47
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Kandidatka: Lidija JEVŠNIK Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81543010 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Marketing Mentor: dr. Matjaž IRŠIČ, docent Mislinjska Dobrava, april 2007

RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU PRIDELKOV

EKOLOŠKIH KMETIJ

Kandidatka Lidija JEVŠNIK Študentka izrednega študija Številka indeksa 81543010 Program visokošolski strokovni Študijska smer Marketing Mentor dr Matjaž IRŠIČ docent

Mislinjska Dobrava april 2007

2

PREDGOVOR

bull Porabniki imajo danes na voljo veliko pridelkov ki jih lahko domala kupijo na vsakem koraku njihove nakupne odločitve pa so odvisne od številnih dejavnikov Kateri dejavniki pa dejansko vplivajo na nakup in na nakupne odločitve pa je odvisno od tega kateri dejavniki pri porabniku ob nekem določenem nakupu prevladajo Prodajalci ekoloških pridelkov kakor tudi vsi ostali morajo zato čim bolje spoznati kateri dejavniki vplivajo na nakup ekološkega pridelka in to upoštevati pri trženju le tega Vsekakor na nakup ekološkega pridelka vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd Običajno na porabnikovo odločitev o nakupu nekega pridelka ne vpliva samo en določen dejavnik ampak kot na vse ostale odločitve tudi tukaj prevlada kombinacija večjega števila dejavnikov

bull bull Na našem trgu je na voljo veliko število različnih pridelkov ki jih porabniki

dnevno kupujejo saj so del naše prehrambene verige Od nas samih pa je odvisno ali se bomo odločili za nakup pridelkov ki so bili pridelani na ekološki kmetiji in so zaradi manjših pridelanih količin dražji in v več primerih tudi drugačnega videza od pridelka ki je bil pridelan na intenziven način in so mu pri rasti dodajali različna gnojila ki jih je le ta vsrkal vase in jih pri porabnik določen del tudi zaužije

bull bull Kot pri nakupu vsakega izdelka in pridelka se tudi pri ekoloških pridelkih

kupci oziroma porabniki različno obnašajo Kaj jih prepriča v nakup ekološkega pridelka oz kateri nakupni dejavniki najbolj vplivajo na porabnika pri nakupu To in še več vprašanj smo si zastavili na začetku tega diplomskega dela

bull bull V prvem delu diplomske naloge je naš namen ugotoviti kako poteka nakupni

proces v teoriji ter našteti vrste le-teh opisali pa bomo tudi stopnje v procesu nakupnega odločanja Spoznali bomo kaj označuje termin porabnik Opisali bomo proces odločanja pri procesu nakupa ter spoznali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces Opisali bomo ekološko kmetijstvo kaj to je kakšni so njegovi cilji Videli bomo da je ekološko kmetijstvo pravzaprav povratek na način pridelave hrane kot so ga ljudje poznali pred intenzivnim kmetijstvom ki se prakticira v zadnjih desetletjih s to razliko da danes vseeno vse poteka bolj mehanizirano Videli bomo kaj pomeni termin ekološki pridelek ter spoznali načine prodaje ekoloških pridelkov

bull bull V drugem praktičnem delu diplomske naloge pa smo na kratko opisali

teoretične osnove raziskave in celotna dognanja našega raziskovanja Pri opravljanju raziskave smo uporabili strukturirano spraševanje kot najpogostejšo obliko zbiranja primarnih podatkov pri čemer smo oblikovali anketni vprašalnik Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu in v Velenju Starostno strukturo anketirancev smo omejili na ljudi starejše od dvajset let Z raziskavo smo želeli doseči zastavljene cilje na

3

podlagi katerih smo oblikovali hipoteze in te na koncu raziskave ovrgli oz potrdili Z raziskavo smo poskušali ugotoviti kateri so dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov in ali so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev Ugotoviti smo želeli tudi ali ljudje vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice ob tem pa smo se še vprašali kakšna je povprečna starost porabnikov ekoloških pridelkov Zanimalo nas je tudi ali so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo ali so zainteresirani za nakup različnih ekoloških pridelkov

4

ZAHVALA

5

Zahvaljujem se mentorju dr Matjažu Iršiču za pomoč in vodenje pri izdelovanju diplomske

naloge Prav tako se zahvaljujem tudi Maruši Vaukan za posredovane podatke

Prav posebna zahvala pa gre vsem mojim najbližjim

ki so me podpirali in mi dajali moralno podporo KAZALO 1 UVOD 7

11 Opredelitev področja in opis problema7 12 Namen cilji in trditve7 13 Predpostavke in omejitve raziskave8 14 Uporabljene raziskovalne metode9

2 NAKUPNI PROCES 10

21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa 10 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja 10 23 Vrste nakupnih procesov 11 24 Kdo je porabnik12 25 Proces odločanja pri procesu nakupa12 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces12

261 Psihološki dejavniki13 262 Osebni dejavniki 13 263 Sociološki dejavniki 14 264 Ekonomski dejavniki 15 265 Necenovni dejavniki 15 266 Situacijski dejavniki 16

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI17

31 Ekološko kmetijstvo 17 32 Cilji ekološkega kmetijstva18 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane 18 34 Ekološki pridelki19 35 Trženje ekoloških pridelkov 19 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov20

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ 22

41 Natančna določitev problema22 42 Določitev ciljev raziskave23 43 Izdelava načrta tržne raziskave24

431 Določitev vzorca24 432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov26

6

433 Sestavljanje vprašalnika 28 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih29

441 Poznavanje ekoloških pridelkov29 442 Starost kupcev ekoloških pridelkov30 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov 31 444 Poznavanje ekoloških tržnic 32 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju 33 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov34 447 Mnenja anketiranih o ekološkem kmetovanju36

5 SKLEP 36 POVZETEK38 ZUSAMMENFASSUNG39 LITERATURA IN VIRI 40 SEZNAM SLIKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip helliphelliphellip hellip43 PRILOGA 44

7

1 UVOD 11 Opredelitev področja in opis problema Trg je primarno ekonomski pojem s katerim označujemo stičišče med ponudbo in povpraševanjem najrazličnejših dobrin in storitev Trg sestavlja v nekem danem trenutku določeno število tržnih udeležencev ndash prodajalcev in kupcev Pri njegovi podrobnejši analizi se torej najprej srečujemo s problemom ugotavljanja števila tržnih udeležencev in njihove sorazmerne tržne moči Prav tako pa moramo opredeliti časovno razdaljo v kateri poteka naša analiza Sčasoma se trgi namreč spreminjajo Na njih potekajo predvsem procesi prilagajanja ponudbe in povpraševanja Na vsako ponudbo in povpraševanje pa vpliva več različnih dejavnikov V tej diplomski nalogi se bomo osredotočili predvsem na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakupni proces ter podrobneje raziskali dejavnike ki privedejo nek subjekt do odločitve da poseže po pridelkih ki so pridelani na ekoloških kmetijah Da se odločimo za nakup ekološko pridelanih pridelkov zagotovo obstaja veliko razlogov v tej diplomski nalogi pa bomo poskušali raziskati kateri so najpogostejši Torej bomo kot glaven problem izpostavili raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakup pridelkov ekoloških kmetij 12 Namen cilji in trditve Namen Namen diplomske naloge je ugotoviti kako poteka nakupni proces kdo je porabnik opisati proces odločanja ob nakupu ter opisati dejavnike nakupnega vedenja Porabniki imajo danes na voljno veliko možnosti odločanja kaj bodo kupili da bodo zadovoljili svoje potrebe njihove nakupne odločitve pa so odvisne od številnih dejavnikov V drugem praktičnem delu pa je naš namen raziskati kateri dejavniki prevladajo pri porabnikih ki se odločijo za nakup ekoloških pridelkov Predvidevamo da na porabnikovo odločitev o nakupu določenega pridelka ne vpliva samo en dejavnik npr cena kajti porabniki vrednotijo izdelke pridelke in storitve na podlagi kriterijev ki se jim zdijo v nekem danem trenutku najbolj pomembni Cilji Cilj diplomske naloge je ugotoviti

8

kako poteka proces nakupa v teoriji kdo je porabnik opisati dejavnike nakupnega vedenja raziskati dejavnike ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov ugotoviti tri najpogostejše dejavnike nakupa ekoloških pridelkov katere ekološke pridelke bi bili ljudje pripravljeni kupovati analizirati dobljene rezultate Radi bi predstavili dejavnike ki vplivajo na proces nakupa ter ugotovili kako vzpodbudijo porabnika da se odloči za nakup ekoloških pridelkov Kajti osnova za oblikovanje prodaje je natančno razumevanje porabnikovih potreb motivov in procesa nakupnega odločanja Vsak kupec je namreč posameznik s spletom svojih potreb in dejavnikov ki se vsaj malo razlikujejo od potreb in dejavnikov drugih kupcev Trditve Trditve ki jih bomo v diplomski nalogi poskušali preveriti so Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki Trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

- skrb za zdravje - lokacija - vpliv prijateljev

Ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Ljudje so na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo Za izdelavo diplomske naloge nam bo dostopna domača in tuja literatura v pisni in elektronski obliki s področja trženja in marketinga ter literatura o pridelavi ekoloških pridelkov interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec ter podatki ekološke kmetije Anžej saj bomo vse te podatke potrebovali za izdelavo diplomske naloge Ker pa na nakupne odločitve porabnikov vpliva tudi način življenja in ker je zdravje izredno pomembno predpostavljamo da je zanimanje za nakupovanje ekoloških pridelkov večje pri porabnikih ki so bolj zdravstveno in okoljevarstveno osveščeni Zaradi obsežnosti obravnavanega področja se bomo omejili v teoretičnem delu na dejavnike ki vplivajo na proces nakupa predvsem na zunanje in notranje ter na dejavnike nakupnega vedenja v praktičnem delu pa na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na porabnikovo odločitev o nakupu ekološkega pridelka Omejitve s katerimi se srečamo na raziskovalnem področju pa so prostorske ndash omejili se bomo na del Štajerske in del Koroške natančneje na Mislinjsko in Šaleško dolino

9

vzorec raziskave bomo skrčili z omejitvami glede na starostno strukturo poklic in življenjski slog porabnikov določeno omejitev nam bo predstavljala tudi predvidena literatura ki jo bomo navedli v osmem poglavju 14 Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi gre za poslovno raziskavo s katero smo se osredotočili raziskati vpliv dejavnikov pri nakupnem procesu ter raziskavo dejavnikov ki porabnika prepričajo v nakup ekološkega pridelka Uporabili bomo opisni (deskriptiven) pristop in sicer metodo deskripcije metodo kompilacije zgodovinsko metodo Pri raziskavi bo šlo za analitičen pristop ki je v osnovi kvalitativen in kvantitativen Uporabili bomo primarne in sekundarne podatke Za pridobitev sekundarnih podatkov se bomo poslužili različnih virov Primarne podatke bomo pridobili s postopkom raziskave pri kateri bomo uporabili metodo spraševanja ndash v okviru katere se bomo poslužili osebne oblike komuniciranja Uporabili bomo tudi vprašalnik kot najpogostejšo obliko metode spraševanja Podatke pa bomo uredili in obdelali v obliko grafov s pomočjo programa Excell

10

2 NAKUPNI PROCES 21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa Nakupni proces se začne pred samim nakupom in njegove posledice trajajo še dolgo po njem (Habjanič in Ušaj 1998 36) Pri porabnikih lahko nakupni proces razumemo kot proces odločanja ali reševanja problemov Z njim označujemo premišljena zavestna dejanja s katerimi zadovoljujemo potrebe Končni nakup je odvisen od številnih dejavnikov ki so lahko notranji in zunanji Včasih se porabnik odloča zelo racionalno previdno tehta in ocenjuje funkcionalne lastnosti izdelka oziroma pridelka ki se kažejo v čustvenih odzivih čutnem zadovoljstvu sanjarjenjih ali estetskih razmišljanjih (Damjan in Možina 1999 str 29) 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja Če pogledamo na nakupni proces z vidika reševanja problemov potem smo zajeli vse načine zadovoljevanja potreb in širok obseg motivacijskih ter drugih dejavnikov V tem smislu lahko celoten nakup razdelimo na pet stopenj (Damjan in Možina 1999 29) Prepoznavanje potrebe ndash proces prepoznavanja potrebe se začne ko zaradi nezadovoljene potrebe porabnik začuti neko nelagodje napetost Običajno se to zgodi ko se pri porabniku pojavi razlika med dejanskim in želenim stanjem Lahko se sproži zaradi notranjih spodbud in osnovnih potreb da te postanejo močne da se spremenijo v motive Lahko pa proces sprožijo zunanji vplivi in tu morajo tržniki dognati in poznati faktorje in situacije ki ponavadi sprožijo v kupcu oziroma v porabniku prepoznavanje potrebe Raziskati morajo kakšne vrste potreb in problemov se v potencialnih kupcih vzbudijo in kako bi jih privedli do odločitve o nakupu določenih pridelkov izdelkov oz storitev (Damjan in Možina 1999 29) Iskanje informacij ndash porabnik išče informacije po svojem spominu (notranje iskanje) in pridobiva relevantne informacije iz okolja (zunanje iskanje) (Damjan in Možina 1999 29) V trenutku ko je porabnik prepoznal določeno potrebo bo poskusil poiskati informacije ki bi mu olajšale nakup Na začetku se stopnjuje njegova pozornost in sicer do izdelkov pridelkov oz storitev ki jih potrebuje oziroma ki bi zadovoljili njegovo potrebo Nadalje aktivno išče informacije o le-teh tu pa se pojavi vprašanje ki je najbolj pomembno za snovalce tržnih komunikacij Kje bodo porabniki iskali informacije In zakaj ravno tam Odgovori na vprašanje o tem kje bodo iskali informacije in kako aktivno jih bodo iskali so odvisni od moči motivacije količine informacij ki jih že imajo težavnosti dostopa do novih informacij vrednosti ki jo posamezna informacija prinaša in zadovoljstva ki ga daje (Damjan in Možina 1999 30)

11

Ocenjevanje alternativ ndash porabnik ocenjuje možnosti z vidika pričakovanih koristi in izbira najboljšo ponudbo (Damjan in Možina 1999 29) Izbiranje alternativ ki predstavljajo potencialno rešitev problema je sestavni del porabnikovega odločanja ki nastopi ko porabnik zbere dovolj informacij Skupino alternativ sestavlja množica vseh za porabnika razpoložljivih možnosti Te porabnik omeji na sprejemljivo število med katerimi se odloča glede na pomembnost nakupa in količino časa ter energije ki ju želi vložiti v ocenjevanje (Belch in Belch 2001 116) Nakup ndash porabnik pridobi izbrano alternativo ali sprejemljiv substitut če je to potrebno (Damjan in Možina 1999 29)V nakupnem procesu se mora porabnik na določeni točki končno odločiti in dejansko opraviti nakup Vendar se pred tem ustavi še na nekaterih stopnjah ki ga potem vodijo do nakupa V njem se oblikuje nakupna namera ali težnja ki pogosto ni hkrati tudi nakup Navadno gre za časovni razmik med njima porabnik pa mora pred tem odgovoriti na pet vprašanj ki se nanašajo na nakup kupiti ali ne kdaj kupiti kaj in kje kupiti ter kako plačati Še posebej za kompleksne nakupe traja dlje časa da pride do dejanskega nakupa (Belch in Belch 2001 121) V vsakem primeru pa je možno da težnje potem niso dejansko uresničene saj ima porabnik na vsaki točki procesa nakupa možnost da ga prekine Sprememba motivacije razmer nove informacije ali nedostopnost alternativ so sovražni dejavniki ki vplivajo nanačrtovanje nakupa (Damjan in Možina 1999 29) Rezultat (ponakupno vedenje) ndash porabnik po uporabi izdelka ocenjuje v kolikšni meri izbrana alternativa zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja (Damjan in Možina 1999 29) Naloga tržnika se ne konča ko kupec opravi nakup ampak stoji tu možnost da se zanj zgradi dolgoročna koristnost saj mora porabnik doživeti zaželeno ponakupno izkušnjo Rezultat nakupa je bodisi zadovoljstvo bodisi nezadovoljstvo in zanimivo je kako to občutje vpliva na nadaljnje nakupe Če je porabnik zadovoljen je verjetnost da bo ponovno kupil enako blagovno znamko velika Če tega zadovoljstva ni je ponoven nakup vprašljiv zgodi pa se da vrne izdelek ali pa se z dodatnimi informacijami poskuša prepričati da nakup le ni bil tako slab Na ponakupni občutek vpliva tudi prodajalec ki za kupca skrbi po nakupu (Kotler 1998 199) V kolikšni meri potrošnik natančno sledi tem korakom je odvisno od številnih dejavnikov okolja in od lastnosti porabnika predvsem pa od vrste izdelka (wwwsartessipredavanja) 23 Vrste nakupnih procesov Nakupne situacije se razlikujejo po natančnosti s katero porabnik sledi stopnjam nakupnega procesa Poznamo razširjeni nakupni proces ki pomeni poglobljeno razmišljanje o nakupu (npr nakup avtomobila pohištva in nasploh dražjih izdelkov) ter zožen nakupni proces ki ga opravi porabnik takrat ko nima časa da bi se poglobljeno posvečal nakupom Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impulzivni nakup ki se opravi v trenutku (npr večji del nakupov v samopostrežbah) Porabnik se nakupov tudi nauči da si poenostavi vsakodnevno življenje (nakupovanje v isti prodajalni zvestoba blagovni znamki) Veliko različnih možnosti izbire nakupni proces razširi V časovni stiski lahko zelo pomembne nakupne odločitve sprejemamo hitro včasih pa veliko premišljujemo pri nepomembnem nakupu Če je izdelek pomemben za porabnika in le ta

12

močno želi sprejeti pravo nakupno odločitev pomeni da je vpleten Vpletenost pa bo nakupni proces razširila (Habjanič in Ušaj 1998 38) 24 Kdo je porabnik Porabnik je oseba ki ima možnost (sredstva in sposobnost) za nakup in ki kupuje izdelke pridelke in storitve Kupuje z namenom zadovoljiti osebne ali skupne (npr družinske) potrebe Ni vedno enostavno označiti kdo je porabnik in kdo kupec saj poraba in nakup nista zmeraj povezana z isto osebo Če nakupne odločitve porabnik ne sprejema sam ampak v sodelovanju z drugimi (partner gospodinjstvo sodelavcihellip) govorimo o nakupni enoti kjer različne osebe igrajo različne vloge (Habjanič in Ušaj 1998 36) S proučevanjem porabnikovega obnašanja tržniki in porabniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo in porabo bolje razumejo svoje motive in akcije lažje in bolje izbirajo ko kupujejo in trošijo finančna sredstva Zato morajo tržniki proučevati porabnikove želje zaznavanje nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler 1998 173) 25 Proces odločanja pri procesu nakupa Proces odločanja pri procesu nakupa se začne ko porabnik občuti neravnotežje glede nečesa z drugimi besedami ko zazna pomanjkanje nečesa Dražljaj povzroči da se aktivirajo osnovni dejavniki in začne se miselni proces Porabnik se zave svojih potreb in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter doseganjih stališč oblikuje svoje misli k cilju k rešitvi problema Tako začne porabnik razvijati svojo strategijo nakupa Preden se dokončno odloči ponavadi še išče dodatne podatke iz okolja in jih primerja z notranjimi vzgibi Ko se odloči opravi ustrezno akcijo Porabnik zadovolji vzbujeno potrebo in vzpostavi porušeno ravnotežje v drugem primeru pa tega ni in povratna informacija napoti osebo da išče boljšo rešitev Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kakorkoli že nastane kot rezultat porabnikove odločitve in uporabe izdelka pridelka ali storitve postane sestavni del njegovih izkušenj in s tem osnova za bodoče ukrepanje V širšem smislu besede se ta proces nikdar ne konča in veliko porabnikov je vedno v stanju neravnotežja Vedno so z nečim zadovoljni z drugim ne ali ko so zadovoljni z eno stvarjo se pojavi nezadovoljstvo z drugo in tako dalje Porabnik se stalno odloča (tudi takrat ko se odloči da nečesa ne potrebuje) Podatki internega in eksternega značaja vedno krožijo Vprašanje je le koliko in kdaj so nam na razpolago in koliko se jih zavedamo (Možina et al 2002 150 151) 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces Psihologi sociologi ekonomisti in drugi raziskovalci danes preučujejo človekovo ravnanje v povezavi z njegovim dohodkom porabo in varčevanjem v povezavi z nakupnim procesom in ponakupnimi aktivnostmi Pri raziskovanju se srečujejo različne znanosti ekonomija trženje psihologija sociologija ki so vse družboslovne znanosti in postajajo danes zmeraj bolj prepletene (Habjanič in Ušaj 1998 38)

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 2: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

2

PREDGOVOR

bull Porabniki imajo danes na voljo veliko pridelkov ki jih lahko domala kupijo na vsakem koraku njihove nakupne odločitve pa so odvisne od številnih dejavnikov Kateri dejavniki pa dejansko vplivajo na nakup in na nakupne odločitve pa je odvisno od tega kateri dejavniki pri porabniku ob nekem določenem nakupu prevladajo Prodajalci ekoloških pridelkov kakor tudi vsi ostali morajo zato čim bolje spoznati kateri dejavniki vplivajo na nakup ekološkega pridelka in to upoštevati pri trženju le tega Vsekakor na nakup ekološkega pridelka vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd Običajno na porabnikovo odločitev o nakupu nekega pridelka ne vpliva samo en določen dejavnik ampak kot na vse ostale odločitve tudi tukaj prevlada kombinacija večjega števila dejavnikov

bull bull Na našem trgu je na voljo veliko število različnih pridelkov ki jih porabniki

dnevno kupujejo saj so del naše prehrambene verige Od nas samih pa je odvisno ali se bomo odločili za nakup pridelkov ki so bili pridelani na ekološki kmetiji in so zaradi manjših pridelanih količin dražji in v več primerih tudi drugačnega videza od pridelka ki je bil pridelan na intenziven način in so mu pri rasti dodajali različna gnojila ki jih je le ta vsrkal vase in jih pri porabnik določen del tudi zaužije

bull bull Kot pri nakupu vsakega izdelka in pridelka se tudi pri ekoloških pridelkih

kupci oziroma porabniki različno obnašajo Kaj jih prepriča v nakup ekološkega pridelka oz kateri nakupni dejavniki najbolj vplivajo na porabnika pri nakupu To in še več vprašanj smo si zastavili na začetku tega diplomskega dela

bull bull V prvem delu diplomske naloge je naš namen ugotoviti kako poteka nakupni

proces v teoriji ter našteti vrste le-teh opisali pa bomo tudi stopnje v procesu nakupnega odločanja Spoznali bomo kaj označuje termin porabnik Opisali bomo proces odločanja pri procesu nakupa ter spoznali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces Opisali bomo ekološko kmetijstvo kaj to je kakšni so njegovi cilji Videli bomo da je ekološko kmetijstvo pravzaprav povratek na način pridelave hrane kot so ga ljudje poznali pred intenzivnim kmetijstvom ki se prakticira v zadnjih desetletjih s to razliko da danes vseeno vse poteka bolj mehanizirano Videli bomo kaj pomeni termin ekološki pridelek ter spoznali načine prodaje ekoloških pridelkov

bull bull V drugem praktičnem delu diplomske naloge pa smo na kratko opisali

teoretične osnove raziskave in celotna dognanja našega raziskovanja Pri opravljanju raziskave smo uporabili strukturirano spraševanje kot najpogostejšo obliko zbiranja primarnih podatkov pri čemer smo oblikovali anketni vprašalnik Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu in v Velenju Starostno strukturo anketirancev smo omejili na ljudi starejše od dvajset let Z raziskavo smo želeli doseči zastavljene cilje na

