Upload
media
View
85
Download
2
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Seminar s področja varstva okolja. RAVNANJE Z ODPADKI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA. Mentor: prof.dr. Viktor GrilcSonja Ambrož Nevenka Cukjati Jernej Per Maja Zupan. Vsebina. Analiza obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki v MOL - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
RAVNANJE Z ODPADKI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA
Mentor: prof.dr. Viktor Grilc Sonja Ambrož
Nevenka Cukjati
Jernej Per
Maja Zupan
Seminar s področja varstva okolja
Vsebina
Analiza obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki v MOL
Stanje v mestu Graz in primerjava z Ljubljano
Stanje v mestu München in primerjava z Ljubljano
Opis tehnologije MBO in sežiganja
Možni scenariji za odlaganje odpadkov v MOL
Obstoječe stanje v MOL
Dejavnost odlaganja odpadkov na odlagališče Barje:
- za območje MOL in vseh osem primestnih občin- za občine Kamnik, Komenda, Vodice, Vrhnika, Borovnica
Površina: 1362,2 km2
Število prebivalcev: 375.696 (popis leta 2002)MOL: 265.881
Proces suburbanizacije in dnevni migranti v MOL
Odlagališče nenevarnih odpadkov Barje
Leži na južnem, barjanskem in ravninskem območju Ljubljane.
Začetek odlaganja: leto 1964, staro odlagališče: 47,5 ha,
odlaganje do leta 1987
Novo odlagališče: 41,5 ha; pet odlagalnih polj
Po izločanju uporabnih frakcij odpadkov se odpadki zmeljejo, razgrnejo in skompaktirajo.
Količina sprejetih in odloženih odpadkov na odlagališče Barje
Cilj JP Snaga je povečati delež sprejetih, a ne odloženih odpadkov. Kazalec obdelave odpadkov: leto 2003: 7,63 %,
leta 2004: 12,05 %.
0
50.000
100.000
150.000
200.000
250.000
2001 2002 2003 2004leto
količ
ina
odpa
dkov
(t)
Skupaj zbrani in sprejeti nenevarni odpadki
Odloženi odpadki na odlagališče Barje
Skupaj zbrani in sprejeti nenevarni odpadki s sekundarnimi surovinami, gradbenimiodpadki za predelavo, pepela iz TE-TO in ločeno zbranih frakcij
Vrsta prevzetih količin odpadkov na odlagališče Barje od leta 2000-2004
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
2000 2001 2002 2003 2004leto
ko
ličin
a (
t)
mešani kom. odpadki iz gospod. mešani kom. odpadki iz ind., obrti in stor. dej.kosovni odpadki zeleni odpadkiodpadki z oceno mulji iz peskolovovodpadni gradbeni material mešani komunalni gradbeni odpadkiazbestni odpadki pepel iz kurilnic
Sestava mešanih neločenih gospodinjskih odpadkov Ljubljane
0
10
20
30
40
50
PAPI
R
KART
ON
PLAS
TIKA
TEKS
TIL
MINER
ALNI
ODP
ADKI
STEK
LO
KOVI
NE
ORGAN
SKI O
DPAD
KI
OSTAL
O
mas
ni
del
ež (
%)
Leto 1995
Leto 2000
Primerjava Ljubljana – Graz - PREBIVALSTVO
meje upravno političnih okolišev
138 – Vodice
71 - Medvode
21 - Dobrova –Polhov Gradec
162 – Horjul
140 – Vrhnika
8 - Brezovica
5 – Borovnica
43 - Kamnik
164 – Komenda
22 - Dol pri Ljubljani
61 - Mestna Občina Ljubljana
123 - Škofljica
37 - Ig
134 – Velike Lašče
Graz
obe območji sta regionalna centra
nudita boljše možnosti za življenje – vpliv na priseljevanje (zaposlitev, študij)
prebivalstveno gledano približno enako obsežna območja:
LJ regija – Graz – 226.000 prebivalcev; 9,5 %
tujcev
gostote naselitve: Graz: cca. 1.700 preb./km2
LJ regija: cca. 275 preb./km2
migracijski saldo: LJ regija - negativni Graz - pozitivni m. s., ki se zmanjšuje
tujci usmerjeni v mesto, ne v okolico mesta
suburbanizacija izrazita v LJ regiji
Primerjava Ljubljana – Graz - ODPADKI
Primerjava sestave mešanih komunalnih odpadkov na podlagi vzorčnih analiz
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
PAPIR
KARTO
N
PLASTI
KA
TEKSTI
L
MINERAL
NI ODPAD
KI
STEKLO
KOVINE
ORGANSKI O
DPADKI
OSTALO
odpadkim
asn
i de
lež
%
pokrajina Štajerska 2003 območje Ljubljane in sosednjih občin 2000
dinamika gibanja odpadkov je primerljiva
deleža biološko razgradljivih odpadkov:
LJ regija: % organskih odpadkov višji - 45%
v pokrajini Štajerska: 37%
manjša osveščenost prebivalstva v ljubljanski regiji (nepopolno ločevanje frakcij!)
