RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLEDddng.si/wp-content/uploads/2018/03/rep-dijaki-dom-nova... · 2018-03-26 · razŠirjeni e nergetski pregled konČno poroČilo dijaŠki dom nova gorica

RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLED

KONČNO POROČILO

DIJAŠKI DOM NOVA GORICA

NAROČNIK:

DIJAŠKI DOM NOVA GORICA

STRELIŠKA POT 7

NOVA GORICA

IZVAJALEC:

GORIŠKA LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA -

GOLEA

TRG EDVARDA KARDELJA 1

NOVA GORICA

JULIJ, 2017

2

3

Naslov študije:

Razširjen energetski pregled Dijaškega doma Nova Gorica

Naziv in naslov stavbe:

Dijaški dom Nova Gorica Streliška pot 7 Nova Gorica

Uporabnik:

Dijaški dom Nova Gorica Streliška pot 7 Nova Gorica

Izvajalec:

Goriška lokalna energetska agencija - GOLEA Trg Edvarda Kardelja 1 5000 Nova Gorica

Vodja in nosilec projekta:

Rajko Leban, univ.dipl. inž. str.

Matej Pahor, univ. dipl. inž. str.

Janez Melink, mag. inž. gradb.

Primož Poje, univ. dipl. inž. el.

Irena Pavliha, dipl. ekon.

Mateja Birsa, dipl. ekon.

Martin Murovec, univ. dipl. ekon.

Kraj in datum:

Vrtojba, julij 2017

Št. izvoda:

1

4

5

KAZALO VSEBINE

0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ................................................................................................... 10

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ........................................................................................... 13

2. UVOD ..................................................................................................................................................... 14

2.1 OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI ........................................................................................................................... 14

2.2 PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB Z OZNAČENO NAMEMBNOSTJO STAVB ............................................................. 15

2.3 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI ................................................................................................................ 17

2.4 STANJE TOPLOTNEGA UGODJA ....................................................................................................................... 20

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ............................................................................................................ 24

3.1 RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM, UPORABNIKOM IN UPRAVNIKOM STAVBE ......................................... 24

3.2 SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV .................................................................... 24

3.3 POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI ............................................................................................. 24

3.4 MOTIVACIJA ZA UČINKOVITO RABE ENERGIJE (URE) PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH ................................................ 24

3.5 RAVEN PROMOVIRANJA URE ........................................................................................................................ 25

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE .................................................................................................................... 25

4.1 CENE ENERGETSKIH VIROV ............................................................................................................................ 25

4.2 MESEČNE PORABE GLAVNIH VIROV ENERGIJE .................................................................................................... 25

4.3 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE ENERGETSKIH VIROV ............................................................................................ 26

4.4 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE DOTRAJANOSTI OPREME ....................................................................................... 27

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE ......................................................................................... 27

5.1 OGREVALNI SISTEM ..................................................................................................................................... 27

5.2 SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO SANITARNO VODO (TSV) ........................................................................................ 30

5.3 SISTEM ZA OSKRBO Z HLADNO VODO .............................................................................................................. 31

5.4 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA ................................................................................................................. 32

5.5 ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI ...................................................................................................... 34

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE .......................................................................................................... 35

6.1 OVOJ STAVBE ............................................................................................................................................ 35

6.1.1 Termografija ovoja stavbe ............................................................................................................ 39

6.2 ELEKTRIČNE NAPRAVE IN APARATI .................................................................................................................. 39

6.3 RAZSVETLJAVA ........................................................................................................................................... 41

6.4 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE................................................................................................................. 42

6.5 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA ................................................................................................................. 43

7. OSKRBA Z ENERGIJO ............................................................................................................................... 44

7.1 REVIZIJA POGODB O DOBAVI ENERGIJE ............................................................................................................ 44

7.2 ZEMELJSKI PLIN .......................................................................................................................................... 44

7.2.1 Analiza rabe toplote ...................................................................................................................... 44

7.2.2 Analiza stroškov in cene toplote ........................................................................................................... 48

7.2.3 Poraba ZP za delovanje kuhinje ............................................................................................................ 49

7.3 ELEKTRIČNA ENERGIJA ................................................................................................................................. 50

7.3.1 Analiza rabe električne energije .................................................................................................... 50

7.3.2 Analiza stroška in cene električne energije.................................................................................... 52

7.3.3 Jalova energija ..................................................................................................................................... 54

7.4 PITNA VODA .............................................................................................................................................. 54

6

8. ANALIZA ENERGIJSKIH TOKOV V STAVBI ................................................................................................. 57

8.1 POTREBNA TOPLOTA ................................................................................................................................... 57

8.2 TOPLOTNI PRITOKI IN NOTRANJI TOPLOTNI VIRI ................................................................................................. 58

8.3 KONČNA ENERGIJA ZA OGREVNJE STAVBE ........................................................................................................ 58

9. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENICALOV ............................................................................... 58

9.1 OVOJ STAVBE ............................................................................................................................................ 58

9.2 PREZRAČEVANJE ......................................................................................................................................... 59

9.3 PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA TOPLOTE ......................................................................................................... 60

9.4 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE................................................................................................................. 60

9.5 SANITARNA VODA ....................................................................................................................................... 61

9.6 RAZSVETLJAVA ........................................................................................................................................... 61

9.7 KLIMATIZACIJA ........................................................................................................................................... 61

9.8 ELEKTRO ENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI ..................................................................................................... 62

10. ORGANIZACIJSKI UKREPI ..................................................................................................................... 63

10.1 PREGLED POTREBNIH ORGANIZACIJSKIH UKREPOV ............................................................................................. 64

10.1.1. Uvedba in Izvajanje sistema upravljanja z energijo .......................................................................... 64

11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ................................................................................ 65

11.1 UKREPI NA OVOJU STAVBE ............................................................................................................................ 65

11.1.1 Toplotna izolacija streh in teras .................................................................................................... 65

11.1.2 Toplotna izolacija tal na terenu ..................................................................................................... 66

11.1.3 Toplotna izolacija fasade ............................................................................................................... 67

11.1.4 Zamenjava stavbnega pohištva..................................................................................................... 68

11.2 UKREPI NA STROJNIH INSTALACIJAH ................................................................................................................ 68

11.2.1 Vgradnja ventilov s termostatskimi glavami ................................................................................. 69

11.2.2 Vgradnja sprejemnikov sončne energije ........................................................................................ 69

11.2.3 Sanacija toplotne postaje .............................................................................................................. 70

11.2.4 Vgradnja lokalnih prezračevalnih naprav ...................................................................................... 71

11.3 UKREPI NA ELEKTRO INSTALACIJAH ................................................................................................................. 71

11.3.1 Celovita prenova razsvetljave ........................................................................................................ 71

11.3.2 Vgradnja kompenzacijske naprave jalove energije ....................................................................... 72

11.3.3 Monitoring .................................................................................................................................... 72

12. POVZETEK UKREPOV S PREDLOGOM SCENARIJEV ............................................................................... 73

12.1 POVZETEK UKREPOV ........................................................................................................................................ 73

12.2 PREDLOG SCENARIJEV ...................................................................................................................................... 74

scenarij 0: Posamezni ukrepi ......................................................................................................................... 75

scenarij 1: Celovita energetska prenova ....................................................................................................... 75

12.3 PRIMERJAVA SCENARIJEV ................................................................................................................................. 77

13. IZVEDBA OSVEŠČANJA UPORABNIKA .................................................................................................. 79

14. LITERATURA ........................................................................................................................................ 80

7

KAZALO SLIK

SLIKA 1: LOKACIJA STAVBE (VIR. GURS: HTTP://PROSTOR3.GOV.SI/) .................................................................................. 16

SLIKA 2: POGLED NA DEL SEVERNE FASADE ...................................................................................................................... 16

SLIKA 3: KOTLA NA ZP ................................................................................................................................................ 27

SLIKA 4: KOTLOVSKA REGULACIJA .................................................................................................................................. 28

SLIKA 5: CENTRALNI RAZDELILNIK .................................................................................................................................. 29

SLIKA 6: RADIATOR S KLASIČNIM VENTILOM IN ELEKTRIČNI KALORIFER ................................................................................... 30

SLIKA 7: EL. KALORIFER ............................................................................................................................................... 30

SLIKA 8: ELEKTRIČNI AKUMULACIJSKI BOJLER V SANITARIJAH ............................................................................................... 31

SLIKA 9: PISOARJI ....................................................................................................................................................... 31

SLIKA 10: ODVODNI VENTILATORJI KUHINJA IN STREŠNI VENT. (POMIVALNI STROJ) .................................................................. 32

SLIKA 11: ODVODNI VENTILATOR NA STREHI .................................................................................................................... 33

SLIKA 12: KLIMA NAPRAVA SPLIT IZVEDBE ....................................................................................................................... 33

SLIKA 13: NOTRANJA ENOTA DVORANA .......................................................................................................................... 34

SLIKA 14: GLAVNA ELEKTRO OMARA .............................................................................................................................. 34

SLIKA 15: JUŽNA FASADA PRVOTNO ZGRAJENEGA DELA STAVBE S KUHINJO ............................................................................. 35

SLIKA 16: OSREDNJI TRAKT .......................................................................................................................................... 36

SLIKA 17: DEL JUŽNE FASADE NAKNADNO PRIZIDANEGA DELA (1999) .................................................................................. 36

SLIKA 18: PREVISNI DEL NAD PRITLIČJEM V ZAHODNEM KRAKU ............................................................................................ 37

SLIKA 19: RAVNA STREHA - POHODNA TERASA S PRANIMI PLOŠČAMI .................................................................................... 37

SLIKA 20: KRITINA NA OBJEKTU ..................................................................................................................................... 38

SLIKA 21: LESENA NOSILNA KONSTRUKCIJA STREHE V STROJNICI ........................................................................................... 38

SLIKA 22: OKNO Z ALU OKVIRJEM IN DVOSLOJNO ZASTEKLITVIJO BREZ PLINSKEGA POLNJENJA ................................................... 39

SLIKA 23: VRATA IN ZASTEKLITEV V PRITLIČJU PRIZIDANEGA DELA (JEDILNICA) ......................................................................... 39

SLIKA 24: LCD TELEVIZOR ............................................................................................................................................ 41

SLIKA 25: RAZSVETLJAVA V VELIKI DVORANI ..................................................................................................................... 41

SLIKA 26: RAZSVETLJAVA NA HODNIKU (ZRCALNI RASTER, 4X18 W) ..................................................................................... 42

SLIKA 27: OCENJENA RABA TSV ................................................................................................................................... 43

KAZALO TABEL

TABELA 1: POVPREČNA RABA ENERGIJE, STROŠKI IN EMISIJE V OBDOBJU 2014 – 2016 ............................................................ 11

TABELA 2: SCENARIJ 1- CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA ................................................................................................... 12

TABELA 3: SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU IN STAVBI ............................................................................................................ 14

TABELA 4: PODATKI O STAVBI IZ EVIDENCE GURS ............................................................................................................. 15

TABELA 5: PODATKOVNA ZBIRKA O OBJEKTU S KLJUČNIMI PODATKI ...................................................................................... 17

TABELA 6: DOVEDENA (KONČNA) ENERGIJA, PORABA VODE IN STROŠKI ................................................................................. 17

TABELA 7: RABA PRIMARNE ENERGIJE ............................................................................................................................ 19

TABELA 8: EMISIJE CO2 PO ENERGENTIH ......................................................................................................................... 20

TABELA 9: MERITVE TEMPERATUR NOTRANJIH PROSTOROV ................................................................................................ 21

TABELA 10: MERITVE RELATIVNE VLAŽNOSTI ................................................................................................................... 23

TABELA 11: EFEKTIVNE CENE ENERGIJE ........................................................................................................................... 25

TABELA 12: OGREVALNA NAPRAVA ............................................................................................................................... 27

TABELA 13: KOTLOVSKE ČRPALKE .................................................................................................................................. 28

TABELA 14: OBTOČNE ČRPALKE .................................................................................................................................... 29

8

TABELA 15: ZUNANJE STENE IN STENE PROTI NEOGREVANIM PROSTOROM ............................................................................. 35

TABELA 16: TALNE KONSTRUKCIJE ................................................................................................................................. 36

TABELA 17: STROPNE IN STREŠNE KONSTRUKCIJE .............................................................................................................. 37

TABELA 18: OKNA IN VRATA ........................................................................................................................................ 38

TABELA 19: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO PODROČJU RABE .............................................................................................. 40

TABELA 20: MERITVE OSVETLJENOSTI ............................................................................................................................ 42

TABELA 21: PODATKI O LETNI PORABI IN STROŠKIH TOPLOTE ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TSV .................................................. 44

TABELA 22: TEMPERATURNI PRIMANJKLJAJ ..................................................................................................................... 46

TABELA 23: PODATKI O LETNI RABI IN STROŠKIH ELEKTRIČNE ENERGIJE .................................................................................. 50

TABELA 24: POVZETEK ENERGIJSKIH LASTNOSTI STAVBE ..................................................................................................... 57

TABELA 25: IZRAČUN POTREBNE TOPLOTE ZA OGREVANJE STAVBE ........................................................................................ 57

TABELA 26: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA OVOJU STAVBE .............................................................. 59

TABELA 27: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA PREZRAČEVANJU ............................................................ 60

TABELA 28: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPIH NA SISTEMU OGREVANJA .................................................... 60

TABELA 29: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI PRI RABI HLADNE VODE ........................................................ 61

TABELA 30: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA SISTEMU RAZSVETLJAVE ................................................... 61

TABELA 32: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU IN PORABNIKIH .................. 62

TABELA 32: VHODNI PODATKI ANALIZE ........................................................................................................................... 63

TABELA 33: POVZETEK VSEH ORGANIZACIJSKIH IN INVESTICIJSKIH UKREPOV............................................................................ 73

TABELA 34: PRIHRANEK PRIMARNE ENERGIJE IN ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 ............................................................................. 74

TABELA 35: PRIHRANEK - SCENARIJ 1: CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA .............................................................................. 76

TABELA 36: PRIHRANEK PRIMARNE ENERGIJE IN EMISIJ CO2 – SCENARIJ 1: CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA ............................... 77

TABELA 37: PRIMERJAVA SCENARIJEV ............................................................................................................................ 78

KAZALO DIAGRAMOV

DIAGRAM 1: STRUKTURA RABE KONČNE ENERGIJE (LEVO) IN STRUKTURA STROŠKOV ZA ENERGIJO IN VODO (DESNO) ...................... 11

DIAGRAM 2: DELEŽ POVRŠIN PO NAMEMBNOSTI .............................................................................................................. 15

DIAGRAM 3: RAZMERJE DOVEDENE ENERGIJE ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO IN ZP ........................................................................ 18

DIAGRAM 4: RAZMERJE STROŠKOV ZA TOPLOTO, ELEKTRIČNO ENERGIJO IN VODO ................................................................... 18

DIAGRAM 5: POVPREČNA SPECIFIČNA RABA IN STROŠEK ENERGIJE ........................................................................................ 19

DIAGRAM 6: EMISIJE, KI SO POSLEDICA OSKRBE STAVBE Z ENERGIJO ..................................................................................... 20

DIAGRAM 7: PORABA TOPLOTE PO MESECIH ZA LETA 2014, 2015 IN 2016 .......................................................................... 26

DIAGRAM 8: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH ZA OBDOBJE ZADNJIH TREH KOLEDARSKIH LET ........................................... 26

DIAGRAM 9: DELITEV RABE ELEKTRIČNE ENERGIJE ............................................................................................................. 40

DIAGRAM 10: DOVEDENA TOPLOTA PO MESECIH ............................................................................................................. 45

DIAGRAM 11: KUMULATIVNA DOVEDENA ENERGIJA PO MESECIH ......................................................................................... 45

DIAGRAM 12: DOVEDENA TOPLOTA ZA OGREVANJE NORMIRANA S TEMPERATURNIM PRIMANJKLJAJEM....................................... 46

DIAGRAM 13: TEMPERATURNI PRIMANJKLJAJ IN RABA TOPLOTE V OBDOBJU 2014 DO 2016 .................................................... 47

DIAGRAM 14: KORELACIJA MED DOVEDENO ENERGIJO ZA OGREVANJE IN POTREBAMI PO OGREVANJU ......................................... 47

DIAGRAM 15: STROŠEK TOPLOTE PO MESECIH ................................................................................................................. 48

DIAGRAM 16: EFEKTIVNA CENA KONČNE ENERGIJE ZP ZA OGREVANJE (Z DDV) ...................................................................... 48

DIAGRAM 17: DOBAVA ZEMELJSKEGA PLINA ZA DELOVANJE KUHINJE .................................................................................... 49

DIAGRAM 18: STROŠEK DOBAVE ZEMELJSKEGA PLINA ZA DELOVANJE KUHINJE ........................................................................ 49

DIAGRAM 19: LETNA RABA IN STROŠEK ELEKTRIČNE ENERGIJE ............................................................................................. 50

DIAGRAM 20: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH ..................................................................................................... 51

DIAGRAM 21: VSOTE RABE ELEKTRIKE V 12. ZAPOREDNIH MESECIH ZA LETI 2015 IN 2016 ...................................................... 51

9

DIAGRAM 22: PORABA ENERGIJE V POSAMEZNI TARIFI....................................................................................................... 52

DIAGRAM 23: STROŠEK ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH ................................................................................................. 52

DIAGRAM 24: RAZDELITEV STROŠKOV ELEKTRIČNE ENERGIJE PO POSAMEZNIH KOMPONENTAH OBRAČUNA ZA MESEC JANUAR 2016 IN

JUNIJ 2016 (Z DDV) .......................................................................................................................................... 53

DIAGRAM 25: EFEKTIVNA CENA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH (Z DDV) ......................................................................... 53

DIAGRAM 26: STROŠEK JALOVE ENERGIJE ....................................................................................................................... 54

DIAGRAM 27: LETNA RABA IN STROŠEK OSKRBE S PITNO VODO IN ODVAJANJA TER ČIŠČENJA ODPADNE VODE ................................ 55

DIAGRAM 28: PORABA VODE PO MESECIH ...................................................................................................................... 55

DIAGRAM 29: STROŠKI VODE PO MESECIH ...................................................................................................................... 56

DIAGRAM 30: EFEKTIVNA CENA VODE IN KANALŠČINE ....................................................................................................... 56

DIAGRAM 31: DELEŽI TOPLOTNIH IZGUB PO POSAMEZNIH ELEMENTIH OVOJA TER PREZRAČEVANJU ............................................ 59

KAZALO PRILOG

Priloga 1. MERITVE MIKROKLIME

Priloga 2. POPIS NOTRANJE RAZSVETLJAVE

Priloga 3. ELABORAT GRADBENE FIZIKE – OBSTOJEČE STANJE

Seznam uporabljenih kratic

kW enota za moč električnih in toplotnih naprav

kWh enota za porabljeno energijo

/a per annum (na leto)

t indeks - toplotna energija

e indeks - električna energija

CNS centralni nadzorni sistem

STV sanitarna topla voda

ZP zemeljski plin

EVD enostavna vračilna doba

10

0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

Povzetek je napisan z namenom, da se vodstvu in uporabnikom na kratek in jedrnat način predstavi

vse pomembne elemente energetskega pregleda, ne da bi se morali ukvarjati z energetiko in

posameznimi izračuni, ki so zajeti v pregledu.

V energetskem pregledu so nakazane možnosti učinkovite rabe energije (URE) oz. zmanjšanja

stroškov ogrevanja, porabe električne energije in vode. Predlagani ukrepi so ločeni na organizacijske

in investicijske ukrepe. Vsi predlagani ukrepi vplivajo na URE in znižanje stroškov. Predlagani ukrepi

se razlikujejo po dobi vračanja vloženih finančnih sredstev in po nujnosti izvajanja posameznega

ukrepa.

Razširjen energetski pregled (REP) stavbe Dijaškega doma Nova Gorica je izdelan v skladu s

predpisano metodologijo za izvedbo REP-a. Kot izhodišče za določitev ukrepov in njihovih učinkov je

bilo iz meritev notranjega okolja (temperatura, vlažnost, osvetljenost) in analize pridobljenih

podatkov najprej ugotovljeno stanje stavbe. Osnovni nabor ukrepov je bil korigiran na podlagi

razgovora z osebjem stavbe, tehnične rešitve pa so bile opredeljene skupaj s sodelavci za posamezna

področja. Na ta način so bile upoštevane tudi omejitve pri izvajanju ukrepov za učinkovito rabo

energije in za znižanje stroškov vzdrževanja. Vrednosti in podane usmeritve investicij so okvirne, kot

je to običajno na nivoju energetskega pregleda. Za natančne tehnične rešitve za posamezen ukrep je

potrebna izdelava Projektov za izvedbo (PZI), v okviru katerih se ukrepi podrobno obravnavajo in se

izdelajo natančni projektantski popisi. Projekt prenove mora poleg opisa tehničnih ukrepov vsebovati

tudi opise možnih tveganj zaradi njihovega posamičnega ali medsebojnega vpliva in navodila

uporabnikom za omejevanje tveganj s preventivnimi in kurativnimi ukrepi.

KLJUČNE UGOTOVITVE

Ključne ugotovitve razširjenega energetskega pregleda so:

- Stavba Dijaškega doma Nova Gorica se nahaja na naslovu Streliška pot 7. Naročnik REP je

upravnik celotne stavbe, kar pomeni, da se pri izvedbi ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti

na zunanjem ovoju ni potrebno usklajevati z drugimi uporabniki stavbe.

- Stavba se oskrbuje s toplotno energijo iz lastne kotlovnice na zemeljski plin. Za ogrevanje sta

nameščena dva kotla Buderus, ki sta bila vgrajena leta 2015.

- Vgrajeno stavbno pohištvo je iz različnih obdobij. Večina stavbnega pohištva je iz alu okvirjev

z dvoslojno zasteklitvijo brez plinskega polnjenja, del oken na severni strani je iz alu okvirjev s

troslojno zasteklitvijo brez plinskega polnjenja. Manjši del oken na južni strani je z plinsko polnjenoi

zasteklitvijo. Zunanji zidovi stavbe so iz betonskih sten ter zidanih sten brez toplotne izolacije na

fasadah. Stropne plošče so betonske, brez toplotne izolacije. Streha je krita s profilirano pločevino.

- Večina razsvetljave je zastarela in energetsko neučinkovita, zato se možnost prihranka

energije izkazuje tudi pri zamenjavi obstoječih svetil.

- Cena oskrbe z vodo je v letu 2016 narasla, kar je posledica povečane porabe vode v tem letu.

Efektivna cena vode giblje v rangu 2,0 do 2,5 €/m2.

11

- Investicijsko-tehnični ukrepi so možni predvsem na zunanjem ovoju (zamenjava stavbnega

pohištva, toplotna izolacija fasade in strehe), elektroenergetskem sistemu (prenova razsvetljave) in

ogrevalnem sistemu (zamenjava obtočnih črpalk, vgradnja elektronskih termostatskih ventilov,

vgradnja sprejemnikov sončne energije).

STRUKTURA POVPREČNE RABE ENERGIJE IN STROŠKOV

Absolutno gledano gre v primeru Dijaškega doma Nova Gorica za večjega porabnika energije. Narava

rabe stavbe je oskrba dijakov in študentov – prenočišča, prehrana in pranje. Stavba je v uporabi

preko celega dneva ter med vikendi v odvisnosti od zasedenosti. V stavbi ni nikakršnih tehnoloških ali

drugih energetsko zahtevnih procesov. Struktura rabe energije za obdobje zadnjih treh let je

prikazana na spodnjih dveh grafikonih.

Diagram 1: Struktura rabe končne energije (levo) in struktura stroškov za energijo in vodo (desno)

Tabela 1: Povprečna raba energije, stroški in emisije v obdobju 2014 – 2016

Povprečje 2014-2016

Poraba energentov [kWh/leto]

Stroški energenta [€/leto]

Emisije CO₂ [t/leto]

Primarna energija [kWh/m2leto]

Energijsko število [kWh/m2 leto]

Toplotna energija 748.394 50.194 149,7 152,2 138,4

ZP - kuhinja 60.056 4.147 12,0 12 11,1

Električna energija 355.397 45.996 174,1 164,3 65,7

Skupaj 1.163.847 100.336 335,8 328,7 215,2

Poraba [m3/leto] Stroški [€/leto]

Hladna Voda 9.205 21.384

Skupaj povprečni stroški v obdobju 2014-2016 [€/leto]: 121.720

Na podlagi kopij računov dobaviteljev energije in vode smo ugotovili, da v rabi končne energije 64 %

predstavlja toplota za ogrevanje prostorov in pripravo TSV, 30,5 % končne energije pa predstavlja

64,30%

5,16%

30,54%

Povprečni triletni delež dovedene energije

ZP - ogrevanje ZP - kuhinja Elektrika

41%

3%

38%

18%

Povprečni triletni delež stroškov

ZP - ogrevanje ZP - kuhinja

Elektrika Voda

12

električna energija. Večina sredstev za obratovanje se porabi za oskrbo s toplotno energijo, in sicer

41 %. Preostali del se porabi v naslednjih deležih: 18 % za oskrbo s hladno vodo iz vodovodnega

omrežja in komunalne storitve, 38 % za električno energijo ter 3 % za oskrbo z ZP za potrebe kuhinje.