3

podlagi katerih smo oblikovali hipoteze in te na koncu raziskave ovrgli oz potrdili Z raziskavo smo poskušali ugotoviti kateri so dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov in ali so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev Ugotoviti smo želeli tudi ali ljudje vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice ob tem pa smo se še vprašali kakšna je povprečna starost porabnikov ekoloških pridelkov Zanimalo nas je tudi ali so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo ali so zainteresirani za nakup različnih ekoloških pridelkov

4

ZAHVALA

5

Zahvaljujem se mentorju dr Matjažu Iršiču za pomoč in vodenje pri izdelovanju diplomske

naloge Prav tako se zahvaljujem tudi Maruši Vaukan za posredovane podatke

Prav posebna zahvala pa gre vsem mojim najbližjim

ki so me podpirali in mi dajali moralno podporo KAZALO 1 UVOD 7

11 Opredelitev področja in opis problema7 12 Namen cilji in trditve7 13 Predpostavke in omejitve raziskave8 14 Uporabljene raziskovalne metode9

2 NAKUPNI PROCES 10

21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa 10 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja 10 23 Vrste nakupnih procesov 11 24 Kdo je porabnik12 25 Proces odločanja pri procesu nakupa12 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces12

261 Psihološki dejavniki13 262 Osebni dejavniki 13 263 Sociološki dejavniki 14 264 Ekonomski dejavniki 15 265 Necenovni dejavniki 15 266 Situacijski dejavniki 16

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI17

31 Ekološko kmetijstvo 17 32 Cilji ekološkega kmetijstva18 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane 18 34 Ekološki pridelki19 35 Trženje ekoloških pridelkov 19 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov20

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ 22

41 Natančna določitev problema22 42 Določitev ciljev raziskave23 43 Izdelava načrta tržne raziskave24

431 Določitev vzorca24 432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov26

6

433 Sestavljanje vprašalnika 28 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih29

441 Poznavanje ekoloških pridelkov29 442 Starost kupcev ekoloških pridelkov30 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov 31 444 Poznavanje ekoloških tržnic 32 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju 33 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov34 447 Mnenja anketiranih o ekološkem kmetovanju36

5 SKLEP 36 POVZETEK38 ZUSAMMENFASSUNG39 LITERATURA IN VIRI 40 SEZNAM SLIKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip helliphelliphellip hellip43 PRILOGA 44

7

1 UVOD 11 Opredelitev področja in opis problema Trg je primarno ekonomski pojem s katerim označujemo stičišče med ponudbo in povpraševanjem najrazličnejših dobrin in storitev Trg sestavlja v nekem danem trenutku določeno število tržnih udeležencev ndash prodajalcev in kupcev Pri njegovi podrobnejši analizi se torej najprej srečujemo s problemom ugotavljanja števila tržnih udeležencev in njihove sorazmerne tržne moči Prav tako pa moramo opredeliti časovno razdaljo v kateri poteka naša analiza Sčasoma se trgi namreč spreminjajo Na njih potekajo predvsem procesi prilagajanja ponudbe in povpraševanja Na vsako ponudbo in povpraševanje pa vpliva več različnih dejavnikov V tej diplomski nalogi se bomo osredotočili predvsem na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakupni proces ter podrobneje raziskali dejavnike ki privedejo nek subjekt do odločitve da poseže po pridelkih ki so pridelani na ekoloških kmetijah Da se odločimo za nakup ekološko pridelanih pridelkov zagotovo obstaja veliko razlogov v tej diplomski nalogi pa bomo poskušali raziskati kateri so najpogostejši Torej bomo kot glaven problem izpostavili raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakup pridelkov ekoloških kmetij 12 Namen cilji in trditve Namen Namen diplomske naloge je ugotoviti kako poteka nakupni proces kdo je porabnik opisati proces odločanja ob nakupu ter opisati dejavnike nakupnega vedenja Porabniki imajo danes na voljno veliko možnosti odločanja kaj bodo kupili da bodo zadovoljili svoje potrebe njihove nakupne odločitve pa so odvisne od številnih dejavnikov V drugem praktičnem delu pa je naš namen raziskati kateri dejavniki prevladajo pri porabnikih ki se odločijo za nakup ekoloških pridelkov Predvidevamo da na porabnikovo odločitev o nakupu določenega pridelka ne vpliva samo en dejavnik npr cena kajti porabniki vrednotijo izdelke pridelke in storitve na podlagi kriterijev ki se jim zdijo v nekem danem trenutku najbolj pomembni Cilji Cilj diplomske naloge je ugotoviti

8

kako poteka proces nakupa v teoriji kdo je porabnik opisati dejavnike nakupnega vedenja raziskati dejavnike ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov ugotoviti tri najpogostejše dejavnike nakupa ekoloških pridelkov katere ekološke pridelke bi bili ljudje pripravljeni kupovati analizirati dobljene rezultate Radi bi predstavili dejavnike ki vplivajo na proces nakupa ter ugotovili kako vzpodbudijo porabnika da se odloči za nakup ekoloških pridelkov Kajti osnova za oblikovanje prodaje je natančno razumevanje porabnikovih potreb motivov in procesa nakupnega odločanja Vsak kupec je namreč posameznik s spletom svojih potreb in dejavnikov ki se vsaj malo razlikujejo od potreb in dejavnikov drugih kupcev Trditve Trditve ki jih bomo v diplomski nalogi poskušali preveriti so Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki Trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

- skrb za zdravje - lokacija - vpliv prijateljev

Ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Ljudje so na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo Za izdelavo diplomske naloge nam bo dostopna domača in tuja literatura v pisni in elektronski obliki s področja trženja in marketinga ter literatura o pridelavi ekoloških pridelkov interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec ter podatki ekološke kmetije Anžej saj bomo vse te podatke potrebovali za izdelavo diplomske naloge Ker pa na nakupne odločitve porabnikov vpliva tudi način življenja in ker je zdravje izredno pomembno predpostavljamo da je zanimanje za nakupovanje ekoloških pridelkov večje pri porabnikih ki so bolj zdravstveno in okoljevarstveno osveščeni Zaradi obsežnosti obravnavanega področja se bomo omejili v teoretičnem delu na dejavnike ki vplivajo na proces nakupa predvsem na zunanje in notranje ter na dejavnike nakupnega vedenja v praktičnem delu pa na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na porabnikovo odločitev o nakupu ekološkega pridelka Omejitve s katerimi se srečamo na raziskovalnem področju pa so prostorske ndash omejili se bomo na del Štajerske in del Koroške natančneje na Mislinjsko in Šaleško dolino

9

vzorec raziskave bomo skrčili z omejitvami glede na starostno strukturo poklic in življenjski slog porabnikov določeno omejitev nam bo predstavljala tudi predvidena literatura ki jo bomo navedli v osmem poglavju 14 Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi gre za poslovno raziskavo s katero smo se osredotočili raziskati vpliv dejavnikov pri nakupnem procesu ter raziskavo dejavnikov ki porabnika prepričajo v nakup ekološkega pridelka Uporabili bomo opisni (deskriptiven) pristop in sicer metodo deskripcije metodo kompilacije zgodovinsko metodo Pri raziskavi bo šlo za analitičen pristop ki je v osnovi kvalitativen in kvantitativen Uporabili bomo primarne in sekundarne podatke Za pridobitev sekundarnih podatkov se bomo poslužili različnih virov Primarne podatke bomo pridobili s postopkom raziskave pri kateri bomo uporabili metodo spraševanja ndash v okviru katere se bomo poslužili osebne oblike komuniciranja Uporabili bomo tudi vprašalnik kot najpogostejšo obliko metode spraševanja Podatke pa bomo uredili in obdelali v obliko grafov s pomočjo programa Excell

10

2 NAKUPNI PROCES 21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa Nakupni proces se začne pred samim nakupom in njegove posledice trajajo še dolgo po njem (Habjanič in Ušaj 1998 36) Pri porabnikih lahko nakupni proces razumemo kot proces odločanja ali reševanja problemov Z njim označujemo premišljena zavestna dejanja s katerimi zadovoljujemo potrebe Končni nakup je odvisen od številnih dejavnikov ki so lahko notranji in zunanji Včasih se porabnik odloča zelo racionalno previdno tehta in ocenjuje funkcionalne lastnosti izdelka oziroma pridelka ki se kažejo v čustvenih odzivih čutnem zadovoljstvu sanjarjenjih ali estetskih razmišljanjih (Damjan in Možina 1999 str 29) 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja Če pogledamo na nakupni proces z vidika reševanja problemov potem smo zajeli vse načine zadovoljevanja potreb in širok obseg motivacijskih ter drugih dejavnikov V tem smislu lahko celoten nakup razdelimo na pet stopenj (Damjan in Možina 1999 29) Prepoznavanje potrebe ndash proces prepoznavanja potrebe se začne ko zaradi nezadovoljene potrebe porabnik začuti neko nelagodje napetost Običajno se to zgodi ko se pri porabniku pojavi razlika med dejanskim in želenim stanjem Lahko se sproži zaradi notranjih spodbud in osnovnih potreb da te postanejo močne da se spremenijo v motive Lahko pa proces sprožijo zunanji vplivi in tu morajo tržniki dognati in poznati faktorje in situacije ki ponavadi sprožijo v kupcu oziroma v porabniku prepoznavanje potrebe Raziskati morajo kakšne vrste potreb in problemov se v potencialnih kupcih vzbudijo in kako bi jih privedli do odločitve o nakupu določenih pridelkov izdelkov oz storitev (Damjan in Možina 1999 29) Iskanje informacij ndash porabnik išče informacije po svojem spominu (notranje iskanje) in pridobiva relevantne informacije iz okolja (zunanje iskanje) (Damjan in Možina 1999 29) V trenutku ko je porabnik prepoznal določeno potrebo bo poskusil poiskati informacije ki bi mu olajšale nakup Na začetku se stopnjuje njegova pozornost in sicer do izdelkov pridelkov oz storitev ki jih potrebuje oziroma ki bi zadovoljili njegovo potrebo Nadalje aktivno išče informacije o le-teh tu pa se pojavi vprašanje ki je najbolj pomembno za snovalce tržnih komunikacij Kje bodo porabniki iskali informacije In zakaj ravno tam Odgovori na vprašanje o tem kje bodo iskali informacije in kako aktivno jih bodo iskali so odvisni od moči motivacije količine informacij ki jih že imajo težavnosti dostopa do novih informacij vrednosti ki jo posamezna informacija prinaša in zadovoljstva ki ga daje (Damjan in Možina 1999 30)

11

Ocenjevanje alternativ ndash porabnik ocenjuje možnosti z vidika pričakovanih koristi in izbira najboljšo ponudbo (Damjan in Možina 1999 29) Izbiranje alternativ ki predstavljajo potencialno rešitev problema je sestavni del porabnikovega odločanja ki nastopi ko porabnik zbere dovolj informacij Skupino alternativ sestavlja množica vseh za porabnika razpoložljivih možnosti Te porabnik omeji na sprejemljivo število med katerimi se odloča glede na pomembnost nakupa in količino časa ter energije ki ju želi vložiti v ocenjevanje (Belch in Belch 2001 116) Nakup ndash porabnik pridobi izbrano alternativo ali sprejemljiv substitut če je to potrebno (Damjan in Možina 1999 29)V nakupnem procesu se mora porabnik na določeni točki končno odločiti in dejansko opraviti nakup Vendar se pred tem ustavi še na nekaterih stopnjah ki ga potem vodijo do nakupa V njem se oblikuje nakupna namera ali težnja ki pogosto ni hkrati tudi nakup Navadno gre za časovni razmik med njima porabnik pa mora pred tem odgovoriti na pet vprašanj ki se nanašajo na nakup kupiti ali ne kdaj kupiti kaj in kje kupiti ter kako plačati Še posebej za kompleksne nakupe traja dlje časa da pride do dejanskega nakupa (Belch in Belch 2001 121) V vsakem primeru pa je možno da težnje potem niso dejansko uresničene saj ima porabnik na vsaki točki procesa nakupa možnost da ga prekine Sprememba motivacije razmer nove informacije ali nedostopnost alternativ so sovražni dejavniki ki vplivajo nanačrtovanje nakupa (Damjan in Možina 1999 29) Rezultat (ponakupno vedenje) ndash porabnik po uporabi izdelka ocenjuje v kolikšni meri izbrana alternativa zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja (Damjan in Možina 1999 29) Naloga tržnika se ne konča ko kupec opravi nakup ampak stoji tu možnost da se zanj zgradi dolgoročna koristnost saj mora porabnik doživeti zaželeno ponakupno izkušnjo Rezultat nakupa je bodisi zadovoljstvo bodisi nezadovoljstvo in zanimivo je kako to občutje vpliva na nadaljnje nakupe Če je porabnik zadovoljen je verjetnost da bo ponovno kupil enako blagovno znamko velika Če tega zadovoljstva ni je ponoven nakup vprašljiv zgodi pa se da vrne izdelek ali pa se z dodatnimi informacijami poskuša prepričati da nakup le ni bil tako slab Na ponakupni občutek vpliva tudi prodajalec ki za kupca skrbi po nakupu (Kotler 1998 199) V kolikšni meri potrošnik natančno sledi tem korakom je odvisno od številnih dejavnikov okolja in od lastnosti porabnika predvsem pa od vrste izdelka (wwwsartessipredavanja) 23 Vrste nakupnih procesov Nakupne situacije se razlikujejo po natančnosti s katero porabnik sledi stopnjam nakupnega procesa Poznamo razširjeni nakupni proces ki pomeni poglobljeno razmišljanje o nakupu (npr nakup avtomobila pohištva in nasploh dražjih izdelkov) ter zožen nakupni proces ki ga opravi porabnik takrat ko nima časa da bi se poglobljeno posvečal nakupom Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impulzivni nakup ki se opravi v trenutku (npr večji del nakupov v samopostrežbah) Porabnik se nakupov tudi nauči da si poenostavi vsakodnevno življenje (nakupovanje v isti prodajalni zvestoba blagovni znamki) Veliko različnih možnosti izbire nakupni proces razširi V časovni stiski lahko zelo pomembne nakupne odločitve sprejemamo hitro včasih pa veliko premišljujemo pri nepomembnem nakupu Če je izdelek pomemben za porabnika in le ta

12

močno želi sprejeti pravo nakupno odločitev pomeni da je vpleten Vpletenost pa bo nakupni proces razširila (Habjanič in Ušaj 1998 38) 24 Kdo je porabnik Porabnik je oseba ki ima možnost (sredstva in sposobnost) za nakup in ki kupuje izdelke pridelke in storitve Kupuje z namenom zadovoljiti osebne ali skupne (npr družinske) potrebe Ni vedno enostavno označiti kdo je porabnik in kdo kupec saj poraba in nakup nista zmeraj povezana z isto osebo Če nakupne odločitve porabnik ne sprejema sam ampak v sodelovanju z drugimi (partner gospodinjstvo sodelavcihellip) govorimo o nakupni enoti kjer različne osebe igrajo različne vloge (Habjanič in Ušaj 1998 36) S proučevanjem porabnikovega obnašanja tržniki in porabniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo in porabo bolje razumejo svoje motive in akcije lažje in bolje izbirajo ko kupujejo in trošijo finančna sredstva Zato morajo tržniki proučevati porabnikove želje zaznavanje nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler 1998 173) 25 Proces odločanja pri procesu nakupa Proces odločanja pri procesu nakupa se začne ko porabnik občuti neravnotežje glede nečesa z drugimi besedami ko zazna pomanjkanje nečesa Dražljaj povzroči da se aktivirajo osnovni dejavniki in začne se miselni proces Porabnik se zave svojih potreb in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter doseganjih stališč oblikuje svoje misli k cilju k rešitvi problema Tako začne porabnik razvijati svojo strategijo nakupa Preden se dokončno odloči ponavadi še išče dodatne podatke iz okolja in jih primerja z notranjimi vzgibi Ko se odloči opravi ustrezno akcijo Porabnik zadovolji vzbujeno potrebo in vzpostavi porušeno ravnotežje v drugem primeru pa tega ni in povratna informacija napoti osebo da išče boljšo rešitev Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kakorkoli že nastane kot rezultat porabnikove odločitve in uporabe izdelka pridelka ali storitve postane sestavni del njegovih izkušenj in s tem osnova za bodoče ukrepanje V širšem smislu besede se ta proces nikdar ne konča in veliko porabnikov je vedno v stanju neravnotežja Vedno so z nečim zadovoljni z drugim ne ali ko so zadovoljni z eno stvarjo se pojavi nezadovoljstvo z drugo in tako dalje Porabnik se stalno odloča (tudi takrat ko se odloči da nečesa ne potrebuje) Podatki internega in eksternega značaja vedno krožijo Vprašanje je le koliko in kdaj so nam na razpolago in koliko se jih zavedamo (Možina et al 2002 150 151) 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces Psihologi sociologi ekonomisti in drugi raziskovalci danes preučujejo človekovo ravnanje v povezavi z njegovim dohodkom porabo in varčevanjem v povezavi z nakupnim procesom in ponakupnimi aktivnostmi Pri raziskovanju se srečujejo različne znanosti ekonomija trženje psihologija sociologija ki so vse družboslovne znanosti in postajajo danes zmeraj bolj prepletene (Habjanič in Ušaj 1998 38)

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 3: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

3

podlagi katerih smo oblikovali hipoteze in te na koncu raziskave ovrgli oz potrdili Z raziskavo smo poskušali ugotoviti kateri so dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov in ali so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev Ugotoviti smo želeli tudi ali ljudje vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice ob tem pa smo se še vprašali kakšna je povprečna starost porabnikov ekoloških pridelkov Zanimalo nas je tudi ali so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo ali so zainteresirani za nakup različnih ekoloških pridelkov

4

ZAHVALA

5

Zahvaljujem se mentorju dr Matjažu Iršiču za pomoč in vodenje pri izdelovanju diplomske

naloge Prav tako se zahvaljujem tudi Maruši Vaukan za posredovane podatke

Prav posebna zahvala pa gre vsem mojim najbližjim

ki so me podpirali in mi dajali moralno podporo KAZALO 1 UVOD 7

11 Opredelitev področja in opis problema7 12 Namen cilji in trditve7 13 Predpostavke in omejitve raziskave8 14 Uporabljene raziskovalne metode9

2 NAKUPNI PROCES 10

21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa 10 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja 10 23 Vrste nakupnih procesov 11 24 Kdo je porabnik12 25 Proces odločanja pri procesu nakupa12 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces12

261 Psihološki dejavniki13 262 Osebni dejavniki 13 263 Sociološki dejavniki 14 264 Ekonomski dejavniki 15 265 Necenovni dejavniki 15 266 Situacijski dejavniki 16

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI17

31 Ekološko kmetijstvo 17 32 Cilji ekološkega kmetijstva18 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane 18 34 Ekološki pridelki19 35 Trženje ekoloških pridelkov 19 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov20

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ 22

41 Natančna določitev problema22 42 Določitev ciljev raziskave23 43 Izdelava načrta tržne raziskave24

431 Določitev vzorca24 432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov26

6

433 Sestavljanje vprašalnika 28 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih29

441 Poznavanje ekoloških pridelkov29 442 Starost kupcev ekoloških pridelkov30 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov 31 444 Poznavanje ekoloških tržnic 32 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju 33 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov34 447 Mnenja anketiranih o ekološkem kmetovanju36

5 SKLEP 36 POVZETEK38 ZUSAMMENFASSUNG39 LITERATURA IN VIRI 40 SEZNAM SLIKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip helliphelliphellip hellip43 PRILOGA 44

7

1 UVOD 11 Opredelitev področja in opis problema Trg je primarno ekonomski pojem s katerim označujemo stičišče med ponudbo in povpraševanjem najrazličnejših dobrin in storitev Trg sestavlja v nekem danem trenutku določeno število tržnih udeležencev ndash prodajalcev in kupcev Pri njegovi podrobnejši analizi se torej najprej srečujemo s problemom ugotavljanja števila tržnih udeležencev in njihove sorazmerne tržne moči Prav tako pa moramo opredeliti časovno razdaljo v kateri poteka naša analiza Sčasoma se trgi namreč spreminjajo Na njih potekajo predvsem procesi prilagajanja ponudbe in povpraševanja Na vsako ponudbo in povpraševanje pa vpliva več različnih dejavnikov V tej diplomski nalogi se bomo osredotočili predvsem na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakupni proces ter podrobneje raziskali dejavnike ki privedejo nek subjekt do odločitve da poseže po pridelkih ki so pridelani na ekoloških kmetijah Da se odločimo za nakup ekološko pridelanih pridelkov zagotovo obstaja veliko razlogov v tej diplomski nalogi pa bomo poskušali raziskati kateri so najpogostejši Torej bomo kot glaven problem izpostavili raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakup pridelkov ekoloških kmetij 12 Namen cilji in trditve Namen Namen diplomske naloge je ugotoviti kako poteka nakupni proces kdo je porabnik opisati proces odločanja ob nakupu ter opisati dejavnike nakupnega vedenja Porabniki imajo danes na voljno veliko možnosti odločanja kaj bodo kupili da bodo zadovoljili svoje potrebe njihove nakupne odločitve pa so odvisne od številnih dejavnikov V drugem praktičnem delu pa je naš namen raziskati kateri dejavniki prevladajo pri porabnikih ki se odločijo za nakup ekoloških pridelkov Predvidevamo da na porabnikovo odločitev o nakupu določenega pridelka ne vpliva samo en dejavnik npr cena kajti porabniki vrednotijo izdelke pridelke in storitve na podlagi kriterijev ki se jim zdijo v nekem danem trenutku najbolj pomembni Cilji Cilj diplomske naloge je ugotoviti

8

kako poteka proces nakupa v teoriji kdo je porabnik opisati dejavnike nakupnega vedenja raziskati dejavnike ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov ugotoviti tri najpogostejše dejavnike nakupa ekoloških pridelkov katere ekološke pridelke bi bili ljudje pripravljeni kupovati analizirati dobljene rezultate Radi bi predstavili dejavnike ki vplivajo na proces nakupa ter ugotovili kako vzpodbudijo porabnika da se odloči za nakup ekoloških pridelkov Kajti osnova za oblikovanje prodaje je natančno razumevanje porabnikovih potreb motivov in procesa nakupnega odločanja Vsak kupec je namreč posameznik s spletom svojih potreb in dejavnikov ki se vsaj malo razlikujejo od potreb in dejavnikov drugih kupcev Trditve Trditve ki jih bomo v diplomski nalogi poskušali preveriti so Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki Trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

- skrb za zdravje - lokacija - vpliv prijateljev

Ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Ljudje so na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo Za izdelavo diplomske naloge nam bo dostopna domača in tuja literatura v pisni in elektronski obliki s področja trženja in marketinga ter literatura o pridelavi ekoloških pridelkov interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec ter podatki ekološke kmetije Anžej saj bomo vse te podatke potrebovali za izdelavo diplomske naloge Ker pa na nakupne odločitve porabnikov vpliva tudi način življenja in ker je zdravje izredno pomembno predpostavljamo da je zanimanje za nakupovanje ekoloških pridelkov večje pri porabnikih ki so bolj zdravstveno in okoljevarstveno osveščeni Zaradi obsežnosti obravnavanega področja se bomo omejili v teoretičnem delu na dejavnike ki vplivajo na proces nakupa predvsem na zunanje in notranje ter na dejavnike nakupnega vedenja v praktičnem delu pa na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na porabnikovo odločitev o nakupu ekološkega pridelka Omejitve s katerimi se srečamo na raziskovalnem področju pa so prostorske ndash omejili se bomo na del Štajerske in del Koroške natančneje na Mislinjsko in Šaleško dolino