količina mešanih komunalnih odpadkov na prebivalca:
LJ regija: cca. 300 kg Graz: cca. 185 kg
ravnanje z odpadki v LJ regiji: 90% mešani komunalnih odpadkov se
odloži le 10% gre v predelavo
Ravnanje z odpadki v mestu Graz
vrsto ukrepov za zmanjšanje, recikliranje in ponovno uporabo zbranih odpadkov
ravnanje z odpadki v mestu Graz: 69% mešanih komunalnih odpadkov se reciklira 14% jih gre na deponijo (odlagališče) 17% zbranih odpadkov se termično obdela
deponija odpadkov (Frohnleiten) – 1964, cca. 30 ha
zakonodaja 1996 – izločiti gorljive odpadke, zmanjšati biorazgradljivi delež v odpadkih dve rešitvi
termična obdelava(sežig)
mehansko-biološka obdelava(MBO)
01. 01. 2004dodatno zmanjšanje količine
• ravnanje z odpadki v LJ regiji: - 90% mešani komunalnih
odpadkov se odloži - le 10% gre v predelavo
Sežigalnica odpadkov TRV Niklasdorf (2004)
cilji: oskrba z energijo za tovarno papirja Brigl &
Bergmeister termična obdelava nenevarnih odpadkov, med njimi
tudi frakcij mešanih komunalnih odpadkov in frakcije iz MBO
prednosti: proizvodnja električne energije in pare nadomeščanje fosilnih virov energije odpiranje novih delovnih mest oskrba z električno energijo podjetja Brigl &
Bergmeister prispeva pomemben delež k modernemu
gospodarjenju z odpadki daje prednost uporabi odpadkov, pred njihovim
odlaganjem
Primerjava Ljubljana – Graz - BDP/ODPADKI
LJ regija: večja produktivnost
(povečevanje BDP, boljša izraba N virov, manjšanje relativnih količin odpadkov
mesto Graz: že dosežena
določena stopnja razvoja (izkoriščenosti N virov), zato značilna stagnacija produktivnosti
Primerjava BDP na prebivalca in količine proizvedenih odpadkov(Slovenija)
0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
14.000
2000 2001 2002 2003 2004leta
BD
P n
a p
reb
ival
ca v
EU
R
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
160.000
180.000
200.000
ko
ličin
a o
dp
adk
ov
v t
BDP na prebivalca za Slovenijo v EUR
Mešani komunalni odpadki iz gospodinjstva, industrije in obrti
Primerjava BDP na prebivalca in količine odpadkov
20000
20500
21000
21500
22000
22500
23000
23500
24000
24500
2000 2001 2002 2003 2004 leta
ko
ličin
a o
dp
adk
ov
v t
116.000
118.000
120.000
122.000
124.000
126.000
128.000
130.000
BD
P n
a p
reb
ival
ca v
EU
R
BDP za Avstrijo (na prebivalca, EUR)
Skupaj zbrani odpadki v mestu Graz iz gospodinjstev in mešani kom. odpadki iz ind., obrti in stor.dejavnosti
Primerjava indeksov (2000=100) rasti produktivnosti (BDP/odpadki)
0
20
40
60
80
100
120
140
160
2000 2001 2002 2003 2004
leta
ind
ek
si
Ljubljana s sosednjimi občinami mesto Graz
Mesto München, središče dežele Bavarske
Lega: jugovzhod Nemčije; središče pokrajine Bavarske.
Dežela Bavarska ima 12.400.000 prebivalcev (leto 2003), razporejenih na 70.550 km2; gostota poselitve je cca. 174 preb./km2.
Mesto München zajema območje 310 kvadratnih kilometrov.
V mestu živi 1.227.296 prebivalcev (leto2003 ); gostota poselitve je cca. 4.000 preb./km2
Rast prebivalstva: manj kot 1% letno.
Po letu 1950: začetki ročnega ločevanja vrst odpadkov.
Po letu 1960: usposobljena prva sežigalnica München-Nord - s toplotno in električno energijo oskrbuje mesto.
Po letu 1980: nov koncept ravnanja z odpadki: prednost ima ponovna uporaba odpadkov, ob čim manjšem obremenjevanju okolja.