PREDLAGANI SCENARIJI ZA IZVEDBO UKREPOV URE IN OVE

Z izrazom »celovita energetska prenova« označujemo usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe

energije na ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje,

prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, v kolikor je to tehnično mogoče,

izkoristi ves ekonomsko upravičen potencial za energetsko prenovo. Glavna prednost celovitega

pristopa je možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami obsežnejši operaciji. V

Tabeli 2 je prikazana izbrana varianta oz. paket izbranih ukrepov, ki so bili po analizi prepoznani kot

najbolj upravičen z vidika celovite energetske prenove stavbe.

Pri vseh stroških in prihrankih je zajet DDV.

Tabela 2: Scenarij 1- celovita energetska prenova

št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Enostavna vračilna doba

MWhe MWht € enota €/enota € let

ORGANIZACIJSKI UKREPI:

1. Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo:

kpl. 2.900,00

-energetsko knjigovodstvo

-osveščanje zaposlenih

-ciljno spremljanje rabe energije

SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 2.900,00

INVESTICIJSKI UKREPI:

2. Ukrepi na ovoju objekta:

-toplotna izolacija fasade

m2 305.306,00

-zamenjava stavbnega pohištva

m2 363.960,00

-toplotna izolacija strešnih konstrukcij in teras

m2 185.644,00

3. Ukrepi strojnih instalacijah:

-vgradnja ventilov s termostatskimi glavami

kpl. 17.700,00

-vgradnja sprejemnikov sončne energije -2,3 kpl. 87.600,00

-sanacija toplotne postaje 2,4 kpl. 42.500,00

SKUPAJ 2+3: 0,0 286,1 19.215

4. Ukrepi na elektro instalacijah:

-zamenjava svetilk z LED svetili 59,2 7.658 kpl. 111.058,19

-monitoring

0 kpl.

7.665,00

SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: 59,2 286,1 26.873 1.121.433,19 42

SKUPAJ SCENARIJ: 59,2 286,1 26.873 1.124.333,19 42

13

I. SPLOŠNI DEL

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA

Namen razširjenega energetskega pregleda (REP) je analizirati energetsko stanje stavbe, obravnavati

možne ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije (URE) za zniževanje obratovalnih stroškov,

analizirati izbrane ukrepe URE ter oceniti izvedljivost izbranih investicijskih in organizacijskih ukrepov

z ovrednotenjem ekološke primernosti. REP vključuje tudi osveščanje in motiviranje zaposlenih za

učinkovito rabo energije.

Cilji energetskega pregleda so sledeči:

• osveščanje, motiviranje in informiranje vseh deležnikov,

• evidentiranje ter analiza možnih ukrepov učinkovite rabe energije,

• uvajanje ciljnega spremljanja rabe energije,

• takojšnje izvajanje organizacijskih ukrepov,

• ekonomski prihranki,

• priprava podatkov za izvajanje investicijskih ukrepov.

Razširjen energetski pregled se pripravlja v sklopu aktivnosti priprave dokumentacije za koriščenje

nepovratnih sredstev za celovito energetsko obnovo stavb v okviru kohezijske politike za obdobje

2014 – 2020.

Pri pripravi dokumenta so bile upoštevane zahteve Navodil in tehničnih usmeritev za energetsko

prenovo javnih stavb ter Navodil za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske

prenove stavb javnega sektorja, ki jih je izdalo Ministrstvo za infrastrukturo.

Poleg zgoraj omenjenih specifičnih navodil so bile pri izvedbi pregleda in končnega poročila

upoštevane zahteve Metodologije za izdelavo energetskih pregledov, standardov SIST EN 16247-1 ter

SIST EN 16247-2, pravilnikov, veljavnih tehničnih smernic in drugih relevantnih dokumentov.

14

2. UVOD

2.1 OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI

Dijaški dom Nova Gorica sodi med največje dijaške domove v Sloveniji. Namenjen je zlasti dijakom, ki

se na srednjih šolah izobražujejo v različnih programih. Dijakom omogoča bivanje, učenje in aktivno

preživljanje časa. Organizacijsko je dom razdeljen v enoto A (za študente) ter enoto B in C (za dijake).

Poleg spalnic so v domu urejeni prostori kuhinje, jedilnic, učilnic, večnamenske dvorane, fitnesa,

klubske sobe ter knjižnice (povzeto s spletne strani Dijaškega doma Nova Gorica, vir:

http://ddng.si/o-domu/).

Prvotni del stavbe iz leta 1981 je zgrajen iz dveh krakov in povezovalnega dela. V letu 1999 je sledila

prenova stavbe ter dograditev tretjega kraka na zahodni strani skupaj z ureditvijo zunanjih površin.

Stavba dijaškega doma je označena s stavbno številko 1.506 in spada v katastrsko občino 2304 Nova

Gorica.

Osnovni podatki ustanove so zbrani v Tabeli 3.

Tabela 3: Splošni podatki o zavodu in stavbi

Organizacija Dijaški dom Nova Gorica

Naslov Streliška pot 7

Kraj Nova Gorica

Poštna številka 5000

Odgovorna oseba Dragan Kojić, ravnatelj

Telefon 05/335 48 11

Fax 05/302 14 41

E-pošta [email protected]

Spletna stran http://www.ddng.si/

Namembnost zgradbe Dijaški dom

Čas uporabe Med tednom preko celega dneva, med vikendi odvisno od zasedenosti

Število zaposlenih 44

Število uporabnikov 200

Površinsko največji delež celotne površine predstavljajo sobe, ki predstavljajo 37,2 % vseh površin v

stavbi. Po velikosti sledijo komunikacije (hodniki, avle in stopnišča), ki predstavljajo četrtino vseh

površin. Ostali prostori so zastopani v manjši meri, kot je razvidno v naslednjem diagramu.

15

Diagram 2: Delež površin po namembnosti

2.2 PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB Z OZNAČENO NAMEMBNOSTJO STAVB

Predmet razširjenega energetskega pregleda je Dijaški dom Nova Gorica na naslovu Streliška pot 7.

Stavba se nahaja v južnem delu Nove Gorice ob gozdu Panovec. Stavba je štiri etažna. Pritlična etaža

je namenjena upravnim prostorom, kuhinji in jedilnici, v preostalih etažah pa so locirane sobe. Glavni

vhod v objekt je na južni strani stavbe, do katerega je urejen dostop z ulice Streliška pot. Osnovni

podatki stavbe iz evidence GURS so prikazani v naslednji tabeli.

Tabela 4: Podatki o stavbi iz evidence GURS

Katastrska občina 2304 NOVA GORICA

Številka stavbe 1506

Število etaž 4

Deli stavbe 1

Površina stavbe [m2] 5.535,9

Številka parcele 1312, 1314/2, 1314/3

Površina parcele [m2] 1.978, 3.510, 1.259

Na Sliki 1 je z oranžno barvo prikazana lokacija stavbe v prostoru, na Sliki 2 pa pogled na del severne

fasade stavbe med vzhodnim in srednjim traktom.

Sobe; 37,2%

Kuhinjski prostori; 4,5%

Jedilnice; 5,7%

Hodniki, avle in stopnišča; 24,9%

Skupni prostori; 4,6%

Čajne kuhinje; 0,2%

Sanitarije in kopalnice; 7,0%

Garderobe; 1,1%

Prostori uprave in zaposlenih; 4,2%

Prostori za izobraževanje; 4,6%

Pomožni prostori in skladišča; 2,5%

Tehnični prostori; 3,4%

Prostori po namembnosti

16

Slika 1: Lokacija stavbe (vir. GURS: http://prostor3.gov.si/)

Slika 2: Pogled na del severne fasade

17

V Tabeli 5 so zbrani ključni podatki o objektu, tako kot je to zahtevano v Navodilih in služi

identifikaciji ciljne kategorije upravičenih objektov celovite energetske prenove.

Tabela 5: Podatkovna zbirka o objektu s ključnimi podatki

Naziv stavbe Dijaški dom Nova Gorica

Lokacija NOVA GORICA, Streliška pot 7

Namembnost stavbe 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (študentski in dijaški domovi)

Lastnik Upravljavec

Republika Slovenija Dijaški dom Nova Gorica

Uporabnik Dijaški dom Nova Gorica

Uporabna površina stavbe 5.409,27 m2

Neto tlorisna površina stavbe 5.409,27 m2

Kondicionirana površina stavbe (Ak) 5.409,27 m2

Energenti Električna energija, Zemeljski plin

Poraba energije za ogrevanje in pripravo TSV 748,4 MWh

Poraba energije – plin kuhinja 60,0 MWh

Poraba električne energije 355,4 MWh

Letnica izgradnje 1981, 1999 dodatna prizidava

Leto večje prenove stavbe, ogrevalnega, hladilnega, prezračevalnega sistema in razsvetljave ter opis posega

V času izgradnje prizidka zamenjava strešne kritine (profilirana pločevina), vgradnja novih kotlov v letu 2015

Intenzivnost uporabe stavbe Stavba se uporablja vsak dan preko celega dneva, med vikendi v odvisnosti od zasedenosti (stavba je hkrati tudi hostel, ki nudi prenočišča - hostel, oddajajo dvorano v pritličju za razne družbene dogodke)

2.3 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI

Osnova za uvajanje in vrednotenje ukrepov na področju učinkovite rabe energije je poznavanje

trenutnega stanja in preteklih trendov rabe in stroškov za energijo. Na diagramih in tabelah v

nadaljevanju je prikazana povprečna raba končne energije in vode v letih 2014 - 2016 ter s tem

povezani stroški. Podatke smo pridobili iz računov za energijo in vodo, ki nam jih je posredovalo

računovodstvo dijaškega doma. V obravnavanih letih je skupna povprečna dovedena energija na letni

ravni znašala 1.163.847 kWh. Povprečni letni strošek energije in vode je v tem obdobju znašal

121.720 € z vključenim DDV.

Tabela 6: Dovedena (končna) energija, poraba vode in stroški

ZP - ogrevanje in TSV ZP - kuhinja Električna energija Voda Skupni stroški

enota kWh € kWh € kWh € m³ € €

2014 721.126 50.549 63.204 4.513 362.796 51.286 9.014 19.651 126.000

2015 749.170 50.304 59.641 4.106 348.855 44.143 8.709 21.500 120.054

2016 774.887 49.728 57.323 3.821 354.541 42.558 9.892 22.999 119.107

Povprečje 748.394 50.194 60.056 4.147 355.397 45.996 9.205 21.384 121.720

18

Na Diagramu 2 je prikazano razmerje med povprečno dovedeno toplotno in električno energijo v

letih 2014 - 2016. Delež toplote predstavlja 64,3 % dovedene končne energije. Energija ZP za potrebe

kuhinje predstavlja kot 5,16 % celotne rabe energije v stavbi. Toplota za ogrevanje in pripravo TSV

ima večinski delež tudi pri stroških, saj ti znašajo 41 % vseh stroškov (Diagram 3). Na drugem mestu je

z 38 % strošek električne energije, nato strošek oskrbe z vodo z 18 % ter kot zadnji strošek plina za

kuhinjo s 3 % celotnega letnega stroška za energente.

Diagram 3: Razmerje dovedene energije za električno energijo in ZP

Diagram 4: Razmerje stroškov za toploto, električno energijo in vodo

Energijsko število oziroma specifična raba energije za ogrevanje in pripravo TSV na osnovi rabe

toplote v povprečju treh let znaša 138,4 kWh/m2 kondicionirane površine na leto, kar pomeni, da je

potencial za prihranke toplotne energije dokaj velik. Energijsko število za električno energijo znaša

64,30%

5,16%

30,54%

Povprečni triletni delež dovedene energije

ZP - ogrevanje ZP - kuhinja Elektrika

41%

3%

38%

18%

Povprečni triletni delež stroškov

ZP - ogrevanje ZP - kuhinja Elektrika Voda

19

65,7 kWh/m2 na leto. Skupno energijsko število oziroma specifična raba energije na kvadratni meter

kondicionirane površine 215,2 kWh/m2.

Diagram 5: Povprečna specifična raba in strošek energije

V Tabeli 7 je podana letna raba primarne energije ločeno po energentih. Skladno s tehnično

smernico1 je pri pretvorbi iz končne v primarno energijo za zemeljski plin uporabljen faktor 1,1 za

električno energijo pa 2,5.

Tabela 7: Raba primarne energije

ZP - ogrevanje ZP - kuhinja Električna energija SKUPAJ

MWh MWh MWh MWh

2014 793,2 69,5 907,0 1.769,8

2015 824,1 65,6 872,1 1.761,8

2016 852,4 63,1 886,4 1.801,8

povprečje 823,2 66,1 888,5 1.777,8

V Tabeli 8 so podane so tudi emisije toplogrednega plina CO2, ki nastanejo zaradi uporabe fosilnih pri

oskrbi stavbe z elektriko in toploto. Za preračun so uporabljeni faktorji iz Priloge III pravilnika2 o

metodah za določanje prihrankov energije. Upoštevana je poraba ZP za ogrevanje ter za potrebe

kuhinje.

1 Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije

2 Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanju izpustov

CO2 (Ur.l. RS, št. 67/2015).

138,4

11,1

65,7

0,0

50,0

100,0

150,0

200,0

250,0

Rab

a en

ergi

je v

kW

h n

a m

² n

a le

to

Povprečna specifična raba energije za 3 leta

Toplota ZP - kuhinja Električna energija

9,3

0,8

8,5

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

12,0

14,0

16,0

18,0

20,0

Stro

šek

ener

gije

v E

UR

na

m²

na

leto

Povprečni specifični strošek energije za 3 leta

Toplota ZP - kuhinja Električna energija

20

Tabela 8: Emisije CO2 po energentih

Emisije CO₂ [ton]

Zemeljski plin 161,7

Električna energija 174,1

V Diagramu 6 so poleg skupnih emisij CO2 podane še letne emisije prahu, ogljikovega monoksida, hlapnih organskih snovi, dušikovih oksidov, žveplovega dioksida in metana.

Diagram 6: Emisije, ki so posledica oskrbe stavbe z energijo

2.4 STANJE TOPLOTNEGA UGODJA

Toplotno ugodje človek doseže, ko je v toplotnem ravnotežju z okolico, v kateri se nahaja. Je zelo

pomembno za dobro počutje in zdravje uporabnikov stavbe. Na stanje toplotnega ugodja vpliva več

parametrov: temperatura zraka, temperatura obodnih površin, relativna vlažnost, hitrost zraka ter

parametri kot so obleka in fizična aktivnost posameznika. Na slednja parametra lahko človek v

določeni meri vpliva, med tem ko so mikro klimatski pogoji odvisni od zasnove stavbe in delovanja

sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in klimatizacije. Največji vpliv na človeško zaznavo

toplotnega ugodja ima občutena temperatura (povprečje temp. zraka in srednje sevalne temperature

površin) ter hitrost gibanja zraka (prepih).

Parametri za toplotno ugodje sedeče osebe v bivalni coni so naslednji:

1. temperatura zraka:

v času brez ogrevanja med 22 °C in 26 °C, priporočljivo 23 °C do 25 °C,

v času ogrevanja med 19 °C in 24 °C, priporočljivo 20 °C do 22 °C;

CO2 x 100

CH₄

SO₂

Nox

VOC

CO

PRAH

0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 4.000

CO2 x 100 CH₄ SO₂ Nox VOC CO PRAH

kg/leto 3.358,35 484,72 0,00 145,52 5,82 58,21 0,29

21

2. navpična temperaturna razlika zraka med glavo in gležnji za sedečo osebo (med 0,1 m in 1,1 m nad

podom) manjša od 3 K, v vseh drugih primerih manjša od 4 K;

3. površinska temperatura poda med 17 °C in 26 °C, pri sistemu talnega ogrevanja do 29 °C (izjemi sta

prostori z nestalno prisotnostjo in prostori s posebno namembnostjo);

4. pod oziroma talna obloga poda zaradi svojega neposrednega oziroma posrednega vpliva ne sme

onesnaževati zraka v prostoru in ne sme vplivati na ugodje in zdravje uporabnikov prostorov;

5. največja sevalna temperaturna asimetrija:

za hladno steno < 13 °C,

za toplo steno < 35 °C,

za hladen strop < 18 °C,

za topel strop < 7 °C.

Z oblikovanjem stavbe in senčili je treba v času hlajenja preprečiti vpliv neposrednega sončnega

sevanja v bivalni coni;

6. priporočena srednja hitrost zraka:

v času ogrevanja in hlajenja 0,15 m/s,

v ostalem času 0,2 m/s.

V izbranih sobah dijaškega doma smo v juniju 2017 izvedli več dnevne meritve temperature. Meritve

so se izvajale v sobah na južni in severni strani posameznega dela stavbe v prvem nadstropju. Z

meritvami smo prišli do nekaterih ugotovitev, ki jih podajamo v nadaljevanju. Na diagramih so z

modro barvo označeni vikendi, z rumeno pa območje priporočene temperature v poletnem času.

Tabela 9: Meritve temperatur notranjih prostorov

22

Temperature zraka v sobah v času meritev so se v obravnavanih prostorih gibale med 23 in 29 °C.

Maksimalna izmerjena vrednost temperature zraka je bila 29,4 °C v sobi na južni strani starega dela

stavbe, najnižja izmerjena vrednost pa 23,7 °C v sobi novejšega dela stavbe.

Vrednosti temperatur so v času prisotnosti uporabnikov znotraj območja priporočenih vrednosti. Do

povišanih temperatur je prišlo v sobi na južni strani starega dela. Temperature v sobi so seveda

odvisne od več dejavnikov, med katere sodijo zasedenost prostora, prezračevanje, senčenje ipd. V

splošnem je na vseh grafih opazen trend naraščanja temperatur v dnevnem času ter znižanje ponoči,

ker je tudi pričakovano. Ker prostori v času meritev niso bili ne ogrevani ne hlajeni ni opaziti razlik v

notranjih temperaturah med vikendi in med preostalim delom tedna.

23

Izvedene so bile tudi večdnevne meritve vlažnosti. Merilni instrumenti so bili nameščeni na istih

položajih kot pri merjenju temperatur.

Tabela 10: Meritve relativne vlažnosti

24

Meritve relativne vlažnosti so pokazale, da se le-ta giblje v priporočenem območju med 40 % in 60 %.

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO

3.1 RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM, UPORABNIKOM IN UPRAVNIKOM

STAVBE

Naročnik energetskega pregleda je Dijaški dom Nova Gorica, ki je upravnik in uporabnik celotne

stavbe.

3.2 SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV

Za dobavo plina, električno energijo in vodo dobavitelji mesečno izdajo račune upravniku stavbe.

Upravnik plača račune, sredstva za plačilo računov pa prejme iz proračuna lastnika stavbe.

3.3 POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI

V Dijaškem domu ni uveden sistem energetskega knjigovodstva. Raba energije se posredno nadzira

ob izplačilu faktur za energijo (računovodkinja, ravnatelj).

3.4 MOTIVACIJA ZA UČINKOVITO RABE ENERGIJE (URE) PRI VSEH UDELEŽENIH

AKTERJIH

Pri izvedbi energetskega pregleda smo sodelovali z vodstvom Dijaškega doma Nova Gorica. Dijaški

dom se kot upravnik stavbe zaveda pomena učinkovite rabe energije v javnih stavbah, zato je podprl

izvedbo energetskega pregleda. Vodstvo dijaškega doma je pokazalo zanimanje, posredovalo

potrebne podatke in razpoložljivo dokumentacijo ter podalo njihov pogled na kritične točke rabe

25

energije in potrebne ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in izboljšanje bivalnega ugodja v

stavbi.

3.5 RAVEN PROMOVIRANJA URE

V Dijaškem domu Nova Gorica ni opaziti posebnih ukrepov osveščanja o učinkoviti rabi energije.

Raven promoviranja URE je pretežno odvisna od ozaveščenosti uporabnikov in zaposlenih ter

njihovih navad.

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE

4.1 CENE ENERGETSKIH VIROV

Cene energetskih virov so odvisne od povpraševanja na trgu, višine prispevkov in dajatev in od

uspešnosti pogajanja z dobavitelji. Upravnik stavbe ima vpliv zgolj na tisti del stroška, ki je dejansko

plačilo za dobavljeno energijo, višino omrežnin, prispevkov in drugih dajatev pa določajo pristojni

državni organi. Efektivne cene energije za obravnavno stavbo, ki zajemajo celoten strošek energije

izražene v €/MWh za leta 2014 - 2016, so prikazane v naslednji tabeli.

Tabela 11: Efektivne cene energije

LETO

2014 2015 2016 Toplota 70,10 67,15 64,17 €/MWh

ZP - kuhinja 71,40 68,85 66,66 €/MWh

Električna energija 141,36 126,54 120,04 €/MWh

4.2 MESEČNE PORABE GLAVN IH VIROV ENERGIJE

Na Diagramih 7 in 8 je prikazana dovedena energija po mesecih za glavna energijska vira, s katerima

je oskrbovana obravnavana stavba.

26

Diagram 7: Poraba toplote po mesecih za leta 2014, 2015 in 2016

Diagram 8: Raba električne energije po mesecih za obdobje zadnjih treh koledarskih let

4.3 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE ENERGETSKIH VIROV

Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja. Do prekinitev dobave električne energije lahko

pride v primeru izpada ali vzdrževalnih del na javnemu omrežju, kar pa lahko traja največ nekaj ur.

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

2014 94,6 113,5 76,1 46,5 33,8 33,8 26,9 25,2 29,9 44,5 73,6 122,8

2015 134,3 108,6 91,6 61,1 33,4 25,3 20,5 16,3 16,8 58,5 83,7 99,0

2016 134,0 84,3 81,8 50,1 45,8 26,8 24,0 25,7 26,8 63,4 88,3 123,8

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

120,0

140,0

160,0

Top

lota

iz Z

P [

MW

h]

Dovedena toplota po mesecih


2014 34,02 29,304 30,283 28,981 29,525 30,55 32,842 27,391 28,381 29,177 29,366 32,976

2015 29,978 25,564 32,498 25,875 28,295 28,547 35,392 23,965 27,673 27,671 30,849 32,548

2016 31,298 29,371 31,998 26,987 29,438 28,323 29,203 29,351 28,898 28,962 30,445 30,267

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Elek

trič

na

ener

gija

[M

Wh

]

Dovedena električna energija po mesecih

27

Zemeljski plin dobavlja podjetje Adriaplin d.o.o.. Za primere izpadov ni rezervnega vira ogrevanja.

Oskrba s pitno vodo je prav tako zanesljiva. Prekinitev oskrbe z vodo se lahko pojavi v primeru

morebitnih vzdrževalnih del na omrežju, kar pa ni ravno pogosto.

4.4 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE DOTRAJANOSTI OPREME

Kotlovnica je sanirana in v dobrem stanju, toplotna postaja pa je že stara in se bliža koncu svoje

življenjske dobe. Elektro instalacije so v dobrem stanju zato smatramo, da zanesljivost oskrbe ni

neposredno ogrožena.

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

5.1 OGREVALNI SISTEM

Kotlovnica

Stavba dijaškega doma Nova Gorica se ogreva iz kotlovnice, ki se nahaja v prvem nadstropju stavbe.

Za ogrevanje skrbita dva kondenzacijska kotla na zemeljski plin proizvajalca Buderus. Voda se iz

kotlov transportira do prenosnika toplote in naprej v centralni razdelilnik. Kotla sta bila vgrajena leta

2015.

Tabela 12: Ogrevalna naprava

Ogrevalna naprava Proizvajalec Model Razpon moči

Kotel na ZP Buderus GB312 271 kW

Kotel na ZP Buderus GB312 271 kW

Slika 3: Kotla na ZP

28

Tabela 13: Kotlovske črpalke

Št. Kotlovska črpalka Tip Instalacija Električna moč

Kotlovnica (W)

Č1 Wilo Stratos 50/1-9 ogrevanje 25 – 490W

Č2 Grundfos Magna 1 50-100F 280 ogrevanje 20 – 425 E

Regulacija dovodne temperature se vrši drsno glede na zunanjo temperaturo z regulacijo Buderus

nameščeno na kotlih. Ogrevalni sistem ima dve ekspanzijski posodi vsaka volumna 700 L.

Slika 4: Kotlovska regulacija

Toplotna postaja se nahaja v pritličnih prostorih pod kotlovnico. Vsa stikala za vklop porabnikov

(črpalk) so na omarici v toplotni postaji.

Topla voda se od kotlov transportira do centralnega razdelilnika, od koder se distribuira naprej za

potrebe ogrevanja prostorov po stavbi. Ogrevalni sistem je ločen na sedem ogrevalnih vej:

Radiatorsko ogrevanje Sever (stari del)

Radiatorsko ogrevanje Jug (stari del)

Priprava tople sanitarne vode (V = 2.000 L)

Klimat kuhinja 1

Klimat kuhinja 2 (zaprta veja)

Priprava tople sanitarne vode (V = 3.000 L) (zaprta veja)

Radiatorsko ogrevanje (novi del)

Veji za ogrevanje vode v hranilniku TSV so na hranilnik vezane preko prenosnikov toplote.