9

vzorec raziskave bomo skrčili z omejitvami glede na starostno strukturo poklic in življenjski slog porabnikov določeno omejitev nam bo predstavljala tudi predvidena literatura ki jo bomo navedli v osmem poglavju 14 Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi gre za poslovno raziskavo s katero smo se osredotočili raziskati vpliv dejavnikov pri nakupnem procesu ter raziskavo dejavnikov ki porabnika prepričajo v nakup ekološkega pridelka Uporabili bomo opisni (deskriptiven) pristop in sicer metodo deskripcije metodo kompilacije zgodovinsko metodo Pri raziskavi bo šlo za analitičen pristop ki je v osnovi kvalitativen in kvantitativen Uporabili bomo primarne in sekundarne podatke Za pridobitev sekundarnih podatkov se bomo poslužili različnih virov Primarne podatke bomo pridobili s postopkom raziskave pri kateri bomo uporabili metodo spraševanja ndash v okviru katere se bomo poslužili osebne oblike komuniciranja Uporabili bomo tudi vprašalnik kot najpogostejšo obliko metode spraševanja Podatke pa bomo uredili in obdelali v obliko grafov s pomočjo programa Excell

10

2 NAKUPNI PROCES 21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa Nakupni proces se začne pred samim nakupom in njegove posledice trajajo še dolgo po njem (Habjanič in Ušaj 1998 36) Pri porabnikih lahko nakupni proces razumemo kot proces odločanja ali reševanja problemov Z njim označujemo premišljena zavestna dejanja s katerimi zadovoljujemo potrebe Končni nakup je odvisen od številnih dejavnikov ki so lahko notranji in zunanji Včasih se porabnik odloča zelo racionalno previdno tehta in ocenjuje funkcionalne lastnosti izdelka oziroma pridelka ki se kažejo v čustvenih odzivih čutnem zadovoljstvu sanjarjenjih ali estetskih razmišljanjih (Damjan in Možina 1999 str 29) 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja Če pogledamo na nakupni proces z vidika reševanja problemov potem smo zajeli vse načine zadovoljevanja potreb in širok obseg motivacijskih ter drugih dejavnikov V tem smislu lahko celoten nakup razdelimo na pet stopenj (Damjan in Možina 1999 29) Prepoznavanje potrebe ndash proces prepoznavanja potrebe se začne ko zaradi nezadovoljene potrebe porabnik začuti neko nelagodje napetost Običajno se to zgodi ko se pri porabniku pojavi razlika med dejanskim in želenim stanjem Lahko se sproži zaradi notranjih spodbud in osnovnih potreb da te postanejo močne da se spremenijo v motive Lahko pa proces sprožijo zunanji vplivi in tu morajo tržniki dognati in poznati faktorje in situacije ki ponavadi sprožijo v kupcu oziroma v porabniku prepoznavanje potrebe Raziskati morajo kakšne vrste potreb in problemov se v potencialnih kupcih vzbudijo in kako bi jih privedli do odločitve o nakupu določenih pridelkov izdelkov oz storitev (Damjan in Možina 1999 29) Iskanje informacij ndash porabnik išče informacije po svojem spominu (notranje iskanje) in pridobiva relevantne informacije iz okolja (zunanje iskanje) (Damjan in Možina 1999 29) V trenutku ko je porabnik prepoznal določeno potrebo bo poskusil poiskati informacije ki bi mu olajšale nakup Na začetku se stopnjuje njegova pozornost in sicer do izdelkov pridelkov oz storitev ki jih potrebuje oziroma ki bi zadovoljili njegovo potrebo Nadalje aktivno išče informacije o le-teh tu pa se pojavi vprašanje ki je najbolj pomembno za snovalce tržnih komunikacij Kje bodo porabniki iskali informacije In zakaj ravno tam Odgovori na vprašanje o tem kje bodo iskali informacije in kako aktivno jih bodo iskali so odvisni od moči motivacije količine informacij ki jih že imajo težavnosti dostopa do novih informacij vrednosti ki jo posamezna informacija prinaša in zadovoljstva ki ga daje (Damjan in Možina 1999 30)

11

Ocenjevanje alternativ ndash porabnik ocenjuje možnosti z vidika pričakovanih koristi in izbira najboljšo ponudbo (Damjan in Možina 1999 29) Izbiranje alternativ ki predstavljajo potencialno rešitev problema je sestavni del porabnikovega odločanja ki nastopi ko porabnik zbere dovolj informacij Skupino alternativ sestavlja množica vseh za porabnika razpoložljivih možnosti Te porabnik omeji na sprejemljivo število med katerimi se odloča glede na pomembnost nakupa in količino časa ter energije ki ju želi vložiti v ocenjevanje (Belch in Belch 2001 116) Nakup ndash porabnik pridobi izbrano alternativo ali sprejemljiv substitut če je to potrebno (Damjan in Možina 1999 29)V nakupnem procesu se mora porabnik na določeni točki končno odločiti in dejansko opraviti nakup Vendar se pred tem ustavi še na nekaterih stopnjah ki ga potem vodijo do nakupa V njem se oblikuje nakupna namera ali težnja ki pogosto ni hkrati tudi nakup Navadno gre za časovni razmik med njima porabnik pa mora pred tem odgovoriti na pet vprašanj ki se nanašajo na nakup kupiti ali ne kdaj kupiti kaj in kje kupiti ter kako plačati Še posebej za kompleksne nakupe traja dlje časa da pride do dejanskega nakupa (Belch in Belch 2001 121) V vsakem primeru pa je možno da težnje potem niso dejansko uresničene saj ima porabnik na vsaki točki procesa nakupa možnost da ga prekine Sprememba motivacije razmer nove informacije ali nedostopnost alternativ so sovražni dejavniki ki vplivajo nanačrtovanje nakupa (Damjan in Možina 1999 29) Rezultat (ponakupno vedenje) ndash porabnik po uporabi izdelka ocenjuje v kolikšni meri izbrana alternativa zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja (Damjan in Možina 1999 29) Naloga tržnika se ne konča ko kupec opravi nakup ampak stoji tu možnost da se zanj zgradi dolgoročna koristnost saj mora porabnik doživeti zaželeno ponakupno izkušnjo Rezultat nakupa je bodisi zadovoljstvo bodisi nezadovoljstvo in zanimivo je kako to občutje vpliva na nadaljnje nakupe Če je porabnik zadovoljen je verjetnost da bo ponovno kupil enako blagovno znamko velika Če tega zadovoljstva ni je ponoven nakup vprašljiv zgodi pa se da vrne izdelek ali pa se z dodatnimi informacijami poskuša prepričati da nakup le ni bil tako slab Na ponakupni občutek vpliva tudi prodajalec ki za kupca skrbi po nakupu (Kotler 1998 199) V kolikšni meri potrošnik natančno sledi tem korakom je odvisno od številnih dejavnikov okolja in od lastnosti porabnika predvsem pa od vrste izdelka (wwwsartessipredavanja) 23 Vrste nakupnih procesov Nakupne situacije se razlikujejo po natančnosti s katero porabnik sledi stopnjam nakupnega procesa Poznamo razširjeni nakupni proces ki pomeni poglobljeno razmišljanje o nakupu (npr nakup avtomobila pohištva in nasploh dražjih izdelkov) ter zožen nakupni proces ki ga opravi porabnik takrat ko nima časa da bi se poglobljeno posvečal nakupom Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impulzivni nakup ki se opravi v trenutku (npr večji del nakupov v samopostrežbah) Porabnik se nakupov tudi nauči da si poenostavi vsakodnevno življenje (nakupovanje v isti prodajalni zvestoba blagovni znamki) Veliko različnih možnosti izbire nakupni proces razširi V časovni stiski lahko zelo pomembne nakupne odločitve sprejemamo hitro včasih pa veliko premišljujemo pri nepomembnem nakupu Če je izdelek pomemben za porabnika in le ta

12

močno želi sprejeti pravo nakupno odločitev pomeni da je vpleten Vpletenost pa bo nakupni proces razširila (Habjanič in Ušaj 1998 38) 24 Kdo je porabnik Porabnik je oseba ki ima možnost (sredstva in sposobnost) za nakup in ki kupuje izdelke pridelke in storitve Kupuje z namenom zadovoljiti osebne ali skupne (npr družinske) potrebe Ni vedno enostavno označiti kdo je porabnik in kdo kupec saj poraba in nakup nista zmeraj povezana z isto osebo Če nakupne odločitve porabnik ne sprejema sam ampak v sodelovanju z drugimi (partner gospodinjstvo sodelavcihellip) govorimo o nakupni enoti kjer različne osebe igrajo različne vloge (Habjanič in Ušaj 1998 36) S proučevanjem porabnikovega obnašanja tržniki in porabniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo in porabo bolje razumejo svoje motive in akcije lažje in bolje izbirajo ko kupujejo in trošijo finančna sredstva Zato morajo tržniki proučevati porabnikove želje zaznavanje nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler 1998 173) 25 Proces odločanja pri procesu nakupa Proces odločanja pri procesu nakupa se začne ko porabnik občuti neravnotežje glede nečesa z drugimi besedami ko zazna pomanjkanje nečesa Dražljaj povzroči da se aktivirajo osnovni dejavniki in začne se miselni proces Porabnik se zave svojih potreb in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter doseganjih stališč oblikuje svoje misli k cilju k rešitvi problema Tako začne porabnik razvijati svojo strategijo nakupa Preden se dokončno odloči ponavadi še išče dodatne podatke iz okolja in jih primerja z notranjimi vzgibi Ko se odloči opravi ustrezno akcijo Porabnik zadovolji vzbujeno potrebo in vzpostavi porušeno ravnotežje v drugem primeru pa tega ni in povratna informacija napoti osebo da išče boljšo rešitev Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kakorkoli že nastane kot rezultat porabnikove odločitve in uporabe izdelka pridelka ali storitve postane sestavni del njegovih izkušenj in s tem osnova za bodoče ukrepanje V širšem smislu besede se ta proces nikdar ne konča in veliko porabnikov je vedno v stanju neravnotežja Vedno so z nečim zadovoljni z drugim ne ali ko so zadovoljni z eno stvarjo se pojavi nezadovoljstvo z drugo in tako dalje Porabnik se stalno odloča (tudi takrat ko se odloči da nečesa ne potrebuje) Podatki internega in eksternega značaja vedno krožijo Vprašanje je le koliko in kdaj so nam na razpolago in koliko se jih zavedamo (Možina et al 2002 150 151) 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces Psihologi sociologi ekonomisti in drugi raziskovalci danes preučujejo človekovo ravnanje v povezavi z njegovim dohodkom porabo in varčevanjem v povezavi z nakupnim procesom in ponakupnimi aktivnostmi Pri raziskovanju se srečujejo različne znanosti ekonomija trženje psihologija sociologija ki so vse družboslovne znanosti in postajajo danes zmeraj bolj prepletene (Habjanič in Ušaj 1998 38)

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 4: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

4

ZAHVALA

5

Zahvaljujem se mentorju dr Matjažu Iršiču za pomoč in vodenje pri izdelovanju diplomske

naloge Prav tako se zahvaljujem tudi Maruši Vaukan za posredovane podatke

Prav posebna zahvala pa gre vsem mojim najbližjim

ki so me podpirali in mi dajali moralno podporo KAZALO 1 UVOD 7

11 Opredelitev področja in opis problema7 12 Namen cilji in trditve7 13 Predpostavke in omejitve raziskave8 14 Uporabljene raziskovalne metode9

2 NAKUPNI PROCES 10

21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa 10 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja 10 23 Vrste nakupnih procesov 11 24 Kdo je porabnik12 25 Proces odločanja pri procesu nakupa12 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces12

261 Psihološki dejavniki13 262 Osebni dejavniki 13 263 Sociološki dejavniki 14 264 Ekonomski dejavniki 15 265 Necenovni dejavniki 15 266 Situacijski dejavniki 16

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI17

31 Ekološko kmetijstvo 17 32 Cilji ekološkega kmetijstva18 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane 18 34 Ekološki pridelki19 35 Trženje ekoloških pridelkov 19 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov20

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ 22

41 Natančna določitev problema22 42 Določitev ciljev raziskave23 43 Izdelava načrta tržne raziskave24

431 Določitev vzorca24 432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov26

6

433 Sestavljanje vprašalnika 28 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih29

441 Poznavanje ekoloških pridelkov29 442 Starost kupcev ekoloških pridelkov30 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov 31 444 Poznavanje ekoloških tržnic 32 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju 33 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov34 447 Mnenja anketiranih o ekološkem kmetovanju36

5 SKLEP 36 POVZETEK38 ZUSAMMENFASSUNG39 LITERATURA IN VIRI 40 SEZNAM SLIKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip helliphelliphellip hellip43 PRILOGA 44

7

1 UVOD 11 Opredelitev področja in opis problema Trg je primarno ekonomski pojem s katerim označujemo stičišče med ponudbo in povpraševanjem najrazličnejših dobrin in storitev Trg sestavlja v nekem danem trenutku določeno število tržnih udeležencev ndash prodajalcev in kupcev Pri njegovi podrobnejši analizi se torej najprej srečujemo s problemom ugotavljanja števila tržnih udeležencev in njihove sorazmerne tržne moči Prav tako pa moramo opredeliti časovno razdaljo v kateri poteka naša analiza Sčasoma se trgi namreč spreminjajo Na njih potekajo predvsem procesi prilagajanja ponudbe in povpraševanja Na vsako ponudbo in povpraševanje pa vpliva več različnih dejavnikov V tej diplomski nalogi se bomo osredotočili predvsem na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakupni proces ter podrobneje raziskali dejavnike ki privedejo nek subjekt do odločitve da poseže po pridelkih ki so pridelani na ekoloških kmetijah Da se odločimo za nakup ekološko pridelanih pridelkov zagotovo obstaja veliko razlogov v tej diplomski nalogi pa bomo poskušali raziskati kateri so najpogostejši Torej bomo kot glaven problem izpostavili raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakup pridelkov ekoloških kmetij 12 Namen cilji in trditve Namen Namen diplomske naloge je ugotoviti kako poteka nakupni proces kdo je porabnik opisati proces odločanja ob nakupu ter opisati dejavnike nakupnega vedenja Porabniki imajo danes na voljno veliko možnosti odločanja kaj bodo kupili da bodo zadovoljili svoje potrebe njihove nakupne odločitve pa so odvisne od številnih dejavnikov V drugem praktičnem delu pa je naš namen raziskati kateri dejavniki prevladajo pri porabnikih ki se odločijo za nakup ekoloških pridelkov Predvidevamo da na porabnikovo odločitev o nakupu določenega pridelka ne vpliva samo en dejavnik npr cena kajti porabniki vrednotijo izdelke pridelke in storitve na podlagi kriterijev ki se jim zdijo v nekem danem trenutku najbolj pomembni Cilji Cilj diplomske naloge je ugotoviti

8

kako poteka proces nakupa v teoriji kdo je porabnik opisati dejavnike nakupnega vedenja raziskati dejavnike ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov ugotoviti tri najpogostejše dejavnike nakupa ekoloških pridelkov katere ekološke pridelke bi bili ljudje pripravljeni kupovati analizirati dobljene rezultate Radi bi predstavili dejavnike ki vplivajo na proces nakupa ter ugotovili kako vzpodbudijo porabnika da se odloči za nakup ekoloških pridelkov Kajti osnova za oblikovanje prodaje je natančno razumevanje porabnikovih potreb motivov in procesa nakupnega odločanja Vsak kupec je namreč posameznik s spletom svojih potreb in dejavnikov ki se vsaj malo razlikujejo od potreb in dejavnikov drugih kupcev Trditve Trditve ki jih bomo v diplomski nalogi poskušali preveriti so Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki Trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

- skrb za zdravje - lokacija - vpliv prijateljev

Ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Ljudje so na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo Za izdelavo diplomske naloge nam bo dostopna domača in tuja literatura v pisni in elektronski obliki s področja trženja in marketinga ter literatura o pridelavi ekoloških pridelkov interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec ter podatki ekološke kmetije Anžej saj bomo vse te podatke potrebovali za izdelavo diplomske naloge Ker pa na nakupne odločitve porabnikov vpliva tudi način življenja in ker je zdravje izredno pomembno predpostavljamo da je zanimanje za nakupovanje ekoloških pridelkov večje pri porabnikih ki so bolj zdravstveno in okoljevarstveno osveščeni Zaradi obsežnosti obravnavanega področja se bomo omejili v teoretičnem delu na dejavnike ki vplivajo na proces nakupa predvsem na zunanje in notranje ter na dejavnike nakupnega vedenja v praktičnem delu pa na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na porabnikovo odločitev o nakupu ekološkega pridelka Omejitve s katerimi se srečamo na raziskovalnem področju pa so prostorske ndash omejili se bomo na del Štajerske in del Koroške natančneje na Mislinjsko in Šaleško dolino

9

vzorec raziskave bomo skrčili z omejitvami glede na starostno strukturo poklic in življenjski slog porabnikov določeno omejitev nam bo predstavljala tudi predvidena literatura ki jo bomo navedli v osmem poglavju 14 Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi gre za poslovno raziskavo s katero smo se osredotočili raziskati vpliv dejavnikov pri nakupnem procesu ter raziskavo dejavnikov ki porabnika prepričajo v nakup ekološkega pridelka Uporabili bomo opisni (deskriptiven) pristop in sicer metodo deskripcije metodo kompilacije zgodovinsko metodo Pri raziskavi bo šlo za analitičen pristop ki je v osnovi kvalitativen in kvantitativen Uporabili bomo primarne in sekundarne podatke Za pridobitev sekundarnih podatkov se bomo poslužili različnih virov Primarne podatke bomo pridobili s postopkom raziskave pri kateri bomo uporabili metodo spraševanja ndash v okviru katere se bomo poslužili osebne oblike komuniciranja Uporabili bomo tudi vprašalnik kot najpogostejšo obliko metode spraševanja Podatke pa bomo uredili in obdelali v obliko grafov s pomočjo programa Excell

10

2 NAKUPNI PROCES 21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa Nakupni proces se začne pred samim nakupom in njegove posledice trajajo še dolgo po njem (Habjanič in Ušaj 1998 36) Pri porabnikih lahko nakupni proces razumemo kot proces odločanja ali reševanja problemov Z njim označujemo premišljena zavestna dejanja s katerimi zadovoljujemo potrebe Končni nakup je odvisen od številnih dejavnikov ki so lahko notranji in zunanji Včasih se porabnik odloča zelo racionalno previdno tehta in ocenjuje funkcionalne lastnosti izdelka oziroma pridelka ki se kažejo v čustvenih odzivih čutnem zadovoljstvu sanjarjenjih ali estetskih razmišljanjih (Damjan in Možina 1999 str 29) 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja Če pogledamo na nakupni proces z vidika reševanja problemov potem smo zajeli vse načine zadovoljevanja potreb in širok obseg motivacijskih ter drugih dejavnikov V tem smislu lahko celoten nakup razdelimo na pet stopenj (Damjan in Možina 1999 29) Prepoznavanje potrebe ndash proces prepoznavanja potrebe se začne ko zaradi nezadovoljene potrebe porabnik začuti neko nelagodje napetost Običajno se to zgodi ko se pri porabniku pojavi razlika med dejanskim in želenim stanjem Lahko se sproži zaradi notranjih spodbud in osnovnih potreb da te postanejo močne da se spremenijo v motive Lahko pa proces sprožijo zunanji vplivi in tu morajo tržniki dognati in poznati faktorje in situacije ki ponavadi sprožijo v kupcu oziroma v porabniku prepoznavanje potrebe Raziskati morajo kakšne vrste potreb in problemov se v potencialnih kupcih vzbudijo in kako bi jih privedli do odločitve o nakupu določenih pridelkov izdelkov oz storitev (Damjan in Možina 1999 29) Iskanje informacij ndash porabnik išče informacije po svojem spominu (notranje iskanje) in pridobiva relevantne informacije iz okolja (zunanje iskanje) (Damjan in Možina 1999 29) V trenutku ko je porabnik prepoznal določeno potrebo bo poskusil poiskati informacije ki bi mu olajšale nakup Na začetku se stopnjuje njegova pozornost in sicer do izdelkov pridelkov oz storitev ki jih potrebuje oziroma ki bi zadovoljili njegovo potrebo Nadalje aktivno išče informacije o le-teh tu pa se pojavi vprašanje ki je najbolj pomembno za snovalce tržnih komunikacij Kje bodo porabniki iskali informacije In zakaj ravno tam Odgovori na vprašanje o tem kje bodo iskali informacije in kako aktivno jih bodo iskali so odvisni od moči motivacije količine informacij ki jih že imajo težavnosti dostopa do novih informacij vrednosti ki jo posamezna informacija prinaša in zadovoljstva ki ga daje (Damjan in Možina 1999 30)

11

Ocenjevanje alternativ ndash porabnik ocenjuje možnosti z vidika pričakovanih koristi in izbira najboljšo ponudbo (Damjan in Možina 1999 29) Izbiranje alternativ ki predstavljajo potencialno rešitev problema je sestavni del porabnikovega odločanja ki nastopi ko porabnik zbere dovolj informacij Skupino alternativ sestavlja množica vseh za porabnika razpoložljivih možnosti Te porabnik omeji na sprejemljivo število med katerimi se odloča glede na pomembnost nakupa in količino časa ter energije ki ju želi vložiti v ocenjevanje (Belch in Belch 2001 116) Nakup ndash porabnik pridobi izbrano alternativo ali sprejemljiv substitut če je to potrebno (Damjan in Možina 1999 29)V nakupnem procesu se mora porabnik na določeni točki končno odločiti in dejansko opraviti nakup Vendar se pred tem ustavi še na nekaterih stopnjah ki ga potem vodijo do nakupa V njem se oblikuje nakupna namera ali težnja ki pogosto ni hkrati tudi nakup Navadno gre za časovni razmik med njima porabnik pa mora pred tem odgovoriti na pet vprašanj ki se nanašajo na nakup kupiti ali ne kdaj kupiti kaj in kje kupiti ter kako plačati Še posebej za kompleksne nakupe traja dlje časa da pride do dejanskega nakupa (Belch in Belch 2001 121) V vsakem primeru pa je možno da težnje potem niso dejansko uresničene saj ima porabnik na vsaki točki procesa nakupa možnost da ga prekine Sprememba motivacije razmer nove informacije ali nedostopnost alternativ so sovražni dejavniki ki vplivajo nanačrtovanje nakupa (Damjan in Možina 1999 29) Rezultat (ponakupno vedenje) ndash porabnik po uporabi izdelka ocenjuje v kolikšni meri izbrana alternativa zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja (Damjan in Možina 1999 29) Naloga tržnika se ne konča ko kupec opravi nakup ampak stoji tu možnost da se zanj zgradi dolgoročna koristnost saj mora porabnik doživeti zaželeno ponakupno izkušnjo Rezultat nakupa je bodisi zadovoljstvo bodisi nezadovoljstvo in zanimivo je kako to občutje vpliva na nadaljnje nakupe Če je porabnik zadovoljen je verjetnost da bo ponovno kupil enako blagovno znamko velika Če tega zadovoljstva ni je ponoven nakup vprašljiv zgodi pa se da vrne izdelek ali pa se z dodatnimi informacijami poskuša prepričati da nakup le ni bil tako slab Na ponakupni občutek vpliva tudi prodajalec ki za kupca skrbi po nakupu (Kotler 1998 199) V kolikšni meri potrošnik natančno sledi tem korakom je odvisno od številnih dejavnikov okolja in od lastnosti porabnika predvsem pa od vrste izdelka (wwwsartessipredavanja) 23 Vrste nakupnih procesov Nakupne situacije se razlikujejo po natančnosti s katero porabnik sledi stopnjam nakupnega procesa Poznamo razširjeni nakupni proces ki pomeni poglobljeno razmišljanje o nakupu (npr nakup avtomobila pohištva in nasploh dražjih izdelkov) ter zožen nakupni proces ki ga opravi porabnik takrat ko nima časa da bi se poglobljeno posvečal nakupom Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impulzivni nakup ki se opravi v trenutku (npr večji del nakupov v samopostrežbah) Porabnik se nakupov tudi nauči da si poenostavi vsakodnevno življenje (nakupovanje v isti prodajalni zvestoba blagovni znamki) Veliko različnih možnosti izbire nakupni proces razširi V časovni stiski lahko zelo pomembne nakupne odločitve sprejemamo hitro včasih pa veliko premišljujemo pri nepomembnem nakupu Če je izdelek pomemben za porabnika in le ta

