pik in lis.Kolobarji repnih lusk enako iroki

V SLO v priobalnem pasu do krakega roba.


18/27

18


o. LUSKARJI / SQUAMATAf. SLEPCI ali BREZNOGI KUARJI / ANGUIDAE

Rodova:OLTOPLAZ ali BLAVOR PseudopodusSLEPEC Anguis

Pod roenimi luskami so v koi e KOENE PLOICE.Glava neposredno prehaja v trup, brez vratne zoitve.

Rep teko loimo od trupa.Glava pokrita z velikimi nepravilno razporejenimi luskami.T rup je v celoti prekrit z enako velikimi luskami.NOGE SO ZAKRNELE, gibljejo se z vijuganjem telesa.Pri oltoplazu so e ostanki zadnjih nog, pri slepcu pa jih ni.

OLTOPLAZ ALI AZIJSKI BLAVORPseudopodus apodus

Barva oltoplaza se s starostjo spreminja (rumenkaste, kostanjeve dotemnobakrene barve). T rebuh je svetleji.Zrastejo do 1,25 m.

Junuja ali julija odloijo do 10 jajc, po 45 dneh se izleejo do 10 cm velikimaldii.

Verjetno ivijo v priobalnem pasu Slovenskega primorja.

Ostanki zunanjega uesa.Rombaste luske, postavljene v prene nizeokato teloVzdolna brazda - na boku od vratu doanalne odrtineRep - dve tretjini doline telesaOstanki zadnjih nog-nad analno dprtino, prikoncu vzdolne brazde


19/27

19

NAVADNI SLEPECAnguis fragilis fragilis

so temneji, rjavih barv s temno progona boku svetlejih barv s temnim sprednjimdelom bokov.Trebuna stran pri obeh spolih svetlejaZrastejo od 40-50 cmivorodni ali pa jajcerodni; julija aliavgusta skotijo 6-12 mladiev; ali paodloijo 5 do 25 jajc

Poasen in neroden plazilecNajdaljo ivljensko dobo med kuarji(10-12 let)

Najpogosteji plazilec pri nas; po vsejSLO

Gibljive veke, rep lomljiv (regeneracije ni), luske na telesu so popolnomagladke, prekrivajo se kot streniki.


o. LUSKARJI / SQUAMATAKAE / S ERPENTES

f. PRAVI GOI - COLUBRIDAEf. GADI VIPERIDAE


20/27

20

GLAVINO LUSKINJE ali PILEUS

KUARICE

konstantne oblike

16 vejih ploic

razpored ploic pomemben

TAKSONOMSKI ZNAK

NAE KAE

ponavadi 9 vejihploic; razen elne(frontalne) so ploiceparne

strupenjae imajomajhne luske oz. najvetri veje ploe

RAZLIKOVANJE STRUPENIH IN NESTRUPENIH KA


21/27

21

f. GADI - VIPERIDAE

V SLO ivijo 3 vrste strupenih ka:navadni gad Vipera beruslaki gad Vipera aspismodras Vipera ammodytes

Vse tri v rste so iv orodne.

NAVADNI GADVipera berus

60-70 cm, izjemoma 85 cm.

Ovalna glava, majhne luske, najve tri vejeluske.Cikcakast vzorec na hrbtu (pri bosanskem gadu(Vipera berus bosniensis) je na vemestih prekinjena.Bosanski gad j e podvrsta in ivi v SLO na Sneniku). so sivkasto obarvani, pa rjavorni primerki pogosti (nad usti svetlo rto).

Bivalie: vlana, hladneja obmoja z velikimiT spremembami med dnevom in nojo

V SLO v vijih legah, v Alpah, Karavankah,Trnovskem gozdu, na Javorniku in Sneniku

Na gl avi temna lisa v obliki rke X ali V.


22/27

22

LAKI GADVipera aspis

Do 80 cm

Med oesom in nadustnimi ploicami sta dve vrstimajhnih lusk.

Bivalie: suha in topla prisojna mesta

V SLO le v gorskem svetu zahodno od Soe

Glava pokrita z majhnimi luskami,

brez vejih ploic.

Rob gobca zavihan navzgor.

Na hrbtu dve vrsti izmeninorazporejenih temnih pravokotnikov

MODRASVipera ammodytes

80cm, izjemoma 110cm - naa najvejastrupenjaa

Telookato, rep kratek, na trebuni strani rdeeobarvan.

Na hrbtu sklenjen temen vzorec, delno sestavljeniz rombovPopolnoma rni osebki so redki.

Med strupenjaami najbolj toploljubna vrsta.

V SLO splono razirjen, razen v PrekmurjuNaseljuje nije leee in bolj suhe predele kotgad

Velika srasto oblikovana glava,drobne luske.

Znailen cikcak v zorec

Roiek.


23/27

23

f. GOI - COLUBRIDE

8 vrst ka v SLO, loveku popolnoma nenevarne:

majeoka Telecsopus fallaxsmokulja Coronella austriacanavadni go- Elaphe longisimaprogasti go Elaphe quatuorlineatarnica - Coluber viridiflavis

belica Coluber gemonensisbelouka Natrix natrixkobranka Natrix tesellata

SMOKULJA Coronella austriaca

do 75 cmUsodna podobnost z gadom

Telo tanko, rep tanekTelo sivo ali rjavo z vzorcem iz dveh vrst temnihlis (mestoma so lahko preno povezane).

Preko oesa temna proga (od nosnih odprtin prekooesa do konca glave), pri st rupenjaah se temna lisa

zane ele za oesom.

Bivalie: svetli gozdovi, jase, poseke,zaraajoa kamnita poboja, gmajne, potiIVORODNA.