Leto 2000: odprta kompostarna za biološko razgradljive odpadke.
Ravnanje z odpadki v mestu München
Cilji Globalno razmišljati,
lokalno ukrepati. Odgovorno ravnanje z
naravnimi viri. Izboljšanje kvalitete
življenja. Razvoj gospodarstva, v
smislu varovanja okolja.
Količine mešanih komunalnih odpadkov: primerjava Ljubljana (z okolico), Bavarska in München
173.636 164.070 154.871 139.687 143.963
2.510.0002.431.000 2.400.000
2.329.000
321.200 319.600 311.480 302.500
0
500.000
1.000.000
1.500.000
2.000.000
2.500.000
3.000.000
leto2000 leto2001 leto2002 leto2003 leto2004
ko
lič
ine
me
š k
om
od
p (
t)
količ ine odloženih meš. kom. odp. Barje - L jubljana količ ine meš. kom. odp. v deželi Bavarskikolič ine meš. kom. odp. v Münchnu
Sestava mešanih komunalnih odpadkov: primerjava Ljubljana (z okolico) in Bavarska
Delež organskih odpadkov je primerljiv.
Na Bavarskem se 90% meš. komun. odp. termično obdela (proizvodnja toplotne in/ali električne energije), 8-9% se jih odloži in 1-2% mehansko-biološko obdela.
V ljubljanski regiji pa se 90% meš. komun. odp. odloži, le 10% jih gre v nadaljno obdelavo.
V ljubljanski regiji je količina meš. komun. odp./prebivalca cca. 328 kg, v Münchnu 250 kg, v deželi Bavarski pa 187 kg.
17,68
10,06
2,91 2,66
7,01
2,72
44,62
12,34
7,6 7,1
3,4
7,5
4,42,6
35,9
31,5
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
PAPIR,KARTON
PLASTIKA TEKSTIL MINERALNIODPADKI
STEKLO KOVINE ORGANSKIODPADKI
OSTALO
mas
ni d
elež
(%)
sestava meš kom odp za odlag Barje-Ljubljana (leto 2000) sestava meš kom odp za Bavarsko (leto 2002)
Slovenija-Nemčija: primerjava BDP/prebivalca
0
5000
10000
15000
20000
25000
30000
BD
P/p
reb
ival
ca v
EU
R
BDP Slovenija 7.797 8.082 8.677 9.383 10.088 10.425 11.007 11.775 12.319 12.977
BDP Nemčija 18.520 19.060 19.850 20.450 21.130 21.990 23.120 23.460 23.950 24.080 24.900
leto 1994 leto 1995 leto 1996 leto 1997 leto 1998 leto 1999 leto 2000 leto 2001 leto 2002 leto 2003 leto 2004
Indeks rasti produktivnosti: primerjava Ljubljana, München, Bavarska
150,1
100,0
146,9
111,7
126,6
100,0
104,8108,3
112,2
100,0110,6
106,8102,0
0,0
20,0
40,0
60,0
80,0
100,0
120,0
140,0
160,0
leto 2000 leto 2001 leto 2002 leto 2003 leto 2004
Ind
ek
s r
asti
pro
du
kti
vn
osti
INDEKS rasti produkt. za Ljubljano 2000=100 INDEKS rasti produkt. za Bavarsko 2000=100INDEKS rasti produkt. za München 2000=100
Predvidevanja dinamike meš. kom. odp. za Bavarsko, za obdobje od leta 2003 - 2007
0,00
50,00
100,00
150,00
200,00
250,00
300,00
pre
dv
ide
ne
na
sta
le k
olič
ine
me
ša
nih
ko
mu
na
lnih
od
pa
dk
ov
(k
g/p
reb
.-le
to)
SKUPNE količine mešanih komunalnihodpadkov (kg/preb.-leto)
199,90 198,10 197,80 197,6 197,20
količine meš. kom. odp. na podeželju(kg/preb.-leto)
185,80 182,70 184,00 183,20 183,20
količine meš. kom. odp. na podeželju,gosto naseljeno (kg/preb.-leto)
169,40 169,30 167,60 167,60 167,60
količine meš. kom. odp.v mestnem okolju(kg/preb.-leto)
265,90 264,10 264,40 264,60 264,10
količine meš. kom. odp.v velemestnemokolju (kg/preb.-leto)
263,00 260,30 260,80 261,50 259,60
leto 2003 leto 2004 leto 2005 leto 2006 leto 2007
MOŽNI UKREPI
TRENDI:
a) nič več “End of pipe”
b) snovni tokovi
c) količine naraščajo
d) “Zero waste”
Pravne in mednarodne obveznosti:
Direktiva o odlaganju odpadkov (1999/31/EU)
Pravilnik o odlaganju: leta 2015 dovoljeno odložiti 16 % biološko razgradljivih odpadkov
MOŽNI UKREPI
Smernice iz EU po letu 2008 predvidevajo samo 5 %
biorazgradljivega ogljika.