12

močno želi sprejeti pravo nakupno odločitev pomeni da je vpleten Vpletenost pa bo nakupni proces razširila (Habjanič in Ušaj 1998 38) 24 Kdo je porabnik Porabnik je oseba ki ima možnost (sredstva in sposobnost) za nakup in ki kupuje izdelke pridelke in storitve Kupuje z namenom zadovoljiti osebne ali skupne (npr družinske) potrebe Ni vedno enostavno označiti kdo je porabnik in kdo kupec saj poraba in nakup nista zmeraj povezana z isto osebo Če nakupne odločitve porabnik ne sprejema sam ampak v sodelovanju z drugimi (partner gospodinjstvo sodelavcihellip) govorimo o nakupni enoti kjer različne osebe igrajo različne vloge (Habjanič in Ušaj 1998 36) S proučevanjem porabnikovega obnašanja tržniki in porabniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo in porabo bolje razumejo svoje motive in akcije lažje in bolje izbirajo ko kupujejo in trošijo finančna sredstva Zato morajo tržniki proučevati porabnikove želje zaznavanje nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler 1998 173) 25 Proces odločanja pri procesu nakupa Proces odločanja pri procesu nakupa se začne ko porabnik občuti neravnotežje glede nečesa z drugimi besedami ko zazna pomanjkanje nečesa Dražljaj povzroči da se aktivirajo osnovni dejavniki in začne se miselni proces Porabnik se zave svojih potreb in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter doseganjih stališč oblikuje svoje misli k cilju k rešitvi problema Tako začne porabnik razvijati svojo strategijo nakupa Preden se dokončno odloči ponavadi še išče dodatne podatke iz okolja in jih primerja z notranjimi vzgibi Ko se odloči opravi ustrezno akcijo Porabnik zadovolji vzbujeno potrebo in vzpostavi porušeno ravnotežje v drugem primeru pa tega ni in povratna informacija napoti osebo da išče boljšo rešitev Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kakorkoli že nastane kot rezultat porabnikove odločitve in uporabe izdelka pridelka ali storitve postane sestavni del njegovih izkušenj in s tem osnova za bodoče ukrepanje V širšem smislu besede se ta proces nikdar ne konča in veliko porabnikov je vedno v stanju neravnotežja Vedno so z nečim zadovoljni z drugim ne ali ko so zadovoljni z eno stvarjo se pojavi nezadovoljstvo z drugo in tako dalje Porabnik se stalno odloča (tudi takrat ko se odloči da nečesa ne potrebuje) Podatki internega in eksternega značaja vedno krožijo Vprašanje je le koliko in kdaj so nam na razpolago in koliko se jih zavedamo (Možina et al 2002 150 151) 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces Psihologi sociologi ekonomisti in drugi raziskovalci danes preučujejo človekovo ravnanje v povezavi z njegovim dohodkom porabo in varčevanjem v povezavi z nakupnim procesom in ponakupnimi aktivnostmi Pri raziskovanju se srečujejo različne znanosti ekonomija trženje psihologija sociologija ki so vse družboslovne znanosti in postajajo danes zmeraj bolj prepletene (Habjanič in Ušaj 1998 38)

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 5: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

5

Zahvaljujem se mentorju dr Matjažu Iršiču za pomoč in vodenje pri izdelovanju diplomske

naloge Prav tako se zahvaljujem tudi Maruši Vaukan za posredovane podatke

Prav posebna zahvala pa gre vsem mojim najbližjim

ki so me podpirali in mi dajali moralno podporo KAZALO 1 UVOD 7

11 Opredelitev področja in opis problema7 12 Namen cilji in trditve7 13 Predpostavke in omejitve raziskave8 14 Uporabljene raziskovalne metode9

2 NAKUPNI PROCES 10

21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa 10 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja 10 23 Vrste nakupnih procesov 11 24 Kdo je porabnik12 25 Proces odločanja pri procesu nakupa12 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces12

261 Psihološki dejavniki13 262 Osebni dejavniki 13 263 Sociološki dejavniki 14 264 Ekonomski dejavniki 15 265 Necenovni dejavniki 15 266 Situacijski dejavniki 16

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI17

31 Ekološko kmetijstvo 17 32 Cilji ekološkega kmetijstva18 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane 18 34 Ekološki pridelki19 35 Trženje ekoloških pridelkov 19 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov20

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ 22

41 Natančna določitev problema22 42 Določitev ciljev raziskave23 43 Izdelava načrta tržne raziskave24

431 Določitev vzorca24 432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov26

6

433 Sestavljanje vprašalnika 28 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih29

441 Poznavanje ekoloških pridelkov29 442 Starost kupcev ekoloških pridelkov30 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov 31 444 Poznavanje ekoloških tržnic 32 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju 33 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov34 447 Mnenja anketiranih o ekološkem kmetovanju36

5 SKLEP 36 POVZETEK38 ZUSAMMENFASSUNG39 LITERATURA IN VIRI 40 SEZNAM SLIKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip helliphelliphellip hellip43 PRILOGA 44

7

1 UVOD 11 Opredelitev področja in opis problema Trg je primarno ekonomski pojem s katerim označujemo stičišče med ponudbo in povpraševanjem najrazličnejših dobrin in storitev Trg sestavlja v nekem danem trenutku določeno število tržnih udeležencev ndash prodajalcev in kupcev Pri njegovi podrobnejši analizi se torej najprej srečujemo s problemom ugotavljanja števila tržnih udeležencev in njihove sorazmerne tržne moči Prav tako pa moramo opredeliti časovno razdaljo v kateri poteka naša analiza Sčasoma se trgi namreč spreminjajo Na njih potekajo predvsem procesi prilagajanja ponudbe in povpraševanja Na vsako ponudbo in povpraševanje pa vpliva več različnih dejavnikov V tej diplomski nalogi se bomo osredotočili predvsem na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakupni proces ter podrobneje raziskali dejavnike ki privedejo nek subjekt do odločitve da poseže po pridelkih ki so pridelani na ekoloških kmetijah Da se odločimo za nakup ekološko pridelanih pridelkov zagotovo obstaja veliko razlogov v tej diplomski nalogi pa bomo poskušali raziskati kateri so najpogostejši Torej bomo kot glaven problem izpostavili raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakup pridelkov ekoloških kmetij 12 Namen cilji in trditve Namen Namen diplomske naloge je ugotoviti kako poteka nakupni proces kdo je porabnik opisati proces odločanja ob nakupu ter opisati dejavnike nakupnega vedenja Porabniki imajo danes na voljno veliko možnosti odločanja kaj bodo kupili da bodo zadovoljili svoje potrebe njihove nakupne odločitve pa so odvisne od številnih dejavnikov V drugem praktičnem delu pa je naš namen raziskati kateri dejavniki prevladajo pri porabnikih ki se odločijo za nakup ekoloških pridelkov Predvidevamo da na porabnikovo odločitev o nakupu določenega pridelka ne vpliva samo en dejavnik npr cena kajti porabniki vrednotijo izdelke pridelke in storitve na podlagi kriterijev ki se jim zdijo v nekem danem trenutku najbolj pomembni Cilji Cilj diplomske naloge je ugotoviti

8

kako poteka proces nakupa v teoriji kdo je porabnik opisati dejavnike nakupnega vedenja raziskati dejavnike ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov ugotoviti tri najpogostejše dejavnike nakupa ekoloških pridelkov katere ekološke pridelke bi bili ljudje pripravljeni kupovati analizirati dobljene rezultate Radi bi predstavili dejavnike ki vplivajo na proces nakupa ter ugotovili kako vzpodbudijo porabnika da se odloči za nakup ekoloških pridelkov Kajti osnova za oblikovanje prodaje je natančno razumevanje porabnikovih potreb motivov in procesa nakupnega odločanja Vsak kupec je namreč posameznik s spletom svojih potreb in dejavnikov ki se vsaj malo razlikujejo od potreb in dejavnikov drugih kupcev Trditve Trditve ki jih bomo v diplomski nalogi poskušali preveriti so Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki Trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

- skrb za zdravje - lokacija - vpliv prijateljev

Ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Ljudje so na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo Za izdelavo diplomske naloge nam bo dostopna domača in tuja literatura v pisni in elektronski obliki s področja trženja in marketinga ter literatura o pridelavi ekoloških pridelkov interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec ter podatki ekološke kmetije Anžej saj bomo vse te podatke potrebovali za izdelavo diplomske naloge Ker pa na nakupne odločitve porabnikov vpliva tudi način življenja in ker je zdravje izredno pomembno predpostavljamo da je zanimanje za nakupovanje ekoloških pridelkov večje pri porabnikih ki so bolj zdravstveno in okoljevarstveno osveščeni Zaradi obsežnosti obravnavanega področja se bomo omejili v teoretičnem delu na dejavnike ki vplivajo na proces nakupa predvsem na zunanje in notranje ter na dejavnike nakupnega vedenja v praktičnem delu pa na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na porabnikovo odločitev o nakupu ekološkega pridelka Omejitve s katerimi se srečamo na raziskovalnem področju pa so prostorske ndash omejili se bomo na del Štajerske in del Koroške natančneje na Mislinjsko in Šaleško dolino

9

vzorec raziskave bomo skrčili z omejitvami glede na starostno strukturo poklic in življenjski slog porabnikov določeno omejitev nam bo predstavljala tudi predvidena literatura ki jo bomo navedli v osmem poglavju 14 Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi gre za poslovno raziskavo s katero smo se osredotočili raziskati vpliv dejavnikov pri nakupnem procesu ter raziskavo dejavnikov ki porabnika prepričajo v nakup ekološkega pridelka Uporabili bomo opisni (deskriptiven) pristop in sicer metodo deskripcije metodo kompilacije zgodovinsko metodo Pri raziskavi bo šlo za analitičen pristop ki je v osnovi kvalitativen in kvantitativen Uporabili bomo primarne in sekundarne podatke Za pridobitev sekundarnih podatkov se bomo poslužili različnih virov Primarne podatke bomo pridobili s postopkom raziskave pri kateri bomo uporabili metodo spraševanja ndash v okviru katere se bomo poslužili osebne oblike komuniciranja Uporabili bomo tudi vprašalnik kot najpogostejšo obliko metode spraševanja Podatke pa bomo uredili in obdelali v obliko grafov s pomočjo programa Excell

10

2 NAKUPNI PROCES 21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa Nakupni proces se začne pred samim nakupom in njegove posledice trajajo še dolgo po njem (Habjanič in Ušaj 1998 36) Pri porabnikih lahko nakupni proces razumemo kot proces odločanja ali reševanja problemov Z njim označujemo premišljena zavestna dejanja s katerimi zadovoljujemo potrebe Končni nakup je odvisen od številnih dejavnikov ki so lahko notranji in zunanji Včasih se porabnik odloča zelo racionalno previdno tehta in ocenjuje funkcionalne lastnosti izdelka oziroma pridelka ki se kažejo v čustvenih odzivih čutnem zadovoljstvu sanjarjenjih ali estetskih razmišljanjih (Damjan in Možina 1999 str 29) 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja Če pogledamo na nakupni proces z vidika reševanja problemov potem smo zajeli vse načine zadovoljevanja potreb in širok obseg motivacijskih ter drugih dejavnikov V tem smislu lahko celoten nakup razdelimo na pet stopenj (Damjan in Možina 1999 29) Prepoznavanje potrebe ndash proces prepoznavanja potrebe se začne ko zaradi nezadovoljene potrebe porabnik začuti neko nelagodje napetost Običajno se to zgodi ko se pri porabniku pojavi razlika med dejanskim in želenim stanjem Lahko se sproži zaradi notranjih spodbud in osnovnih potreb da te postanejo močne da se spremenijo v motive Lahko pa proces sprožijo zunanji vplivi in tu morajo tržniki dognati in poznati faktorje in situacije ki ponavadi sprožijo v kupcu oziroma v porabniku prepoznavanje potrebe Raziskati morajo kakšne vrste potreb in problemov se v potencialnih kupcih vzbudijo in kako bi jih privedli do odločitve o nakupu določenih pridelkov izdelkov oz storitev (Damjan in Možina 1999 29) Iskanje informacij ndash porabnik išče informacije po svojem spominu (notranje iskanje) in pridobiva relevantne informacije iz okolja (zunanje iskanje) (Damjan in Možina 1999 29) V trenutku ko je porabnik prepoznal določeno potrebo bo poskusil poiskati informacije ki bi mu olajšale nakup Na začetku se stopnjuje njegova pozornost in sicer do izdelkov pridelkov oz storitev ki jih potrebuje oziroma ki bi zadovoljili njegovo potrebo Nadalje aktivno išče informacije o le-teh tu pa se pojavi vprašanje ki je najbolj pomembno za snovalce tržnih komunikacij Kje bodo porabniki iskali informacije In zakaj ravno tam Odgovori na vprašanje o tem kje bodo iskali informacije in kako aktivno jih bodo iskali so odvisni od moči motivacije količine informacij ki jih že imajo težavnosti dostopa do novih informacij vrednosti ki jo posamezna informacija prinaša in zadovoljstva ki ga daje (Damjan in Možina 1999 30)

11

Ocenjevanje alternativ ndash porabnik ocenjuje možnosti z vidika pričakovanih koristi in izbira najboljšo ponudbo (Damjan in Možina 1999 29) Izbiranje alternativ ki predstavljajo potencialno rešitev problema je sestavni del porabnikovega odločanja ki nastopi ko porabnik zbere dovolj informacij Skupino alternativ sestavlja množica vseh za porabnika razpoložljivih možnosti Te porabnik omeji na sprejemljivo število med katerimi se odloča glede na pomembnost nakupa in količino časa ter energije ki ju želi vložiti v ocenjevanje (Belch in Belch 2001 116) Nakup ndash porabnik pridobi izbrano alternativo ali sprejemljiv substitut če je to potrebno (Damjan in Možina 1999 29)V nakupnem procesu se mora porabnik na določeni točki končno odločiti in dejansko opraviti nakup Vendar se pred tem ustavi še na nekaterih stopnjah ki ga potem vodijo do nakupa V njem se oblikuje nakupna namera ali težnja ki pogosto ni hkrati tudi nakup Navadno gre za časovni razmik med njima porabnik pa mora pred tem odgovoriti na pet vprašanj ki se nanašajo na nakup kupiti ali ne kdaj kupiti kaj in kje kupiti ter kako plačati Še posebej za kompleksne nakupe traja dlje časa da pride do dejanskega nakupa (Belch in Belch 2001 121) V vsakem primeru pa je možno da težnje potem niso dejansko uresničene saj ima porabnik na vsaki točki procesa nakupa možnost da ga prekine Sprememba motivacije razmer nove informacije ali nedostopnost alternativ so sovražni dejavniki ki vplivajo nanačrtovanje nakupa (Damjan in Možina 1999 29) Rezultat (ponakupno vedenje) ndash porabnik po uporabi izdelka ocenjuje v kolikšni meri izbrana alternativa zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja (Damjan in Možina 1999 29) Naloga tržnika se ne konča ko kupec opravi nakup ampak stoji tu možnost da se zanj zgradi dolgoročna koristnost saj mora porabnik doživeti zaželeno ponakupno izkušnjo Rezultat nakupa je bodisi zadovoljstvo bodisi nezadovoljstvo in zanimivo je kako to občutje vpliva na nadaljnje nakupe Če je porabnik zadovoljen je verjetnost da bo ponovno kupil enako blagovno znamko velika Če tega zadovoljstva ni je ponoven nakup vprašljiv zgodi pa se da vrne izdelek ali pa se z dodatnimi informacijami poskuša prepričati da nakup le ni bil tako slab Na ponakupni občutek vpliva tudi prodajalec ki za kupca skrbi po nakupu (Kotler 1998 199) V kolikšni meri potrošnik natančno sledi tem korakom je odvisno od številnih dejavnikov okolja in od lastnosti porabnika predvsem pa od vrste izdelka (wwwsartessipredavanja) 23 Vrste nakupnih procesov Nakupne situacije se razlikujejo po natančnosti s katero porabnik sledi stopnjam nakupnega procesa Poznamo razširjeni nakupni proces ki pomeni poglobljeno razmišljanje o nakupu (npr nakup avtomobila pohištva in nasploh dražjih izdelkov) ter zožen nakupni proces ki ga opravi porabnik takrat ko nima časa da bi se poglobljeno posvečal nakupom Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impulzivni nakup ki se opravi v trenutku (npr večji del nakupov v samopostrežbah) Porabnik se nakupov tudi nauči da si poenostavi vsakodnevno življenje (nakupovanje v isti prodajalni zvestoba blagovni znamki) Veliko različnih možnosti izbire nakupni proces razširi V časovni stiski lahko zelo pomembne nakupne odločitve sprejemamo hitro včasih pa veliko premišljujemo pri nepomembnem nakupu Če je izdelek pomemben za porabnika in le ta

12

močno želi sprejeti pravo nakupno odločitev pomeni da je vpleten Vpletenost pa bo nakupni proces razširila (Habjanič in Ušaj 1998 38) 24 Kdo je porabnik Porabnik je oseba ki ima možnost (sredstva in sposobnost) za nakup in ki kupuje izdelke pridelke in storitve Kupuje z namenom zadovoljiti osebne ali skupne (npr družinske) potrebe Ni vedno enostavno označiti kdo je porabnik in kdo kupec saj poraba in nakup nista zmeraj povezana z isto osebo Če nakupne odločitve porabnik ne sprejema sam ampak v sodelovanju z drugimi (partner gospodinjstvo sodelavcihellip) govorimo o nakupni enoti kjer različne osebe igrajo različne vloge (Habjanič in Ušaj 1998 36) S proučevanjem porabnikovega obnašanja tržniki in porabniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo in porabo bolje razumejo svoje motive in akcije lažje in bolje izbirajo ko kupujejo in trošijo finančna sredstva Zato morajo tržniki proučevati porabnikove želje zaznavanje nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler 1998 173) 25 Proces odločanja pri procesu nakupa Proces odločanja pri procesu nakupa se začne ko porabnik občuti neravnotežje glede nečesa z drugimi besedami ko zazna pomanjkanje nečesa Dražljaj povzroči da se aktivirajo osnovni dejavniki in začne se miselni proces Porabnik se zave svojih potreb in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter doseganjih stališč oblikuje svoje misli k cilju k rešitvi problema Tako začne porabnik razvijati svojo strategijo nakupa Preden se dokončno odloči ponavadi še išče dodatne podatke iz okolja in jih primerja z notranjimi vzgibi Ko se odloči opravi ustrezno akcijo Porabnik zadovolji vzbujeno potrebo in vzpostavi porušeno ravnotežje v drugem primeru pa tega ni in povratna informacija napoti osebo da išče boljšo rešitev Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kakorkoli že nastane kot rezultat porabnikove odločitve in uporabe izdelka pridelka ali storitve postane sestavni del njegovih izkušenj in s tem osnova za bodoče ukrepanje V širšem smislu besede se ta proces nikdar ne konča in veliko porabnikov je vedno v stanju neravnotežja Vedno so z nečim zadovoljni z drugim ne ali ko so zadovoljni z eno stvarjo se pojavi nezadovoljstvo z drugo in tako dalje Porabnik se stalno odloča (tudi takrat ko se odloči da nečesa ne potrebuje) Podatki internega in eksternega značaja vedno krožijo Vprašanje je le koliko in kdaj so nam na razpolago in koliko se jih zavedamo (Možina et al 2002 150 151) 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces Psihologi sociologi ekonomisti in drugi raziskovalci danes preučujejo človekovo ravnanje v povezavi z njegovim dohodkom porabo in varčevanjem v povezavi z nakupnim procesom in ponakupnimi aktivnostmi Pri raziskovanju se srečujejo različne znanosti ekonomija trženje psihologija sociologija ki so vse družboslovne znanosti in postajajo danes zmeraj bolj prepletene (Habjanič in Ušaj 1998 38)

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 6: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

6

433 Sestavljanje vprašalnika 28 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih29

441 Poznavanje ekoloških pridelkov29 442 Starost kupcev ekoloških pridelkov30 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov 31 444 Poznavanje ekoloških tržnic 32 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju 33 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov34 447 Mnenja anketiranih o ekološkem kmetovanju36

5 SKLEP 36 POVZETEK38 ZUSAMMENFASSUNG39 LITERATURA IN VIRI 40 SEZNAM SLIKhelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphelliphellip helliphelliphellip hellip43 PRILOGA 44

7

1 UVOD 11 Opredelitev področja in opis problema Trg je primarno ekonomski pojem s katerim označujemo stičišče med ponudbo in povpraševanjem najrazličnejših dobrin in storitev Trg sestavlja v nekem danem trenutku določeno število tržnih udeležencev ndash prodajalcev in kupcev Pri njegovi podrobnejši analizi se torej najprej srečujemo s problemom ugotavljanja števila tržnih udeležencev in njihove sorazmerne tržne moči Prav tako pa moramo opredeliti časovno razdaljo v kateri poteka naša analiza Sčasoma se trgi namreč spreminjajo Na njih potekajo predvsem procesi prilagajanja ponudbe in povpraševanja Na vsako ponudbo in povpraševanje pa vpliva več različnih dejavnikov V tej diplomski nalogi se bomo osredotočili predvsem na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakupni proces ter podrobneje raziskali dejavnike ki privedejo nek subjekt do odločitve da poseže po pridelkih ki so pridelani na ekoloških kmetijah Da se odločimo za nakup ekološko pridelanih pridelkov zagotovo obstaja veliko razlogov v tej diplomski nalogi pa bomo poskušali raziskati kateri so najpogostejši Torej bomo kot glaven problem izpostavili raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakup pridelkov ekoloških kmetij 12 Namen cilji in trditve Namen Namen diplomske naloge je ugotoviti kako poteka nakupni proces kdo je porabnik opisati proces odločanja ob nakupu ter opisati dejavnike nakupnega vedenja Porabniki imajo danes na voljno veliko možnosti odločanja kaj bodo kupili da bodo zadovoljili svoje potrebe njihove nakupne odločitve pa so odvisne od številnih dejavnikov V drugem praktičnem delu pa je naš namen raziskati kateri dejavniki prevladajo pri porabnikih ki se odločijo za nakup ekoloških pridelkov Predvidevamo da na porabnikovo odločitev o nakupu določenega pridelka ne vpliva samo en dejavnik npr cena kajti porabniki vrednotijo izdelke pridelke in storitve na podlagi kriterijev ki se jim zdijo v nekem danem trenutku najbolj pomembni Cilji Cilj diplomske naloge je ugotoviti