29

Slika 5: Centralni razdelilnik

Na ogr. vejah so vgrajeni elektromotorni mešalni ventili, ki omogočajo regulacijo temperature

vstopne vode v odvisnosti od zunanje temperature. Za transport vode po stavbi so vgrajene obtočne

črpalke s stopenjsko regulacijo pretoka. Le na eni ogrevalni veji je vgrajena frekvenčno regulirana

obtočna črpalka. Vgrajene so črpalke:

Tabela 14: Obtočne črpalke

Št. Obtočna črpalka Tip

Instalacija Veja Električna moč

Kotlovnica (W)

Č3 IMP EGHN 652 B Frekv. ogrevanje radiatorsko ogr. 450 W

Č4 IMP GHR 652 Enostop. ogrevanje radiatorsko ogr. 435 W

Č5 IMP GHN 80-120F Stopenjska TSV bojler 2.000 550-1400-2200 W

Č6 IMP GHN 20B-R/32 Stopenjska ogrevanje klimat 77 W

Č7 IMP GHN 504 B-R Stopenjska ogrevanje klimat 100 – 295 – 470 W

Č8 IMP GHR 652 Enostop. TSV bojler 3.000 435 W

Č9 IMP GHN 504 B-R Stopenjska ogrevanje radiatorsko ogr. 295 W

V toplotni postaji so za regulacijo delovanja obtočnih črpalk vgrajeni dve regulaciji proizvajalca

Seltron tip WDC 10 B in WDC 20.

Regulacija ogrevalnega sistema omogoča krmiljenje ogrevalnih krogov po:

nastavljenem urniku (dnevni / nočni režim),

zunanji temperaturi.

Ogrevalni sistem se ne izklaplja, tako da je ogrevalni režim je 24 ur na dan.

30

Ogrevala

Za ogrevanje so vgrajeni aluminijasti radiatorji s klasičnimi ventili. V novem delu stavbe so v avli

vgrajeni ventilatorski konvektorji, ki pa večinoma niso v uporabi. V zahodnem kraku (ženski oddelek)

so v krajnih sobah nameščeni električni kaloriferji (Pe = 0,5 kW, 8 kos).

Slika 6: Radiator s klasičnim ventilom in električni kalorifer

V kopalnicah so prav tako nameščena električna ogrevala, ki pa so zelo malo v uporabi.

Slika 7: El. kalorifer

5.2 SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO SANITARNO VODO (TSV)

Topla sanitarna voda se pripravlja centralno v 2.000 L hranilniku TSV. Na hranilniku je vgrajen tudi

9 kW električni grelec. Za transport vode je za stari del vgrajena obtočna črpalka Wilo (Pe = 210 W) za

novi del pa IMP črpalka (Pe = 176 W). V kotlovnici je vgrajen še 3.000 L hranilnik TSV, ki pa ni v

uporabi. V eni izmed učilnic je vgrajen dodatni električni bojler volumna 5 L.

31

Slika 8: Električni akumulacijski bojler v sanitarijah

5.3 SISTEM ZA OSKRBO Z HLADNO VODO

Oskrba z sanitarno vodo je izvedena preko enega odjemnega mesta za vodo 980335 DIJAŠKI DOM. Po

objektu je razpeljana napeljava hladne sanitarne vode. V sanitarijah so nameščeni kotlički brez

možnosti omejenega izpusta vode ter pisoarji s časovno omejitvijo iztoka vode.

Slika 9: Pisoarji

32

5.4 PREZRAČEVANJE IN KLIMAT IZACIJA

Stavba se v večini prezračuje naravno, torej z odpiranjem oken. Za odvod zraka iz sanitarij sta na

strehi vgrajena dva ventilatorja, ki po vertikali povezujeta vse sanitarije. Ostale sanitarije imajo

vgrajene lokalne odvodne ventilatorje. V toplotni postaji je vgrajen star IMP klimat, ki ni v uporabi.

Predviden je bil za prezračevanje dela kuhinje (sadje in zelenjava). Ostale naprave za ventilacijo so

vgrajene v strojnici (ob kotlovnici) v prvem nadstropju. V prostoru je vgrajen dovodni klimat IMP

KNML izdelan 1995 z največjim pretokom zraka 7.000 m3/h in ventilatorjem z el. motorjem moči

494 W. Zrak iz klimata se dogreva preko kotlov na zemeljski plin, ohlaja pa preko klimatske naprave

nameščene ob stavbi (Hitachi RAS-6HRNM2E, Pel = 8,29 kW, Phlajenja = 14 kW, Pogrevanja = 16 kW). V

strojnici so vgrajeni še ventilatorji za odvod zraka iz nape (6.930 m3/h; 0,6-2,3 kW), odvod iz kuhinje

(700 m3/h; 0,6-2,3 kW), odvod iz skladišča (800 m3/h), prostora kruh in pecivo (540 m3/h) ter nove

delavnice (640 m3/h). Prav tako je vgrajen strešni odvodni ventilator iz nape nad pomivalnim strojem

(2.500 m3/h; 0,73 kW).

Slika 10: Odvodni ventilatorji kuhinja in strešni vent. (pomivalni stroj)

33

Slika 11: Odvodni ventilator na strehi

Na stavbi je za potrebe klimatizacije poleg naprave (Hitachi) vezane na klimat kuhinje vgrajenih še

osem klima naprav split izvedbe. Ena izmed naprav je večja enota za klimatizacijo dvorane

(Pel = 2,87 kW). Ocenjeno imajo naprave za klimatizacijo stavbe skupno el. moč 21,6 kW.

Slika 12: Klima naprava split izvedbe

34

Slika 13: Notranja enota dvorana

5.5 ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI

Stavba ima nizko napetostni (NN) priključek izveden iz javnega distribucijskega omrežja. Glavna

elektro omara se nahaja na južni strani stavbe ob vhodu v stari del (zunanji zid kuhinje, Slika 14). Od

tu je izveden razvod po objektu do etažnih razdelilcev in naprej do posameznih porabnikov. V elektro

omarici je en elektronski števec električne energije.

Glavni porabniki električne energije v stavbi so naprave v kuhinji, naprave v pralnici, hladilnice ter

razsvetljava. Instalacije so v funkcionalnem stanju.

Slika 14: Glavna elektro omara

35

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE

6.1 OVOJ STAVBE

Več kot 60 % dovedene energije, ki jo letno za delovanje porabi obravnavani objekt, je v obliki

toplote za ogrevanje prostorov. Na rabo energije za ogrevanje stavbe ima velik vpliv ovoj stavbe, saj

so od njegovih toplotnih karakteristik odvisne transmisijske toplotne izgube, njegova zrakotesnost pa

ima vpliv na ventilacijske izgube toplote.

Kakovost toplotne zaščite ovoja stavbe kot celote popišemo s koeficientom specifičnih transmisijskih

izgub stavbe. Ta znaša H'T = 1,910 W/m2K, pri čemer je za to stavbo dovoljeni koeficient

H'T,max = 0,454 W/m2K.

Dovedena energija za pokrivanje transmisijskih toplotnih izgub se lahko oceni na podlagi razmerja

med računskimi transmisijskimi in ventilacijskimi izgubami stavbe iz elaborata gradbene fizike.

Transmisijske izgube znašajo 85,6 %. Ocenjena končna energija namenjena pretvorbi v toploto za

pokrivanje transmisijskih izgub tako znaša 385.531 kWh (glede na merjeno rabo toplote).

Zunanji zidovi stavbe so grajeni iz armiranega betona ter opečnih votlakov. Zunanje stene osnovnega

dela iz leta 1981 so iz armiranega betona debeline 20 cm. Prizidan del je iz armiranobetonskih

okvirjev z vmesnimi pozidavami iz opečnih votlakov debeline 29 cm. Ker na zunanjih stenah ni

vgrajene toplotne izolacije, obstoječi zidovi ne ustrezajo pogojem iz pravilnika PURES 2010 o največji

dovoljeni toplotni prehodnosti.

Tabela 15: Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom

Konstrukcija Sestava U [W/m2K] U dovoljeni [W/m

2K]

3

Zunanje stene –

osnovni AB del

1. PODALJŠANA APNENA MALTA 2 cm 2. BETON 20 cm

2,447 0,28

Zunanje stene –

prizidan zidan del

1. PODALJŠANA APNENA MALTA 2 cm 2. OPEČNI VOTLAK 29 cm 3. PODALJŠANA APNENA MALTA 2 cm

1,293 0,28

Slika 15: Južna fasada prvotno zgrajenega dela stavbe s kuhinjo

3 Dovoljene vrednosti skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah – PURES 2010, Ur. l. RS, št. 52/10

36

Slika 16: Osrednji trakt

Slika 17: Del južne fasade naknadno prizidanega dela (1999)

Talna konstrukcija v pritličju je v celoti izvedena na terenu in nima vgrajene toplotne izolacije. Kot

zaključni sloj je vgrajenih več materialov (PVC, talna keramika, parket) na podložnem betonu oziroma

estrihu. Del talnih konstrukcij sob v prvem nadstropju v vseh treh krakih je izveden kot tla nad

zunanjim zrakom (previsni deli).

Tabela 16: Talne konstrukcije

Konstrukcija Sestava U [W/m2K] U dovoljeni [W/m2K]

Tla na terenu _

keramika

1. TALNE KERAMIČNE PLOŠČICE 1,25 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 10 cm 3. BITUMENSKA HIDROIZOLACIJA 1 cm

3,291 0,35

Tla na terenu _

parket

1. PARKET 2 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 10 cm 3. BITUMENSKA HIDROIZOLACIJA 1 cm

2,569 0,35

Tla na terenu _

PVC

1. PVC HOMOGEN 0,5 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 10 cm 3. BITUMENSKA HIDROIZOLACIJA 1 cm

3,167 0,35

Previsni deli 1. PARKET 2 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 5 cm 3. BETON 15 cm

2,126 0,30

37

Slika 18: Previsni del nad pritličjem v zahodnem kraku

Medetažne konstrukcije so izvedene z armiranobetonskimi ploščami. Strešna konstrukcija je izvedena

kot strop proti podstrešju brez toplotne izolacije, kritina pa je iz profilirane pločevine na leseni

podkonstrukciji. Del strehe je izveden kot ravna streha, na kateri so urejene terase s pohodnim

slojem iz pranih plošč.

Tabela 17: Stropne in strešne konstrukcije

Konstrukcija Sestava U [W/m2K] U dovoljeni [W/m2K]

Ravna streha – terasa 1. BETON 15 cm

2. BITUMEN 3. BITUMENSKA HIDROIZOLACIJA 1 cm 4. PRANE PLOŠČE

2,779 0,20

Ravna streha – kuhinja 1. BETON 15 cm

2. BITUMEN 3. BITUMENSKA HIDROZOLACIJA 1 cm 4. GRAMOZNO NASUTJE 5 cm

2,544 0,20

Streha strojnica 1. TRIMO PANELI 0,467 0,2

Streha – strop 1. BETON 20 cm 2,816 0,2

Streha nad učilnicama v

2N

1. BETON 15 cm 2. KOMBI PLOŠČE 10 cm 3. PROFILIRANA PLOČEVINA

0,320 0,2

Slika 19: Ravna streha - pohodna terasa s pranimi ploščami

38

Slika 20: Kritina na objektu

Slika 21: Lesena nosilna konstrukcija strehe v strojnici

Na stavbi je vgrajenih več tipov stavbnega pohištva. Po deležu prevladujejo okna in vrata z

aluminijastim okvirjem in dvoslojno zasteklitvijo brez plinskega polnjenja, ki so bila vgrajena leta

1999. V prizidanem delu so vgrajena alu okna s troslojno zasteklitvijo brez plinskega polnjenja.

Dvoslojno plinsko polnjeno stavbno pohištvo je vgrajeno na južni fasadi nad vhodom v prvotno

zgrajeni del. Del oken ima na zunanji strani vgrajene žaluzije (na južni fasadi prvotnega dela ter na

vzhodni in zahodni strani krakov prvotnega dela), del oken pa se senči z notranji zavesami iz blaga.

Vrata v tehnične prostore so kovinska (kotlovnica, strojnica).

Tabela 18: Okna in vrata

Konstrukcija U [W/m2K] U dovoljeni [W/m2K]

ALU okna, dvoslojna, brez plinskega polnjenja 2,70 1,6

ALU okna, troslojna, brez plinskega polnjenja 2,30 1,6

ALU okna, dvoslojna, plinsko polnjena 1,30 1,6

ALU vrata, dvoslojna, brez plinskega polnjenja 2,70 1,6

Kovinska vrata 3,50 2,4

39

Slika 22: Okno z ALU okvirjem in dvoslojno zasteklitvijo brez plinskega polnjenja

Slika 23: Vrata in zasteklitev v pritličju prizidanega dela (jedilnica)

6.1.1 TERMOGRAFIJA OVOJA STAVBE

V času izdelave razširjenega energetskega pregleda se stavba Dijaškega doma Nova Gorica ni

ogrevala oziroma hladila, zato termografska analiza ovoja stavbe ni bila izvedena.

6.2 ELEKTRIČNE NAPRAVE IN APARATI

Rabo električne energije glede na področje uporabe smo ocenili na podlagi dostopnih podatkov o

nazivni moči porabnikov, obratovalnem času oziroma drugih dosegljivih podatkov (npr. deklarirana

letna poraba, energijski razred itd.) in prikazali na Diagramu 9. Večji porabniki električne energije v

stavbi so razsvetljava, naprave v kuhinji ter naprave v pralnici.

40

Tabela 19: Raba električne energije po področju rabe

Letna raba električne

energije [kWh]

Multimedijska oprema 31.290

Pralnica in likalnica 70.128

Razsvetljava 100.746

Klimatizacija 12.130

Prezračevanje 7.421

Kuhinja 123.056

Ogrevanje 4.480

Kotlovnica 7.528

Skupaj 356.778

Diagram 9: Delitev rabe električne energije

Multimedijska oprema

9%

Pralnica in likalnica

20%

Razsvetljava 28%

Klimatizacija 3%

Prezračevanje 2%

Kuhinja 35%

Ogrevanje 1%

Kotlovnica 2%

Ocena rabe električnih naprav

41

Slika 24: LCD televizor

6.3 RAZSVETLJAVA

Za zagotavljanje zadostne svetlobe v stavbi se poleg naravnega osvetljevanja uporablja več vrst

svetilnih teles. V pisarnah so vgrajena svetila s fluorescentnimi cevastimi sijalkami brez zrcalnega

rastra različnih moči (2x58 W, 4x18 W) z magnetno dušilko. V vhodnih avlah so v spuščenem stropu

vgrajena svetila z zrcalnim rastrom in sijalkami 4x18 W z magnetno dušilko. V sobah so nameščeni

različni tipi svetil: cevaste fluo sijalke 1x36W, 1x8 W, svetila s klasičnimi žarnicami z močjo 60 W,

kompaktne fluo sijalke 2x18W. V sanitarijah so vgrajene cevaste fluo ter kompaktne sijalke. V kuhinji

so vgrajene cevaste fluo sijalke z IP zaščitnimi pokrovi. Na igriščih so vgrajeni reflektorji različnih moči

(na igrišču za košarko 1.000 W in na igriščih za tenis, odbojko na mivki in balinanje reflektorji z močjo

400 W).

Skupna priključna moč v stavbi vgrajene razsvetljave je 87,57 kW. Ocenjuje se, da razsvetljava letno

porabi okrog 100.609 kWh električne energije.

Slika 25: Razsvetljava v veliki dvorani

42

Slika 26: Razsvetljava na hodniku (zrcalni raster, 4x18 W)

V Tabeli 20 so podane meritve osvetljenosti. Meritve osvetljenosti v sobi so bile izvedene v temi

(samo umetna osvetlitev) ter za kombinacijo naravne in umetne osvetlitve. V sobah je osvetljenost

neustrezna, kar je posledica tudi neustrezne razporeditve svetil. Dodatno je bila izmerjena tudi

osvetljenost na hodnika v prvem nadstropju v vzhodnem traktu s sobami.

Tabela 20: Meritve osvetljenosti

Prostor Izmerjena osvetljenost

(Lux)

Predpisana osvetljenost

(Lux) Tip osvetlitve Ocena

Soba v 1. nadstropju

121 500 Umetna -

469 500 Naravna + umetna -

Hodnik v 1. nadstropju novega dela

od 78 do 360 100 Umetna +

6.4 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE

Topla sanitarna voda (STV) se skozi celo leto pripravlja centralno s kotli na zemeljski plin. Rabo

zemeljskega plina in posledično toplote za pripravo TSV smo ocenili na podlagi rabe plina v mesecih

od junija do septembra, ko se ZP porablja le za ta namen. V poletnih mesecih je v domu na dan cca.

80 uporabnikov/prenočitev, v ostalih pa cca. 170. Ocenjena raba toplote za pripravo STV znaša 297,9

MWh letno.

43

Slika 27: Ocenjena raba TSV

6.5 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA

Stavbe se večinoma prezračuje naravno z odpiranjem oken, nekateri prostori pa se prezračujejo

prisilno (kuhinja, shrambe, sanitarije). Dovedena energija za pokrivanje ventilacijskih toplotnih izgub

se lahko oceni na podlagi razmerja med računskimi transmisijskimi in ventilacijskimi izgubami stavbe

iz elaborata gradbene fizike. Ventilacijske izgube znašajo 14,4 %. Ocenjena dovedena toplota za

pokrivanje ventilacijskih izgub tako znaša 64.861 kWh na leto.

Na podlagi popisa klimatizacijskih naprav v stavbi je izdelana ocena porabe električne energije za

klimatizacijo. Ocena upošteva priključno električno moč, čas obratovanja in trajanje hladilne sezone.

Ocena rabe električne energije za hlajenje prostorov znaša 12.130 kWh na leto.

44

I. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE

RABE ENERGIJE

7. OSKRBA Z ENERGIJO

7.1 REVIZIJA POGODB O DOBAVI ENERGIJE

Za nakup zemeljskega plina ima Dijaški dom Nova Gorica sklenjeno pogodbo s podjetjem Energija

Plus. Ponudnik je izbran na podlagi javnega razpisa skupnosti dijaških domov in se izbira na vsaki dve

leti. Za nakup električne energije ima dijaški dom trenutno sklenjeno pogodbo o dobavi s podjetjem

HEP Energija d.o.o.. Dobavitelja se prav tako izbira s pomočjo javnega razpisa.

7.2 ZEMELJSKI PLIN

Poraba in stroški so bili pridobljeni s fotokopij faktur, ki jih je posredovalo računovodstvo Dijaškega

doma Nova Gorica. Stavba se z zemeljskim plinom oskrbuje preko dveh odjemnih mest, pri čemer je

eno odjemno mesto namenjeno odvzemu plina za potrebe ogrevanja (P01-4011663), drugo pa za

potrebe delovanja kuhinje (P01-4111663). V nadaljevanju je v tem podpoglavju prikazana poraba in

stroški dobave zemeljskega plina za potrebe ogrevanja in priprave TSV.

Tabela 21: Podatki o letni porabi in stroških toplote za ogrevanje in pripravo TSV

Količina [Sm

3] [kWh] [MWh]

Strošek brez DDV [€]

Strošek z DDV [€]

Cena z DDV [€/MWh] Cena [€/Sm

3]

2014 75.908 721.126 721,1 41.434 50.549 70,1 0,67

2015 78.860 749.170 749,2 41.233 50.304 67,1 0,64

2016 81.567 774.887 774,9 40.761 49.728 64,2 0,61

POVPREČNO 78.778 748.394 748,4 41.142 50.194 67,1 0,64

7.2.1 ANALIZA RABE TOPLOTE

V spodnjem diagramu je prikazana dovedena toplota po mesecih za obravnavana leta 2014 - 2016.

Razvidno je, da se toplota uporablja preko celega leta. Meseci z najvišjo porabo so zimski (december,

januar in februar), v poletnem času pa se toplota porablja za pripravo TSV.

45

Diagram 10: Dovedena toplota po mesecih

Poraba toplote na letni ravni je v letih 2014 – 2016 primerljiva, kot je razvidno iz Diagrama 11.

Diagram 11: Kumulativna dovedena energija po mesecih

7.2.1.1 TEMPERATURNI PRIMANKLJAJ

Glavni vplivni faktor, ki določa količino potrebne energije za ogrevanje, je povprečna zunanja

temperatura v kurilni sezoni. Klimatološko ta podatek opišemo s temperaturnim primanjkljajem.

Temperaturni primanjkljaj (TP) v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C in zunanjo


2014 94,6 113,5 76,1 46,5 33,8 33,8 26,9 25,2 29,9 44,5 73,6 122,8

2015 134,3 108,6 91,6 61,1 33,4 25,3 20,5 16,3 16,8 58,5 83,7 99,0

2016 134,0 84,3 81,8 50,1 45,8 26,8 24,0 25,7 26,8 63,4 88,3 123,8

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

120,0

140,0

160,0

Zem

eljs

ki p

lin [

MW

h]

Dovedena energija ZP po mesecih

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900


Po

rab

a [M

Wh

]

Mesec leta

Kumulativna letna dovedena energija ZP

2014

2015

2016

46

dnevno povprečno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je dnevna povprečna

temperatura nižja ali enaka 12 °C (15 °C). V okviru zadnjih treh koledarskih let obratovanja stavbe

smo določili temperaturne primanjkljaje za lokacijo stavbe. Podatki so določeni na podlagi meritev

pridobljenih iz najbližje podnebne meteorološke postaje Bilje (št. 97). Meteorološka postaja je od

lokacije stavbe oddaljena 6 kilometrov. Trideset letno povprečje temperaturnega primanjkljaja za

postajo Bilje je 2.500 Kdan.

Tabela 22: Temperaturni primanjkljaj

Temperaturni primanjkljaj po letih za postajo Bilje

Leto Kdan

2014 1.686

2015 2.312

2016 2.245

Povprečje 2.081

7.2.1.2 RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE NORMIRANA S TEMEPRATURNIM PRIMANKLJAJEM

Za primerjavo rabe toplote za ogrevanje v različnih letih je potrebno porabo normirati na takšen

način, da upoštevamo dejanske in referenčne potrebe po ogrevanju. Poraba energije v posameznem

letu je bila torej uravnotežena s kvocientom referenčnega in dejanskega letnega temperaturnega

primanjkljaja.

Normirani podatki za obravnavana leta so predstavljeni na Diagramu 12.

Diagram 12: Dovedena toplota za ogrevanje normirana s temperaturnim primanjkljajem

7.2.1.3 ANALIZA RABE ENERGIJE ZA OGREVANJE PO MESECIH

V kolikor se raba energije za ogrevanje meri na mesečni osnovi, je mogoče narediti primerjavo

dinamike odjema energije z mesečnimi vrednostmi temperaturnega primanjkljaja. Na Diagramu 13 je

za obravnavano obdobje preteklih treh koledarskih let prikazana raba končne energije za ogrevanje

2014 2015 2016

MWh 1069,5 810,2 863,1

0

200

400

600

800

1.000

1.200

Do

ved

ena

ener

gija

ZP

[M

Wh

]

Dovedena energija ZP normirana na TP

47

in temperaturni primanjkljaj. Razvidno je dobro ujemanje profila rabe energije in profila potrebe po

ogrevanju. V poletnih mesecih se pojavi največje odstopanje na račun porabe toplote za ogrevanje

TSV, medtem ko temperaturnega primanjkljaja ni.

Diagram 13: Temperaturni primanjkljaj in raba toplote v obdobju 2014 do 2016

Na Diagramu 14 je prikazana korelacija med rabo energije za ogrevanje in potrebo po ogrevanju. Tudi

ta analiza pokaže dobro ujemanje med rabo in temperaturnim primanjkljajem. Korelacijski faktor je

0,867. Upoštevani so le meseci v kurilni sezoni, ko je temperaturni primanjkljaj različen od 0.

Diagram 14: Korelacija med dovedeno energijo za ogrevanje in potrebami po ogrevanju

0

100

200

300

400

500

600

0

20

40

60

80

100

120

140

160

1 2 3 4 5 6 7 8 9 101112 1 2 3 4 5 6 7 8 9 101112 1 2 3 4 5 6 7 8 9 101112

Tem

per

atu

rni p

rim

ankl

jaj [

kDan

]

Rab

a ko

nčn

e en

ergi

je Z

P [

MW

h]

Raba toplote [MWh] TP [kDan]

2014 2015 2016

R² = 0,8674

0

20

40

60

80

100

120

140

160

0 100 200 300 400 500 600

Rab

a d

ove

den

e en

ergi

je Z

P [

MW

h]

Mesečni temperaturni primankljaj - T prim 12 [kDan]

48

7.2.2 ANALIZA STROŠKOV IN CENE TOPLOTE

Na Diagramu 15 je prikazan mesečni strošek toplote. V letu 2016 strošek ogrevanja znaša od

1.777,73 € v juliju do 8.191,34 € v januarju, ko je poraba toplote najvišja.

Diagram 15: Strošek toplote po mesecih

Efektivna cena energije je celoten strošek energenta deljen s količino energenta oziroma dovedene

energije. V naslednjem diagramu je prikazano spreminjanje efektivne cene dovedene energije za

ogrevanje v letih 2014 - 2016. Iz Diagrama 16, ki prikazuje efektivno ceno končne energije po

mesecih, je v obravnavanih letih opaziti padanje efektivne cene toplote. Povprečna letna cena

toplote v letu 2016 je 66,6 € z DDV/MWh.

Diagram 16: Efektivna cena končne energije ZP za ogrevanje (z DDV)


2014 6.394 7.598 5.212 3.326 2.387 2.671 2.092 1.981 2.284 3.225 5.101 8.273

2015 8.825 7.218 6.150 4.224 2.479 1.773 1.533 1.712 1.337 3.750 5.206 6.091

2016 8.191 5.293 5.147 3.299 3.051 1.940 1.777 1.876 1.943 4.078 5.529 7.599

0,00

1.000,00

2.000,00

3.000,00

4.000,00

5.000,00

6.000,00

7.000,00

8.000,00

9.000,00

10.000,00

Stro

šek

[€ z

DD

V]

Strošek dobave ZP po mesecih

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

1 6 11 16 21 26 31 36

Cen

a [€

/MW

h]

Mesec obdobja od 2014 do 2016

Efektivna cena končne energije ZP

49

7.2.3 PORABA ZP ZA DELOVANJE KUHINJE

Poraba zemeljskega plina za delovanje kuhinje se meri ločeno preko lastnega odjemnega mesta (P01-

4011663). V nadaljevanju je prikazana poraba in strošek dobave plina za potrebe kuhinje. Poraba je

najmanjša v poletnih mesecih, ko je dijaški dom manj zaseden. Strošek dobave narašča oziroma pada

v odvisnosti od porabe ZP.