Razirjena po vsej SLO, zelo redka v priobalnempasu.

Lisa v obliki rke U

Preko oi temna proga

Vzorec iz dveh v rst temnih prog


24/27

24

MAJEOKATelescopus fallax

do 50 cm, redko do 1m.Telo je sivo, po sredini hrbta in na bokih imaizmenjaje razporejene temne pravokotnike.Polstrupena kaa

Bivalie:suha in topla mesta. Dejavna je v mrakuin ponoi.Jajcerodna (5-7 jajc).

Izmenjaje nameeni temni pravokotniki

Glava ostro loena od t elesa

Zenica navpina

Je ena naih najredkejih ka.V SLO l e v Ist ri.

Na zadnjem deluzgornje eljusti imazob z lebastimkanalkom, pokaterem iz s trupne

leze pritee strup, kimed poiranjemzastrupi plen. Zalov eka ni nevarna.

NAVADNI GOElaphe longissima

veinoma od 140 160 cm, lahko ve

Hrbtna stran odraslih osebkov je rjava, z drobnimibelimi pikami.Trebuna stran enobarvna, bela ali rumenkasta.

Bivalie: svetli gozdovi, gmajne, v bliininilovekih bivali.Razmnouje se z jajci (20), pogosto jih samicaodloi v gnoj; avg,sept izvalijo 25 cm mladii

ivi po vsej SLO; v Prekmurju je njegovopojavljanje e vpraljivo.

Za glavo ima svetlo l iso,pri mladih osebkih je zelo izrazita.

Mono telo in razmeroma majhnoglavo


25/27

25

PROGASTI GOElaphe guatuorlineata

Naa najveja kaa; zraste do 260 cm.

Senna, nekoliko vlana, a topla mestaBrani se z begom, skoraj nikoli ne ugrizne.Odlaga jajca (6-16jajc, pozno poleti)

V SLO ivi na Primorskem, v zadnjih letihso ga nali le na Steni pri Dragonji.

Temna senna lisa (od oesa do ustnega kotika ),lahko je zabrisana.

Svetlo rjav hrbet z vzdolnimi progami.

RNICAColuber viridiflavus

V Istri in na Primorskem je najpogostejakaa, ivi tudi v delu Notranjske.

Zelo hitra kaa. Pred lovekom vedno zbei, lev brezizhodnih situacijah se brani z ugrizom.

V SLO iv i podvrsta rnice

iv i v suhih, kamnit ih, bolj odprtih habitatih.Odlaga jajca (5-15)

Odrasli sebki so popolnoma rni .

Luske so gladke in sijoe.

Na g lavi je nekaj svetlejih lis.


26/27

26

BELICA

Coluber gemonensis

Zraste do 130 cm, veinoma meri manj kot 1m.Odrasla je siva, z drobnimi temnimi in svetlimipikami.Mladii so popolnoma podobni rnici (razlikujemopo tevilu trebunih ploic).

ivi na suhih, toplih, odprtih, kamnitih mestih, po

vinogradih, ogradah, meliih.

Odlaga jajca (5-6)

Sicer poasne, dokaj popadljiv e, branijo se zugrizom

V SLO je verjetno zelo redka. Do sedaj je znanihle nekaj navedb s Primorske.

BELOUKANatrix natrix

Nekateri osebki so vzdolno progasti alipopolnoma rni.Na trebuni strani ima prene rne proge nasvetli podlagi.Hrbtne luske imajo izrazite grebene.e je ogroena raziri vrat in glasno sika.Spomladi se zadruje v bliini stojeih voda

(zaradi ab).

Odlaga jajca (20-50) pogosto v kupe gnoja,komposta ali gnijoega listja. Ponavadi odlaga vesamic na isto mesto. 3-10 tednih izvalitev

V SLO splono razirjena.

Prepoznavna po beli , rumeni alioranni lisi tik za glavo, ki je zadajost ro omejena s rno liso.

rna lisa je vedno prisotna, medtem ko jesvetla lisa lahko zabrisana.

Hrbet je zeleno ali rjavkasto siv stemnimi pegami in svetlimi l isami.


27/27

27

KOBRANKA

Natrix tessellata

do 100cmTemno siva ali olivno zelena; temne lise nahrbtu (ahovnica), za vratom nima belih alirumenih lisPo trebuhu rumenkaste s temnimi prenimilisami. Spodnja stran repa navadno rna

ivi ob ribnikih in niinskih tekoih, istihvodah z bogato obreno vegetacijo.

Najdemo jo tudi ob delno slanih vodah.

Odlaga jajca (jun, julija 5-25 podolgovatihjajc; parijo aprila, maja; izv alitev sept)

V SLO splono razirjena.

Ozka in dolga glava.

Vzorec v obliki ahovnice

Veliko oko.

LITERATURA:LITERATURA:PLAZILCI (REPTILIA) SLOVENIJE,PLAZILCI (REPTILIA) SLOVENIJE,NARCIS MRNARCIS MRII , Zav od republike SLO za, Zav od republike SLO zaolstv o, 1997olstv o, 1997

KAKAE ZAKAJ SE JIH BOJIMO,E ZAKAJ SE JIH BOJIMO,StaStaa Tome, Prirodoslov ni muzej Slovenije,a Tome, Prirodoslov ni muzej Slovenije,20022002A FILED GUIDE OF THE REPTILES &A FILED GUIDE OF THE REPTILES &AMPHIBIANS OF BRITAIN & EUROPE,AMPHIBIANS OF BRITAIN & EUROPE,

E.E.NicholasNicholasA rnold, 2004A rnold, 2004

Documents

Pw Reptilia Sist 2010 11