8

kako poteka proces nakupa v teoriji kdo je porabnik opisati dejavnike nakupnega vedenja raziskati dejavnike ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov ugotoviti tri najpogostejše dejavnike nakupa ekoloških pridelkov katere ekološke pridelke bi bili ljudje pripravljeni kupovati analizirati dobljene rezultate Radi bi predstavili dejavnike ki vplivajo na proces nakupa ter ugotovili kako vzpodbudijo porabnika da se odloči za nakup ekoloških pridelkov Kajti osnova za oblikovanje prodaje je natančno razumevanje porabnikovih potreb motivov in procesa nakupnega odločanja Vsak kupec je namreč posameznik s spletom svojih potreb in dejavnikov ki se vsaj malo razlikujejo od potreb in dejavnikov drugih kupcev Trditve Trditve ki jih bomo v diplomski nalogi poskušali preveriti so Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki Trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

- skrb za zdravje - lokacija - vpliv prijateljev

Ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Ljudje so na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo Za izdelavo diplomske naloge nam bo dostopna domača in tuja literatura v pisni in elektronski obliki s področja trženja in marketinga ter literatura o pridelavi ekoloških pridelkov interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec ter podatki ekološke kmetije Anžej saj bomo vse te podatke potrebovali za izdelavo diplomske naloge Ker pa na nakupne odločitve porabnikov vpliva tudi način življenja in ker je zdravje izredno pomembno predpostavljamo da je zanimanje za nakupovanje ekoloških pridelkov večje pri porabnikih ki so bolj zdravstveno in okoljevarstveno osveščeni Zaradi obsežnosti obravnavanega področja se bomo omejili v teoretičnem delu na dejavnike ki vplivajo na proces nakupa predvsem na zunanje in notranje ter na dejavnike nakupnega vedenja v praktičnem delu pa na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na porabnikovo odločitev o nakupu ekološkega pridelka Omejitve s katerimi se srečamo na raziskovalnem področju pa so prostorske ndash omejili se bomo na del Štajerske in del Koroške natančneje na Mislinjsko in Šaleško dolino

9

vzorec raziskave bomo skrčili z omejitvami glede na starostno strukturo poklic in življenjski slog porabnikov določeno omejitev nam bo predstavljala tudi predvidena literatura ki jo bomo navedli v osmem poglavju 14 Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi gre za poslovno raziskavo s katero smo se osredotočili raziskati vpliv dejavnikov pri nakupnem procesu ter raziskavo dejavnikov ki porabnika prepričajo v nakup ekološkega pridelka Uporabili bomo opisni (deskriptiven) pristop in sicer metodo deskripcije metodo kompilacije zgodovinsko metodo Pri raziskavi bo šlo za analitičen pristop ki je v osnovi kvalitativen in kvantitativen Uporabili bomo primarne in sekundarne podatke Za pridobitev sekundarnih podatkov se bomo poslužili različnih virov Primarne podatke bomo pridobili s postopkom raziskave pri kateri bomo uporabili metodo spraševanja ndash v okviru katere se bomo poslužili osebne oblike komuniciranja Uporabili bomo tudi vprašalnik kot najpogostejšo obliko metode spraševanja Podatke pa bomo uredili in obdelali v obliko grafov s pomočjo programa Excell

10

2 NAKUPNI PROCES 21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa Nakupni proces se začne pred samim nakupom in njegove posledice trajajo še dolgo po njem (Habjanič in Ušaj 1998 36) Pri porabnikih lahko nakupni proces razumemo kot proces odločanja ali reševanja problemov Z njim označujemo premišljena zavestna dejanja s katerimi zadovoljujemo potrebe Končni nakup je odvisen od številnih dejavnikov ki so lahko notranji in zunanji Včasih se porabnik odloča zelo racionalno previdno tehta in ocenjuje funkcionalne lastnosti izdelka oziroma pridelka ki se kažejo v čustvenih odzivih čutnem zadovoljstvu sanjarjenjih ali estetskih razmišljanjih (Damjan in Možina 1999 str 29) 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja Če pogledamo na nakupni proces z vidika reševanja problemov potem smo zajeli vse načine zadovoljevanja potreb in širok obseg motivacijskih ter drugih dejavnikov V tem smislu lahko celoten nakup razdelimo na pet stopenj (Damjan in Možina 1999 29) Prepoznavanje potrebe ndash proces prepoznavanja potrebe se začne ko zaradi nezadovoljene potrebe porabnik začuti neko nelagodje napetost Običajno se to zgodi ko se pri porabniku pojavi razlika med dejanskim in želenim stanjem Lahko se sproži zaradi notranjih spodbud in osnovnih potreb da te postanejo močne da se spremenijo v motive Lahko pa proces sprožijo zunanji vplivi in tu morajo tržniki dognati in poznati faktorje in situacije ki ponavadi sprožijo v kupcu oziroma v porabniku prepoznavanje potrebe Raziskati morajo kakšne vrste potreb in problemov se v potencialnih kupcih vzbudijo in kako bi jih privedli do odločitve o nakupu določenih pridelkov izdelkov oz storitev (Damjan in Možina 1999 29) Iskanje informacij ndash porabnik išče informacije po svojem spominu (notranje iskanje) in pridobiva relevantne informacije iz okolja (zunanje iskanje) (Damjan in Možina 1999 29) V trenutku ko je porabnik prepoznal določeno potrebo bo poskusil poiskati informacije ki bi mu olajšale nakup Na začetku se stopnjuje njegova pozornost in sicer do izdelkov pridelkov oz storitev ki jih potrebuje oziroma ki bi zadovoljili njegovo potrebo Nadalje aktivno išče informacije o le-teh tu pa se pojavi vprašanje ki je najbolj pomembno za snovalce tržnih komunikacij Kje bodo porabniki iskali informacije In zakaj ravno tam Odgovori na vprašanje o tem kje bodo iskali informacije in kako aktivno jih bodo iskali so odvisni od moči motivacije količine informacij ki jih že imajo težavnosti dostopa do novih informacij vrednosti ki jo posamezna informacija prinaša in zadovoljstva ki ga daje (Damjan in Možina 1999 30)

11

Ocenjevanje alternativ ndash porabnik ocenjuje možnosti z vidika pričakovanih koristi in izbira najboljšo ponudbo (Damjan in Možina 1999 29) Izbiranje alternativ ki predstavljajo potencialno rešitev problema je sestavni del porabnikovega odločanja ki nastopi ko porabnik zbere dovolj informacij Skupino alternativ sestavlja množica vseh za porabnika razpoložljivih možnosti Te porabnik omeji na sprejemljivo število med katerimi se odloča glede na pomembnost nakupa in količino časa ter energije ki ju želi vložiti v ocenjevanje (Belch in Belch 2001 116) Nakup ndash porabnik pridobi izbrano alternativo ali sprejemljiv substitut če je to potrebno (Damjan in Možina 1999 29)V nakupnem procesu se mora porabnik na določeni točki končno odločiti in dejansko opraviti nakup Vendar se pred tem ustavi še na nekaterih stopnjah ki ga potem vodijo do nakupa V njem se oblikuje nakupna namera ali težnja ki pogosto ni hkrati tudi nakup Navadno gre za časovni razmik med njima porabnik pa mora pred tem odgovoriti na pet vprašanj ki se nanašajo na nakup kupiti ali ne kdaj kupiti kaj in kje kupiti ter kako plačati Še posebej za kompleksne nakupe traja dlje časa da pride do dejanskega nakupa (Belch in Belch 2001 121) V vsakem primeru pa je možno da težnje potem niso dejansko uresničene saj ima porabnik na vsaki točki procesa nakupa možnost da ga prekine Sprememba motivacije razmer nove informacije ali nedostopnost alternativ so sovražni dejavniki ki vplivajo nanačrtovanje nakupa (Damjan in Možina 1999 29) Rezultat (ponakupno vedenje) ndash porabnik po uporabi izdelka ocenjuje v kolikšni meri izbrana alternativa zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja (Damjan in Možina 1999 29) Naloga tržnika se ne konča ko kupec opravi nakup ampak stoji tu možnost da se zanj zgradi dolgoročna koristnost saj mora porabnik doživeti zaželeno ponakupno izkušnjo Rezultat nakupa je bodisi zadovoljstvo bodisi nezadovoljstvo in zanimivo je kako to občutje vpliva na nadaljnje nakupe Če je porabnik zadovoljen je verjetnost da bo ponovno kupil enako blagovno znamko velika Če tega zadovoljstva ni je ponoven nakup vprašljiv zgodi pa se da vrne izdelek ali pa se z dodatnimi informacijami poskuša prepričati da nakup le ni bil tako slab Na ponakupni občutek vpliva tudi prodajalec ki za kupca skrbi po nakupu (Kotler 1998 199) V kolikšni meri potrošnik natančno sledi tem korakom je odvisno od številnih dejavnikov okolja in od lastnosti porabnika predvsem pa od vrste izdelka (wwwsartessipredavanja) 23 Vrste nakupnih procesov Nakupne situacije se razlikujejo po natančnosti s katero porabnik sledi stopnjam nakupnega procesa Poznamo razširjeni nakupni proces ki pomeni poglobljeno razmišljanje o nakupu (npr nakup avtomobila pohištva in nasploh dražjih izdelkov) ter zožen nakupni proces ki ga opravi porabnik takrat ko nima časa da bi se poglobljeno posvečal nakupom Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impulzivni nakup ki se opravi v trenutku (npr večji del nakupov v samopostrežbah) Porabnik se nakupov tudi nauči da si poenostavi vsakodnevno življenje (nakupovanje v isti prodajalni zvestoba blagovni znamki) Veliko različnih možnosti izbire nakupni proces razširi V časovni stiski lahko zelo pomembne nakupne odločitve sprejemamo hitro včasih pa veliko premišljujemo pri nepomembnem nakupu Če je izdelek pomemben za porabnika in le ta

12

močno želi sprejeti pravo nakupno odločitev pomeni da je vpleten Vpletenost pa bo nakupni proces razširila (Habjanič in Ušaj 1998 38) 24 Kdo je porabnik Porabnik je oseba ki ima možnost (sredstva in sposobnost) za nakup in ki kupuje izdelke pridelke in storitve Kupuje z namenom zadovoljiti osebne ali skupne (npr družinske) potrebe Ni vedno enostavno označiti kdo je porabnik in kdo kupec saj poraba in nakup nista zmeraj povezana z isto osebo Če nakupne odločitve porabnik ne sprejema sam ampak v sodelovanju z drugimi (partner gospodinjstvo sodelavcihellip) govorimo o nakupni enoti kjer različne osebe igrajo različne vloge (Habjanič in Ušaj 1998 36) S proučevanjem porabnikovega obnašanja tržniki in porabniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo in porabo bolje razumejo svoje motive in akcije lažje in bolje izbirajo ko kupujejo in trošijo finančna sredstva Zato morajo tržniki proučevati porabnikove želje zaznavanje nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler 1998 173) 25 Proces odločanja pri procesu nakupa Proces odločanja pri procesu nakupa se začne ko porabnik občuti neravnotežje glede nečesa z drugimi besedami ko zazna pomanjkanje nečesa Dražljaj povzroči da se aktivirajo osnovni dejavniki in začne se miselni proces Porabnik se zave svojih potreb in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter doseganjih stališč oblikuje svoje misli k cilju k rešitvi problema Tako začne porabnik razvijati svojo strategijo nakupa Preden se dokončno odloči ponavadi še išče dodatne podatke iz okolja in jih primerja z notranjimi vzgibi Ko se odloči opravi ustrezno akcijo Porabnik zadovolji vzbujeno potrebo in vzpostavi porušeno ravnotežje v drugem primeru pa tega ni in povratna informacija napoti osebo da išče boljšo rešitev Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kakorkoli že nastane kot rezultat porabnikove odločitve in uporabe izdelka pridelka ali storitve postane sestavni del njegovih izkušenj in s tem osnova za bodoče ukrepanje V širšem smislu besede se ta proces nikdar ne konča in veliko porabnikov je vedno v stanju neravnotežja Vedno so z nečim zadovoljni z drugim ne ali ko so zadovoljni z eno stvarjo se pojavi nezadovoljstvo z drugo in tako dalje Porabnik se stalno odloča (tudi takrat ko se odloči da nečesa ne potrebuje) Podatki internega in eksternega značaja vedno krožijo Vprašanje je le koliko in kdaj so nam na razpolago in koliko se jih zavedamo (Možina et al 2002 150 151) 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces Psihologi sociologi ekonomisti in drugi raziskovalci danes preučujejo človekovo ravnanje v povezavi z njegovim dohodkom porabo in varčevanjem v povezavi z nakupnim procesom in ponakupnimi aktivnostmi Pri raziskovanju se srečujejo različne znanosti ekonomija trženje psihologija sociologija ki so vse družboslovne znanosti in postajajo danes zmeraj bolj prepletene (Habjanič in Ušaj 1998 38)

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 7: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

7

1 UVOD 11 Opredelitev področja in opis problema Trg je primarno ekonomski pojem s katerim označujemo stičišče med ponudbo in povpraševanjem najrazličnejših dobrin in storitev Trg sestavlja v nekem danem trenutku določeno število tržnih udeležencev ndash prodajalcev in kupcev Pri njegovi podrobnejši analizi se torej najprej srečujemo s problemom ugotavljanja števila tržnih udeležencev in njihove sorazmerne tržne moči Prav tako pa moramo opredeliti časovno razdaljo v kateri poteka naša analiza Sčasoma se trgi namreč spreminjajo Na njih potekajo predvsem procesi prilagajanja ponudbe in povpraševanja Na vsako ponudbo in povpraševanje pa vpliva več različnih dejavnikov V tej diplomski nalogi se bomo osredotočili predvsem na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakupni proces ter podrobneje raziskali dejavnike ki privedejo nek subjekt do odločitve da poseže po pridelkih ki so pridelani na ekoloških kmetijah Da se odločimo za nakup ekološko pridelanih pridelkov zagotovo obstaja veliko razlogov v tej diplomski nalogi pa bomo poskušali raziskati kateri so najpogostejši Torej bomo kot glaven problem izpostavili raziskavo dejavnikov ki vplivajo na nakup pridelkov ekoloških kmetij 12 Namen cilji in trditve Namen Namen diplomske naloge je ugotoviti kako poteka nakupni proces kdo je porabnik opisati proces odločanja ob nakupu ter opisati dejavnike nakupnega vedenja Porabniki imajo danes na voljno veliko možnosti odločanja kaj bodo kupili da bodo zadovoljili svoje potrebe njihove nakupne odločitve pa so odvisne od številnih dejavnikov V drugem praktičnem delu pa je naš namen raziskati kateri dejavniki prevladajo pri porabnikih ki se odločijo za nakup ekoloških pridelkov Predvidevamo da na porabnikovo odločitev o nakupu določenega pridelka ne vpliva samo en dejavnik npr cena kajti porabniki vrednotijo izdelke pridelke in storitve na podlagi kriterijev ki se jim zdijo v nekem danem trenutku najbolj pomembni Cilji Cilj diplomske naloge je ugotoviti

8

kako poteka proces nakupa v teoriji kdo je porabnik opisati dejavnike nakupnega vedenja raziskati dejavnike ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov ugotoviti tri najpogostejše dejavnike nakupa ekoloških pridelkov katere ekološke pridelke bi bili ljudje pripravljeni kupovati analizirati dobljene rezultate Radi bi predstavili dejavnike ki vplivajo na proces nakupa ter ugotovili kako vzpodbudijo porabnika da se odloči za nakup ekoloških pridelkov Kajti osnova za oblikovanje prodaje je natančno razumevanje porabnikovih potreb motivov in procesa nakupnega odločanja Vsak kupec je namreč posameznik s spletom svojih potreb in dejavnikov ki se vsaj malo razlikujejo od potreb in dejavnikov drugih kupcev Trditve Trditve ki jih bomo v diplomski nalogi poskušali preveriti so Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki Trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

- skrb za zdravje - lokacija - vpliv prijateljev

Ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Ljudje so na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo Za izdelavo diplomske naloge nam bo dostopna domača in tuja literatura v pisni in elektronski obliki s področja trženja in marketinga ter literatura o pridelavi ekoloških pridelkov interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec ter podatki ekološke kmetije Anžej saj bomo vse te podatke potrebovali za izdelavo diplomske naloge Ker pa na nakupne odločitve porabnikov vpliva tudi način življenja in ker je zdravje izredno pomembno predpostavljamo da je zanimanje za nakupovanje ekoloških pridelkov večje pri porabnikih ki so bolj zdravstveno in okoljevarstveno osveščeni Zaradi obsežnosti obravnavanega področja se bomo omejili v teoretičnem delu na dejavnike ki vplivajo na proces nakupa predvsem na zunanje in notranje ter na dejavnike nakupnega vedenja v praktičnem delu pa na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na porabnikovo odločitev o nakupu ekološkega pridelka Omejitve s katerimi se srečamo na raziskovalnem področju pa so prostorske ndash omejili se bomo na del Štajerske in del Koroške natančneje na Mislinjsko in Šaleško dolino

9

vzorec raziskave bomo skrčili z omejitvami glede na starostno strukturo poklic in življenjski slog porabnikov določeno omejitev nam bo predstavljala tudi predvidena literatura ki jo bomo navedli v osmem poglavju 14 Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi gre za poslovno raziskavo s katero smo se osredotočili raziskati vpliv dejavnikov pri nakupnem procesu ter raziskavo dejavnikov ki porabnika prepričajo v nakup ekološkega pridelka Uporabili bomo opisni (deskriptiven) pristop in sicer metodo deskripcije metodo kompilacije zgodovinsko metodo Pri raziskavi bo šlo za analitičen pristop ki je v osnovi kvalitativen in kvantitativen Uporabili bomo primarne in sekundarne podatke Za pridobitev sekundarnih podatkov se bomo poslužili različnih virov Primarne podatke bomo pridobili s postopkom raziskave pri kateri bomo uporabili metodo spraševanja ndash v okviru katere se bomo poslužili osebne oblike komuniciranja Uporabili bomo tudi vprašalnik kot najpogostejšo obliko metode spraševanja Podatke pa bomo uredili in obdelali v obliko grafov s pomočjo programa Excell

10

2 NAKUPNI PROCES 21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa Nakupni proces se začne pred samim nakupom in njegove posledice trajajo še dolgo po njem (Habjanič in Ušaj 1998 36) Pri porabnikih lahko nakupni proces razumemo kot proces odločanja ali reševanja problemov Z njim označujemo premišljena zavestna dejanja s katerimi zadovoljujemo potrebe Končni nakup je odvisen od številnih dejavnikov ki so lahko notranji in zunanji Včasih se porabnik odloča zelo racionalno previdno tehta in ocenjuje funkcionalne lastnosti izdelka oziroma pridelka ki se kažejo v čustvenih odzivih čutnem zadovoljstvu sanjarjenjih ali estetskih razmišljanjih (Damjan in Možina 1999 str 29) 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja Če pogledamo na nakupni proces z vidika reševanja problemov potem smo zajeli vse načine zadovoljevanja potreb in širok obseg motivacijskih ter drugih dejavnikov V tem smislu lahko celoten nakup razdelimo na pet stopenj (Damjan in Možina 1999 29) Prepoznavanje potrebe ndash proces prepoznavanja potrebe se začne ko zaradi nezadovoljene potrebe porabnik začuti neko nelagodje napetost Običajno se to zgodi ko se pri porabniku pojavi razlika med dejanskim in želenim stanjem Lahko se sproži zaradi notranjih spodbud in osnovnih potreb da te postanejo močne da se spremenijo v motive Lahko pa proces sprožijo zunanji vplivi in tu morajo tržniki dognati in poznati faktorje in situacije ki ponavadi sprožijo v kupcu oziroma v porabniku prepoznavanje potrebe Raziskati morajo kakšne vrste potreb in problemov se v potencialnih kupcih vzbudijo in kako bi jih privedli do odločitve o nakupu določenih pridelkov izdelkov oz storitev (Damjan in Možina 1999 29) Iskanje informacij ndash porabnik išče informacije po svojem spominu (notranje iskanje) in pridobiva relevantne informacije iz okolja (zunanje iskanje) (Damjan in Možina 1999 29) V trenutku ko je porabnik prepoznal določeno potrebo bo poskusil poiskati informacije ki bi mu olajšale nakup Na začetku se stopnjuje njegova pozornost in sicer do izdelkov pridelkov oz storitev ki jih potrebuje oziroma ki bi zadovoljili njegovo potrebo Nadalje aktivno išče informacije o le-teh tu pa se pojavi vprašanje ki je najbolj pomembno za snovalce tržnih komunikacij Kje bodo porabniki iskali informacije In zakaj ravno tam Odgovori na vprašanje o tem kje bodo iskali informacije in kako aktivno jih bodo iskali so odvisni od moči motivacije količine informacij ki jih že imajo težavnosti dostopa do novih informacij vrednosti ki jo posamezna informacija prinaša in zadovoljstva ki ga daje (Damjan in Možina 1999 30)

11

Ocenjevanje alternativ ndash porabnik ocenjuje možnosti z vidika pričakovanih koristi in izbira najboljšo ponudbo (Damjan in Možina 1999 29) Izbiranje alternativ ki predstavljajo potencialno rešitev problema je sestavni del porabnikovega odločanja ki nastopi ko porabnik zbere dovolj informacij Skupino alternativ sestavlja množica vseh za porabnika razpoložljivih možnosti Te porabnik omeji na sprejemljivo število med katerimi se odloča glede na pomembnost nakupa in količino časa ter energije ki ju želi vložiti v ocenjevanje (Belch in Belch 2001 116) Nakup ndash porabnik pridobi izbrano alternativo ali sprejemljiv substitut če je to potrebno (Damjan in Možina 1999 29)V nakupnem procesu se mora porabnik na določeni točki končno odločiti in dejansko opraviti nakup Vendar se pred tem ustavi še na nekaterih stopnjah ki ga potem vodijo do nakupa V njem se oblikuje nakupna namera ali težnja ki pogosto ni hkrati tudi nakup Navadno gre za časovni razmik med njima porabnik pa mora pred tem odgovoriti na pet vprašanj ki se nanašajo na nakup kupiti ali ne kdaj kupiti kaj in kje kupiti ter kako plačati Še posebej za kompleksne nakupe traja dlje časa da pride do dejanskega nakupa (Belch in Belch 2001 121) V vsakem primeru pa je možno da težnje potem niso dejansko uresničene saj ima porabnik na vsaki točki procesa nakupa možnost da ga prekine Sprememba motivacije razmer nove informacije ali nedostopnost alternativ so sovražni dejavniki ki vplivajo nanačrtovanje nakupa (Damjan in Možina 1999 29) Rezultat (ponakupno vedenje) ndash porabnik po uporabi izdelka ocenjuje v kolikšni meri izbrana alternativa zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja (Damjan in Možina 1999 29) Naloga tržnika se ne konča ko kupec opravi nakup ampak stoji tu možnost da se zanj zgradi dolgoročna koristnost saj mora porabnik doživeti zaželeno ponakupno izkušnjo Rezultat nakupa je bodisi zadovoljstvo bodisi nezadovoljstvo in zanimivo je kako to občutje vpliva na nadaljnje nakupe Če je porabnik zadovoljen je verjetnost da bo ponovno kupil enako blagovno znamko velika Če tega zadovoljstva ni je ponoven nakup vprašljiv zgodi pa se da vrne izdelek ali pa se z dodatnimi informacijami poskuša prepričati da nakup le ni bil tako slab Na ponakupni občutek vpliva tudi prodajalec ki za kupca skrbi po nakupu (Kotler 1998 199) V kolikšni meri potrošnik natančno sledi tem korakom je odvisno od številnih dejavnikov okolja in od lastnosti porabnika predvsem pa od vrste izdelka (wwwsartessipredavanja) 23 Vrste nakupnih procesov Nakupne situacije se razlikujejo po natančnosti s katero porabnik sledi stopnjam nakupnega procesa Poznamo razširjeni nakupni proces ki pomeni poglobljeno razmišljanje o nakupu (npr nakup avtomobila pohištva in nasploh dražjih izdelkov) ter zožen nakupni proces ki ga opravi porabnik takrat ko nima časa da bi se poglobljeno posvečal nakupom Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impulzivni nakup ki se opravi v trenutku (npr večji del nakupov v samopostrežbah) Porabnik se nakupov tudi nauči da si poenostavi vsakodnevno življenje (nakupovanje v isti prodajalni zvestoba blagovni znamki) Veliko različnih možnosti izbire nakupni proces razširi V časovni stiski lahko zelo pomembne nakupne odločitve sprejemamo hitro včasih pa veliko premišljujemo pri nepomembnem nakupu Če je izdelek pomemben za porabnika in le ta