Diagram 17: Dobava zemeljskega plina za delovanje kuhinje

Diagram 18: Strošek dobave zemeljskega plina za delovanje kuhinje


2014 534 497 601 528 563 563 689 522 582 489 505 580

2015 463 450 564 450 470 551 580 308 189 1059 694 500

2016 496 488 582 451 590 486 433 452 542 520 740 254

0

200

400

600

800

1000

1200

Zem

eljs

ki p

lin [

m³]

Dobava ZP po mesecih - kuhinja


2014 361,62 339,19 402,23 358,13 328,35 433,79 459,88 357,61 394,36 337,40 347,20 393,13

2015 315,97 308,68 377,01 308,68 320,67 306,39 317,03 355,94 142,65 620,20 419,85 313,37

2016 314,54 310,12 362,21 289,75 366,82 309,16 279,77 290,31 340,20 328,03 449,96 180,55

0,00

100,00

200,00

300,00

400,00

500,00

600,00

700,00

Stro

šek

[€ z

DD

V]

Strošek dobave ZP po mesecih - kuhinja

50

7.3 ELEKTRIČNA ENERGIJA

Poraba in stroški so bili pridobljeni s fotokopij faktur, ki jih je posredovalo računovodstvo Dijaškega

doma Nova Gorica. Stavba se oskrbuje iz merilnega mesta št. 7-2688 – DIJAŠKI DOM NOVA GORICA.

Številka odjemnega mesta: 331644901000.

Tabela 23: Podatki o letni rabi in stroških električne energije

leto VT [kWh] MT [kWh] Skupaj [kWh]

Omrežnina z DDV [€]

Nakup z DDV [€]

Skupaj z DDV [€]

Cena z DDV [€/MWh]

2014 243.718 119.078 362.796 23.435 27.851,43 51.286 141,36

2015 236.853 112.002 348.855 24.833 19.310,07 44.143 126,54

2016 237.131 117.410 354.541 22.949 19.608,65 42.558 120,04

Diagram 19: Letna raba in strošek električne energije

7.3.1 ANALIZA RABE ELEKTRIČNE ENERGIJE

Na Diagramu 20 je prikazana raba električne energije po mesecih. Razvidno je, da se raba v večini

obravnavanih mesecev giblje med 25 in 30 MWh, torej ni izrazitega trenda rasti ali padanja v

opazovanih mesecih. Mesec z najmanjšo porabo je avgust, kar bi lahko pripisali manjši zasedenosti

stavbe v tem času (študijske počitnice).

2014 2015 2016

Poraba 363 349 355

Strošek 51.286,11 44.143,28 42.557,71

0,00

10.000,00

20.000,00

30.000,00

40.000,00

50.000,00

60.000,00

0

50

100

150

200

250

300

350

400

Sku

pn

i str

ošk

i za

elek

trik

o [

€]

Po

rab

a en

ergi

je [

MW

h]

Skupna raba in stroški elektrike

51

Diagram 20: Raba električne energije po mesecih

Na Diagramu 21 je prikazan tako imenovan »rolling bar graph«, ki prikazuje vsote skupne porabe za

dvanajst zaporednih mesecev obdobja let 2015 in 2016. Tovrstni diagram nam dobro pokaže trend

rasti ali zmanjševanja rabe električne energije, saj je v primeru, da se ta ne zmanjšuje niti ne

povečuje, vsota dvanajstih zaporednih mesecev vedno približno enaka. V konkretnem primeru je

opaziti, da se trend porabe ne spreminja, torej je raba v opazovanem obdobju na podobni ravni.

Diagram 21: Vsote rabe elektrike v 12. zaporednih mesecih za leti 2015 in 2016


2014 34,02 29,304 30,283 28,981 29,525 30,55 32,842 27,391 28,381 29,177 29,366 32,976

2015 29,978 25,564 32,498 25,875 28,295 28,547 35,392 23,965 27,673 27,671 30,849 32,548

2016 31,298 29,371 31,998 26,987 29,438 28,323 29,203 29,351 28,898 28,962 30,445 30,267

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Elek

trič

na

ener

gija

[M

Wh

] Dovedena električna energija

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Elek

trič

na

ener

gija

[kW

h]

12 mesečne vsote rabe elektrike

52

Podrobnejša analiza rabe v posamezni tarifi za obravnavana leta pokaže, da je večina električne

energije porabljene v visoki tarifi (67 %), kar je za takšen tip stavbe tudi pričakovano (delovanje

kuhinje, pranje in likanje).

Diagram 22: Poraba energije v posamezni tarifi

7.3.2 ANALIZA STROŠKA IN CENE ELEKTRIČNE ENERG IJE

Na Diagramu 23 je prikazan mesečni strošek električne energije. V letu 2016 ta znaša od nekje

3.195 € pa do 3.899 €. V splošnem se strošek spreminja v odvisnosti od porabe električne energije.

Diagram 23: Strošek električne energije po mesecih

243.718 236.853 237.131 119.078 112.002 117.410

0,67 0,68

0,67

0,00

0,10

0,20

0,30

0,40

0,50

0,60

0,70

0,80

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

2014 2015 2016

Raz

mer

je [

-]

Rab

a el

ektr

ike

[kw

h]

VT MT Razmerje VT/MT+VT

Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec

2014 4797 4321 4305 4029 4079 4192 4314 3886 4036 4445 4250 4632

2015 3739,0 3295,6 3877,6 3041,7 3180,4 3201,0 3926,1 3305,2 3663,8 3997,2 4386,9 4528,1

2016 3819,3 3704,9 3790,1 3310,7 3333,3 3261,0 3344,0 3339,3 3195,3 3899,4 3710,2 3849,7

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

Stro

šek

elek

trič

ne

ener

gije

na

mes

ec [

€]

53

Na Diagramu 24 je prikazana razdelitev stroška po komponentah obračuna za dva različna meseca. Iz

obeh diagramov je razvidno, da manj kot polovico predstavljajo postavke omrežnine za moč, VT in

MT (cca. 44 % v januarju ter 37 % v juniju). Energija v VT in MT predstavlja približno 40 % zneska,

ostali del pa so prispevki, pri čemer po deležu izstopa prispevek za OVE+SPTE. Uporabnik ima z izbiro

najugodnejšega dobavitelja elektrika tako vpliv zgolj na manj kot polovico stroška.

Diagram 24: Razdelitev stroškov električne energije po posameznih komponentah obračuna za mesec januar 2016 in junij

2016 (z DDV)

Na Diagramu 25 je prikazana efektivna cena električne energije v zadnjih treh letih. Efektivna cena se

giblje med 110 in 152 €/MWh. Opazen je trend padanja cene. Nižja efektivna cena je posledica višje

porabe, saj efektivna cena z večanjem porabe energije pada.

Diagram 25: Efektivna cena električne energije po mesecih (z DDV)

Moč 21%

Omrežnina VT

16%

Omrežnina MT 7%

Prispevek OVE+SPTE

12%

Pripevek AGEN

0%

Prispevek BORZEN

0%

Jalova en. 0%

Energija VT 29%

Energija MT 11%

Trošarina 3%

Pripevek za učnikovito

rabo energije

1%

Komponente stroška oskrbe z električno energijo januar 2016

Moč 18%

Omrežnina VT

14%

Omrežnina MT 5%

Prispevek OVE+SPTE

13%

Pripevek AGEN

0%

Prispevek BORZEN

0%

Jalova en. 1%

Energija VT 32%

Energija MT 13%

Trošarina 3%

Pripevek za učnikovito

rabo energije

1%

Komponente stroška oskrbe z električno energijo junij 2016

40

60

80

100

120

140

160

1 6 11 16 21 26 31 36

Cen

a [€

/MW

h]


Efektivna cena električne energije

54

7.3.3 JALOVA ENERGIJA

Jalov tok ni v fazi z napetostjo in zato ne proizvaja koristnega dela, ampak dodatno obremenjuje

omrežje s pretakanjem energije in s tem povzroča dodatne izgube v omrežju. Porabo jalove energije

povzročajo t.i. induktivni porabniki, kot so na primer asinhronski motorji, varilni aparati,

transformatorji, magnetne dušilke itd., ki za svoje normalno obratovanje potrebujejo tudi jalovo

energijo. V kolikor predstavlja količina jalove energije manj kot eno tretjino porabljene delovne

energije, jo distributer ne zaračuna, v kolikor je ta količina presežena, se presežek jalove energije

obračuna. Na spodnjem diagramu je prikazan obračunan strošek za jalovo energijo.

Diagram 26: Strošek jalove energije

7.4 PITNA VODA

V obravnavni stavbi se voda uporablja v kuhinji, pralnici, sanitarijah ter kopalnicah. Večji porabniki

vode v stavbi so pralni stroji, naprave v kuhinji ter sanitarije (kopalnice). Poraba se je v letu 2016

povečala in znaša 9.892 m3. Opazen je trend naraščanja letnega stroška za oskrbo s pitno vodo.

Efektivna cena vode tako v letu 2016 znaša 2,3 €/m3 z upoštevanim DDV in vsemi prispevki. Voda ni

predmet tržne distribucije, zato uporabnik nima neposrednega vpliva na ceno.

2014 2015 2016

kVArh 20.849 15.625 25.970

€ 211 € 162 € 238 €

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

- €

50 €

100 €

150 €

200 €

250 €

300 €

Zara

čun

ana

jalo

va e

n. [

kVA

rh]

Stro

đše

k ja

love

en

ergi

je [

€ z

DD

V]

55

Diagram 27: Letna raba in strošek oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne vode

Diagram 28: Poraba vode po mesecih

2014 2015 2016

Poraba 9014 8709 9892

Strošek 19.651 € 21.500 € 22.999 €

- €

5.000 €

10.000 €

15.000 €

20.000 €

25.000 €

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

Sku

pn

i str

ošk

i za

vod

o [

€]

Letn

a p

ora

ba

pit

ne

vod

e [m

³]

Letna poraba in stroški pitne vode

0

200

400

600

800

1000

1200


Po

rab

a p

itn

e vo

de

na

mes

ec [

m³]

Poraba vode po mesecih

2014

2015

2016

56

Diagram 29: Stroški vode po mesecih

Efektivna cena oskrbe s pitno vodo se giblje med 2,1 €/m3 in 2,70 €/m3. Izjema je vrednost v februarju

ko je zaračunan nižji strošek. Opazen je trend naraščanja stroškov za oskrbo s pitno vodo.

Diagram 30: Efektivna cena vode in kanalščine

0

500

1000

1500

2000

2500

3000


Stro

šek

pit

ne

vod

e in

kan

alšč

ine

na

mes

ec [

€]

Stroški vode po mesecih

2014

2015

2016

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

3,00

1 6 11 16 21 26 31 36

Cen

a [€

/m³]


Efektivna cena vode in kanalščine

57

8. ANALIZA ENERGIJSKIH TOKOV V STAVBI

Za potrebe analize energetskih tokov v stavbi je bil izdelan elaborat gradbene fizike. Podatki o

gabaritih, površinah in sestavah gradbenih konstrukcij ter sistemih ogrevanja, hlajenja, priprave STV

in razsvetljavi ter drugih tehničnih napravah so bili delno pridobljeni iz obstoječe projektne

dokumentacije (PZI, št. projekta 12/2016, Esplanada d.o.o., april 2016), delno pa z ogledom na kraju

samem. Podatki o času obratovanja, temperaturah v stavbi itd. so bili pridobljeni ob ogledu stavbe.

Tabela 24: Povzetek energijskih lastnosti stavbe

Lastnosti stavbe

Površina toplotnega ovoja stavbe (m2) 7.726,70

Kondicionirana površina stavbe (m2) 5.409,27

Kondicionirana prostornina stavbe (m3) 14.607

Faktor oblike f0 (m-1

) 0,423

Razmerje med površino oken in površino toplotnega ovoja stavbe - z 0,120

Letna potrebna toplota za ogrevanje - Qh (kWh) 514.442

Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevane prostornine - Qh/Ve (kWh/m3) 24,36

Potrebna toplota za ogrevanje na neto uporabno površino - Qh/Au (kWh/m2) 82,23

8.1 POTREBNA TOPLOTA

Potrebna toplota za ogrevanje stavbe (QNH) se izračuna kot razlika med skupnimi izgubami stavbe, ki

zajemajo transmisijske (QH,tr) in ventilacijske (QH,ve) toplotne izgube ter skupnimi dobitki, ki zajemajo

notranje (QH,int) in zunanje (QH,sol) dobitke. Transmisijske izgube znašajo na letni ravni

QH,t r = 941.921 kWh. Ventilacijske izgube znašajo na letni ravni QH,ve = 158.527 kWh.

Tabela 25: Izračun potrebne toplote za ogrevanje stavbe4

Iz izračuna izhaja, da je potrebna letna toplota za ogrevanje stavbe, ki jo moramo dovesti stavbi, da

pokrijemo toplotne izgube QNH = 444.817 kWh.

4 Izračun je bil narejen s programskim orodjem GF URSA 4, verzija 4.00

58

8.2 TOPLOTNI PRITOKI IN NOTRANJI TOPLOTNI VIRI

V tej točki je zaradi načina izračuna združena predstavitev zunanjih in notranjih toplotnih dobitkov.

Toplotni dobitki zaradi vpliva sončnega sevanja v ogrevalni sezoni znašajo na letni ravni

Qh,sol = 127.204 kWh. Notranji toplotni dobitki v ogrevalni sezoni, ki vključujejo toplotno oddajo

naprav in ljudi v prostoru, znašajo Qh,int = 112.167 kWh.

Ti dve vrednosti sta upoštevani v izračunu letne potrebne toplote za ogrevanje v točki 8.1.

8.3 KONČNA ENERGIJA ZA OGREVNJE STAVBE

Končna ali dovedena energija je tista količina energije, ki jo dovedemo na prag meje sistema, ki ga

obravnavamo. V našem primeru je to energija, ki je predana stavbi preko merilnika na vstopu v

stavbo. Izračun gradbene fizike pokaže, da je končna energija za ogrevanje stavbe

Qf,H,skupni = 514.442 kWh na leto. Dejanska povprečna poraba toplote za ogrevanje v letih 2014 - 2016

znaša 450.427 kWh. Ker je po gradbeni fiziki potrebna toplota za ogrevanje višja od realne, so bili

prihranki, določeni z izračunom gradbene fizike, zmanjšani z ustreznim deležem.

9. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENICALOV

V nadaljevanju je za obravnavani objekt podana ocena energetsko varčevalnih potencialov. Ocena je

podana v odstotkih. V splošnem velja, da je potencial prihranka podan glede na celotno rabo

posameznega energenta oziroma vrste energije, razen kjer je eksplicitno navedeno, da gre za delež

od rabe energije za posamezno področje rabe oziroma sistem.

9.1 OVOJ STAVBE

Kot izhaja iz ugotovitve iz prejšnjega poglavja, večji delež toplotnih izgub predstavljajo transmisijske

toplotne izgube skozi ovoj stavbe. Da bi zmanjšali transmisijske toplotne izgube, je potrebno

zmanjšati koeficiente toplotne prehodnosti konstrukcijskih elementov ovoja stavbe. Iz Diagrama 31,

ki predstavlja računske deleže izgub po posameznem elementu ovoja stavbe ter prezračevanja izhaja,

da sta elementa, ki imata največji delež toplotnih izgub, strešna (stropna) konstrukcija ter zunanji

zidovi. Manjši del izgub predstavlja prehod toplote skozi stavbno pohištvo in tla ter zaradi

prezračevanja.

59

Diagram 31: Deleži toplotnih izgub po posameznih elementih ovoja ter prezračevanju

V Tabeli 26 so prikazane ocene potenciala prihrankov po ukrepih, ki jih je možno in smiselno izvesti

na ovoju stavbe. Upoštevano je, da se investicija izvede na tak način, da elementi dosegajo

minimalne zahteve za toplotno prehodnost skladno s pravilnikom PURES in je ukrep izveden v skladu

z zadnjim stanjem tehnike. Največji potencial izkazujeta toplotna izolacija fasade in toplotna izolacija

strešnih konstrukcij in teras. Manjši potencial pri prihranku energije pa se kaže pri zamenjavi

stavbnega pohištva in talne konstrukcije.

Tabela 26: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na ovoju stavbe

Opis ukrepa Možni prihranek

energije za ogrevanje

Investicija Vračilna doba

Toplotna izolacija fasade Do 45 % Visoka Srednja

Zamenjava stavbnega

pohištva

Do 8 % Visoka Visoka

Toplotna izolacija strešnih

konstrukcij in teras

Do 36 % Srednja Nizka

Toplotna izolacija talne

konstrukcije


9.2 PREZRAČEVANJE

Prezračevanje ima poleg vpliva na ugodje oz. kakovost bivanja v prostoru vpliv tudi na rabo energije

za ogrevanje objekta, saj moramo v ogrevalni sezoni sveži zunanji zrak, ki nadomešča iztrošen zrak, ki

ga vodimo iz stavbe ogreti na temperaturo prostora.

V objektih sodobnim stavbnim pohištvom se ob nezadostnem zračenju velikokrat pojavi težava s

slabim zrakom v prostorih, kjer se zadržujejo ljudje. Glavna težava so visoke koncentracije CO2 ter

ostalih onesnažil in neustrezna relativna vlažnost zraka, ki vplivata na počutje uporabnikov in

ustvarjata pogoje za rast mikroorganizmov (plesen).

V primeru, da imamo samo naravno prezračevanje z odpiranjem oken, je najbolj učinkovit način

kratkotrajno zračenje na prepih, izogibati se moramo dolgotrajnemu zračenju pri priprtih oknih.

60

V stavbi dijaškega doma ni izvedenega sistema mehanskega prezračevanja. Za izboljšanje pogojev

bivanja je po prostorih smiselna vgradnja večjega števila lokalnih prezračevalnih naprav z možnostjo

rekuperacije toplote. Naprave imajo vgrajene CO2 senzorje, s katerimi se lahko regulira pretok glede

na zasedenost prostorov.

Tabela 27: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na prezračevanju

Opis ukrepa Možni prihranek

električne energije


Vgradnja lokalnih

prezračevalnih naprav


9.3 PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA TOPLOTE

Stavba se trenutno ogreva s pomočjo kotlov na zemeljski plin. Glede na to, da je bila kotlovnica

prenovljena v letu 2015 zamenjava le teh ni ekonomsko upravičena. Prav tako bi ceno energenta

znižali le z izrabo lesne biomase. Kotlovnica na lesno biomaso pa zaradi prostorskih omejitev ni

izvedljiva.

Po objektu je smiselna vgradnja ventilov s termostatskimi glavami. Obstoječa toplotna postaja je v

slabem stanju in proti koncu svoje življenjske dobe. Smiselna je celovita sanacija le te ter vgradnja

novih frekvenčno reguliranih obtočnih črpalk. Na streho stavbe je smiselna vgradnja 60 sprejemnikov

sončne energije, kateri bi izkoriščali sončno energijo za pripravo tople sanitarne vode ter za potrebe

ogrevanja.

Tabela 28: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepih na sistemu ogrevanja

Opis ukrepa Možni končne

energije prihranek

energije za ogrevanje


Vgradnja ventilov s

termostatskimi glavami

do 5 % Nizka Nizka

Vgradnja sprejemnikov

sončne energije

do 19 % Srednja Nizka

Sanacija toplotne postaje do 1 % el. energije Srednja Visoka

9.4 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE

Topla sanitarna voda se pripravlja centralno. Glede na visoko rabo TSV je smiselna vgradnja

sprejemnikov sončne energije za pomoč pri pripravi TSV in ogrevanju. Ukrep je obravnavan v

prejšnjem poglavju.

61

9.5 SANITARNA VODA

Poleg učinkovite rabe energije je pomembna tudi učinkovita izraba iz drugih naravnih virov. Smotrna

poraba sanitarne pitne vode je z rastjo cen oskrbe z vodo pomembna tudi z vidika stroškov. V okviru

prenove sanitarij je potrebno izbirati tako tehnologijo, ki omogoča varčno rabo vode. Seveda velik

potencial za prihranke predstavlja racionalno obnašanje uporabnikov. Pomemben dejavnik je redno

vzdrževanje in kontrola puščanj.

Tabela 29: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi pri rabi hladne vode

Opis ukrepa Možni prihranek vode Investicija Vračilna doba

Vgradnja WC kotličkov z

dvostopenjskim

splakovanjem

do 30 % s kotlički z

enostopenjskim

splakovanjem

nizka srednja

Vgradnja nastavkov za

varčevanje z vodo na

sanitarne armature

do 60 % v primerjavi z

armaturo brez

posebnega nastavka

nizka srednja

9.6 RAZSVETLJAVA

Pomembno je, da se v javnih zgradbah uvaja energetsko učinkovita razsvetljava, ki ob enaki ali boljši

osvetljenosti porabi manj energije. S prenovo obstoječih sistemov lahko dosežemo:

- ustrezno osvetljenost prostorov,

- enostavnejše upravljanje z razsvetljavo,

- enostavnejše vzdrževanje razsvetljave,

- manjšo rabo energije,

- nižjo priključno moč oziroma nižjo konično moč.

Sistem razsvetljave je po večini zastarel in potreben prenove, zato se ponuja kar nekaj priložnosti za

prihranek energije. Prihranek je seveda odvisen tudi od izbrane tehnologije razsvetljave in obsega

vgrajene regulacijske opreme. V zadnjem času v stavbah razsvetljavo s fluo sijalkami že izpodriva LED

razsvetljava. Kljub temu so lahko v določenih primerih kakovostna svetila z učinkovito optiko in

najsodobnejšimi sijalkami ter predstikalno napravo lahko konkurenčna LED razsvetljavi, saj je

investicija pri slednji praviloma še vedno nekaj višja.

Tabela 30: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na sistemu razsvetljave

Opis ukrepa Možni prihranek el. energije Investicija Vračilna doba

Prenova večine notranje in zunanje

razsvetljave (LED tehnologija)

do 17 % visoka srednja

9.7 KLIMATIZACIJA

Objekt ima za hlajenje na strehi vgrajenih več klima naprav split izvedbe. Na sistemu klimatizacije ni

predvidenih ukrepov. Pri zamenjavi naprav je smiselna vgradnja energijsko čim bolj varčnih naprav.

62

9.8 ELEKTRO ENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI

Raba električne energije v stavbi je pogojena z dejavnostjo, ki se odvija v stavbi, porabniki električne

energije ter navadami in ravnanjem uporabnikov stavbe. Velik del električne energije se v obravnavni

stavbi porabi za delovanje razsvetljave in mehanskega prezračevanja stavbe.

Na rabo električne energije za potrebe električnih naprav in s tem povezane stroške lahko vplivamo z:

- organizacijskimi ukrepi (izklapljanje aparatov in razsvetljave, ko niso v uporabi),

- z nakupom oz. uporabo energijsko učinkovitih tehničnih naprav in aparatov (A,A+,A++,A+++).

Jalova energija nastaja na strani porabnika (elektromotorji, induktivni porabniki, elektromagnetne

dušilke fluorescentne razsvetljave ...) in je v primeru, kadar je večja od 1/3 celotne porabe energije

stavbe, potrebno vgraditi kompenzacijske naprave, da izboljšajo faktor cos fi (faktor delavnosti), ki

mora biti vsaj 0,95. Predlaga se vgradnja naprave za kompenzacijo jalove energije.

Tabela 31: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na elektroenergetskem sistemu in porabnikih

Opis ukrepa Možni prihranek energije Investicija Vračilna doba

Uvedba in izvajanje sistema

upravljanja z energijo

do 7 % nizka nizka

Vgradnja kompenzacijske naprave

jalove energije

0%, zmanjšajo se stroški Nizka nizka

63

II. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA

UČINKOVITO RABO ENERGIJE

Ocena izvedljivosti ukrepov temelji na oceni možnih prihrankov z izvedbo ukrepa in oceni

investicijskih stroškov. O oceni govorimo, ker so tako prihranki kot stroški oskrbe z energijo vezani na

spremenljivke, katerih gibanje v prihodnosti je težko točno napovedati (cene energentov, surovin,

storitev itd.). Poleg tega je izvedba posameznega ukrepa odvisna tudi od financiranja, želja in potreb

investitorja oz. uporabnika in drugih pogojev, ki vplivajo na končno odločitev (npr. skladnost s

predpisi). Kot ekonomski kazalnik upravičenosti ukrepa je za prvo oceno uporabljena enostavna

vračilna doba. Pred odločitvijo o izvedbi posameznega ukrepa je v fazi načrtovanja potrebna

podrobnejša tehnično-ekonomska analiza, ki podrobno prikaže stroške in koristi posameznega

ukrepa.

Pri analizi so bili uporabljeni energijski in finančni vhodni podatki podani v Tabeli 32. Vse cene stroški

in prihranki v nadaljevanju dokumenta so podani z DDV.