1) MEHANSKA IN NATO BIOLOŠKA
- MEHANSKA EKSTRAKCIJA (STROJNO LOČEVANJE-
KOVINE, STEKLO, KERAMIKA, BATERIJE)
- BIOLOŠKA DEKOMPOZICIJA (ZAPRTA KOMORA)
MOŽNA TUDI ANAEROBNA OBDELAVA
2) BIOLOŠKA IN NATO MEHANSKA OBDELAVA
BIOLOŠKA OBDELAVA MEHANSKA OBDELAVA INERTNA FRAKCIJA KOVINE GORIVO BIOSTABILIZAT
PREOSTANEK MEŠANIH
KOMUNALNIH ODPADKOV
MLETJE
POSPEŠENA BIOOKSIDA-CIJA
STABILIZAT
IZCEDNE VODE
VRAČAMO V PROCES
H2O CO2
BIOFILTRACIJA
SEJANJE SEPARACIJA
MLETJE DEMATERIALIZA
CIJA
MOŽNI UKREPI
SEŽIG KOMUNALNIH ODPADKOV - INCINERACIJA
- Strateška usmeritev RS iz NPVO (Ur. l. Rs, 83/99)
- Klasičnega sežiga ni več
1 Economic evaluation the draft incineration Directive
2 Draft Reference Document on the BAT for the Waste Incineration (maj 2005)
Država
Število sežigalnic (1993) 1
Število sežigalnic (2005) 2
Avstrija 2 5
Nemčija 49 59
Italija 28 32
Španija 14 9
Velika Britanija
31 17
ZAKLJUČKI
3 MOŽNI SCENARIJI ZA DEPONIJO BARJE
NA PODLAGI OGLEDA:
- OMEJENE MOŽNOSTI DELOVANJA
- OMEJENE MOŽNOSTI ŠIRITVE
- TRENUTNO NI PREDVIDENIH NOVIH LOKACIJ ZA ODPADKE IZ MOL
ZAKLJUČKI SCENARIJ 1: Odpadki se še naprej odlagajo kot do sedaj
Letno prepeljanih odpadkov: 185.000 ton = 330.000m3 Nasipna teža po kompaktiranju je 700 kg/m3.
Velikost vsakega posameznega od dveh polj, ki sta na razpolago za odlaganje 1.119.490 m3.
185.000 ton = 330.000 m3 x 0,7 = 231.000 m3 odloženih v 1 letu
1.119.490 m3 zadostuje za X let
X = 1.119.490 m3 * 1 let = 4.8 let
231.000 m3
Po Scenariju 1 bi obe odlagalni polji zadoščali za 9,7 let.
ZAKLJUČKI SCENARIJ 2: MBO in nato odlaganje
185.000 ton oz. 60 % za odlaganje oz.198.000 m3
330.000 m3 po kompaktiranju vgradijo v telo deponije 138.600 m3
40 volumskih % (voda, CO2, ostali plini)
ca. 46250 ton 198.000 m3 x 0,7 = 138.600 m3 odloženih v 1 letu
1.119.490 m3 zadostuje za X let
X = 1.119.490 m3 * 1 let = 8,1 let 138.600 m3
Po Scenariju 2 bi obe odlagalni polji zadoščali za 16,1 let.
ZAKLJUČKI SCENARIJ 3: MBO, nato sledi sežig, pepel se odloži na deponijo
185.000 ton zbranih/leto 25 % 82.500 m3 za odlaganje 330.000 m3 pripeljanih 57.750 m3 odložijo po kompaktiranju
(ca. 40. 425 ton)
40 % (voda CO2, plini) 35 % gorivo = 115.500 m3
132.000 m3 od prvotnega volumna ca. 25 % od skupne teže na začetku
82.500 m3 x 0,7 = 57.750 m3 odloženih v 1 letu po kompaktiranju + 11.550 m3 pepel iz sežigalnice
1.119.490 m3 zadostuje za X let pepela se po sežigu odloži 10 % začetnega volumna 115.500 m3 x 0.1 = 11.550 m3
X = __1.119.490 m3 * 1 let = 16,15 let 57.750 m3 + 11.550 m3
Po Scenariju 3 bi obe odlagalni polji zadoščali za 32,3 let.