12

močno želi sprejeti pravo nakupno odločitev pomeni da je vpleten Vpletenost pa bo nakupni proces razširila (Habjanič in Ušaj 1998 38) 24 Kdo je porabnik Porabnik je oseba ki ima možnost (sredstva in sposobnost) za nakup in ki kupuje izdelke pridelke in storitve Kupuje z namenom zadovoljiti osebne ali skupne (npr družinske) potrebe Ni vedno enostavno označiti kdo je porabnik in kdo kupec saj poraba in nakup nista zmeraj povezana z isto osebo Če nakupne odločitve porabnik ne sprejema sam ampak v sodelovanju z drugimi (partner gospodinjstvo sodelavcihellip) govorimo o nakupni enoti kjer različne osebe igrajo različne vloge (Habjanič in Ušaj 1998 36) S proučevanjem porabnikovega obnašanja tržniki in porabniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo in porabo bolje razumejo svoje motive in akcije lažje in bolje izbirajo ko kupujejo in trošijo finančna sredstva Zato morajo tržniki proučevati porabnikove želje zaznavanje nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler 1998 173) 25 Proces odločanja pri procesu nakupa Proces odločanja pri procesu nakupa se začne ko porabnik občuti neravnotežje glede nečesa z drugimi besedami ko zazna pomanjkanje nečesa Dražljaj povzroči da se aktivirajo osnovni dejavniki in začne se miselni proces Porabnik se zave svojih potreb in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter doseganjih stališč oblikuje svoje misli k cilju k rešitvi problema Tako začne porabnik razvijati svojo strategijo nakupa Preden se dokončno odloči ponavadi še išče dodatne podatke iz okolja in jih primerja z notranjimi vzgibi Ko se odloči opravi ustrezno akcijo Porabnik zadovolji vzbujeno potrebo in vzpostavi porušeno ravnotežje v drugem primeru pa tega ni in povratna informacija napoti osebo da išče boljšo rešitev Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kakorkoli že nastane kot rezultat porabnikove odločitve in uporabe izdelka pridelka ali storitve postane sestavni del njegovih izkušenj in s tem osnova za bodoče ukrepanje V širšem smislu besede se ta proces nikdar ne konča in veliko porabnikov je vedno v stanju neravnotežja Vedno so z nečim zadovoljni z drugim ne ali ko so zadovoljni z eno stvarjo se pojavi nezadovoljstvo z drugo in tako dalje Porabnik se stalno odloča (tudi takrat ko se odloči da nečesa ne potrebuje) Podatki internega in eksternega značaja vedno krožijo Vprašanje je le koliko in kdaj so nam na razpolago in koliko se jih zavedamo (Možina et al 2002 150 151) 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces Psihologi sociologi ekonomisti in drugi raziskovalci danes preučujejo človekovo ravnanje v povezavi z njegovim dohodkom porabo in varčevanjem v povezavi z nakupnim procesom in ponakupnimi aktivnostmi Pri raziskovanju se srečujejo različne znanosti ekonomija trženje psihologija sociologija ki so vse družboslovne znanosti in postajajo danes zmeraj bolj prepletene (Habjanič in Ušaj 1998 38)

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 8: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

8

kako poteka proces nakupa v teoriji kdo je porabnik opisati dejavnike nakupnega vedenja raziskati dejavnike ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov ugotoviti tri najpogostejše dejavnike nakupa ekoloških pridelkov katere ekološke pridelke bi bili ljudje pripravljeni kupovati analizirati dobljene rezultate Radi bi predstavili dejavnike ki vplivajo na proces nakupa ter ugotovili kako vzpodbudijo porabnika da se odloči za nakup ekoloških pridelkov Kajti osnova za oblikovanje prodaje je natančno razumevanje porabnikovih potreb motivov in procesa nakupnega odločanja Vsak kupec je namreč posameznik s spletom svojih potreb in dejavnikov ki se vsaj malo razlikujejo od potreb in dejavnikov drugih kupcev Trditve Trditve ki jih bomo v diplomski nalogi poskušali preveriti so Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki Trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

- skrb za zdravje - lokacija - vpliv prijateljev

Ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Ljudje so na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo 13 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo Za izdelavo diplomske naloge nam bo dostopna domača in tuja literatura v pisni in elektronski obliki s področja trženja in marketinga ter literatura o pridelavi ekoloških pridelkov interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec ter podatki ekološke kmetije Anžej saj bomo vse te podatke potrebovali za izdelavo diplomske naloge Ker pa na nakupne odločitve porabnikov vpliva tudi način življenja in ker je zdravje izredno pomembno predpostavljamo da je zanimanje za nakupovanje ekoloških pridelkov večje pri porabnikih ki so bolj zdravstveno in okoljevarstveno osveščeni Zaradi obsežnosti obravnavanega področja se bomo omejili v teoretičnem delu na dejavnike ki vplivajo na proces nakupa predvsem na zunanje in notranje ter na dejavnike nakupnega vedenja v praktičnem delu pa na raziskavo dejavnikov ki vplivajo na porabnikovo odločitev o nakupu ekološkega pridelka Omejitve s katerimi se srečamo na raziskovalnem področju pa so prostorske ndash omejili se bomo na del Štajerske in del Koroške natančneje na Mislinjsko in Šaleško dolino

9

vzorec raziskave bomo skrčili z omejitvami glede na starostno strukturo poklic in življenjski slog porabnikov določeno omejitev nam bo predstavljala tudi predvidena literatura ki jo bomo navedli v osmem poglavju 14 Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi gre za poslovno raziskavo s katero smo se osredotočili raziskati vpliv dejavnikov pri nakupnem procesu ter raziskavo dejavnikov ki porabnika prepričajo v nakup ekološkega pridelka Uporabili bomo opisni (deskriptiven) pristop in sicer metodo deskripcije metodo kompilacije zgodovinsko metodo Pri raziskavi bo šlo za analitičen pristop ki je v osnovi kvalitativen in kvantitativen Uporabili bomo primarne in sekundarne podatke Za pridobitev sekundarnih podatkov se bomo poslužili različnih virov Primarne podatke bomo pridobili s postopkom raziskave pri kateri bomo uporabili metodo spraševanja ndash v okviru katere se bomo poslužili osebne oblike komuniciranja Uporabili bomo tudi vprašalnik kot najpogostejšo obliko metode spraševanja Podatke pa bomo uredili in obdelali v obliko grafov s pomočjo programa Excell

10

2 NAKUPNI PROCES 21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa Nakupni proces se začne pred samim nakupom in njegove posledice trajajo še dolgo po njem (Habjanič in Ušaj 1998 36) Pri porabnikih lahko nakupni proces razumemo kot proces odločanja ali reševanja problemov Z njim označujemo premišljena zavestna dejanja s katerimi zadovoljujemo potrebe Končni nakup je odvisen od številnih dejavnikov ki so lahko notranji in zunanji Včasih se porabnik odloča zelo racionalno previdno tehta in ocenjuje funkcionalne lastnosti izdelka oziroma pridelka ki se kažejo v čustvenih odzivih čutnem zadovoljstvu sanjarjenjih ali estetskih razmišljanjih (Damjan in Možina 1999 str 29) 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja Če pogledamo na nakupni proces z vidika reševanja problemov potem smo zajeli vse načine zadovoljevanja potreb in širok obseg motivacijskih ter drugih dejavnikov V tem smislu lahko celoten nakup razdelimo na pet stopenj (Damjan in Možina 1999 29) Prepoznavanje potrebe ndash proces prepoznavanja potrebe se začne ko zaradi nezadovoljene potrebe porabnik začuti neko nelagodje napetost Običajno se to zgodi ko se pri porabniku pojavi razlika med dejanskim in želenim stanjem Lahko se sproži zaradi notranjih spodbud in osnovnih potreb da te postanejo močne da se spremenijo v motive Lahko pa proces sprožijo zunanji vplivi in tu morajo tržniki dognati in poznati faktorje in situacije ki ponavadi sprožijo v kupcu oziroma v porabniku prepoznavanje potrebe Raziskati morajo kakšne vrste potreb in problemov se v potencialnih kupcih vzbudijo in kako bi jih privedli do odločitve o nakupu določenih pridelkov izdelkov oz storitev (Damjan in Možina 1999 29) Iskanje informacij ndash porabnik išče informacije po svojem spominu (notranje iskanje) in pridobiva relevantne informacije iz okolja (zunanje iskanje) (Damjan in Možina 1999 29) V trenutku ko je porabnik prepoznal določeno potrebo bo poskusil poiskati informacije ki bi mu olajšale nakup Na začetku se stopnjuje njegova pozornost in sicer do izdelkov pridelkov oz storitev ki jih potrebuje oziroma ki bi zadovoljili njegovo potrebo Nadalje aktivno išče informacije o le-teh tu pa se pojavi vprašanje ki je najbolj pomembno za snovalce tržnih komunikacij Kje bodo porabniki iskali informacije In zakaj ravno tam Odgovori na vprašanje o tem kje bodo iskali informacije in kako aktivno jih bodo iskali so odvisni od moči motivacije količine informacij ki jih že imajo težavnosti dostopa do novih informacij vrednosti ki jo posamezna informacija prinaša in zadovoljstva ki ga daje (Damjan in Možina 1999 30)

11

Ocenjevanje alternativ ndash porabnik ocenjuje možnosti z vidika pričakovanih koristi in izbira najboljšo ponudbo (Damjan in Možina 1999 29) Izbiranje alternativ ki predstavljajo potencialno rešitev problema je sestavni del porabnikovega odločanja ki nastopi ko porabnik zbere dovolj informacij Skupino alternativ sestavlja množica vseh za porabnika razpoložljivih možnosti Te porabnik omeji na sprejemljivo število med katerimi se odloča glede na pomembnost nakupa in količino časa ter energije ki ju želi vložiti v ocenjevanje (Belch in Belch 2001 116) Nakup ndash porabnik pridobi izbrano alternativo ali sprejemljiv substitut če je to potrebno (Damjan in Možina 1999 29)V nakupnem procesu se mora porabnik na določeni točki končno odločiti in dejansko opraviti nakup Vendar se pred tem ustavi še na nekaterih stopnjah ki ga potem vodijo do nakupa V njem se oblikuje nakupna namera ali težnja ki pogosto ni hkrati tudi nakup Navadno gre za časovni razmik med njima porabnik pa mora pred tem odgovoriti na pet vprašanj ki se nanašajo na nakup kupiti ali ne kdaj kupiti kaj in kje kupiti ter kako plačati Še posebej za kompleksne nakupe traja dlje časa da pride do dejanskega nakupa (Belch in Belch 2001 121) V vsakem primeru pa je možno da težnje potem niso dejansko uresničene saj ima porabnik na vsaki točki procesa nakupa možnost da ga prekine Sprememba motivacije razmer nove informacije ali nedostopnost alternativ so sovražni dejavniki ki vplivajo nanačrtovanje nakupa (Damjan in Možina 1999 29) Rezultat (ponakupno vedenje) ndash porabnik po uporabi izdelka ocenjuje v kolikšni meri izbrana alternativa zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja (Damjan in Možina 1999 29) Naloga tržnika se ne konča ko kupec opravi nakup ampak stoji tu možnost da se zanj zgradi dolgoročna koristnost saj mora porabnik doživeti zaželeno ponakupno izkušnjo Rezultat nakupa je bodisi zadovoljstvo bodisi nezadovoljstvo in zanimivo je kako to občutje vpliva na nadaljnje nakupe Če je porabnik zadovoljen je verjetnost da bo ponovno kupil enako blagovno znamko velika Če tega zadovoljstva ni je ponoven nakup vprašljiv zgodi pa se da vrne izdelek ali pa se z dodatnimi informacijami poskuša prepričati da nakup le ni bil tako slab Na ponakupni občutek vpliva tudi prodajalec ki za kupca skrbi po nakupu (Kotler 1998 199) V kolikšni meri potrošnik natančno sledi tem korakom je odvisno od številnih dejavnikov okolja in od lastnosti porabnika predvsem pa od vrste izdelka (wwwsartessipredavanja) 23 Vrste nakupnih procesov Nakupne situacije se razlikujejo po natančnosti s katero porabnik sledi stopnjam nakupnega procesa Poznamo razširjeni nakupni proces ki pomeni poglobljeno razmišljanje o nakupu (npr nakup avtomobila pohištva in nasploh dražjih izdelkov) ter zožen nakupni proces ki ga opravi porabnik takrat ko nima časa da bi se poglobljeno posvečal nakupom Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impulzivni nakup ki se opravi v trenutku (npr večji del nakupov v samopostrežbah) Porabnik se nakupov tudi nauči da si poenostavi vsakodnevno življenje (nakupovanje v isti prodajalni zvestoba blagovni znamki) Veliko različnih možnosti izbire nakupni proces razširi V časovni stiski lahko zelo pomembne nakupne odločitve sprejemamo hitro včasih pa veliko premišljujemo pri nepomembnem nakupu Če je izdelek pomemben za porabnika in le ta

12

močno želi sprejeti pravo nakupno odločitev pomeni da je vpleten Vpletenost pa bo nakupni proces razširila (Habjanič in Ušaj 1998 38) 24 Kdo je porabnik Porabnik je oseba ki ima možnost (sredstva in sposobnost) za nakup in ki kupuje izdelke pridelke in storitve Kupuje z namenom zadovoljiti osebne ali skupne (npr družinske) potrebe Ni vedno enostavno označiti kdo je porabnik in kdo kupec saj poraba in nakup nista zmeraj povezana z isto osebo Če nakupne odločitve porabnik ne sprejema sam ampak v sodelovanju z drugimi (partner gospodinjstvo sodelavcihellip) govorimo o nakupni enoti kjer različne osebe igrajo različne vloge (Habjanič in Ušaj 1998 36) S proučevanjem porabnikovega obnašanja tržniki in porabniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo in porabo bolje razumejo svoje motive in akcije lažje in bolje izbirajo ko kupujejo in trošijo finančna sredstva Zato morajo tržniki proučevati porabnikove želje zaznavanje nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler 1998 173) 25 Proces odločanja pri procesu nakupa Proces odločanja pri procesu nakupa se začne ko porabnik občuti neravnotežje glede nečesa z drugimi besedami ko zazna pomanjkanje nečesa Dražljaj povzroči da se aktivirajo osnovni dejavniki in začne se miselni proces Porabnik se zave svojih potreb in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter doseganjih stališč oblikuje svoje misli k cilju k rešitvi problema Tako začne porabnik razvijati svojo strategijo nakupa Preden se dokončno odloči ponavadi še išče dodatne podatke iz okolja in jih primerja z notranjimi vzgibi Ko se odloči opravi ustrezno akcijo Porabnik zadovolji vzbujeno potrebo in vzpostavi porušeno ravnotežje v drugem primeru pa tega ni in povratna informacija napoti osebo da išče boljšo rešitev Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kakorkoli že nastane kot rezultat porabnikove odločitve in uporabe izdelka pridelka ali storitve postane sestavni del njegovih izkušenj in s tem osnova za bodoče ukrepanje V širšem smislu besede se ta proces nikdar ne konča in veliko porabnikov je vedno v stanju neravnotežja Vedno so z nečim zadovoljni z drugim ne ali ko so zadovoljni z eno stvarjo se pojavi nezadovoljstvo z drugo in tako dalje Porabnik se stalno odloča (tudi takrat ko se odloči da nečesa ne potrebuje) Podatki internega in eksternega značaja vedno krožijo Vprašanje je le koliko in kdaj so nam na razpolago in koliko se jih zavedamo (Možina et al 2002 150 151) 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces Psihologi sociologi ekonomisti in drugi raziskovalci danes preučujejo človekovo ravnanje v povezavi z njegovim dohodkom porabo in varčevanjem v povezavi z nakupnim procesom in ponakupnimi aktivnostmi Pri raziskovanju se srečujejo različne znanosti ekonomija trženje psihologija sociologija ki so vse družboslovne znanosti in postajajo danes zmeraj bolj prepletene (Habjanič in Ušaj 1998 38)

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 9: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

9

vzorec raziskave bomo skrčili z omejitvami glede na starostno strukturo poklic in življenjski slog porabnikov določeno omejitev nam bo predstavljala tudi predvidena literatura ki jo bomo navedli v osmem poglavju 14 Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi gre za poslovno raziskavo s katero smo se osredotočili raziskati vpliv dejavnikov pri nakupnem procesu ter raziskavo dejavnikov ki porabnika prepričajo v nakup ekološkega pridelka Uporabili bomo opisni (deskriptiven) pristop in sicer metodo deskripcije metodo kompilacije zgodovinsko metodo Pri raziskavi bo šlo za analitičen pristop ki je v osnovi kvalitativen in kvantitativen Uporabili bomo primarne in sekundarne podatke Za pridobitev sekundarnih podatkov se bomo poslužili različnih virov Primarne podatke bomo pridobili s postopkom raziskave pri kateri bomo uporabili metodo spraševanja ndash v okviru katere se bomo poslužili osebne oblike komuniciranja Uporabili bomo tudi vprašalnik kot najpogostejšo obliko metode spraševanja Podatke pa bomo uredili in obdelali v obliko grafov s pomočjo programa Excell

10

2 NAKUPNI PROCES 21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa Nakupni proces se začne pred samim nakupom in njegove posledice trajajo še dolgo po njem (Habjanič in Ušaj 1998 36) Pri porabnikih lahko nakupni proces razumemo kot proces odločanja ali reševanja problemov Z njim označujemo premišljena zavestna dejanja s katerimi zadovoljujemo potrebe Končni nakup je odvisen od številnih dejavnikov ki so lahko notranji in zunanji Včasih se porabnik odloča zelo racionalno previdno tehta in ocenjuje funkcionalne lastnosti izdelka oziroma pridelka ki se kažejo v čustvenih odzivih čutnem zadovoljstvu sanjarjenjih ali estetskih razmišljanjih (Damjan in Možina 1999 str 29) 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja Če pogledamo na nakupni proces z vidika reševanja problemov potem smo zajeli vse načine zadovoljevanja potreb in širok obseg motivacijskih ter drugih dejavnikov V tem smislu lahko celoten nakup razdelimo na pet stopenj (Damjan in Možina 1999 29) Prepoznavanje potrebe ndash proces prepoznavanja potrebe se začne ko zaradi nezadovoljene potrebe porabnik začuti neko nelagodje napetost Običajno se to zgodi ko se pri porabniku pojavi razlika med dejanskim in želenim stanjem Lahko se sproži zaradi notranjih spodbud in osnovnih potreb da te postanejo močne da se spremenijo v motive Lahko pa proces sprožijo zunanji vplivi in tu morajo tržniki dognati in poznati faktorje in situacije ki ponavadi sprožijo v kupcu oziroma v porabniku prepoznavanje potrebe Raziskati morajo kakšne vrste potreb in problemov se v potencialnih kupcih vzbudijo in kako bi jih privedli do odločitve o nakupu določenih pridelkov izdelkov oz storitev (Damjan in Možina 1999 29) Iskanje informacij ndash porabnik išče informacije po svojem spominu (notranje iskanje) in pridobiva relevantne informacije iz okolja (zunanje iskanje) (Damjan in Možina 1999 29) V trenutku ko je porabnik prepoznal določeno potrebo bo poskusil poiskati informacije ki bi mu olajšale nakup Na začetku se stopnjuje njegova pozornost in sicer do izdelkov pridelkov oz storitev ki jih potrebuje oziroma ki bi zadovoljili njegovo potrebo Nadalje aktivno išče informacije o le-teh tu pa se pojavi vprašanje ki je najbolj pomembno za snovalce tržnih komunikacij Kje bodo porabniki iskali informacije In zakaj ravno tam Odgovori na vprašanje o tem kje bodo iskali informacije in kako aktivno jih bodo iskali so odvisni od moči motivacije količine informacij ki jih že imajo težavnosti dostopa do novih informacij vrednosti ki jo posamezna informacija prinaša in zadovoljstva ki ga daje (Damjan in Možina 1999 30)

11

Ocenjevanje alternativ ndash porabnik ocenjuje možnosti z vidika pričakovanih koristi in izbira najboljšo ponudbo (Damjan in Možina 1999 29) Izbiranje alternativ ki predstavljajo potencialno rešitev problema je sestavni del porabnikovega odločanja ki nastopi ko porabnik zbere dovolj informacij Skupino alternativ sestavlja množica vseh za porabnika razpoložljivih možnosti Te porabnik omeji na sprejemljivo število med katerimi se odloča glede na pomembnost nakupa in količino časa ter energije ki ju želi vložiti v ocenjevanje (Belch in Belch 2001 116) Nakup ndash porabnik pridobi izbrano alternativo ali sprejemljiv substitut če je to potrebno (Damjan in Možina 1999 29)V nakupnem procesu se mora porabnik na določeni točki končno odločiti in dejansko opraviti nakup Vendar se pred tem ustavi še na nekaterih stopnjah ki ga potem vodijo do nakupa V njem se oblikuje nakupna namera ali težnja ki pogosto ni hkrati tudi nakup Navadno gre za časovni razmik med njima porabnik pa mora pred tem odgovoriti na pet vprašanj ki se nanašajo na nakup kupiti ali ne kdaj kupiti kaj in kje kupiti ter kako plačati Še posebej za kompleksne nakupe traja dlje časa da pride do dejanskega nakupa (Belch in Belch 2001 121) V vsakem primeru pa je možno da težnje potem niso dejansko uresničene saj ima porabnik na vsaki točki procesa nakupa možnost da ga prekine Sprememba motivacije razmer nove informacije ali nedostopnost alternativ so sovražni dejavniki ki vplivajo nanačrtovanje nakupa (Damjan in Možina 1999 29) Rezultat (ponakupno vedenje) ndash porabnik po uporabi izdelka ocenjuje v kolikšni meri izbrana alternativa zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja (Damjan in Možina 1999 29) Naloga tržnika se ne konča ko kupec opravi nakup ampak stoji tu možnost da se zanj zgradi dolgoročna koristnost saj mora porabnik doživeti zaželeno ponakupno izkušnjo Rezultat nakupa je bodisi zadovoljstvo bodisi nezadovoljstvo in zanimivo je kako to občutje vpliva na nadaljnje nakupe Če je porabnik zadovoljen je verjetnost da bo ponovno kupil enako blagovno znamko velika Če tega zadovoljstva ni je ponoven nakup vprašljiv zgodi pa se da vrne izdelek ali pa se z dodatnimi informacijami poskuša prepričati da nakup le ni bil tako slab Na ponakupni občutek vpliva tudi prodajalec ki za kupca skrbi po nakupu (Kotler 1998 199) V kolikšni meri potrošnik natančno sledi tem korakom je odvisno od številnih dejavnikov okolja in od lastnosti porabnika predvsem pa od vrste izdelka (wwwsartessipredavanja) 23 Vrste nakupnih procesov Nakupne situacije se razlikujejo po natančnosti s katero porabnik sledi stopnjam nakupnega procesa Poznamo razširjeni nakupni proces ki pomeni poglobljeno razmišljanje o nakupu (npr nakup avtomobila pohištva in nasploh dražjih izdelkov) ter zožen nakupni proces ki ga opravi porabnik takrat ko nima časa da bi se poglobljeno posvečal nakupom Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impulzivni nakup ki se opravi v trenutku (npr večji del nakupov v samopostrežbah) Porabnik se nakupov tudi nauči da si poenostavi vsakodnevno življenje (nakupovanje v isti prodajalni zvestoba blagovni znamki) Veliko različnih možnosti izbire nakupni proces razširi V časovni stiski lahko zelo pomembne nakupne odločitve sprejemamo hitro včasih pa veliko premišljujemo pri nepomembnem nakupu Če je izdelek pomemben za porabnika in le ta