Tabela 32: Vhodni podatki analize

Zemeljski plin Električna energija Povprečna raba končne energije 748.394,17 355.397,33 kWh

748,39 355,40 MWh

Povprečna raba primarne energije 823,23 888,49 MWh

Povprečne emisije CO₂ 149,68 174,14 ton CO₂

Povprečna cena končne energije 67,14 129,31 €/MWh z DDV

Izhodiščni strošek 50.246,84 45.957,28 € z DDV

10. ORGANIZACIJSKI UKREPI

Pod organizacijske ukrepe štejemo ukrepe, ki niso tehnično-investicijske narave, pač pa prinašajo

prihranke zaradi boljše organizacije upravljanja z energijo, boljše osveščenosti uporabnikov stavbe in

ustreznih nastavitev krmiljenja tehničnih sistemov, itd.. Ti ukrepi ne pomenijo večjih finančnih

vložkov, zahtevajo pa organiziran in celovit pristop, pri katerem je važna kontinuiteta. Izvajanje teh

ukrepov ne sme biti enkratna aktivnost, odvisna od ozaveščenosti in kompetenc posameznika, pač pa

mora biti kontinuiran proces iskanja priložnosti za izboljšave v upravljanju z procesi, ki imajo vpliv na

rabo energije v stavbi, podprt s strani najvišjega vodstva organizacije.

64

10.1 PREGLED POTREBNIH ORGANIZACIJSKIH UKREPOV

10.1.1. UVEDBA IN IZVAJANJE SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO

Skladno z Energetskim zakonom EZ-1, ki v 324. členu nalaga osebam javnega sektorja, da vzpostavijo

sistem upravljanja z energijo (SUE) v javnem sektorju, je potrebno znotraj organizacije vzpostaviti

celovit pristop k energetskemu upravljanju stavbe. Sistem upravljanja z energijo, ki je podrobneje

določen v mednarodnem standardu SIST ISO 50001, lahko v grobem razdelimo na naslednje

aktivnosti:

- postavitev letnih in dolgoročnih ciljev energetske učinkovitosti oziroma prihodnje porabe

energije,

- postavitev letnih in dolgoročnih ciljev rabe vode,

- določitev ukrepov za doseganje ciljev,

- imenovanje energetskega upravljavca;

- redno zbiranje podatkov o porabi energije in vode - energetsko knjigovodstvo,

- preverjanje izpolnjevanja cilja, poročanje o doseganju ciljev odgovorni osebi zavezanca in

ukrepanje v primeru nedoseganja cilja,

- informiranje in ozaveščanje in uporabnikov.

Z uspešno implementacijo SUE je možen znaten prihranek energije. S pravilnim in celovitim

izvajanjem lahko skladno s Pravilnikom 5 prihranimo do 10 % energije za ogrevanje in 7 % električne

energije.

V primeru celovite energetske sanacije nam ta sistem zagotavlja doseganje načrtovanih ciljev. V

praksi se namreč izkaže, da brez jasno zastavljenih ciljev, periodične kontrole doseganja ciljev,

izvajanja korektivnih ukrepov, osveščanja uporabnikov itd. zelo težko dosegamo zastavljene cilje

energetske sanacije.

Pri vzpostavitvi sistema upravljanja z energijo priporočamo, da se za to najame usposobljeno

podjetje. Razlog za to je pomanjkanje kompetenc in ustreznega kadra znotraj organizacije, ki upravlja

s stavbo. Seveda je kljub temu, da ne gre za investicijski ukrep, izvajanje in vzdrževanje takega

sistema povezana z določenimi stroški, ki morajo biti nižji od potencialnega letnega prihranka

stroškov iz naslova izvajanja takega sistema.

Možen prihranek končne energije je ~ 45,0 MWht/a za ogrevanje in ~ 24,9 MWhe/a električne

energije.

Prihranek primarne energije je 111,7 MWh/a.

Prihranek CO2: ~ 22,1 t/a

Investicija: ~ 2.900 EUR

Prihranek: ~ 6.241 EUR/leto

Vračilna doba: ~ < 1 leto

Terminski plan uvajanja v mesecih: 0 - 3

Težavnost: nizka

5 Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanju izpustov

CO2 (Ur.l. RS, št. 67/2015).

65

Tveganje: nizko

11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV

Pri investicijskih ukrepih vsebine nismo delili na 4 podpoglavja, kot je to predvideno v kazalu

energetskega pregleda, ki ga predlaga metodologija za izvedbo energetskih pregledov, pač pa so vse

vsebine podane pri navedbi posameznega predloga ukrepa. Tak način podajanja smatramo za bolj

pregleden, saj so vsi parametri posameznega ukrepa podani na enem mestu.

11.1 UKREPI NA OVOJU STAVBE

Za ukrepe na ovoju stavbe, predstavljene v nadaljevanju, so značilne relativno atraktivne vračilne

dobe. Razlog za to je, da na konstrukcijah ni vgrajene toplotne izolacije. Dolga vračilna doba je

prisotna pri zamenjavi stavbnega pohištva in izolaciji talne konstrukcije, saj je investicija visoka,

prihranki toplote in stroškov pa manjši kot pri izolaciji fasade in streh.

Izračun prihrankov energije posameznega ukrepa je bil izdelan s programskim orodjem GF URSA 4.

11.1.1 TOPLOTNA IZOLACIJA STREH IN TERAS

Strešna konstrukcija je ne večjem delu stavbe izvedena kot strop proti podstrešju. Ker ta konstrukcija

ni toplotno izolirana, prihaja do velikih toplotnih izgub. Prav tako toplotna izolacija ni vgrajena tudi v

sestavu teras nad pritličjem. S prenovo je potrebno doseči toplotno prehodnost strehe v skladu s

pravilnikom PURES. Predlaga se vgradnja mineralne volne debeline 30 cm s toplotno prevodnostjo

λ ≤ 0,038 W/mK na betonske plošče ter montaža nove strešne kritine. Na terasah je smiselna

odstranitev obstoječih slojev do nosilne konstrukcije ter izvedba naklonske izolacije, vgradnja

hidroizolacije ter sloja toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena s pohodnim slojem iz pranih

plošč na distančnikih.

Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 162,7 MWht/a.

Prihranek primarne energije je 178,9 MWh/a




Vračilna doba: ~ 17 let


Težavnost: srednja

Tveganje: visoko

Ocena investicije

Vgradnja TI na podstrešje:

- Odstranitev obstoječe kritine

- Demontaža strelovoda, žlebov, obrob in žlot

66

- Nabava, dobava in montaža PVC folije

- Nabava, dobava in vgradnja toplotne izolacije debeline 30 cm

– mineralna volna

- Montaža nove kritine, oblog, žlot

Vgradnja TI na streho kotlovnice:

- Demontaže obstoječe kritine

- Nabava, dobava in montaža strešnih panelov s toplotno

izolacijo

- Vgradnja obrob

Vgradnja TI na terase:

- Odstranitev obstoječih slojev do nosilne AB konstrukcije

- Vgradnja naklonske toplotne izolacije

- Vgradnja hidroizolacije (bitumenski trakovi)

- Nabava, dobava in montaža toplotne izolacije debeline 8 (16)

cm – XPS

- Vgradnja pranih plošč na distančnikih

Skupaj z DDV (9,5%): 185.644 €

11.1.2 TOPLOTNA IZOLACIJA TAL NA TERENU

Eden izmed predlaganih ukrepov je odstranitev obstoječega tlaka do podložnega betona ter vgradnja

12 cm sloja toplotne izolacije XPS. S tem ukrepom zmanjšamo toplotne izgube skozi tla na terenu.

Možen prihranek končne toplotne energije ~ 13,0 MWht/a.




Prihranek: ~ 876 EUR/leto


Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 – 12

Težavnost: visoka

Tveganje: visoko

67

Ocena investicije

Vgradnja TI na tla:

- Odstranitev obstoječega tlaka

- Nabava, dobava in montaža hidroizolacije ter toplotne

izolacije debeline 12 cm XPS, naprava plavajočega

cementnega estriha

Skupaj z DDV (9,5%): 111.020 €

11.1.3 TOPLOTNA IZOLACIJA FASADE

Izdelava kontaktne toplotnoizolacijske fasade vseh zunanjih sten objekta. Za ustrezno zmanjšanje

toplotne prehodnosti konstrukcij ter zadostitvi pogojem iz pravilnika PURES 2010 se priporoča

vgradnja toplotne izolacije debeline 16 cm s prevodnostjo λ ≤ 0,035 W/mK (npr. plošče iz mineralne

volne). Potrebna je izolacija žlot in atik za preprečevanje toplotnih mostov. Upoštevana je tudi

izolacija špalet.








Težavnost: srednja

Tveganje: srednja

Ocena investicije

Vgradnja toplotne izolacije na zunanje zidove:

- Izkop ob objektu za vgradnjo hidroizolacije

- Postavitev gradbenega odra in zaščitne mreže

- Vgradnja XPS debeline 16 cm – cokl: lepilo, TI, lepilo z

mrežico, zaključni sloj

- Oblaganje sten z mineralno volno debeline 16 cm (lepilo

toplotnoizolacijske obloge), mrežica na lepilu, zaključni

fasadni omet

- Obleganje žlot in atik z XPS 5 cm

- Obdelava špalet s 3 cm XPS

- Spremljevalna dela: krajšanje ograj, odstranitev in ponovna

montaža klima naprav, demontaža okenskih polic, montaža

novih polic

68

Skupaj z DDV (9,5%): 305.306 €

11.1.4 ZAMENJAVA STAVBNEGA POHIŠTVA

Vgrajeno stavbno pohištvo z vidika energetske učinkovitosti ni primerno. Predlaga se zamenjava

obstoječih oken in steklenih fasad z novimi energetsko učinkovitimi okni z ALU okvirjem ter dvoslojno

plinsko polnjeno zasteklitvijo. Nova prehodnost celotnega okna je enaka ali manjša od 1,0 W/m2K. Za

zaščito pred pregrevanjem se predvidi zunanja senčila.

V sklopu zamenjave je upoštevano celotno zunanje stavbno pohištvo razen oken z dvoslojno plinsko

polnjeno zasteklitvijo.








Težavnost: srednja

Tveganje: srednje

Ocena investicije

Vgradnja novega stavbnega pohištva:

- Demontaža obstoječih oken in vrat

- Nabava, dobava in montaža oken in vrat, zastekljenih s

dvoslojno plinsko polnjeno zasteklitvijo

- Montaža zunanjih senčil

- Obdelava notranjih špalet v območju vgradnje novih oken in

vrat

Skupaj z DDV (9,5%): 363.960 €

11.2 UKREPI NA STROJNIH INSTALACIJAH

Pri ukrepih na strojnih instalacijah je predlagana smiselna sanacija toplotne postaje z zamenjavo

frekvenčno reguliranih obtočnih črpalk ter vgradnja ventilov s termostatskimi glavami. Na streho

stavbe je smiselna vgradnja sprejemnike sončne energije za pripravo TSV in ogrevanje stavbe.

69

11.2.1 VGRADNJA VENTILOV S TERMOSTATSKIMI GLAVAMI

Pri trenutni rešitvi z običajnimi ventili brez termostatskih glav na radiatorjih v prostorih dijaškega

doma ni možno samodejno vzdrževanje primerne temperature v posameznih prostorih. Predlaga se

zamenjava vseh klasičnih ventilov na ogrevalih z novimi ventili in vgradnjo ustreznih termostatskih

glav s proporcionalnim območjem dT = 1K. Sočasno se zamenja še zapirala na radiatorjih. V literaturi

se prihranek energije z vgradnjo termostatskih ventilov ocenjuje na 5 do 15 %. Glede na trenutno

stanje energetske učinkovitosti objekta je uporabljena vrednost 5 %.

Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 22,5 MWht/a .







Težavnost: nizka

Tveganje: nizko

Ocena investicije - vgradnja termostatskih ventilov

- Demontaža radiatorskih ventilov

- Vgradnja ventilov s termostatskimi glavami (295 kos)

- Polnjenje, praznjenje, zračenje sistema

Skupaj z DDV (9,5%) 17.700 €

11.2.2 VGRADNJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE

Za pripravo TSV in pomoč pri ogrevanju je na streho stavbe smiselna vgradnja 60 (138 m2)

sprejemnikov sončne energije. Sistem je opremljen z obtočnimi črpalkami, ventili in ostalo armaturo.

Solarni sistem napaja dva hranilnika toplote volumna 2.500 L. V primeru viškov toplotne energije pri

pripravi TSV se toplota iz solarnega sistema uporabi za dogrevanje objekta.


Zmanjšanje rabe električne energije je ~ -2,3 MWhe/a.







Težavnost: srednja

70

Tveganje: nizko

Ocena investicije - vgradnja SSE

- Dobava in montaža sprejemnikov sončne energije (60 kos)

- Dobava in montaža podkonstrukcije

- Dobava, montaža in TI cevovodov in povezav

- Polnjenje sistema

- Črpalni set za solarni sistem (črpalka, omejevalnik pretoka, ..)

- Ventili

- Hranilnik toplote 2 x 2.500 L

- Naprava za mehčanje vode

- Toplotni izmenjevalec

- Elektro dela

- Dodatna dela

Skupaj z DDV (9,5%) 87.600 €

11.2.3 SANACIJA TOPLOTNE POSTAJE

Obstoječa toplotna postaja je stara in potrebna sanacije. Smiselna je vgraditi nov razdelilec in zbiralec

ter zamenjava obstoječih črpalk s frekvenčno reguliranimi, zamenjava tropotnih ventilov in ostale

armature.


Zmanjšanje rabe električne energije je ~ -2,3 MWhe/a.







Težavnost: srednja

Tveganje: srednje

Ocena investicije – sanacija TP

- Vgradnja novega razdelilca, zbiralca

- Vgradnja frekvenčno reguliranih obtočnih črpalk

- Vgradnja hranilnika TSV 2.000L, povezave s solarnim

sistemom

- Vgradnja merilnikov toplotne energije

Skupaj z DDV (9,5%) 42.500 €

71

11.2.4 VGRADNJA LOKALNIH PREZRAČEVALNIH NAPRAV

Za izboljšanje kakovosti zraka in doseganja kvalitetnih pogojev bivanja je smiselna vgradnja

prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote. Z vidika upravljanja (po posameznih sobah,

prostorih) je smiselna vgradnja večjega števila lokalnih prezračevalnih naprav z vgrajenim senzorjem

CO2.

Možno zmanjšanje rabe električne energije je ~ 28,6 MWhe/a.


Prihranek CO2: ~ -0,48 t/a



Vračilna doba: ~ / let


Težavnost: srednja

Tveganje: srednje

Ocena investicije

- Prezračevalna naprava kompaktne izvedbe z vgrajenim

filtrom, ventilatorjem, rekuperatorjem, povezovalnimi

cevmi, CO2 senzorjem in senzorjem vlage (211 kos)

- Elektro priključitev naprav (211 kos)

- Izdelava stenskih prebojev (211 kos)

- Dodatna dela (zagon, nastavitev,…)

Skupaj z DDV (9,5%) 215.000 €

11.3 UKREPI NA ELEKTRO INSTALACIJAH

11.3.1 CELOVITA PRENOVA RAZSVETLJAVE

Kot izhaja iz ugotovitev analize sistema razsvetljave, je sam nivo osvetljenosti večini prostorov, kjer se

uporabniki zadržujejo dalj časa, ustrezen. Velik del razsvetljave je energijsko neučinkovit. V primeru

celovite sanacije razsvetljave, kjer bi se obstoječa svetila zamenjala z LED razsvetljavo, so možni veliki

prihranki električne energije. V ukrepu je predvidena zamenjava notranje razsvetljave razen manjših

fluo svetil v sobah nad posteljami (1x8W) ter zamenjava zunanje razsvetljave razen reflektorjev na

igrišču.

Možen prihranek električne energije je ~59,22 MWhe/a .


Prihranek CO2: ~29,02 t/a

Investicija: ~ 111.058,19 EUR


72


Ocena investicije - razsvetljava

- Demontaža obstoječih svetil

- Vgradnja LED svetil

Skupaj 111.060 €

11.3.2 VGRADNJA KOMPENZACIJSKE NAPRAVE JALOVE ENERGIJE

Kot izhaja iz ugotovitev analize rabe jalove energije, je smiselna izvedba podrobnih meritev rabe

električne energije ter izbira in montaža kompenzacijske naprave prave velikosti. Kompenzacijske

naprave izboljšujejo faktor moči in povečujejo učinkovitost omrežja.

Možen prihranek električne energije je ~0 MWhe/a .

Prihranek primarne energije je 0 MWh/a

Prihranek CO2: ~0 t/a




Ocena investicije – kompenzacijska naprava

- Meritve rabe el. energije

- Dobava in montaža kompenzacijske naprave LSK neožič.

43,75/6,25 kVAr

Skupaj z DDV (9,5%) 1.600 €

11.3.3 MONITORING

Smiselna je vgradnja mrežne naprave za energetski monitoring z oddaljenim nadzorom in

odčitavanjem merilnikov energije. Naprava omogoča dostop do grafičnega prikaza porabe preko

vgrajenega spletnega vmesnika. Prihranki so ocenjeni pri ukrepu uvedbe in izvajanja energetskega

knjigovodstva.

Ocena investicije – monitoring

- Naprava za energetski monitoring

- Povezava in montaža merilnikov

- Dodatna vgradnja potrebnih tipal

Skupaj z DDV (9,5%) 7.655 €

73

12. POVZETEK UKREPOV S PREDLOGOM SCENARIJEV

12.1 POVZETEK UKREPOV

V Tabeli 33 je podan povzetek vseh v analizo vključenih ukrepov, predstavljenih v Poglavju 11. Podani

so prihranki končne energije, prihranki obratovalnih sredstev, investicija in enostavna vračilna doba.

Podana je tudi prioriteta, kjer je poleg enostavne vračilne dobe ukrepa bilo upoštevano tudi splošno

stanje naprave ali elementa stavbe in s tem potrebna vlaganja v bližnji prihodnosti. Nekateri izmed

predlaganih ukrepov imajo nižjo, nekateri pa višjo vračilno dobo, kar kaže na potrebo po izbiri

ekonomsko bolj upravičenih ukrepov in smiselnih z vidika izvedbe. Le ti so prikazani v scenarijih v

nadaljevanju.

Pri vseh stroških in prihrankih je zajet DDV.

Tabela 33: Povzetek vseh organizacijskih in investicijskih ukrepov

št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija

Enostavna vračilna doba Prioriteta



1. Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo: 24,9 45,0 6241 kpl. 2.900,00 2.900,00 0,5 I.








201,2 13.511 m2 305.306,00 23 II.


37,7 2.532 m2 363.960,00 144 III.


162,7 10.922 m2 185.644,00 17 II.

-toplotna izolacija talne konstrukcije

13,0 876 m2 65,00 111.020,00 127 III.



22,5 1.512 kpl. 60,00 17.700,00 12 I.

-vgradnja sprejemnikov sončne energije -2,3 83,4 5.602 kpl. 87.600,00 87.600,00 16 II.

-sanacija toplotne postaje 2,4 306 kpl. 42.500,00 42.500,00 139 III.

-vgradnja lokalnih prezračevalnih naprav -15,1 34,6 368 kpl. 215.000,00 215.000,00 584 IV.


-zamenjava svetilk z LED svetili 59,22 7.658 kpl. 111.058,19 111.058,19 15 II.

-vgradnja kompenzacijske naprave jalove energije

203 kpl. 1.600,00 1.600,00 8 I.

-monitoring

kpl. 7.665,00 7.665,00 /

SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: 1.449.053,19

74

Zmanjšanje emisij CO2 in prihranek primarne energije je podan v Tabeli 34.

Tabela 34: Prihranek primarne energije in zmanjšanje emisij CO2

št. Opis ukrepa Prihranek primarne energije Zmanjšanje emisij

MWhe MWht Σ ton CO2


1. Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo: 62,2 49,5 111,7 22,10




SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 62,2 49,5 111,7 22,10



-toplotna izolacija fasade 221,4 221,4 40,25

-zamenjava stavbnega pohištva 41,5 41,5 7,54

-toplotna izolacija strešnih konstrukcij in teras 178,9 178,9 32,53

-toplotna izolacija talne konstrukcije 14,4 14,4 2,61


-vgradnja ventilov s termostatskimi glavami 24,8 24,8 4,50

-vgradnja sprejemnikov sončne energije -5,8 91,8 85,9 40,42

-sanacija toplotne postaje 5,9 0,0 5,9 1,16

-vgradnja lokalnih prezračevalnih naprav -37,7 38,0 0,3 -0,48

4. Ukrepi na elektroinstalacijah:

-zamenjava svetilk z LED svetili 148,0 148,0 29,02

-vgradnja kompenzacijske naprave jalove energije

-monitoring

SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: 110,4 610,7 721,1 157,55

12.2 PREDLOG SCENARIJEV

V prejšnji točki so bili na enem mestu prikazani vsi ukrepi. Izračun prihrankov velja za posamezen

ukrep, ni pa mogoče energijskih in denarnih prihrankov v primeru izvedbe več ukrepov kar enostavno

linearno seštevati. Vsaka kombinacija izbranih ukrepov pomeni določene sinergije med njimi, kar

75

posledično pomeni, da je za neko kombinacijo izbranih ukrepov potrebno pripraviti samostojen

izračun, ki upošteva sinergijo med ukrepi in ustrezno ceno vhodnih energentov.

SCENARIJ 0: POSAMEZNI UKREPI

Izvajanje posameznih ukrepov, tudi najenostavnejših, kot so izboljšano obratovanje in vzdrževanje,

manjša nadgradnja razsvetljave, nujna vzdrževalna dela naprav ali obravnava izrazitih toplotnih

mostov, je prva stopnja intervencije. Financiranje kohezijske politike se praviloma ne sme uporabiti

za podporo izvajanja posameznih ukrepov. Ne glede na to, da navedeni posamični ukrepi ne bodo

sofinancirani iz kohezijskega sklada, pa so navedeni, saj jih lahko uporabnik izvede sam, doba

vračanja teh ukrepov pa zelo kratka.

Ničti scenarij predvideva, da se izvedejo samo posamezni ukrepi. Praksa pokaže, da se lastniki stavb

običajno, v kolikor ni na voljo nepovratnih sredstev, ne odločajo za zahtevnejše ukrepe, za katere so

potrebna tudi večja investicijska sredstva. Če že, se investicija izvede zaradi nuje, zaradi skrajne

dotrajanosti ali celo odpovedi določene naprave ali sistema.

Ničti scenarij tako predvideva samo izvajanje sistema upravljanja z energijo.

Možen prihranek končne energije je ~ 45,0 MWht/a za ogrevanje in ~ 24,9 MWhe/a električne

energije.





Vračilna doba: ~ < 1 leto

SCENARIJ 1: CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA

Z izrazom »celovita energetska prenova« označujemo usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe

energije na ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje,

prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, kolikor je to tehnično mogoče,

izkoristi ves ekonomsko upravičen potencial za energetsko prenovo. Glavna prednost celovitega

pristopa je možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami, obsežnejši operaciji.

Izdelan je bil elaborat gradbene fizike za stanje po prenovi z upoštevanjem vseh predlaganih

gradbenih ukrepov. Predlagani ukrepi na strojnih instalacijah so bili upoštevani posebej. Medsebojni

vpliv vseh ukrepov je v izračunu že zajet.

Kot izhaja iz tabel, ki prikazujejo izračun za scenarij celovite energetske prenove, je enostavna

vračilna doba dobrih 42 let.

Možen prihranek končne energije je ~ 286,1 MWht/a za ogrevanje, raba električne energije pa se

zmanjša za ~ 59,2 MWhe/a.

76

Prihranek primarne energije je 462,8 MWh/a.

Prihranek CO2: 86,26 t/a

Investicija: ~ 1.24.333 EUR



Tabela 35: Prihranek - Scenarij 1: Celovita energetska prenova

št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Enostavna vračilna doba



1. Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo:

kpl. 2.900,00








m2 305.306,00


m2 363.960,00


m2 185.644,00



kpl. 17.700,00

-vgradnja sprejemnikov sončne energije -2,3 kpl. 87.600,00

-sanacija toplotne postaje 2,4 kpl. 42.500,00

SKUPAJ 2+3: 0,0 286,1 19.215


-zamenjava svetilk z LED svetili 59,2 7.658 kpl. 111.058,19

-monitoring

0 kpl.

7.665,00

SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: 59,2 286,1 26.873 1.121.433,19 42

SKUPAJ SCENARIJ: 59,2 286,1 26.873 1.124.333,19 42

*pri izvajanju sistema upravljanja z energijo je pri scenariju celovite energetske prenove upoštevano, da je

izvajanje tega sistema pogoj da je možno dosegati načrtovane prihranke scenarija, torej so predvideni prihranki

energije in denarnih sredstev posredno že vključeni v končnem prihranku scenarija.