12

močno želi sprejeti pravo nakupno odločitev pomeni da je vpleten Vpletenost pa bo nakupni proces razširila (Habjanič in Ušaj 1998 38) 24 Kdo je porabnik Porabnik je oseba ki ima možnost (sredstva in sposobnost) za nakup in ki kupuje izdelke pridelke in storitve Kupuje z namenom zadovoljiti osebne ali skupne (npr družinske) potrebe Ni vedno enostavno označiti kdo je porabnik in kdo kupec saj poraba in nakup nista zmeraj povezana z isto osebo Če nakupne odločitve porabnik ne sprejema sam ampak v sodelovanju z drugimi (partner gospodinjstvo sodelavcihellip) govorimo o nakupni enoti kjer različne osebe igrajo različne vloge (Habjanič in Ušaj 1998 36) S proučevanjem porabnikovega obnašanja tržniki in porabniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo in porabo bolje razumejo svoje motive in akcije lažje in bolje izbirajo ko kupujejo in trošijo finančna sredstva Zato morajo tržniki proučevati porabnikove želje zaznavanje nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler 1998 173) 25 Proces odločanja pri procesu nakupa Proces odločanja pri procesu nakupa se začne ko porabnik občuti neravnotežje glede nečesa z drugimi besedami ko zazna pomanjkanje nečesa Dražljaj povzroči da se aktivirajo osnovni dejavniki in začne se miselni proces Porabnik se zave svojih potreb in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter doseganjih stališč oblikuje svoje misli k cilju k rešitvi problema Tako začne porabnik razvijati svojo strategijo nakupa Preden se dokončno odloči ponavadi še išče dodatne podatke iz okolja in jih primerja z notranjimi vzgibi Ko se odloči opravi ustrezno akcijo Porabnik zadovolji vzbujeno potrebo in vzpostavi porušeno ravnotežje v drugem primeru pa tega ni in povratna informacija napoti osebo da išče boljšo rešitev Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kakorkoli že nastane kot rezultat porabnikove odločitve in uporabe izdelka pridelka ali storitve postane sestavni del njegovih izkušenj in s tem osnova za bodoče ukrepanje V širšem smislu besede se ta proces nikdar ne konča in veliko porabnikov je vedno v stanju neravnotežja Vedno so z nečim zadovoljni z drugim ne ali ko so zadovoljni z eno stvarjo se pojavi nezadovoljstvo z drugo in tako dalje Porabnik se stalno odloča (tudi takrat ko se odloči da nečesa ne potrebuje) Podatki internega in eksternega značaja vedno krožijo Vprašanje je le koliko in kdaj so nam na razpolago in koliko se jih zavedamo (Možina et al 2002 150 151) 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces Psihologi sociologi ekonomisti in drugi raziskovalci danes preučujejo človekovo ravnanje v povezavi z njegovim dohodkom porabo in varčevanjem v povezavi z nakupnim procesom in ponakupnimi aktivnostmi Pri raziskovanju se srečujejo različne znanosti ekonomija trženje psihologija sociologija ki so vse družboslovne znanosti in postajajo danes zmeraj bolj prepletene (Habjanič in Ušaj 1998 38)

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 10: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

10

2 NAKUPNI PROCES 21 Opredelitev in teorija nakupnega procesa Nakupni proces se začne pred samim nakupom in njegove posledice trajajo še dolgo po njem (Habjanič in Ušaj 1998 36) Pri porabnikih lahko nakupni proces razumemo kot proces odločanja ali reševanja problemov Z njim označujemo premišljena zavestna dejanja s katerimi zadovoljujemo potrebe Končni nakup je odvisen od številnih dejavnikov ki so lahko notranji in zunanji Včasih se porabnik odloča zelo racionalno previdno tehta in ocenjuje funkcionalne lastnosti izdelka oziroma pridelka ki se kažejo v čustvenih odzivih čutnem zadovoljstvu sanjarjenjih ali estetskih razmišljanjih (Damjan in Možina 1999 str 29) 22 Stopnje v procesu nakupnega odločanja Če pogledamo na nakupni proces z vidika reševanja problemov potem smo zajeli vse načine zadovoljevanja potreb in širok obseg motivacijskih ter drugih dejavnikov V tem smislu lahko celoten nakup razdelimo na pet stopenj (Damjan in Možina 1999 29) Prepoznavanje potrebe ndash proces prepoznavanja potrebe se začne ko zaradi nezadovoljene potrebe porabnik začuti neko nelagodje napetost Običajno se to zgodi ko se pri porabniku pojavi razlika med dejanskim in želenim stanjem Lahko se sproži zaradi notranjih spodbud in osnovnih potreb da te postanejo močne da se spremenijo v motive Lahko pa proces sprožijo zunanji vplivi in tu morajo tržniki dognati in poznati faktorje in situacije ki ponavadi sprožijo v kupcu oziroma v porabniku prepoznavanje potrebe Raziskati morajo kakšne vrste potreb in problemov se v potencialnih kupcih vzbudijo in kako bi jih privedli do odločitve o nakupu določenih pridelkov izdelkov oz storitev (Damjan in Možina 1999 29) Iskanje informacij ndash porabnik išče informacije po svojem spominu (notranje iskanje) in pridobiva relevantne informacije iz okolja (zunanje iskanje) (Damjan in Možina 1999 29) V trenutku ko je porabnik prepoznal določeno potrebo bo poskusil poiskati informacije ki bi mu olajšale nakup Na začetku se stopnjuje njegova pozornost in sicer do izdelkov pridelkov oz storitev ki jih potrebuje oziroma ki bi zadovoljili njegovo potrebo Nadalje aktivno išče informacije o le-teh tu pa se pojavi vprašanje ki je najbolj pomembno za snovalce tržnih komunikacij Kje bodo porabniki iskali informacije In zakaj ravno tam Odgovori na vprašanje o tem kje bodo iskali informacije in kako aktivno jih bodo iskali so odvisni od moči motivacije količine informacij ki jih že imajo težavnosti dostopa do novih informacij vrednosti ki jo posamezna informacija prinaša in zadovoljstva ki ga daje (Damjan in Možina 1999 30)

11

Ocenjevanje alternativ ndash porabnik ocenjuje možnosti z vidika pričakovanih koristi in izbira najboljšo ponudbo (Damjan in Možina 1999 29) Izbiranje alternativ ki predstavljajo potencialno rešitev problema je sestavni del porabnikovega odločanja ki nastopi ko porabnik zbere dovolj informacij Skupino alternativ sestavlja množica vseh za porabnika razpoložljivih možnosti Te porabnik omeji na sprejemljivo število med katerimi se odloča glede na pomembnost nakupa in količino časa ter energije ki ju želi vložiti v ocenjevanje (Belch in Belch 2001 116) Nakup ndash porabnik pridobi izbrano alternativo ali sprejemljiv substitut če je to potrebno (Damjan in Možina 1999 29)V nakupnem procesu se mora porabnik na določeni točki končno odločiti in dejansko opraviti nakup Vendar se pred tem ustavi še na nekaterih stopnjah ki ga potem vodijo do nakupa V njem se oblikuje nakupna namera ali težnja ki pogosto ni hkrati tudi nakup Navadno gre za časovni razmik med njima porabnik pa mora pred tem odgovoriti na pet vprašanj ki se nanašajo na nakup kupiti ali ne kdaj kupiti kaj in kje kupiti ter kako plačati Še posebej za kompleksne nakupe traja dlje časa da pride do dejanskega nakupa (Belch in Belch 2001 121) V vsakem primeru pa je možno da težnje potem niso dejansko uresničene saj ima porabnik na vsaki točki procesa nakupa možnost da ga prekine Sprememba motivacije razmer nove informacije ali nedostopnost alternativ so sovražni dejavniki ki vplivajo nanačrtovanje nakupa (Damjan in Možina 1999 29) Rezultat (ponakupno vedenje) ndash porabnik po uporabi izdelka ocenjuje v kolikšni meri izbrana alternativa zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja (Damjan in Možina 1999 29) Naloga tržnika se ne konča ko kupec opravi nakup ampak stoji tu možnost da se zanj zgradi dolgoročna koristnost saj mora porabnik doživeti zaželeno ponakupno izkušnjo Rezultat nakupa je bodisi zadovoljstvo bodisi nezadovoljstvo in zanimivo je kako to občutje vpliva na nadaljnje nakupe Če je porabnik zadovoljen je verjetnost da bo ponovno kupil enako blagovno znamko velika Če tega zadovoljstva ni je ponoven nakup vprašljiv zgodi pa se da vrne izdelek ali pa se z dodatnimi informacijami poskuša prepričati da nakup le ni bil tako slab Na ponakupni občutek vpliva tudi prodajalec ki za kupca skrbi po nakupu (Kotler 1998 199) V kolikšni meri potrošnik natančno sledi tem korakom je odvisno od številnih dejavnikov okolja in od lastnosti porabnika predvsem pa od vrste izdelka (wwwsartessipredavanja) 23 Vrste nakupnih procesov Nakupne situacije se razlikujejo po natančnosti s katero porabnik sledi stopnjam nakupnega procesa Poznamo razširjeni nakupni proces ki pomeni poglobljeno razmišljanje o nakupu (npr nakup avtomobila pohištva in nasploh dražjih izdelkov) ter zožen nakupni proces ki ga opravi porabnik takrat ko nima časa da bi se poglobljeno posvečal nakupom Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impulzivni nakup ki se opravi v trenutku (npr večji del nakupov v samopostrežbah) Porabnik se nakupov tudi nauči da si poenostavi vsakodnevno življenje (nakupovanje v isti prodajalni zvestoba blagovni znamki) Veliko različnih možnosti izbire nakupni proces razširi V časovni stiski lahko zelo pomembne nakupne odločitve sprejemamo hitro včasih pa veliko premišljujemo pri nepomembnem nakupu Če je izdelek pomemben za porabnika in le ta

12

močno želi sprejeti pravo nakupno odločitev pomeni da je vpleten Vpletenost pa bo nakupni proces razširila (Habjanič in Ušaj 1998 38) 24 Kdo je porabnik Porabnik je oseba ki ima možnost (sredstva in sposobnost) za nakup in ki kupuje izdelke pridelke in storitve Kupuje z namenom zadovoljiti osebne ali skupne (npr družinske) potrebe Ni vedno enostavno označiti kdo je porabnik in kdo kupec saj poraba in nakup nista zmeraj povezana z isto osebo Če nakupne odločitve porabnik ne sprejema sam ampak v sodelovanju z drugimi (partner gospodinjstvo sodelavcihellip) govorimo o nakupni enoti kjer različne osebe igrajo različne vloge (Habjanič in Ušaj 1998 36) S proučevanjem porabnikovega obnašanja tržniki in porabniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo in porabo bolje razumejo svoje motive in akcije lažje in bolje izbirajo ko kupujejo in trošijo finančna sredstva Zato morajo tržniki proučevati porabnikove želje zaznavanje nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler 1998 173) 25 Proces odločanja pri procesu nakupa Proces odločanja pri procesu nakupa se začne ko porabnik občuti neravnotežje glede nečesa z drugimi besedami ko zazna pomanjkanje nečesa Dražljaj povzroči da se aktivirajo osnovni dejavniki in začne se miselni proces Porabnik se zave svojih potreb in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter doseganjih stališč oblikuje svoje misli k cilju k rešitvi problema Tako začne porabnik razvijati svojo strategijo nakupa Preden se dokončno odloči ponavadi še išče dodatne podatke iz okolja in jih primerja z notranjimi vzgibi Ko se odloči opravi ustrezno akcijo Porabnik zadovolji vzbujeno potrebo in vzpostavi porušeno ravnotežje v drugem primeru pa tega ni in povratna informacija napoti osebo da išče boljšo rešitev Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kakorkoli že nastane kot rezultat porabnikove odločitve in uporabe izdelka pridelka ali storitve postane sestavni del njegovih izkušenj in s tem osnova za bodoče ukrepanje V širšem smislu besede se ta proces nikdar ne konča in veliko porabnikov je vedno v stanju neravnotežja Vedno so z nečim zadovoljni z drugim ne ali ko so zadovoljni z eno stvarjo se pojavi nezadovoljstvo z drugo in tako dalje Porabnik se stalno odloča (tudi takrat ko se odloči da nečesa ne potrebuje) Podatki internega in eksternega značaja vedno krožijo Vprašanje je le koliko in kdaj so nam na razpolago in koliko se jih zavedamo (Možina et al 2002 150 151) 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces Psihologi sociologi ekonomisti in drugi raziskovalci danes preučujejo človekovo ravnanje v povezavi z njegovim dohodkom porabo in varčevanjem v povezavi z nakupnim procesom in ponakupnimi aktivnostmi Pri raziskovanju se srečujejo različne znanosti ekonomija trženje psihologija sociologija ki so vse družboslovne znanosti in postajajo danes zmeraj bolj prepletene (Habjanič in Ušaj 1998 38)

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 11: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

11

Ocenjevanje alternativ ndash porabnik ocenjuje možnosti z vidika pričakovanih koristi in izbira najboljšo ponudbo (Damjan in Možina 1999 29) Izbiranje alternativ ki predstavljajo potencialno rešitev problema je sestavni del porabnikovega odločanja ki nastopi ko porabnik zbere dovolj informacij Skupino alternativ sestavlja množica vseh za porabnika razpoložljivih možnosti Te porabnik omeji na sprejemljivo število med katerimi se odloča glede na pomembnost nakupa in količino časa ter energije ki ju želi vložiti v ocenjevanje (Belch in Belch 2001 116) Nakup ndash porabnik pridobi izbrano alternativo ali sprejemljiv substitut če je to potrebno (Damjan in Možina 1999 29)V nakupnem procesu se mora porabnik na določeni točki končno odločiti in dejansko opraviti nakup Vendar se pred tem ustavi še na nekaterih stopnjah ki ga potem vodijo do nakupa V njem se oblikuje nakupna namera ali težnja ki pogosto ni hkrati tudi nakup Navadno gre za časovni razmik med njima porabnik pa mora pred tem odgovoriti na pet vprašanj ki se nanašajo na nakup kupiti ali ne kdaj kupiti kaj in kje kupiti ter kako plačati Še posebej za kompleksne nakupe traja dlje časa da pride do dejanskega nakupa (Belch in Belch 2001 121) V vsakem primeru pa je možno da težnje potem niso dejansko uresničene saj ima porabnik na vsaki točki procesa nakupa možnost da ga prekine Sprememba motivacije razmer nove informacije ali nedostopnost alternativ so sovražni dejavniki ki vplivajo nanačrtovanje nakupa (Damjan in Možina 1999 29) Rezultat (ponakupno vedenje) ndash porabnik po uporabi izdelka ocenjuje v kolikšni meri izbrana alternativa zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja (Damjan in Možina 1999 29) Naloga tržnika se ne konča ko kupec opravi nakup ampak stoji tu možnost da se zanj zgradi dolgoročna koristnost saj mora porabnik doživeti zaželeno ponakupno izkušnjo Rezultat nakupa je bodisi zadovoljstvo bodisi nezadovoljstvo in zanimivo je kako to občutje vpliva na nadaljnje nakupe Če je porabnik zadovoljen je verjetnost da bo ponovno kupil enako blagovno znamko velika Če tega zadovoljstva ni je ponoven nakup vprašljiv zgodi pa se da vrne izdelek ali pa se z dodatnimi informacijami poskuša prepričati da nakup le ni bil tako slab Na ponakupni občutek vpliva tudi prodajalec ki za kupca skrbi po nakupu (Kotler 1998 199) V kolikšni meri potrošnik natančno sledi tem korakom je odvisno od številnih dejavnikov okolja in od lastnosti porabnika predvsem pa od vrste izdelka (wwwsartessipredavanja) 23 Vrste nakupnih procesov Nakupne situacije se razlikujejo po natančnosti s katero porabnik sledi stopnjam nakupnega procesa Poznamo razširjeni nakupni proces ki pomeni poglobljeno razmišljanje o nakupu (npr nakup avtomobila pohištva in nasploh dražjih izdelkov) ter zožen nakupni proces ki ga opravi porabnik takrat ko nima časa da bi se poglobljeno posvečal nakupom Skrajno zožena oblika nakupnega procesa je impulzivni nakup ki se opravi v trenutku (npr večji del nakupov v samopostrežbah) Porabnik se nakupov tudi nauči da si poenostavi vsakodnevno življenje (nakupovanje v isti prodajalni zvestoba blagovni znamki) Veliko različnih možnosti izbire nakupni proces razširi V časovni stiski lahko zelo pomembne nakupne odločitve sprejemamo hitro včasih pa veliko premišljujemo pri nepomembnem nakupu Če je izdelek pomemben za porabnika in le ta

12

močno želi sprejeti pravo nakupno odločitev pomeni da je vpleten Vpletenost pa bo nakupni proces razširila (Habjanič in Ušaj 1998 38) 24 Kdo je porabnik Porabnik je oseba ki ima možnost (sredstva in sposobnost) za nakup in ki kupuje izdelke pridelke in storitve Kupuje z namenom zadovoljiti osebne ali skupne (npr družinske) potrebe Ni vedno enostavno označiti kdo je porabnik in kdo kupec saj poraba in nakup nista zmeraj povezana z isto osebo Če nakupne odločitve porabnik ne sprejema sam ampak v sodelovanju z drugimi (partner gospodinjstvo sodelavcihellip) govorimo o nakupni enoti kjer različne osebe igrajo različne vloge (Habjanič in Ušaj 1998 36) S proučevanjem porabnikovega obnašanja tržniki in porabniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo in porabo bolje razumejo svoje motive in akcije lažje in bolje izbirajo ko kupujejo in trošijo finančna sredstva Zato morajo tržniki proučevati porabnikove želje zaznavanje nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler 1998 173) 25 Proces odločanja pri procesu nakupa Proces odločanja pri procesu nakupa se začne ko porabnik občuti neravnotežje glede nečesa z drugimi besedami ko zazna pomanjkanje nečesa Dražljaj povzroči da se aktivirajo osnovni dejavniki in začne se miselni proces Porabnik se zave svojih potreb in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter doseganjih stališč oblikuje svoje misli k cilju k rešitvi problema Tako začne porabnik razvijati svojo strategijo nakupa Preden se dokončno odloči ponavadi še išče dodatne podatke iz okolja in jih primerja z notranjimi vzgibi Ko se odloči opravi ustrezno akcijo Porabnik zadovolji vzbujeno potrebo in vzpostavi porušeno ravnotežje v drugem primeru pa tega ni in povratna informacija napoti osebo da išče boljšo rešitev Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kakorkoli že nastane kot rezultat porabnikove odločitve in uporabe izdelka pridelka ali storitve postane sestavni del njegovih izkušenj in s tem osnova za bodoče ukrepanje V širšem smislu besede se ta proces nikdar ne konča in veliko porabnikov je vedno v stanju neravnotežja Vedno so z nečim zadovoljni z drugim ne ali ko so zadovoljni z eno stvarjo se pojavi nezadovoljstvo z drugo in tako dalje Porabnik se stalno odloča (tudi takrat ko se odloči da nečesa ne potrebuje) Podatki internega in eksternega značaja vedno krožijo Vprašanje je le koliko in kdaj so nam na razpolago in koliko se jih zavedamo (Možina et al 2002 150 151) 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces Psihologi sociologi ekonomisti in drugi raziskovalci danes preučujejo človekovo ravnanje v povezavi z njegovim dohodkom porabo in varčevanjem v povezavi z nakupnim procesom in ponakupnimi aktivnostmi Pri raziskovanju se srečujejo različne znanosti ekonomija trženje psihologija sociologija ki so vse družboslovne znanosti in postajajo danes zmeraj bolj prepletene (Habjanič in Ušaj 1998 38)

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 12: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

12

močno želi sprejeti pravo nakupno odločitev pomeni da je vpleten Vpletenost pa bo nakupni proces razširila (Habjanič in Ušaj 1998 38) 24 Kdo je porabnik Porabnik je oseba ki ima možnost (sredstva in sposobnost) za nakup in ki kupuje izdelke pridelke in storitve Kupuje z namenom zadovoljiti osebne ali skupne (npr družinske) potrebe Ni vedno enostavno označiti kdo je porabnik in kdo kupec saj poraba in nakup nista zmeraj povezana z isto osebo Če nakupne odločitve porabnik ne sprejema sam ampak v sodelovanju z drugimi (partner gospodinjstvo sodelavcihellip) govorimo o nakupni enoti kjer različne osebe igrajo različne vloge (Habjanič in Ušaj 1998 36) S proučevanjem porabnikovega obnašanja tržniki in porabniki dobijo boljši vpogled v kompleksnost odločanja v zvezi s potrošnjo in porabo bolje razumejo svoje motive in akcije lažje in bolje izbirajo ko kupujejo in trošijo finančna sredstva Zato morajo tržniki proučevati porabnikove želje zaznavanje nagnjenja ter nabavno oziroma nakupno vedenje (Kotler 1998 173) 25 Proces odločanja pri procesu nakupa Proces odločanja pri procesu nakupa se začne ko porabnik občuti neravnotežje glede nečesa z drugimi besedami ko zazna pomanjkanje nečesa Dražljaj povzroči da se aktivirajo osnovni dejavniki in začne se miselni proces Porabnik se zave svojih potreb in pod vplivom zunanjih dejavnikov ter doseganjih stališč oblikuje svoje misli k cilju k rešitvi problema Tako začne porabnik razvijati svojo strategijo nakupa Preden se dokončno odloči ponavadi še išče dodatne podatke iz okolja in jih primerja z notranjimi vzgibi Ko se odloči opravi ustrezno akcijo Porabnik zadovolji vzbujeno potrebo in vzpostavi porušeno ravnotežje v drugem primeru pa tega ni in povratna informacija napoti osebo da išče boljšo rešitev Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo kakorkoli že nastane kot rezultat porabnikove odločitve in uporabe izdelka pridelka ali storitve postane sestavni del njegovih izkušenj in s tem osnova za bodoče ukrepanje V širšem smislu besede se ta proces nikdar ne konča in veliko porabnikov je vedno v stanju neravnotežja Vedno so z nečim zadovoljni z drugim ne ali ko so zadovoljni z eno stvarjo se pojavi nezadovoljstvo z drugo in tako dalje Porabnik se stalno odloča (tudi takrat ko se odloči da nečesa ne potrebuje) Podatki internega in eksternega značaja vedno krožijo Vprašanje je le koliko in kdaj so nam na razpolago in koliko se jih zavedamo (Možina et al 2002 150 151) 26 Dejavniki ki vplivajo na nakupni proces Psihologi sociologi ekonomisti in drugi raziskovalci danes preučujejo človekovo ravnanje v povezavi z njegovim dohodkom porabo in varčevanjem v povezavi z nakupnim procesom in ponakupnimi aktivnostmi Pri raziskovanju se srečujejo različne znanosti ekonomija trženje psihologija sociologija ki so vse družboslovne znanosti in postajajo danes zmeraj bolj prepletene (Habjanič in Ušaj 1998 38)