77

Tabela 36: Prihranek primarne energije in emisij CO2 – scenarij 1: Celovita energetska prenova

št. Opis ukrepa Prihranek primarne energije Zmanjšanje emisij

MWhe MWht Σ ton CO2


1. Uvedba in izvajanje sistema upravljanja z energijo: 0,0 0,0 0,0 0,00




SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 0,0 0,0 0,0 0,00








-vgradnja sprejemnikov sončne energije

-sanacija toplotne postaje

SKUPAJ 2+3: 0,0 314,7 314,7 57,24

4. Ukrepi na elektroinstalacijah:

-zamenjava svetilk z LED svetili 148,0 148,0 29,02

-monitoring

SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: 148,0 314,7 462,8 86,26

SKUPAJ SCENARIJ: 148,0 314,7 462,8 86,26

12.3 PRIMERJAVA SCENARIJEV

V Tabeli 37 je prikazana primerjava med obema scenarijema. Tako imenovani scenarij 0 predvideva,

da se naročnik ne bo odločil za celovito ali delno energetsko sanacijo, pač pa se bodo v prihodnosti

izvajali le posamezni ukrepi. Ker je obseg in dinamiko izvajanja nemogoče predvideti, je upoštevana

le izvedba najbolj smiselnega in investicijsko nezahtevnega ukrepa, izvajanje sistema upravljanja z

energijo. Z vidika doseženih prihrankov energije in povečanja uporabe obnovljivih virov (OVE) je

78

najboljši scenarij 1 – celovita prenova. Slabost tega scenarija je, da je brez pridobitve nepovratnih

sredstev enostavna vračilna doba (EVD) dolga.

Tabela 37: Primerjava scenarijev

1.0. Kazalniki obstoječega stanja

Končna energija

TE MWh 748,4

EE MWh 355,4

Σ MWh 1.103,8

TE kWh/m2 138,4

EE kWh/m2 65,7

OVE MWh 0

% 0

Primarna energija

MWh 1711,7

kWh/m2 316,4

Emisije CO2 tCO2 323,8

kgCO2/m2 59,9

Strošek energije

€ 96.204

€ /m2 17,8

2.0. Prihranek za različne scenarije

SCENARIJ: 0 1

Prihranek končne energije

TE MWh 45,0 286,1

% 6,0 38,2

EE MWh 24,9 59,2

% 7,0 16,7

TE kWh/m2 8,3 52,9

EE kWh/m2 4,6 11,0

Prihranek primarne energije

MWh 111,7 462,8

% 6,5 27,0

kWh/m2 20,7 85,6

Zmanjšanje emisij CO2

tCO2 22,1 86,3

% 6,8 26,6

kgCO2/m2 4,09 15,95

Zmanjšanje stroška energije

€ 6.241 26.873

% 6 28

€ /m2 1,2 5,0

3.0. Kazalniki po izvedbi scenarija

SCENARIJ: 0 1

Končna TE MWh 703,4 462,3

79

enegija % 94,0 61,8

EE MWh 330,5 296,1

% 93,0 83,3

Σ MWh 1.033,9 758,4

% 93,7 68,7

TE kWh/m2 130,0 85,5

EE kWh/m2 61,1 54,7

OVE MWh 0,0 83,4

% 0,0 11%

Primarna energija

MWh 1600,0 1248,9

% 93,5 73,0

kWh/m2 295,8 230,9

Emisije CO2

tCO2 301,7 237,6

% 93,2 73,4

kgCO2/m2 55,8 43,9

Strošek energije

€ 89.963 69.332

% 94 72

€ /m2 16,6 12,8

4.0. Investicija

Investicija € 2.900 1.124.333

EVD let >1 42

Legenda:

TE… toplotna energija EE… električna energija OVE… proizvedena energija iz obnovljivih virov % K.E. … delež OVE v končni energiji

13. IZVEDBA OSVEŠČANJA UPORABNIKA

Med obiski izdelovalca na lokaciji stavbe, za katero se izdeluje energetski pregled, je uporabnik že

pridobil določene povratne informacije o ustreznosti dosedanjega načina upravljanja in

investicijskega vzdrževanja stavbe. Glavna aktivnost osveščanja bo izvedena ob predstavitvi končnega

poročila uporabniku, kjer se bo poleg predstavitve samega energetskega pregleda izvedlo tudi krajše

predavanje o energetski učinkovitosti v stavbah (pravilno prezračevanje, ustrezne temperature,

izklop porabnikov, …).

80

14. LITERATURA

[1] Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana april 2007

[2] Priročnik za izvajalce energetskih pregledov, Projekt PHARE št. SL9404/0103, Ministrstvo za

gospodarstvo, oktober 1997

[3] Energetsko učinkovita zasteklitev in okna / Marjana Šijanec Zavrl, Miha Tomšič, ZRMK Ljubljana :

Femopet, 1999

[4] Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije, Uradni list RS, št. 67/2015 z dne 18. 9.

2015

[5] Grejanje i klimatizacija 2012, Interklima, Vranjačka Banja 2011

[6] Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije

[7] SIST EN16247 (energetske presoje – 1. del: Splošne zahteve)

[8] SIST EN16247 (energetske presoje – 2. del: Stavbe)

[9] Navodila in tehnične usmeritve za energetsko prenovo javnih stavb, različica 1.0., Ministrstvo za

Infrastrukturo, april 2016

[10] Navodila za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb

javnega sektorja, različica 1.2., Ministrstvo za Infrastrukturo, april 2016

[11] Tehnični listi in katalogi proizvajalcev stavbnih sistemov in naprav ter elementov ovoja stavb

81

III. PRILOGE

Seznam prilog:

Priloga 1. MERITVE MIKROKLIME

Priloga 2. POPIS NOTRANJE RAZSVETLJAVE

Priloga 3. ELABORAT GRADBENE FIZIKE – OBSTOJEČE STANJE

PRILOGA 1 – Meritve temperatur

Oznaka Naziv prostora

Število

obstoječih

svetilk

Tip

svetlobnega

vira

Število

svetlobnih

virov

Moč

svetlobnega

vira [W]

Priključna

moč svetilke

[W]

Priključna moč

razsvetljave

[kW]

Opomba

Pritličje

14 FL 4 18 86,4 1,210 ZR

1 FL 2 36 86,4 0,086 ZR

P.02 HODNIK 5 FL 4 18 86,4 0,432 ZR

P.03 RECEPCIJA 4 FL 2 58 139,2 0,557 ZR

P.04 PISARNA 2 FL 2 58 139,2 0,278 ZR

P.05 FITNES 8 FL 2 36 86,4 0,691 ZR

P.06 SANITARIJE 5 FLC 1 18 18 0,090 OP

1 FL 1 36 43,2 0,043 OP

1 žarnica 1 60 60 0,060


1 FL 1 36 43,2 0,043 OP

1 žarnica 1 60 60 0,060

P.08 VELIKA DVORANA 60 FLC 1 18 18 1,080 OP

2 reflektor 1 100 100 0,200

2 FL 2 36 86,4 0,173

P.09 SKLADIŠČE 2 FL 2 58 139,2 0,278 OP

P.10 KLUBSKI PROSTOR 8 FL 2 36 86,4 0,691 ZR

P.11 VETROLOV 2 FL 4 18 86,4 0,173 ZR

P.12 JEDILNICA 21 FL 4 18 86,4 1,814 ZR

P.13 HODNIK 4 FL 4 18 86,4 0,346 ZR

P.14 PREHODNI PROSTOR 1 FL 2 58 139,2 0,139 ZR

P.15 KUHINJA 17 FL 2 58 139,2 2,366 OP

napa 8 FL 2 36 86,4 0,691 OP

P.16 HODNIK 3 FLC 2 18 36 0,108 OP

1 FL 1 36 43,2 0,043 OP

P.17 PRIPRAVA SLADIC 1 FL 2 58 139,2 0,139 OP

4 FL 1 58 69,6 0,278 OP

P.18 PROSTOR ZA KRUH 1 FL 2 58 139,2 0,139 OP

P.19 KOTLOVNICA 1 FL 1 36 43,2 0,043

P.20 JEDILNICA ZAPOSLENI 2 FL 2 36 86,4 0,173 OP

P.21 HLADILNICA 1 FL 1 36 43,2 0,043 OP

P.22 PROSTOR ZA ZELENJAVO 2 FL 2 58 139,2 0,278 OP

P.23 HLADILNA KOMORA 2 FL 2 58 139,2 0,278 OP

P.24 PROSTOR ZA ČRNO POSODO 4 FL 2 36 86,4 0,346 OP

P.25 POMOŽNI PROSTOR 1 FLC 2 18 36 0,036 OP



P.28 GARDEROBA ŽENSKE 2 žarnica 1 60 60 0,120 OP

1 FLC 2 18 36 0,036 OP

2 LED 1 6 6 0,012 OP

P.29 GARDEROBA MOŠKI 4 FLC 2 18 36 0,144 OP

P.30 POMOŽNI PROSTOR KUHINJE 1 FL 2 36 86,4 0,086 OP

P.31 POMOŽNI PROSTOR KUHINJE 2 FL 2 36 86,4 0,173 OP

P.32 ARHIV 1 FL 2 36 86,4 0,086 OP

P.33 WC 3 LED 1 9 9 0,027 OP

P.34 HODNIK 6 FL 4 18 86,4 0,518 ZR

P.35 WC 1 FLC 2 18 36 0,036 OP

P.36 PISARNA 1 FL 2 36 86,4 0,086 ZR

P.37 ARHIV 1 žarnica 1 60 60 0,060 OP

P.38 PISARNA 2 FL 4 18 86,4 0,173 ZR

P.39 SEJNA SOBA 4 FL 2 58 139,2 0,557 ZR

P.40 PISARNA 3 FL 4 18 86,4 0,259 ZR

P.41 PISARNA 2 FL 4 18 86,4 0,173 ZR

P.42 PISARNA 2 FL 4 18 86,4 0,173 ZR

P.43 PISARNA 2 FL 4 18 86,4 0,173 ZR

P.44 JEDILNICA B 16 FL 4 18 86,4 1,382 ZR

P.45 HLADILNICA 1 žarnica 1 60 60 0,060 OP

1 FL 2 36 86,4 0,086 OP

P.46 SKLADIŠČE 1 FL 2 36 86,4 0,086 OP

P.01 VHODNA AVLA

RAZSVETLJAVA DIJAŠKI DOM NOVA GORICA

P.47 AVLA B 7 FL 4 18 86,4 0,605 ZR

P.48 RAČUNALNIŠKA SOBA 2 FLC 2 18 36 0,072 OP

P.49 DVIGALNI JAŠEK FL 0 0,000

P.50 STROJNICA DVIGALA 2 FLC 1 18 18 0,036 OP



P.53 HODNIK 1 FL 2 36 86,4 0,086 OP


P.55 PRALNICA 4 FL 2 36 86,4 0,346 OP

2 FL 2 36 86,4 0,173 OP

P.56 DELAVNICA 1 FL 2 58 139,2 0,139

P.57 DELAVNICA 3 FL 2 58 139,2 0,418

SKUPAJ: 20,31

Legenda, pomen oznak:

žarnica - žarnice z žarilno nitko

FLC - kompaktne fluorescentne sijalke

FL - fluorescentne sijalke

halogenska - halogenske žarnice

MH ali NAV - žarnice na razelektrenje

OP - svetilka s pokrovom

ZR - zrcalni raster

LED - svetilka v LED tehniki

DROG - svetilka zunaje razsvetljave, montirana na drogu


Število

obstoječih

svetilk

Tip

svetlobnega

vira

Število

svetlobnih

virov

Moč

svetlobnega

vira [W]

Priključna moč

svetilke [W]

Priključna moč

razsvetljave [kW]Opomba

1. nadstropje

10 FLC 2 18 36 0,36 ZR

8 FL 1 36 43,2 0,3456 OP

1.02 KLUBSKI PROSTOR 4 FL 4 18 86,4 0,3456 ZR

1 FL 1 36 43,2 0,0432 OP

1 FL 2 36 86,4 0,0864 OP

1.04 SKLADIŠČNI PROSTOR 1 FL 2 36 86,4 0,0864 OP

1.05 HODNIK 3 FL 1 36 43,2 0,1296 OP

36 FLC 1 8 8 0,288 OP

12 FL 1 36 43,2 0,5184 OP

12 žarnica 1 60 60 0,72 OP

4 FL 1 58 69,6 0,2784 OP

6 FLC 1 18 18 0,108 OP

1.21 ČAJNA KUHINJA 2 LED 1 9 9 0,018 OP

36 FLC 1 8 8 0,288 OP

12 FL 1 36 43,2 0,5184 OP

12 žarnica 1 60 60 0,72 OP

1.29 SVETOVALNA DELAVKA 4 FL 2 58 139,2 0,5568 ZR

1.30 VZGOJITELJSKA SOBA 4 FL 2 58 139,2 0,5568 ZR

1.31 UČILNICA 4 FL 2 58 139,2 0,5568 ZR

1.32 KLUBSKI PROSTOR 4 FL 4 18 86,4 0,3456 ZR

1 FL 1 36 43,2 0,0432 OP

1 FL 2 36 86,4 0,0864 OP

21 FLC 1 18 18 0,378 OP

7 žarnica 1 60 60 0,42 OP

1.41 POMOŽNA SOBA 1 FL 2 36 86,4 0,0864 OP

4 FL 1 58 69,6 0,2784 OP

6 FLC 1 18 18 0,108 OP

1.45 GARDEROBA 2 FLC 2 18 36 0,072 OP

1.46 HODNIK 3 FL 1 36 43,2 0,1296 OP

36 FLC 1 8 8 0,288 OP

12 FL 1 36 43,2 0,5184 OP

12 žarnica 1 60 60 0,72 OP

1.59 STROJNICA - PREZRAČEVANJE 2 FL 2 58 139,2 0,2784 OP

1.60 STROJNICA - KOTEL 2 FL 2 36 86,4 0,1728 OP

32 žarnica 1 60 60 1,92 OP

32 LED 1 6 6 0,192 OP

1.63 - 1.89 SANITARIJE (8x) 16 FLC 1 18 18 0,288 OP

1.73 AVLA 5 FL 4 18 86,4 0,432 ZR

1.74 ČAJNA KUHINJA 1 FLC 1 18 18 0,018 OP

HODNIK 3 FL 4 18 86,4 0,2592 ZR

1.75 APARTMA 2 žarnica 1 60 60 0,12 OP

1.76 SOBA 2 žarnica 1 60 60 0,12 OP

1.77 HODNIK 3 FL 4 18 86,4 0,2592 ZR

1.90 ZBORNICA 11 FL 1 36 43,2 0,4752 ZR

STOPNIŠČE 1 FL 4 18 86,4 0,0864 ZR

SKUPAJ: 14,62








ZR - zrcalni raster



1.22 - 1.28 SOBA (7x)

SOBA (16x)1.61 - 1.88

1.01 HODNIK S STOPNIŠČEM


1.42 - 1.44 SANITARIJE

1.06 1.17 SOBA (12x)



1.34 - 1. 40 SOBA (7x)

1.47 - 1.58 SOBA (12x)


Število

obstoječih

svetilk

Tip

svetlobnega

vira

Število

svetlobnih

virov

Moč

svetlobnega

vira [W]

Priključna moč

svetilke [W]

Priključna moč


2. nadstropje

1 FL 2 36 86,4 0,0864 OP

8 FL 1 36 43,2 0,3456 OP

2.02 SKLADIŠČE 1 FL 2 36 86,4 0,0864 OP

30 FLC 1 8 8 0,24 OP

10 FL 1 36 43,2 0,432 OP

10 žarnica 1 60 60 0,6 OP

4 FL 1 58 69,6 0,2784 OP

6 FLC 1 18 18 0,108 OP

2.16 ČAJNA KUHINJA 2 LED 1 9 9 0,018

21 FLC 1 8 8 0,168 OP

7 FL 1 36 43,2 0,3024 OP

7 žarnica 1 60 60 0,42 OP

2.24 HODNIK 3 FL 1 36 43,2 0,1296 OP

2.25 JEDILNICA ŠTUDENTI 2 FL 2 58 139,2 0,2784 ZR

2.26 KNJIŽNICA 8 FL 2 58 139,2 1,1136 ZR

2.27 UČILNICA 6 FL 4 18 86,4 0,5184 ZR

2.28 UČILNICA 8 FL 4 18 86,4 0,6912 ZR

8 FL 1 36 43,2 0,3456 OP

1 FL 2 36 86,4 0,0864 OP

21 FLC 1 18 18 0,378 OP

7 žarnica 1 60 60 0,42 OP


4 FL 1 58 69,6 0,2784 OP

6 FLC 1 18 18 0,108 OP

2.41 GARDEROBA 2 FLC 2 18 36 0,072 OP

30 FLC 1 8 8 0,24 OP

10 FL 1 36 43,2 0,432 OP

10 žarnica 1 60 60 0,6 OP

24 žarnica 1 60 60 1,44 OP

24 LED 1 6 6 0,144

2.54 - 2.75 SANITARIJE (6x) 12 FLC 1 18 18 0,216 OP

4 žarnica 1 60 60 0,24 OP

1 FLC 1 18 18 0,018 OP

2.64 AVLA 5 FL 4 18 86,4 0,432 ZR


HODNIK 3 FL 4 18 86,4 0,2592 OP


2.67 SOBA 2 žarnica 1 60 60 0,12 OP

HODNIK 3 FL 4 18 86,4 0,2592 ZR

2.76 UČILNICA 11 FL 1 36 43,2 0,4752 ZR

STOPNIŠČE 1 FL 4 18 86,4 0,0864 ZR

SKUPAJ: 12,69








ZR - zrcalni raster



SOBA (10x)

2.01

2.03 - 2.12

SANITARIJE

2.42 - 2.51 SOBA (10x)

HODNIK S STOPNIŠČEM

SOBA (12x)

2.71 - 2.72 SOBA (2x)

2.13 - 2.15

2.31 - 2.37

2.52 - 2.74

SANITARIJE

2.17 - 2.23 SOBA (7x)


SOBA (7x)

2.38 - 2.40


Število

obstoječih

svetilk

Tip svetlobnega

vira

Število

svetlobnih

virov

Moč

svetlobnega

vira [W]

Priključna moč

svetilke [W]

Priključna moč


3. nadstropje

3.01 HODNIK S STOPNIŠČEM 8 FL 1 36 43,2 0,346 OP


24 FL 1 8 9,6 0,230 OP

8 FL 1 36 43,2 0,346 OP

8 žarnica 1 60 60 0,480 OP

4 FL 1 58 69,6 0,278 OP

6 FLC 1 18 18 0,108 OP

3.14 ČAJNA KUHINJA 2 LED 1 9 9 0,018

21 FLC 1 8 8 0,168 OP

7 FL 1 36 43,2 0,302 OP

7 žarnica 1 60 60 0,420 OP

3.22 HODNIK 3 FL 1 36 43,2 0,130 OP

3.23 SKUPNI PROSTOR 12 FL 2 58 139,2 1,670 ZR

3.24 HODNIK S STOPNIŠČEM 8 FL 1 36 43,2 0,346 OP

21 FLC 1 18 18 0,378 OP

7 žarnica 1 60 60 0,420 OP

3.32 SKLADIŠČE 1 FL 2 36 86,4 0,086 OP

4 FL 1 58 69,6 0,278 OP

6 FLC 1 18 18 0,108 OP

3.36 GARDEROBA 2 FLC 2 18 36 0,072 OP

24 FLC 1 8 8 0,192 OP

8 FL 1 36 43,2 0,346 OP

8 žarnica 1 60 60 0,480 OP

24 žarnica 1 60 60 1,440 OP

24 LED 1 6 6 0,144

3.47 - 3.67 SANITARIJE 12 FLC 1 18 18 0,216 OP

3.57 AVLA 7 FL 4 18 86,4 0,605 ZR


HODNIK 3 FL 4 18 86,4 0,259 ZR


3.60 SOBA 2 žarnica 1 60 60 0,120 OP

3.66 SOBA 2 žarnica 1 60 60 0,120 OP

HODNIK 3 FL 4 18 86,4 0,259 ZR

SKUPAJ: 10,590

Zunaj

GARAŽA KOMBI 2 FL 2 36 86,4 0,173 OP

VHOD LEVO 2 FLC 1 40 40 0,080 OP

OB DELAVNICAH vzhod 5 FLC 1 40 40 0,200 OP

OB DELAVNICAH zahod 5 FLC 1 40 40 0,200 OP

OB JEDILNICI novi del 6 FLC 1 40 40 0,240 OP

VHOD DESNO 1 LED 1 15 15 0,015

PARKIRIŠČE 10 NAV 1 150 180 1,800

Zunaj igrišče

KOŠARKA 12 MH 1 1000 1200 14,400 DROG

ODBOJKA, BALINIŠČE, TENIS 20 MH 1 400 480 9,600 DROG

SKUPAJ: 26,708








ZR - zrcalni raster



3.03 - 3.10

3.11 - 3.13

3.15 - 3.21

SOBA (8x)

SANITARIJE

SOBA (7x)

SOBA (12x)

3.25 - 3.31 SOBA (7x)


3.37 - 3.44 SOBA (8x)

3.45 - 3.66

1,2faktor zaradi izgube dušilke

ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJEUČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH

izdelan za stavbo

Dijaški dom Nova Gorica

Številka projekta:

Izračun je narejen v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah in sTehnično smernico za graditev TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije.

Stavba ni skladna z zahtevami Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Projektivno podjetje: GOLEA

Odgovorni vodja projekta:

Elaborat izdelal: Janez Melink

Vrtojba, 31.05.2017

TEHNIČNI OPIS

Lokacija, vrsta in namen stavbe

Naselje, ulica, kraj: NOVA GORICA, Streliška pot 7,

Nova Gorica

Katastrska občina: NOVA GORICA

Parcelna številka: 1314/3

Koordinate lokacije stavbe: X (N) = 90498 Y (E) = 395339

Vrsta stavbe: 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene

Namembnost stavbe: stanovanjska stavba

Etažnost stavbe: 4 etaže

Investitor: Dijaški dom Nova Gorica

Streliška pot 7

Nova Gorica

Geometrijske karakteristike stavbe

Površina toplotnega ovoja stavbe A: 7.726,70 m 2

Kondicionirana prostornina stavbe V e: 18.260,00 m3

Neto ogrevana prostornina stavbe V: 14.607,00 m3

Oblikovni faktor f o: 0,423 m-1

Razmerje med površino oken in površino

toplotnega ovoja stavbe z: 0,120

Uporabna površina stavbe Ak: 5.409,27 m2

Vrsta zidu: Srednjetežka gradnja ( >= 600 kg/m3 )

Način upoštevanja vpliva toplotnih mostov: na poenostavljen način

Metoda izračuna toplotne kapacitete stavbe: izračun po SIST EN ISO 13790

Projekt je izdelan za rekonstrukcijo stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v manj kot

25 odstotkov toplotnega ovoja stavbe oziroma njenega posameznega dela

oziroma za investicijska in druga vzdrževalna dela.

2Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0

Klimatski podatki

Začetek kurilne Konec kurilne Temper.primanjkljaj Proj. temperatura Energija sončnegasezone (dan) sezone (dan) (K dni) (°C) obsevanja (kWh/m 2)

280 130 2500 -7 1260

Povprečne mesečne temperature in vlažnosti zraka:

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII LetoT 3,0 5,0 8,0 11,0 16,0 19,0 22,0 21,0 17,0 13,0 8,0 4,0 12,3p 73,0 69,0 67,0 67,0 70,0 71,0 68,0 71,0 76,0 78,0 75,0 75,0 71,7

Povprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najhladnejšega meseca Tz,m,min: 3,0 °CPovprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najtoplejšega meseca Tz,m,max: 22,0 °C

Globalno sončno sevanje (Wh/m2)orientacija orientacija

nakmes S SV V JV J JZ Z SZ mes S SV V JV J JZ Z SZ0 1.118 1.118 1.118 1.118 1.118 1.118 1.118 1.118 1.999 1.999 1.999 1.999 1.999 1.999 1.999 1.99915 702 784 1.001 1.253 1.413 1.359 1.130 857 1.371 1.474 1.796 2.153 2.407 2.357 2.038 1.62830 521 592 915 1.347 1.652 1.548 1.129 661 802 1.083 1.623 2.252 2.708 2.616 2.023 1.28145 I 469 495 833 1.386 1.813 1.667 1.102 547 II 712 850 1.462 2.253 2.879 2.751 1.969 1.04560 417 431 756 1.364 1.883 1.705 1.054 472 633 711 1.294 2.149 2.902 2.747 1.863 89675 365 376 661 1.281 1.853 1.657 967 414 554 601 1.105 1.964 2.770 2.608 1.693 77090 313 320 566 1.142 1.722 1.522 858 351 475 509 925 1.686 2.488 2.330 1.487 6600 3.087 3.087 3.087 3.087 3.087 3.087 3.087 3.087 4.273 4.273 4.273 4.273 4.273 4.273 4.273 4.27315 2.421 2.496 2.819 3.182 3.405 3.363 3.063 2.670 3.669 3.721 3.968 4.230 4.378 4.337 4.118 3.83230 1.678 1.953 2.564 3.174 3.578 3.505 2.971 2.221 2.947 3.100 3.611 4.072 4.321 4.262 3.867 3.29445 III 1.068 1.544 2.304 3.067 3.588 3.506 2.815 1.837 IV 2.142 2.520 3.222 3.790 4.091 4.039 3.541 2.74860 950 1.264 2.026 2.825 3.427 3.342 2.589 1.550 1.497 2.062 2.816 3.381 3.692 3.664 3.159 2.28775 831 1.054 1.738 2.498 3.097 3.041 2.307 1.317 1.281 1.702 2.394 2.886 3.136 3.173 2.733 1.90890 712 869 1.438 2.061 2.612 2.591 1.973 1.096 1.086 1.394 1.958 2.319 2.456 2.582 2.268 1.5680 5.392 5.392 5.392 5.392 5.392 5.392 5.392 5.392 5.926 5.926 5.926 5.926 5.926 5.926 5.926 5.92615 4.829 4.869 5.062 5.262 5.359 5.328 5.158 4.944 5.420 5.391 5.499 5.655 5.771 5.803 5.713 5.55030 4.083 4.181 4.617 4.974 5.117 5.084 4.779 4.318 4.711 4.663 4.949 5.231 5.398 5.488 5.326 4.96545 V 3.189 3.435 4.119 4.533 4.675 4.668 4.315 3.604 VI 3.833 3.837 4.353 4.671 4.840 4.995 4.826 4.23660 2.198 2.778 3.573 3.951 4.034 4.096 3.784 2.957 2.830 3.091 3.740 3.999 4.088 4.349 4.246 3.51175 1.612 2.235 2.997 3.270 3.243 3.408 3.212 2.415 1.993 2.497 3.116 3.252 3.221 3.586 3.605 2.88590 1.322 1.789 2.410 2.534 2.344 2.655 2.614 1.956 1.594 1.989 2.496 2.484 2.262 2.767 2.928 2.3170 6.055 6.055 6.055 6.055 6.055 6.055 6.055 6.055 5.132 5.132 5.132 5.132 5.132 5.132 5.132 5.13215 5.488 5.466 5.625 5.837 5.980 6.004 5.871 5.652 4.480 4.514 4.769 5.064 5.232 5.217 4.987 4.67930 4.694 4.667 5.066 5.447 5.657 5.726 5.482 5.018 3.651 3.759 4.331 4.840 5.118 5.101 4.697 4.05445 VII 3.715 3.781 4.461 4.898 5.111 5.239 4.972 4.229 VIII 2.690 3.013 3.848 4.460 4.778 4.792 4.303 3.37360 2.604 2.997 3.818 4.206 4.338 4.568 4.372 3.475 1.700 2.409 3.333 3.925 4.218 4.294 3.829 2.78575 1.787 2.377 3.157 3.415 3.414 3.763 3.711 2.840 1.356 1.939 2.796 3.287 3.468 3.653 3.296 2.30390 1.424 1.859 2.500 2.584 2.369 2.888 3.009 2.276 1.140 1.548 2.246 2.573 2.593 2.907 2.715 1.8770 3.750 3.750 3.750 3.750 3.750 3.750 3.750 3.750 2.366 2.366 2.366 2.366 2.366 2.366 2.366 2.36615 3.071 3.155 3.467 3.804 3.994 3.930 3.640 3.280 1.806 1.905 2.184 2.478 2.636 2.553 2.287 1.97630 2.297 2.530 3.139 3.735 4.079 3.969 3.440 2.741 1.218 1.488 1.987 2.513 2.809 2.656 2.168 1.59445 IX 1.465 2.009 2.801 3.548 3.987 3.857 3.171 2.239 X 985 1.203 1.789 2.458 2.864 2.657 2.013 1.29360 1.185 1.629 2.444 3.218 3.713 3.578 2.842 1.848 875 1.014 1.580 2.303 2.791 2.544 1.820 1.07875 1.034 1.340 2.080 2.795 3.268 3.165 2.473 1.532 766 869 1.358 2.072 2.588 2.330 1.590 91390 886 1.108 1.702 2.271 2.669 2.623 2.062 1.265 657 733 1.139 1.752 2.260 2.011 1.342 7620 1.274 1.274 1.274 1.274 1.274 1.274 1.274 1.274 968 968 968 968 968 968 968 96815 921 1.008 1.189 1.376 1.462 1.388 1.207 1.019 642 719 894 1.084 1.184 1.120 939 74330 701 803 1.106 1.438 1.602 1.463 1.137 816 524 566 830 1.167 1.359 1.235 905 58445 XI 631 682 1.017 1.451 1.680 1.486 1.056 689 XII 471 489 767 1.206 1.477 1.301 860 49860 562 594 926 1.407 1.688 1.450 967 599 419 430 701 1.195 1.526 1.311 802 43575 491 516 814 1.312 1.618 1.359 854 519 366 375 620 1.132 1.500 1.261 723 37990 421 440 700 1.161 1.472 1.209 736 443 315 320 537 1.021 1.397 1.153 632 323


Seznam konstrukcij

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom , Umax = 0,280 W/m 2K• Zunanje stene - osnovni AB del, U = 2,447 W/m2K, Ti = 20 °C• Zunanje stene - prizidan zidan del, U = 1,293 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe) , Umax = 0,350 W/m 2K• Tla na terenu_keramika, U = 3,291 W/m2K, Ti = 20 °C• Tla na terenu_parket, U = 2,569 W/m2K, Ti = 20 °C• Tla na terenu_PVC, U = 3,167 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla nad zunanjim zrakom , Umax = 0,300 W/m 2K• Previsni deli, U = 2,126 W/m2K, Ti = 20 °C

Strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe), Umax = 0,200 W/m 2K• Ravna streha - terasa, U = 2,779 W/m2K, Ti = 20 °C• Ravna streha - kuhinja, U = 2,544 W/m2K, Ti = 20 °C• Streha strojnica, U = 0,467 W/m2K, Ti = 20 °C• Streha - strop, U = 2,816 W/m2K, Ti = 20 °C• Streha nad učilnicama v 2.N, U = 0,320 W/m2K, Ti = 20 °C

Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz kovin , Umax = 1,600 W/m 2K• ALU okna, dvoslojna, termopan, U = 2,700 W/m2K, Ti = 20 °C• ALU okna, troslojna, termopan, U = 2,300 W/m2K, Ti = 20 °C• ALU okna, dvoslojna, pli polnjena, U = 1,300 W/m2K, Ti = 20 °C

Vhodna vrata , Umax = 1,600 W/m 2K• ALU vrata, termopan, U = 2,700 W/m2K, Ti = 0 °C• Kovinska vrata, U = 3,500 W/m2K, Ti = 0 °C


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Zunanje stene - osnovni AB del Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2

1 PODALJŠANA APNENA MALTA 17002 BETON 1800

sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W

1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1700 2,000 1.700 1.050 0,850 15 0,0242 BETON 1800 20,000 1.800 960 0,930 15 0,215

Izračun toplotne prehodnosti

RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,130 + 0,239 + 0,040 + 0,000 = 0,409 m2K/WUc = U + DU = 2,447 + 0,000 = 2,447 W/m2K Umax = 0,280 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna

Izračun kondenzacije na površini

Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem

Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi

°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar 3,0 73,00 553 644 1.261 1.577 13,8 20 0,635Februar 5,0 69,00 602 580 1.240 1.549 13,5 20 0,569Marec 8,0 67,00 718 484 1.251 1.563 13,7 20 0,472April 11,0 67,00 879 388 1.306 1.632 14,3 20 0,370Maj 16,0 70,00 1.272 228 1.523 1.904 16,7 20 0,182Junij 19,0 71,00 1.559 132 1.704 2.131 18,5 20 -Julij 22,0 68,00 1.797 100 1.907 2.384 20,3 20 -Avgust 21,0 71,00 1.765 100 1.875 2.343 20,0 20 -September 17,0 76,00 1.472 196 1.687 2.109 18,4 20 0,452Oktober 13,0 78,00 1.168 324 1.524 1.905 16,7 20 0,534November 8,0 75,00 804 484 1.337 1.671 14,7 20 0,558December 4,0 75,00 610 612 1.283 1.604 14,1 20 0,628

fRsi = 0,388 <= RRsi,max <= 0,6350 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije


Izračun difuzije vodne pare

Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

3,0 757

Rse 4,3 829 552,89

2 11,2 1.330 1.537 3,00

1 12,0 1.398 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

5,0 872

Rse 6,1 943 601,59

2 12,2 1.424 1.542 3,00

1 12,9 1.488 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Marec

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,9 1.140 718,38

2 13,8 1.576 1.552 3,00

1 14,3 1.632 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: November

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,9 1.140 804,16

2 13,8 1.576 1.560 3,00

1 14,3 1.632 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 5,2 885 609,64

2 11,7 1.376 1.543 3,00

1 12,4 1.442 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare

Ravnina 1 Ravnina 2

Mesec gc

Ma

gc

Ma

kg/m2 kg/m2 kg/m2 kg/m2

November -0,030 -0,030 0,000 0,000

December 0,327 0,297 0,000 0,000

Januar 0,408 0,704 0,000 0,000

Februar 0,209 0,914 0,000 0,000

Marec -0,046 0,867 0,000 0,000

April -0,333 0,534 0,000 0,000

Maj -0,886 0,000 0,000 0,000

Junij 0,000 0,000 0,000 0,000

Julij 0,000 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000

Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah.


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Zunanje stene - prizidan zidan del Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3

1 PODALJŠANA APNENA MALTA 18002 MREŽASTA IN VOTLA OPEKA 12003 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800


1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 2,000 1.800 1.050 0,870 20 0,0232 MREŽASTA IN VOTLA OPEKA 1200 29,000 1.200 920 0,520 4 0,5583 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 2,000 1.800 1.050 0,870 20 0,023







fRsi = 0,677 > RRsi,max = 0,6350 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije


V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Tla na terenu_keramika Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

1

2

3

1 KERAMIČNE PLOŠČICE TALNE2 CEMENTNI ESTRIH 22003 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200


1 KERAMIČNE PLOŠČICE TALNE 1,250 2.300 920 1,280 200 0,0102 CEMENTNI ESTRIH 2200 10,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0713 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200 1,000 1.200 1.460 0,190 14.000 0,053


RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,170 + 0,134 + 0,000 + 0,000 = 0,304 m2K/WUc = U + DU = 3,291 + 0,000 = 3,291 W/m2K


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Tla na terenu_parket Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

1

2

3

1 PARKET2 CEMENTNI ESTRIH 22003 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200


1 PARKET 2,000 700 1.670 0,210 15 0,0952 CEMENTNI ESTRIH 2200 10,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0713 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200 1,000 1.200 1.460 0,190 14.000 0,053




IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Tla na terenu_PVC Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

1

2

3

1 PVC HOMOGEN2 CEMENTNI ESTRIH 22003 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200


1 PVC HOMOGEN 0,500 1.400 960 0,230 10.000 0,0222 CEMENTNI ESTRIH 2200 10,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0713 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200 1,000 1.200 1.460 0,190 14.000 0,053




IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Previsni deli Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla nad zunanjim zrakom.

1

2

3

N

Z

1 PARKET2 CEMENTNI ESTRIH 22003 BETON 2000


1 PARKET 2,000 700 1.670 0,210 15 0,0952 CEMENTNI ESTRIH 2200 5,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0363 BETON 2000 15,000 2.000 960 1,160 22 0,129










Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

3,0 757

Rse 4,2 826 552,89

3 8,2 1.089 1.254 3,30

2 9,3 1.174 1.572 1,50

1 12,3 1.428 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

5,0 872

Rse 6,1 940 601,59

3 9,6 1.196 1.271 3,30

2 10,6 1.277 1.575 1,50

1 13,2 1.515 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Marec

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,9 1.138 718,38

3 11,7 1.374 1.312 3,30

2 12,5 1.446 1.582 1,50

1 14,5 1.655 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: November

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,9 1.138 804,16

3 11,7 1.374 1.342 3,30

2 12,5 1.446 1.587 1,50

1 14,5 1.655 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 5,2 882 609,64

3 8,9 1.142 1.274 3,30

2 10,0 1.224 1.575 1,50

1 12,7 1.471 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337 sd

pe

pi

pe


Ravnina 1 Ravnina 2

Mesec gc

Ma

gc

Ma


November 0,000 0,000 0,259 0,259

December -0,057 0,000 0,706 0,965

Januar -0,057 0,000 0,795 1,760

Februar -0,061 0,000 0,553 2,313

Marec 0,000 0,000 -0,960 1,353

April 0,000 0,000 -1,304 0,049

Maj 0,000 0,000 -1,942 0,000

Junij 0,000 0,000 0,000 0,000

Julij 0,000 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000

Notranja kondenzacija v konstrukciji ni v dovoljenih mejah.


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Ravna streha - terasa Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

1

2 3Z

N

1 BETON 18002 BITUMEN3 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200


1 BETON 1800 15,000 1.800 960 0,930 15 0,1612 BITUMEN 0,100 1.100 1.050 0,170 1.200 0,0063 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200 1,000 1.200 1.460 0,190 14.000 0,053










Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

3,0 757

Rse 4,3 832 552,89

3 6,1 940 1.610 140,00

2 6,3 953 1.619 1,20

1 11,7 1.371 1.636 2,25

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

5,0 872

Rse 6,2 946 601,59

3 7,7 1.052 1.611 140,00

2 7,9 1.065 1.620 1,20

1 12,6 1.462 1.636 2,25

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Marec

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,9 1.143 718,38

3 10,2 1.242 1.614 140,00

2 10,3 1.254 1.621 1,20

1 14,1 1.610 1.636 2,25

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: April

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

11,0 1.312

Rse 11,7 1.375 879,05

3 12,6 1.462 1.618 140,00

2 12,7 1.472 1.624 1,20

1 15,6 1.770 1.636 2,25

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: November

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,9 1.143 804,16

3 10,2 1.242 1.616 140,00

2 10,3 1.254 1.623 1,20

1 14,1 1.610 1.636 2,25

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 5,3 888 609,64

3 6,9 995 1.611 140,00

2 7,1 1.008 1.620 1,20

1 12,2 1.416 1.636 2,25

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Ravnina 1

Mesec gc

Ma

gc

Ma


November 0,058 0,058 0,000 0,000

December 0,098 0,156 0,000 0,000

Januar 0,107 0,262 0,000 0,000

Februar 0,080 0,342 0,000 0,000

Marec 0,059 0,401 0,000 0,000

April 0,024 0,425 0,000 0,000

Maj -0,044 0,382 0,000 0,000

Junij -0,090 0,291 0,000 0,000

Julij -0,150 0,141 0,000 0,000

Avgust -0,130 0,011 0,000 0,000

September -0,057 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000



IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Ravna streha - kuhinja Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

1

2 3

4

Z

N

1 BETON 18002 BITUMEN3 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 12004 PESEK IN DROBNI GRAMOZ


1 BETON 1800 15,000 1.800 960 0,930 15 0,1612 BITUMEN 0,100 1.100 1.050 0,170 1.200 0,0063 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200 1,000 1.200 1.460 0,190 14.000 0,0534 PESEK IN DROBNI GRAMOZ 5,000 1.750 840 1,500 15 0,033










Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

3,0 757

Rse 4,3 827 552,89

4 5,3 890 559 0,75

3 6,9 997 1.610 140,00

2 7,1 1.010 1.619 1,20

1 12,2 1.418 1.636 2,25

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

5,0 872

Rse 6,1 941 601,59

4 7,0 1.003 607 0,75

3 8,5 1.108 1.611 140,00

2 8,6 1.120 1.620 1,20

1 13,1 1.506 1.636 2,25

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Marec

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,9 1.138 718,38

4 9,6 1.196 723 0,75

3 10,8 1.293 1.614 140,00

2 10,9 1.304 1.622 1,20

1 14,5 1.648 1.636 2,25

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: April

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

11,0 1.312

Rse 11,7 1.371 879,05

4 12,2 1.422 883 0,75

3 13,1 1.506 1.618 140,00

2 13,2 1.515 1.624 1,20

1 15,9 1.801 1.636 2,25

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: November

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,9 1.138 804,16

4 9,6 1.196 808 0,75

3 10,8 1.293 1.616 140,00

2 10,9 1.304 1.623 1,20

1 14,5 1.648 1.636 2,25

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 5,2 883 609,64

4 6,2 945 615 0,75

3 7,7 1.051 1.611 140,00

2 7,9 1.064 1.620 1,20

1 12,6 1.462 1.636 2,25

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Ravnina 2

Mesec gc

Ma

gc

Ma


November 0,050 0,050 0,000 0,000

December 0,089 0,139 0,000 0,000

Januar 0,097 0,236 0,000 0,000

Februar 0,072 0,309 0,000 0,000

Marec 0,051 0,360 0,000 0,000

April 0,017 0,377 0,000 0,000

Maj -0,048 0,329 0,000 0,000

Junij -0,091 0,238 0,000 0,000

Julij -0,148 0,090 0,000 0,000

Avgust -0,129 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000



IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Streha strojnica Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

1

2

3Z

N

1 JEKLO2 POLIURETANSKA PENA 153 JEKLO


1 JEKLO 0,100 7.800 460 58,500 600.000 0,0002 POLIURETANSKA PENA 15 5,000 15 1.500 0,025 30 2,0003 JEKLO 0,100 7.800 460 58,500 600.000 0,000










Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

3,0 757

Rse 3,3 773 552,89

10 3,3 774 1.094 600,00

9 5,2 881 1.094 0,19

8 7,0 1.002 1.094 0,19

7 8,9 1.137 1.094 0,19

6 10,7 1.288 1.094 0,19

5 12,6 1.456 1.095 0,19

4 14,4 1.643 1.095 0,19

3 16,3 1.851 1.095 0,19

2 18,1 2.082 1.095 0,19

1 18,1 2.082 1.636 600,00

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

5,0 872

Rse 5,3 888 601,59

10 5,3 888 1.118 600,00

9 6,9 994 1.118 0,19

8 8,5 1.112 1.118 0,19

7 10,2 1.242 1.119 0,19

6 11,8 1.385 1.119 0,19

5 13,4 1.542 1.119 0,19

4 15,1 1.714 1.119 0,19

3 16,7 1.903 1.119 0,19

2 18,4 2.110 1.119 0,19

1 18,4 2.110 1.636 600,00

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Marec

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,2 1.088 718,38

10 8,2 1.088 1.177 600,00

9 9,5 1.188 1.177 0,19

8 10,8 1.297 1.177 0,19

7 12,1 1.415 1.177 0,19

6 13,4 1.542 1.177 0,19

5 14,8 1.678 1.177 0,19

4 16,1 1.825 1.177 0,19

3 17,4 1.984 1.178 0,19

2 18,7 2.154 1.178 0,19

1 18,7 2.154 1.636 600,00

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: November

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,2 1.088 804,16

10 8,2 1.088 1.219 600,00

9 9,5 1.188 1.220 0,19

8 10,8 1.297 1.220 0,19

7 12,1 1.415 1.220 0,19

6 13,4 1.542 1.220 0,19

5 14,8 1.678 1.220 0,19

4 16,1 1.825 1.220 0,19

3 17,4 1.984 1.220 0,19

2 18,7 2.154 1.221 0,19

1 18,7 2.154 1.636 600,00

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 4,3 829 609,64

10 4,3 829 1.122 600,00

9 6,0 936 1.122 0,19

8 7,8 1.056 1.122 0,19

7 9,5 1.188 1.123 0,19

6 11,3 1.335 1.123 0,19

5 13,0 1.498 1.123 0,19

4 14,8 1.678 1.123 0,19

3 16,5 1.877 1.123 0,19

2 18,3 2.096 1.123 0,19

1 18,3 2.096 1.636 600,00

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Ravnina 1

Mesec gc

Ma

gc

Ma


November 0,000 0,000 0,000 0,000

December 0,001 0,001 0,000 0,000

Januar 0,001 0,001 0,000 0,000

Februar 0,000 0,002 0,000 0,000

Marec 0,000 0,002 0,000 0,000

April 0,000 0,002 0,000 0,000

Maj -0,001 0,001 0,000 0,000

Junij -0,001 0,000 0,000 0,000

Julij -0,002 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000



IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Streha - strop Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

1

Z

N

1 BETON 1800


1 BETON 1800 20,000 1.800 960 0,930 15 0,215










Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

3,0 757

Rse 4,3 833 552,89

1 11,6 1.364 1.636 3,00

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

5,0 872

Rse 6,2 947 601,59

1 12,6 1.456 1.636 3,00

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Marec

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 9,0 1.144 718,38

1 14,1 1.604 1.636 3,00

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: November

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 9,0 1.144 804,16

1 14,1 1.604 1.636 3,00

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 5,3 888 609,64

1 12,1 1.409 1.636 3,00

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Ravnina 0

Mesec gc

Ma

gc

Ma


Januar 0,000 0,000 0,000 0,000

Februar 0,000 0,000 0,000 0,000

Marec 0,000 0,000 0,000 0,000

April 0,000 0,000 0,000 0,000

Maj 0,000 0,000 0,000 0,000

Junij 0,000 0,000 0,000 0,000

Julij 0,000 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000

November 0,000 0,000 0,000 0,000

December 0,000 0,000 0,000 0,000



IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Streha nad učilnicama v 2.N Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

1

2

3Z

N

1 BETON 20002 URSA SF 353 JEKLO


1 BETON 2000 15,000 2.000 960 1,160 22 0,1292 URSA SF 35 10,000 24 1.030 0,035 1 2,8573 JEKLO 0,100 7.800 460 58,500 600.000 0,000










Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

3,0 757

Rse 3,2 769 552,89

14 3,2 769 1.630 600,00

13 4,4 839 1.630 0,01

12 5,7 914 1.630 0,01

11 6,9 995 1.630 0,01

10 8,1 1.083 1.630 0,01

9 9,4 1.178 1.630 0,01

8 10,6 1.279 1.630 0,01

7 11,9 1.388 1.630 0,01

6 13,1 1.506 1.630 0,01

5 14,3 1.632 1.630 0,01

4 15,6 1.767 1.630 0,01

3 16,8 1.912 1.630 0,01

2 18,0 2.067 1.630 0,01

1 18,7 2.156 1.636 3,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

5,0 872

Rse 5,2 883 601,59

14 5,2 883 1.630 600,00

13 6,3 952 1.630 0,01

12 7,4 1.027 1.630 0,01

11 8,5 1.106 1.630 0,01

10 9,5 1.190 1.630 0,01

9 10,6 1.280 1.630 0,01

8 11,7 1.376 1.630 0,01

7 12,8 1.479 1.630 0,01

6 13,9 1.588 1.630 0,01

5 15,0 1.704 1.630 0,01

4 16,1 1.827 1.630 0,01

3 17,2 1.958 1.630 0,01

2 18,3 2.097 1.630 0,01

1 18,9 2.176 1.636 3,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Marec

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,1 1.083 718,38

14 8,1 1.083 1.631 600,00

13 9,0 1.149 1.631 0,01

12 9,9 1.218 1.631 0,01

11 10,8 1.291 1.631 0,01

10 11,6 1.368 1.631 0,01

9 12,5 1.449 1.631 0,01

8 13,4 1.534 1.631 0,01

7 14,3 1.624 1.631 0,01

6 15,1 1.718 1.631 0,01

5 16,0 1.817 1.631 0,01

4 16,9 1.920 1.631 0,01

3 17,7 2.029 1.631 0,01

2 18,6 2.143 1.631 0,01

1 19,1 2.208 1.636 3,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: April

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

11,0 1.312

Rse 11,1 1.322 879,05

14 11,1 1.322 1.632 600,00

13 11,8 1.380 1.632 0,01

12 12,4 1.441 1.632 0,01

11 13,1 1.504 1.632 0,01

10 13,7 1.570 1.632 0,01

9 14,4 1.638 1.632 0,01

8 15,0 1.708 1.632 0,01

7 15,7 1.781 1.632 0,01

6 16,3 1.857 1.632 0,01

5 17,0 1.936 1.632 0,01

4 17,7 2.018 1.632 0,01

3 18,3 2.103 1.632 0,01

2 19,0 2.190 1.632 0,01

1 19,3 2.239 1.636 3,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Oktober

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

13,0 1.497

Rse 13,1 1.505 1.167,63

14 13,1 1.505 1.633 600,00

13 13,6 1.556 1.633 0,01

12 14,1 1.608 1.633 0,01

11 14,6 1.662 1.633 0,01

10 15,1 1.718 1.633 0,01

9 15,6 1.775 1.633 0,01

8 16,1 1.833 1.633 0,01

7 16,6 1.894 1.633 0,01

6 17,2 1.956 1.633 0,01

5 17,7 2.020 1.633 0,01

4 18,2 2.085 1.633 0,01

3 18,7 2.153 1.633 0,01

2 19,2 2.222 1.633 0,01

1 19,5 2.261 1.636 3,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: November

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,1 1.083 804,16

14 8,1 1.083 1.631 600,00

13 9,0 1.149 1.631 0,01

12 9,9 1.218 1.631 0,01

11 10,8 1.291 1.631 0,01

10 11,6 1.368 1.631 0,01

9 12,5 1.449 1.631 0,01

8 13,4 1.534 1.631 0,01

7 14,3 1.624 1.631 0,01

6 15,1 1.718 1.631 0,01

5 16,0 1.817 1.631 0,01

4 16,9 1.920 1.631 0,01

3 17,7 2.029 1.631 0,01

2 18,6 2.143 1.631 0,01

1 19,1 2.208 1.636 3,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 4,2 824 609,64

14 4,2 824 1.630 600,00

13 5,4 894 1.630 0,01

12 6,5 969 1.630 0,01

11 7,7 1.049 1.630 0,01

10 8,8 1.136 1.630 0,01

9 10,0 1.228 1.630 0,01

8 11,2 1.327 1.630 0,01

7 12,3 1.433 1.630 0,01

6 13,5 1.546 1.630 0,01

5 14,7 1.667 1.630 0,01

4 15,8 1.797 1.630 0,01

3 17,0 1.935 1.630 0,01

2 18,1 2.082 1.630 0,01

1 18,8 2.166 1.636 3,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Ravnina 1

Mesec gc

Ma

gc

Ma


Oktober 0,020 0,020 0,000 0,000

November 0,084 0,104 0,000 0,000

December 0,127 0,231 0,000 0,000

Januar 0,136 0,367 0,000 0,000

Februar 0,107 0,474 0,000 0,000

Marec 0,087 0,561 0,000 0,000

April 0,047 0,608 0,000 0,000

Maj -0,030 0,578 0,000 0,000

Junij -0,086 0,492 0,000 0,000

Julij -0,158 0,334 0,000 0,000

Avgust -0,134 0,200 0,000 0,000

September -0,047 0,153 0,000 0,000

Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m2. Notranja kondenzacija v konstrukciji ni v dovoljenih mejah.


PROZORNE KONSTRUKCIJE

Konstrukcija Ffr U Umax UstrezaW/m2K W/m2K

ALU okna, dvoslojna, termopan 0,30 2,70 1,60 NE

ALU okna, troslojna, termopan 0,30 2,30 1,60 NE

ALU okna, dvoslojna, pli polnjena 0,30 1,30 1,60 DA

NEPROZORNA ZUNANJA VRATA

Naziv U Umax Ustreza

ALU vrata, termopan 2,700 1,600 NEKovinska vrata 3,500 1,600 NE


PODATKI O CONI - Privzeta cona

Kondicionirana prostornina cone V e: 18.260,00 m3

Neto ogrevana prostornina cone V: 14.607,00 m3

Uporabna površina cone Ak: 5.409,27 m2

Dolžina cone: 63,30 m

Širina cone: 29,54 m

Višina etaže: 2,85 m

Število etaž: 4,00

Ogrevanje: cona je ogrevana

Način delovanja: prekinjeno delovanje

Notranja projektna temperatura ogrevanja: 20,00 °C

Notranja projektna temperatura hlajenja: 26,00 °C

Dnevno število ur z normalnim ogrevanjem: 12,00 h

Število dni v tednu z normalnim hlajenjem: 0 dni

Način znižanja temperature ob koncu tedna: znižanje temperature ogrevanja

Mejna temperatura znižanja: 15,00 °C

Urna izmenjava zraka: 0,50 h-1

Površina toplotnega ovoja cone A: 7.726,70 m2


SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE

Toplotne izgube skozi zunanje površine

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine

Neprozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2 W/Km2 W/KZunanje stene - osnovni AB del S 90 460,40 2,447 1.126,60Zunanje stene - osnovni AB del V 90 472,30 2,447 1.155,72Zunanje stene - osnovni AB del J 90 452,00 2,447 1.106,04Zunanje stene - osnovni AB del Z 90 409,90 2,447 1.003,03Zunanje stene - prizidan zidan del S 90 300,00 1,293 387,90Zunanje stene - prizidan zidan del V 90 245,50 1,293 317,43Zunanje stene - prizidan zidan del J 90 282,50 1,293 365,27Zunanje stene - prizidan zidan del Z 90 314,60 1,293 406,78ALU vrata, termopan S 90 15,00 2,700 40,50ALU vrata, termopan S 90 10,00 2,700 27,00ALU vrata, termopan V 90 3,30 2,700 8,91ALU vrata, termopan V 90 4,20 2,700 11,34ALU vrata, termopan J 90 15,00 2,700 40,50ALU vrata, termopan J 90 9,00 2,700 24,30ALU vrata, termopan Z 90 6,90 2,700 18,63Kovinska vrata S 90 1,60 3,500 5,60Kovinska vrata V 90 4,10 3,500 14,35Kovinska vrata J 90 9,60 3,500 33,60Kovinska vrata Z 90 5,50 3,500 19,25Kovinska vrata Z 90 3,40 3,500 11,90Streha nad hladilnico in skladiščem 0 39,60 2,779 110,05Streha nad pomožnima prostoroma 0 25,00 2,816 70,40Ravna streha - kuhinja 0 120,00 2,544 305,28Terasi med VZH in SRE traktom 0 34,50 2,779 95,88Streha strojnica Z 8 70,70 0,467 33,02Strehe nad sobami - stopničaste 1N 0 105,40 2,816 296,81Strehe nad sobami - stopničaste 2N 0 104,80 2,816 295,12Streha nad učilnicama v 2.N 0 98,10 0,320 31,39Streha - strop nad 3N 0 1.327,00 2,816 3.736,83Tla nad zunanjim zrakom_stari del 0 68,40 2,126 145,42Tla nad zunanjim zrakom_novi del 0 73,80 2,126 156,90Skupaj 5.092,10 11.401,73

Prozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2 W/Km2 W/KALU okna, dvoslojna, termopan S 90 187,40 2,700 505,98ALU okna, dvoslojna, termopan S 90 27,80 2,300 63,94ALU okna, dvoslojna, termopan V 90 123,10 2,700 332,37ALU okna, dvoslojna, termopan V 90 42,10 2,300 96,83ALU okna, dvoslojna, termopan J 90 163,50 2,700 441,45ALU okna, dvoslojna, termopan J 90 72,70 2,300 167,21ALU okna, dvoslojna, termopan Z 90 110,60 2,700 298,62ALU okna, dvoslojna, termopan Z 90 58,50 2,300 134,55ALU okna, troslojna, termopan S 90 36,60 2,300 84,18ALU okna, dvoslojna, pli polnjena J 90 104,00 1,300 135,20Skupaj 926,30 2.260,33


Skupne transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine S Ai * U i = 13.662,06 W/K.

Toplotni mostovi

Vpliv toplotnih mostov je upoštevan na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosticelotnega ovoja stavbe za 0.06 W/m 2K.

Transmisijske toplotne izgube skozi toplotne mostove znašajo 463,60 W/K.

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj cone L D

LD = S Ai * U i + S lk * Yk + S cj = 13.662,06 W/K + 463,60 W/K = 14.125,67 W/K

Toplotne izgube skozi zidove in tla v terenu

Tla v kletiOznaka Ploščina Ui Umax Ustr.

(m2) (W/m2K) (W/m2K) tla na terenu - Tla na terenu_velika dvorana 165,9 0,471 0,350 NEtla na terenu - Tla na terenu_pisarne 165,9 0,471 0,350 NEtla na terenu - Tla na terenu_kuhinja 285,3 0,289 0,350 DAtla na terenu - Tla na terenu_stari del 666,7 0,294 0,350 DAtla na terenu - Tla na terenu_novi del 424,5 0,457 0,350 NE

Toplotne izgubeOznaka topl.izgube

W/KTla na terenu_velika dvorana 78,14Tla na terenu_pisarne 78,14Tla na terenu_kuhinja 82,45Tla na terenu_stari del 196,01Tla na terenu_novi del 194,00

LS = 628,74 W/K.

Toplotne izgube skozi neogrevane prostore

V coni ni toplotnih izgub skozi neogrevane prostore.

TRANSMISIJSKE IZGUBE

HT = L

D + L

S + H

U = 14.125,67 W/K + 628,74 W/K + 0,00 W/K = 14.754,40 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE ZARADI PREZRAČEVANJA

Neto prostornina ogrevanega dela V e = 14.607,00 m 3, urna izmenjava zraka n = 0,50 h -1.

Toplotne izgube zaradi prezračevanja HV = 2.483,19 W/K.


KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB

H = HT + H

V = 14.754,40 W/K + 2.483,19 W/K = 17.237,59 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB PO ENOTI POVRŠINE OVOJA

Površina ovoja ogrevanega dela A = 7.726,70 m2

H'

T = H

T / A = 1,910 W/m

2K

Največji dovoljeni H'T,max

= 0,454 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika.

NOTRANJI DOBITKI

Prispevek notranjih toplotnih virov se upošteva z vrednostjo 4 W/m2 na enoto neto uporabne površine.

Qi = 21.637,08 W.

DOBITKI SONČNEGA SEVANJA

Konstrukcija Površina Orie. Nagib Faktorzasen.

[m 2] [°]ALU okna, dvoslojna, termopan 187,40 S 90 1,00ALU okna, dvoslojna, termopan 27,80 S 90 1,00ALU okna, dvoslojna, termopan 123,10 V 90 1,00ALU okna, dvoslojna, termopan 42,10 V 90 1,00ALU okna, dvoslojna, termopan 163,50 J 90 1,00ALU okna, dvoslojna, termopan 72,70 J 90 1,00ALU okna, dvoslojna, termopan 110,60 Z 90 1,00ALU okna, dvoslojna, termopan 58,50 Z 90 1,00ALU okna, troslojna, termopan 36,60 S 90 1,00ALU okna, dvoslojna, pli polnjena 104,00 J 90 1,00

Toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju: 127.204 kWh.Toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja: 99.025 kWh.

ZAŠČITA PRED PREGREVANJEM

Konstrukcija Orie. g gmax UstreznostALU okna, dvoslojna, termopan V 0,52 0,50 NEALU okna, dvoslojna, termopan V 0,60 0,50 NEALU okna, dvoslojna, termopan J 0,52 0,50 NEALU okna, dvoslojna, termopan J 0,60 0,50 NEALU okna, dvoslojna, termopan Z 0,52 0,50 NEALU okna, dvoslojna, termopan Z 0,60 0,50 NEALU okna, dvoslojna, pli polnjena J 0,10 0,50 DA

Zaščita pred pregrevanjem NI ustrezna.


SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE STAVBE

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe LD

LD = S Ai * U i + S lk * Yk + S cj = 13.662,06 W/K + 463,60 W/K = 14.125,67 W/K

Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjemtoplotne prehodnosti celotnega ovoja DUTM = 0.06 W/m 2K.

TRANSMISIJSKE IZGUBE STAVBE

HT = L

D + L

S + H

U = 14.125,67 W/K + 628,74 W/K + 0,00 W/K = 14.754,40 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE STAVBE ZARADI PREZRAČEVANJA

Toplotne izgube zaradi prezračevanja HV = 2.483,19 W/K.

KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE

H = HT + H

V = 14.754,40 W/K + 2.483,19 W/K = 17.237,59 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE PO ENOTI POVRŠINE OVOJA

Površina ovoja ogrevanega dela A = 7.726,70 m2

H'

T = H

T / A = 1,910 W/m

2K

Največji dovoljeni H'T,max

= 0,446 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika.

NOTRANJI DOBITKI

Qi = 21.637,08 W.

DOBITKI SONČNEGA SEVANJA

Toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju: 127.204 kWh.Toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja: 99.025 kWh.


POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE STAVBE

QH,tr QH,ve QH,ht QH,sol QH,int QH,rev QH,gn gH hH,gn aH,red QNH Qem,en

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 186.614 31.407 218.021 13.016 16.098 0 29.114 0,13 1,00 0,50 95.197 95.197Februar 148.724 25.031 173.755 17.831 14.540 0 32.371 0,19 1,00 0,50 70.692 70.692Marec 131.727 22.170 153.897 23.606 16.098 0 39.704 0,26 1,00 0,50 57.100 57.100April 95.609 16.091 111.700 25.303 15.579 0 40.882 0,37 1,00 0,50 35.437 35.437Maj 14.164 2.384 16.548 9.150 5.193 0 14.343 0,87 0,96 0,76 2.611 2.611Junij 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0 0Julij 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0 0Avgust 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0 0September 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0 0Oktober 61.968 10.429 72.398 15.677 12.982 0 28.660 0,40 1,00 0,51 22.411 22.411November 127.478 21.455 148.933 11.809 15.579 0 27.388 0,18 1,00 0,53 64.825 64.825December 175.636 29.560 205.196 10.811 16.098 0 26.909 0,13 1,00 0,54 96.544 96.544Skupaj 941.921 158.527 1.100.448 127.204 112.167 0 239.370 0,00 0,00 0,00 444.817 444.817

Za izračun je privzet poenostavljeni pristop upoštevanja vračljivih toplotnih izgub sistemov.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje stavbe QNH = 444.817 kWh/a.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto kondicionirane površine QNH/Au = 82,232 kWh/m 2a.Največja dovoljena letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto kondicionirane površineQNH/Au, max = 16,269 kWh/m 2a.

Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje ne ustreza zahtevam pravilnika.

POTREBNA ENERGIJA ZA HLAJENJE STAVBE

QC,tr QC,ve QC,ht QC,int QC,sol QC,gn gC hC,gn aC,red QNC

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Februar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Marec 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0April 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Maj 74.362 12.515 86.877 10.905 14.146 25.051 0,29 0,29 0,15 1Junij 74.362 12.515 86.877 15.579 21.516 37.095 0,43 0,43 0,00 0Julij 43.909 7.390 51.299 16.098 22.225 38.323 0,75 0,71 0,00 0Avgust 54.886 9.237 64.124 16.098 20.981 37.079 0,58 0,57 0,00 0September 95.609 16.091 111.700 15.579 17.514 33.093 0,30 0,30 0,00 0Oktober 27.620 4.649 32.269 3.116 2.643 5.758 0,18 0,18 0,80 0November 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0December 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Skupaj 370.749 62.398 433.146 77.374 99.025 176.399 0,00 0,00 0,00 0

Letna potrebna energija za hlajenje QNC = 1 kWh/a.Letna potrebna energija za hlajenje, preračunana na enoto kondicionirane površine QNC/Au = 0,00 kWh/m 2a.Največja dovoljena letna potrebna energija za hlajenje, preračunana na enoto kondicionirane površine QNC/Au, max = 50,000 kWh/m 2a.

Letna potrebna energija za hlajenje ustreza zahtevam pravilnika.


OGREVALNI PODSISTEM

Podsistem ogrevala: Ogrevalni sistemVrsta ogrevala: prostostoječa ogrevalaCona: Privzeta conaStandardna temperatura ogrevnega medija: radiatorji, konvektorji 90 / 70Regulacija temperature prostora: preko referenčnega prostoraNačin vgradnje ogreval: ogrevala ob zunanji steni, normalna zunanja oknaRegulacija temperature prostora: preko referenčnega prostoraNazivna moč črpalke: moč črpalke ni poznanaŠtevilo črpalk: 0Nazivna moč regulatorja: 0,00 WNazivna moč ventilatorja: 0,00 WŠtevilo ventilatorjev: 0

Dodatna električna energija: Wh,em = 0,00 kWhVrnjena dodatna električna energija: Qrhh,em = 0,00 kWhDodatne toplotne izgube: Qh,em,l = 75.107,40 kWhV ogrevala vnesena toplota: Qh,em,in = 519.924,67 kWhPotrebna toplotna oddaja ogreval: Qh,em,in = 444.817,27 kWh

RAZSVETLJAVA

Način izračuna: poenostavljen izračun letne dovedene energije za razsvetljavo za stanovanjske stavbe.

Vrsta svetil v stavbi: pretežna uporaba sijalk

Potrebna energija za razsvetljavo: Qf,l = 20.284,76 kWh

RAZVOD OGREVALNEGA SISTEMA

Razvodni sistem: Razvodni sistemOgrevalni sistem: Ogrevalni sistemNačin delovanja: neprekinjeno delovanjeVrsta razvodnega sistema: dvocevni sistemTlačni padec: 0,00Hidravlična uravnoteženst: hidravlično neuravnotežen sistemDodatek pri ploskovnem ogrevanju: 0,00 kPaRegulacija črpalke: delta p je konstantenMoč črpalke: 0,00 WNamestitev dvižnega in priključnega voda: namestitev pretežno v notranjih stenahIzolacija razvodnih cevi: cevi niso izoliraneNamestitev horizontalnega razvoda: horizonatalni razvod v ogrevanem prostoruIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je neizoliranCone, po katerih poteka razvod: Privzeta conaDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:

Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 1.024,19 m 3,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 3,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 0,00 m 3,000 mCona Ls - cevi v zunanjem zidu 532,92 m 1,000 / 0,900 W/mKCona Lsl 4.113,74 m 3,000 W/mK

Potrebna električna energija za razvodni podsistem: Wh,d,e = 873,25 kWhVrnjene toplotne izgube: Qh,d,rhh = 207.346,72 kWhNevrnjene toplotne izgube: Qh,d,uhh = 0,00 kWhToplotne izgube razvodnega sistema: Qh,d = 207.346,72 kWhV razvodni sistem vrnjena toplota: Qd,rhh = 218,31 kWhV okolico koristno vrnjena toplota: Qrhh,d = 206.872,11 kWhV razvodni sistem vnesena toplota: Qh,in,d = 520.399,28 kWh


KURILNE NAPRAVE

Način priklučitve generatorjev: vzporedna

Kurilna naprava: Kurilna napravaEnergent: zemeljski plinPriprava tople vode: kurilna naprava ima funkcijo priprave tople vodeSPTE naprava: kurilna naprava ni SPTE sistemRegulacija kurilne naprave: v odvisnosti od zunanje temperatureNamestitev kurilne naprave: v kotlovniciRegulacija kotla: spremenljiva temperaturaVrsta kotla: kondenzacijski (plinasta goriva)

Nazivna moč kotla: 542,00 kWNazivna moč kotla pri 30% obremenitvi: 162,60 kWIzkoristek kotla pri 100% obremenitvi in testnih pogojih: 0,94Izkoristek kotla pri 30% obremenitvi in testnih pogojih: 1,00Toplotne izgube v času obratovalne pripravljenosti: 1,33 kWhToplotne izgube akumulatorja pri pogojih preizkušanja: 0,00 kWhNazivni volumen akumulatorja: 0,00 lRazvodni sistemi, v katere je vnesena toplota: Razvodni sistem

Skupne toplotne izgube: Qh,g,l = 22.650,18 kWhPomožna električna energija: Wh,g,aux = 0,00 kWhVrnjena električna energija: Qh,g,rhh,aux = 0,00 kWhToplotne izgube skozi ovoj generatorja toplote: Qh,g,rhh,env = 124,50 kWhSkupne vrnjene izgube: Qrhh,g = 124,50 kWhV kotel z gorivom vnesena toplota: Qh,in,g = 691.220,06 kWhToplotne izgube akumulatorja toplote: Qh,s,l = 0,00 kWhVrnjene izgube akumulatorja toplote: Qh,s,rhh = 0,00 kWhPotrebna dodatna električna energija za polnjenje akumulatorja: Qh,s,aux = 0,00 kWh

PRIPRAVA TOPLE VODE

Opis: Priprava tople vodeEnergent: zemeljski plinCirkulacija: sistem za toplo vodo s cirkulacijoŠtevilo dni zagotavljanja tople vode v tednu: 7,00Vrsta stavbe: večstanovanjska stavbaPovršina stanovanja: 5.400,00 m2

Vrsta kotla: plinski / oljni kotel z ventilatorskim gonilnikomNamestitev kotla: kotel je nameščen v ogrevanem prostoruNazivna moč kotla: 542,00 kWIzkoristek kotla pri 100% obremenitvi: 0,89Nazivni volumen kotla: 2.000,00 lNamestitev priključnega voda: standardniIzolacija razvoda: razvod je izoliranIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je neizoliranCone, po katerih poteka razvodni sistem: Privzeta conaDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:

Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 216,40 m 0,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 2.702,07 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 0,000 / 0,000 W/mKCona Lsl 948,10 m 0,000 W/mK


Namestitev hranilnika: grelnik in hranilnik sta v istem prostoruTip hranilnika: posredno ogrevaniDnevne toplotne izgube hranilnika v stanju obrat. pripr.: 6,08 kWhNamestitev črpalke: črpalka je nameščena v ogrevanem prostoruRegulacija črpalke: črpalka nima regulacijeMoč črpalke: 306,69 W

Potrebna toplota za pripravo tople vode: Qw = 86.400,00 kWhPotrebna toplota grelnika za toplo vodo: Qw,out,g = 176.778,03 kWhVrnjene toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qrww = 6.206,21 kWhSkupne toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qtw = 96.584,25 kWhSkupne vrnjene toplotne izgube: Qw,reg = 28.482,93 kWh


POTREBNA TOPLOTA

Toplotni dobitki pri ogrevanju QH,gn = 239.370,41 kWh

Transmisijske izgube pri ogrevanju QH,ht

= 1.100.447,82 kWh

Potrebna toplota za ogrevanje QH,nd

= 444.817,27 kWh

Toplotni dobitki pri hlajenju QC,gn

= 176.398,82 kWh

Transmisijske izgube pri hlajenju QC,ht

= 433.146,19 kWh

Potrebna toplota za hlajenje QC,nd

= 1,41 kWh

Potrebna toplota za pripravo tople vode QW,nd

= 176.778,03 kWh

Potrebna toplota na neto uporabno površino QNH

/Au = 82,23 kWh/m2a

Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevanje prostornine QNH

/Ve = 24,36 kWh/m3a

Potreben hlad na neto uporabno površino QNC

/Au = 0,00 kWh/m2a

Potreben hlad na enoto ogrevane prostornine QNC

/Ve = 0,00 kWh/m3a

DOVEDENA ENERGIJA

Dovedena energija za ogrevanje Qf,h,skupni

= 514.442,04 kWh

Dovedena energija za hlajenje Qf,c,skupni

= 0,00 kWh

Dovedena energija za prezračevanje Qf,V

= 0,00 kWh

Dovedena energija za ovlaževanje Qf,st

= 0,00 kWh

Dovedena energija za pripravo tople vode Qf,w

= 176.778,03 kWh

Dovedena energija za razsvetljavo Qf,l

= 20.284,76 kWh

Dovedena energija fotonapetostnega sistema Qf,PV

= 0,00 kWh

Dovedena pomožna energija za delovanje sistemov Qf,aux

= 11.688,17 kWh

Dovedena energija za delovanje stavbe Qf = 723.193,00 kWh

PRIMARNA ENERGIJA

zemeljski plin 760.342,06 kWh

električna energija 79.932,32 kWh

Letna raba primarne energije Qp = 840.274,39 kWh

Letna raba primarne energije na neto uporabno površino Qp/A

u = 155,340 kWh/m2a

Letna raba primarne energije na enoto ogrevane prostornine Qp/V

e = 46,017 kWh/m3a

EMISIJA CO2

zemeljski plin 138.244,01 kg

električna energija 16.945,65 kg


Letna emisija CO2 155.189,66 kg

Letna emisija CO2 na neto uporabno površino 28,690 kg/m2a

Letna emisija CO2 na enoto ogrevane prostornine 8,499 kg/m3a

ZAGOTAVLJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto

uporabne površine, je najmanj za 30 % manjša od mejne vrednosti 505 % NE

POTREBNA ENERGIJA ZA STAVBO

C1 C2 C3 C4 C5

Ogrevanje Hlajenje Topla voda

Občutena Latentna Občutena Latentna

toplota toplota (navlaž.) toplota toplota (razvlaž.)

L1 Toplotni dobitki in 239.370 176.399

in vrnjene toplotne izgube

L2 Prehod toplote 1.100.448 433.146

L3 Toplotne potrebe 444.817 0 1 0 176.778

SISTEMSKE TOPLOTNE IZGUBE IN POMOŽNA ENERGIJA

C1 C2 C3 C4 C5

Ogrevanje Hlajenje Topla voda Prezračevanje Razsvetljava

L4 Električna energija 873 0 10.815 0 20.285

L5 Toplotne izgube 305.104 0 96.584

L6 Vrnjene toplotne izgube 206.997 0 6.206 0 0

L7 V razvodni sistem 520.399 0 176.778

oddana toplota


PROIZVEDENA ENERGIJA

C1 C2

Vrsta generatorja Kurilna naprava Kurilna naprava

Sistem oskrbe topla voda ogrevanje

L8 Toplotna oddaja 176.778 491.916

L9 Pomožna energija 0 0

L10 Toplotne izgube 0 22.650

L11 Vrnjena toplota 0 124

L12 Vnesena energija 0 691.220

L13 Prozvedena elektrika 0 0

L14 Energent zemeljski plin zemeljski plin

PORABA PRIMARNE ENERGIJE

C1 C2 C3

Dovedena energija

zemeljski plin električna energija Skupaj

L1 Dovedena energija 691.220 31.973

L2 Faktor pretvorbe 1,1 2,5

L3 Obtežena vrednost 760.342 79.932 840.274

Oddana energija

električna energija toplotna energija

L4 Oddana energija 0

L5 Faktor pretvorbe 2,5

L6 Obtežena vrednost 0 0

L7 Iznos 840.274

EMISIJA CO2C1 C2 C3

Dovedena energija

zemeljski plin električna energija Skupaj

L1 Dovedena energija 691.220 31.973

L2 Faktor pretvorbe 0,20 0,53

L3 Emisija CO2 138.244 16.946 155.190

Oddana energija

električna energija toplotna energija

L4 Oddana energija 0

L5 Faktor pretvorbe 0,53

L6 Emisija CO2 0 0

L7 Iznos 155.190


SKUPNA RABA ENERGIJE IN EMISIJA CO2 ZA IZRAČUN ENERGIJSKEGA RAZREDA

Toplotne potrebe stavbe Učinkovitost sistemov Dovedena energija Energijski razred(brez sistemov) (toplotne-vrnjene izgube) (vsebovana v energentih) (obtežena količina)QH,nd = 444.817 QHW,ls,nd = 188.486 SEP,del,i = 840.274QH,hum,nd = 0 QC,ls,nd = 0 SmCO2,exp,i = 155.190QW,nd = 176.778 El. energija = 31.973QC,nd = 1 WHW = 11.688QC,dhum,nd = 0 WC = 0

EL = 20.285EV = 0

Oddana energija(neobteženi energenti)QT,exp = 0 SEP,exp,i = 0Eel,exp = 0 SmCO2,exp,i = 0

EP = 840.274mCO2 = 155.190

Proizvedena obnovljivaenergijaQH,gen,out = 0Eel,gen,out = 0


Documents

RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLEDddng.si/wp-content/uploads/2018/03/rep-dijaki-dom-nova... · 2018-03-26 · razŠirjeni e nergetski pregled konČno poroČilo dijaŠki dom nova gorica