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 13: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

13

Tržniki želijo ugotoviti zakaj se porabnik obnaša v določeni situaciji tako in v drugi drugače Ko raziskujemo porabnika moramo biti pozorni na dve strani dogajanja na notranji proces odločanja in na zunanje vplive ki prihajajo iz okolja (nasveti oglaševanjehellip) Dejavnikov ki vplivajo na proces nakupnega odločanja človeka pa je veliko Ti so psihološki osebni sociološki ekonomski necenovni in situacijski dejavniki (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 38) 261 Psihološki dejavniki Psihološki dejavniki so povezani s človekovimi notranjimi procesi Sem sodijo potrebe motivi duševni procesi osebnost podoba o sebi (Habjanič in Ušaj 1998 38) Potrebe Musek (Musek 1991 37) opredeljuje potrebo kot raquohellipstanje neravnovesja ali primanjkljaja v organizmu ki ga je treba izravnati da bi lahko normalno in nemoteno delovalilaquo Nekatere potrebe so prirojene nekatere pridobljene Prirojene potrebe so fiziološke oziroma biološke Pridobljene potrebe pa so potrebe ki se jih naučimo odvisno od kulture in okolja (povzeto po Možina et al 2002 75) Motiv pomeni nevidno notranjo silo ki sili in stimulira posameznika k vedenju v določeni smeri Ta gonilna sila povzroča stanje napetosti ki je rezultat nezadovoljene potrebe Posameznik si prizadeva znižati napetost z vedenjem za katerega predvideva da bo zadovoljilo potrebo (Možina et al 2002 75 76) Duševni procesi zaznave oz spoznavni procesi so zraven motivacije čustvovanja temeljni duševni procesi Spoznavni procesi nam omogočajo spoznavanje stvarnosti razmišljanje o njej in učenje Sporočila iz zunanjega sveta in našega telesa sprejemamo s čutili (vid sluh tip vonj okus) (Habjanič in Ušaj 1998 40) Osebnost predstavlja organizacijo posameznikovih lastnosti ki ga dela enkratnega in neponovljivega (Habjanič in Ušaj 1998 40) 262 Osebni dejavniki Osebni dejavniki nakupnega vedenja porabnika so starost stopnja v družinskem ciklu družine poklic življenjski slog (Habjanič in Ušaj 1998 43) Starost skozi svoje življenje porabniki v različnih starostnih obdobjih kupujejo različne izdelke pridelke in storitve Razlogi so v spremenjenih potrebah stališčih okusih vrednotah Stopnja v življenjskem ciklu družine družina v svojem življenju prehaja skozi naslednje stopnje

- neporočeni samski ljudje ki ne živijo pri starših - mlajši poročeni pari brez otrok - polno gnezdo 1 (najmlajši do 6 let)

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 14: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

14

- polno gnezdo 2 (najmlajši otrok star 6 in več) - polno gnezdo 3 (starejši poročeni pari z odvisnimi otroki) - prazno gnezdo 1 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

še zaposlen) - prazno gnezdo 2 (starejši poročeni pari otroci ne živijo več doma vodja družine je

v pokoju) - samski vdovec ali vdova zaposlen - samski vdovec ali vdova v pokoju

Poklic vpliva na porabnikovo nakupno vedenje Tržniki poskušajo prepoznati poklicne skupine s posebnim zanimanjem za določene izdelke in jim ponudit izdelke pisane na kožo Življenjski slog je povezan s kulturnim okoljem in rezultati raziskav v različnih deželah se lahko med seboj zelo razlikujejo Raziskovanje življenjskih slogov je namenjeno oblikovanju splošnih segmentov porabnikov Ko raziskovalci opredeljujejo življenjski slog sprašujejo po

- aktivnostih (delo hobiji dopust zabava klubi šport nakupi skupnost) - interesih (dom družina zaposlitev hrana moda oblačila uspeh) - mnenjih (o sebi družbi politiki izdelkih kulturi izobraževanju) - demografskih lastnostih (starost poklic velikost družine stopnja v družinskem

ciklu družine) ( povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43) 263 Sociološki dejavniki K sociološkim dejavnikom sodi vpliv kulture tradicije družine referenčnih skupinhellip Kultura je način vedenja ki vključuje znanje umetnost verovanje moralne vrednote navade pravila življenja sestavo družbe vloge posameznikahellip in se prenaša iz generacije v generacijo Nova generacija dodaja pretekli kulturi lastne zaznave in občutke Med kulturo in potrošnjo obstajajo močne vezi zato je poznavanje družbenih vrednot in kulturnih navad pri trženju zelo pomembno (Habjanič in Ušaj 1998 43) Tradicija je skupek navad običajev in verovanja ki se prenašajo iz roda v rod Vpliv tradicije se kaže predvsem pri novem izdelku saj se tradicionalno usmerjeni porabniki zanj ne odločajo takoj (Habjanič in Ušaj 1998 43) Družina je najpomembnejša nakupno porabniška enota V življenju posameznika sta pomembni dve družini družina v kateri se je rodil in družina ki si jo je ustvaril V prvi družini so pomembni vplivi staršev Ustvarjena družina pa ima bolj neposreden vpliv na vsakdanje nakupno vedenje Pri večini nakupov za družino sodelujeta mož in žena pomembni pa so tudi otroci in drugi člani družine Gospodinjstva sestavlja različno število članov V današnjih razvitejših družbah se naglo povečuje število samskih gospodinjstev ki jih sestavlja ena sama oseba (povzeto po Sfiligoj 1993 31) Referenčne skupine so skupine s katerimi se posameznik poistoveti sprejema njihova stališča vrednote način dela ali vedenja Posameznik si po eni strani prizadeva da bi

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 15: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

15

postal član nekaterih referenčnih skupin po drugi strani pa beži od skupin s katerimi se noče enačiti Skupina želi ustvariti enotnost in povezanost zato člane pogosto prisili da svoje vrednote stališča in dejanja poenotijo s stališči in vrednotami skupine Vsi ti dejavniki vplivajo na izbiro določenih izdelkov ali blagovnih znamk (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 43 44) Referenčne skupine vplivajo na porabnika na tri načine so vir informacij ki jim porabnik zaupa omogočajo primerjanje mnenj in ravnanj med člani skupine uveljavljajo določeno ravnanje z normativno prisilo (Vadnal 2000 24) 264 Ekonomski dejavniki K ekonomskim dejavnikom nakupnega vedenja sodita dohodek porabnika in cena izdelka Dohodek višina dohodka opredeljuje življenjski standard posameznika zlasti tisti del ki presega izdatke za nujne potrebe Razlikujemo dve vrsti izdatkov in s tem dve vrsti obnašanja porabnikov V prvo vrsto uvrščamo izdatke za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb v drugo pa izdatke za nakup dobrin trajne vrednosti Cene so kriterij dobrega nakupa Za porabnika je nakup dober takrat kadar mu blago ki ga kupi prinese večje zadovoljstvo kot količina denarja ki jo je potrošil pri nakupu Pomen prodajnih cen je za porabnika je odvisen od vrste blaga oblike prodaje in tudi socialno ekonomskih značilnosti porabnika Porabnik ima lastno predstavo o tem koliko mora izdelek najmanj stati in koliko sme največ stati To sta absolutni meji cene znotraj katerih se mora gibati prodajna cena izdelka da le ta sploh pride v poštev za nakup (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 44) 265 Necenovni dejavniki Necenovni dejavniki ki vplivajo na nakupno vedenje kupca in porabnika so kakovost blagovna znamka servis garancija oglaševanje embalaža etiketa plačilni pogojihellip Kakovost je najpomembnejši dejavnik nakupne odločitve Kvaliteten izdelekpridelek oziroma storitev je po meri zahtev in potreb porabnikov gre za material barvo izvedbo uporabnost modnosthellip Tudi zunanji izgled in oblika imata velik vpliv na nakupno odločitev in prepoznavnost izdelkov Blagovna znamka zagotavlja stalno kakovost Porabniki si ustvarijo različno podobo o posamezni blagovni znamki in imajo do blagovnih znamk različen odnos Podobo o blagovni znamki oblikujejo prepričanja o izdelku ki se spreminjajo pod vplivom izkušenj oglaševanja vplivom drugih oseb Servis in garancija zagotavljata zadovoljivo uporabo in kakovost izdelka za določeno obdobje Oglaševanje ima psihološki učinek na porabnika Z oglaševanjem tržniki oblikujejo sliko in stališče do izdelka Psihološki učinek oglaševalskega sporočila povzroči zavestni in podzavestni odziv porabnikov

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 16: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

16

Embalaža obdaja in ščiti izdelek Pritegne porabnikovo pozornost in vpliva na nakupno odločitev Daje informacijo o lastnosti izdelka o proizvajalcu navaja ceno rok trajanja blagovno znamko Vzpodbujati mora prijetne občutke v povezavi z izdelkom Etiketa je običajno sestavni del embalaže Kreditiranje pomeni odložitev plačila za določen čas Pomembno je predvsem za dražje izdelke Porabniki so pri nakupih na kredit običajno manj občutljivi na višino cene kot pri plačilih z gotovino (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) 266 Situacijski dejavniki Situacijski dejavniki so povezani s časom in prostorom nakupa ter so neodvisno od porabnika in izdelka Na nakup lahko vpliva

- Fizično okolje (lokacija ureditev prodajalne razvrstitev blaga glasbahellip) - socialno okolje (vpliv prodajalca prisotnost drugih ljudi na prodajnem mestu) - čas (dan v tednu sezonski vpliv) - nakupna naloga (ali porabnik kupuje zase ali kot darilo) - predhodno razpoloženje porabnika

Spoznali smo veliko dejavnikov ki vplivajo na vedenje porabnikov in na njihovo nakupno izbiro Na mnoge dejavnike kot tržniki sploh nimamo vpliva a nam njihovo poznavanje kljub temu pomaga pri zadovoljevanju kupcev Poznavanje vseh dejavnikov nam pomaga zasnovati ustrezen izdelek po sprejemljivi ceni poiskati ustrezne tržne poti in oblikovati učinkovito komuniciranje (povzeto po Habjanič in Ušaj 1998 45) Namen trženja je zadovoljitev potreb in želja porabnikov Da bodo tržniki to zmogli morajo zelo dobro poznati porabnika in nakupne procese Na porabnikovo nakupno odločitev vplivajo njegovi notranji procesi in zunanji dejavniki Potrebe delujejo kot motivi ki spodbujajo porabnika k nakupu Tržnik poskuša ugotoviti katere so tiste vzpodbude ki bodo pripeljale do nakupa prav njegovega izdelka pridelka oz storitve (Habjanič in Ušaj 1998 47) Okolje vpliva na posameznika precej bolj kot pa more posameznik nadzorovati okolje Vpliv okolja sprejemamo po naših zaznavah kar nato povezujemo z motivi s stališči in z našimi odločitvami Težko je reči kateri od naštetih zunanjih dejavnikov je pomembnejši Nekateri menijo da je vpliv družine najmočnejši drugi poudarjajo vpliv sosedstva ali kombinacije teh dveh ali še ostalih dejavnikov Porabnik je v stiku z okoljem s pomočjo komunikacij Podatke ki so na razpolago izbira jih med seboj primerja in usklaja s svojimi osnovnimi dejavniki potrebami motivi in stališči (povzeto po Damjan in Možina 1999 41 42)

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 17: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

17

3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO IN EKOLOŠKI PRIDELKI 31 Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave katere vodilo je gospodarjenje v skladu z naravo Je način trajnostnega kmetovanja ki upošteva kmetijstvo kot celosten enovit sistem v smislu tla ndash rastline ndash živali ndash človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov Poseben poudarek je na ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil (Marvin 2003 4) Sistem ekološkega kmetovanja pa ne pomeni samo tehnologije ki deluje na podlagi naravnih zakonitosti temveč tudi stalno dosledno kontrolo pridelave in predelave teh pridelkov oziroma živil s čimer zagotavlja večjo varnost tistim potrošnikom - porabnikom ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo (MKGP 2003 8) Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave S pomočjo dela odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila ki določajo ekološke pridelke in živila V Sloveniji smo tako v letu 2001 dobili raquoPravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živillaquo Poleg izraza ekološko kmetijstvo se v splošni rabi jezika uporabljajo tudi izrazi biološko in organsko kmetijstvo (wwweko-kmetijeinfokaj-je-ekokmetovanjeasp) Ekološke kmetije po Sloveniji niso enakomerno razporejene Največ jih je v okolici Ljubljane na Celjskem na Pohorju in okolici Maribora Po mnenju strokovnjakov imajo zaradi onesnažene kisle zemlje najslabše možnosti za ekološko kmetovanje na Ptujskem in Dravskem polju ter v Prekmurju kjer je zemlja preveč onesnažena zaradi nepravilnega gnojenja Nadaljnja problematika slovenskih kmetij je v tem da je kar dve tretjini obdelovalne zemlje na območjih z omejenimi možnostmi pridelovanja in pa to da se kmetje ukvarjajo večinoma z živinorejo (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) EU daje ekološkemu kmetovanju velik poudarek in ocenjujejo da bo do leta 2010 že četrtina kmetijstva ekološkega V Sloveniji predvidevajo da bo do takrat moč govoriti o eni desetini ekološkega kmetijstva saj je za del slovenskih kmetov ekološko kmetovanje edina rešitev Predstavlja tržno vrzel ki lahko zaposli nekaj tisoč malih kmetov vse skupaj pa je omejeno z znanjem finančnimi podporami cenami ter trgom (Bregar 2001 26-27) (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) Ekološkega kmetijstva ne smemo razumeti kot korak nazaj in priklicati v spomin stare čase ko je po drugi svetovni vojni pri nas in v Evropi primanjkovalo hrane temveč kot možnost trajnostnega načina kmetovanja ki je usmerjeno v prihodnost in zagotavlja človeku prijazno in perspektivno delovno mesto (Bavec in sodelavci 2001 21)

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 18: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

18

32 Cilji ekološkega kmetijstva Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepoved kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu

- Ohranjanja rodovitnosti tal - sklenjenega kroženja hranil - živalim ustrezne reje in krmljenja - pridelavi zdravih živil - zaščiti naravnih življenjskih virov (tla ndash voda ndash zrak) - minimalni obremenitvi okolja - aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti - varstvu energije in surovin - zagotovitvi delovnih mest v kmetijstvu (Marvin 2003 5)

Danes je v sistem kontrolirane ekološke pridelave vključenih že preko 1600 slovenskih kmetij (2 od vseh) s preko 25000 ha ekološko obdelovanih kmetijskih površin (5 od vseh) in okoli 40 predelovalnih obratov S tem smo že nekoliko presegli povprečje držav članic Evropske unije Ponudba izdelkov iz ekoloških pridelkov in le teh je iz leta v leto večja in bolj pestra (Repič et al 2005 3) Dejstvo pa je da je povpraševanje na trgu po ekoloških pridelkih oziroma živilih še vedno mnogo večje od ponudbe (MKGP 2003 7) 33 Povratek k ekološki pridelavi hrane V senci konvencionalnega količinsko uspešnega kmetovanja 20 stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj da bo pridelana hrana zdrava (wwwgea-onnetclanekasp) Čas ko je ekološko kmetijstvo pomenilo alternativo za drugače misleče zanesenjake z željo ohranitve okolja varovanja narave in pridelave zdrave hrane je že davno mimo in danes pomeni za mnoge evropske kmetije edino možnost za dolgoročno ohranitev kmetijske dejavnosti ki ponuja tržišču pridelke v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu ki so za porabnika varni (Repič et al 2005 3) Na podlagi nekajletne hitre rasti števila ekoloških kmetij ter glede na naravne danosti Slovenije pa tudi zaradi vse večjega ozaveščanja in povpraševanja potrošnikov po teh pridelkih oziroma živilih in tudi zaradi vse strožjih okoljevarstvenih ukrepov lahko predstavlja ekološko kmetijstvo za kmete v Sloveniji možnost za zagotavljanja primernega dohodka na kmetijo predvsem v povezavi z ustrezno predelavo in trženjem teh izdelkov za potrošnike pa višjo kvaliteto prehranskih izdelkov (MKGP 2003 10)

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 19: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

19

34 Ekološki pridelki Zanimanje za ekološko kmetijstvo oziroma za ekološke pridelke se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci v živilsko predelovalni industriji med vrtičkarji in zlasti tudi med porabniki ki se vse bolj zavedajo pomena vključitve kakovostnih ekoloških pridelkov oz živil pridelanih brez kemično sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in ostalih prepovedanih substanc Kljub še vedno prisotni skepsi tako med nekaterimi potrošniki in tudi med konvencionalnimi kmeti ter nekaterimi strokovnjaki in zastopniki kmetov pa ne moremo mimo dejstva da ekološko kmetijstvo ne obremenjuje okolja da je v ekoloških živilih bistveno manj različnih prehranskih dodatkov kot v konvencionalnih živilih kjer so pogosto najdeni tudi ostanki pesticidov in drugih nezaželenih snovi Zato ni presenetljivo da promet z ekološkimi živili beleži 20-30 letno rast (Repič et al 2005 3) Za pokušnjo in nakup ekoloških pridelkov obstaja veliko razlogov Ekološko pridelana živila so kakovostna živila polnovrednega okusa Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Z nakupom na ekoloških kmetijah dobi potrošnik oz porabnik tudi priložnost spoznati način gospodarjenja in ravnanja z ekološkimi pridelki (Marvin 2003 4) Ekološka pridelava je ekstenzivna Pridelki so lahko veliko manjši (praviloma lahko tudi dražji) kar se še posebej vidi pri zelenjavi zaradi prepovedi uporabe fungicidov (wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm) 35 Trženje ekoloških pridelkov Trženje ekoloških pridelkov in proizvodov poteka posredno in neposredno V okvir neposredne prodaje spada

- Prodaja na domačem pragu - prodaja stalnim kupcem odjemalcem - stojnica ob cesti - kmečka tržnica - ekološka tržnica - sejmi razstave (Povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s

porabniki 35)

Neposredno trženje je eno od področij trženja ki mu v svetu tudi v prihodnosti napovedujejo živahno dinamiko in rast Njegove prednosti so selektivnost sposobnost ciljati na izbrane skupine z njim zelo natančno prilagojenimi trženjskimi spleti ter zmožnost spremljati sedanje odjemalce ali splošno rečeno uporabljati nakopičena spoznanja o vedenju posameznikov za to da bi lahko še bolje zadovoljevali njihove potrebe in želje (Starman in Hribar 1994 5)

Neposredno trženje ekoloških pridelkov ki poteka na domačem pragu pride v upoštev na lokacijah ki so bližje prometnim potem Če pa je kmetija bolj odmaknjena pa je sicer

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 20: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

20

zanimiva za obisk kupcev ekoloških pridelkov vendar le občasno saj ljudje nimajo časa za vsakodnevno obiskovanje odmaknjenih kmetij Pri tem pa se pojavi tudi par slabosti veliko tujcev na kmetiji fiksni stroški pri opremljanju prodajnih prostorov v začetku so visoki stroški za reklamo Pridelki ki so najbolj primerni za tovrstno trženje vino jajca sadje zelenjava salame meso krompir mleko medhellip (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja stalnim kupcem odjemalcem lepo poteka na ekoloških kmetijah ki nimajo velikih kapacitet pridelkov Najbolje je če sta ponudba in povpraševanje usklajena Na ekološki kmetiji Anžej so zadovoljni s prodajo svojih pridelkov saj imajo za skoraj vse pridelke ki jih tržijo že znane kupce Ugotovili pa so tudi da se krog kupcev iz leta v leto širi kar pripisujejo kvaliteti pridelkov (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Prodaja ekoloških pridelkov na stojnicah ob cesti se dobro obnese ob bolj prometnih poteh in ob določenih časovnih obdobjih (interni podatki ekološke kmetije Anžej) Kmečke in ekološke tržnice se vedno bolj uveljavljajo saj se miselnost porabnikov spreminja Te tržnice se lepo obnesejo v večjih središčih in ob določenih dneh Prednosti ekoloških tržnic so večji promet v krajšem času večje kroženje strank hkratna reklama za prodajo na domu Slabosti tržnic pa so Odsotnost s kmetije investicija v stojnico Prav tako so dobra stvar tudi sejmi in razstave katerih je prav da se jih čim več udeležujemo saj tako nenazadnje širimo prepoznavnost ekološkega kmetijstva v širšem pomenu pa tudi na lep način predstavimo svojo državo (interni podatki ekološke kmetije Anžej)

Kmet pa se lahko odloči tudi za posredno trženje pri čemer mora za trženje svojih pridelkov in proizvodov izbrati posrednika ki je lahko

- prodajna organizacija ki prodaja izdelke pod zaščitenimi blagovnimi znamkami (pri nas je že kar dobro uveljavljena znamka BIODAR Pod to znamko se tržijo pridelki različnih ekoloških kmetij )

- razni posredniki (interno gradivo Kmetijske pospeševalne službe Slovenj Gradec) Prodajna po je odvisna od lege kmetije vrste pridelkov stroškov zmogljivosti kmetije (glede financ delovne sile pripravljenosti za tveganje) možnosti doseganja višjih cen pravnih določb in omejitev razpoložljivih količin ponudbe želje kupcev naravnih pogojev in opreme (Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec) 36 Tipi porabnikov ekoloških pridelkov Povpraševanju po ekoloških pridelkih dajejo pečat različni tipi porabnikov

- V prvo skupino uvrščamo stranke ki pozitivno gledajo na kmetijstvo Pridelek jih spominja na stare čase na staro kmečko tradicijo Na specialitete s kmetije gledajo z nostalgijo Ta tip porabnika je pripravljen za vaš domač ekološki pridelek ali izdelek plačati tudi nekaj več

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 21: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

21

- V drugo skupino uvrščamo večino porabnikov Zanje je značilno da si želijo okusne kmečke proizvode še posebej če so pridelani na ekološki kmetiji le cena teh ne sme biti višja od standardne

- Napredni porabniki živilskih proizvodov gledajo kritično na moderno intenzivno pridelavo Zanje velja da zaupajo bolj ekstenzivnemu načinu kmetovanja rekli bi jim lahko tudi ekološko dovzetna skupina porabnikov Njihove zahteve glede porekla oz izvora in načina pridelave so velike Delimo jih na tiste ki raje kupujejo v marketih in tiste ki radi prihajajo na kmetijo (povzeto po Vaukan 2005 Kmetovalec Trženje ndash komunikacija s porabniki 35)

Za trg kmetijskega blaga velja da sta tako povpraševanje kot ponudba dokaj neelastični Povpraševanje zato ker smo tako porabniki hrane kot kupci surovin močno odvisni od kmetijskega blaga Ponudba pa je neelastična zato ker gre za dejavnost z zelo dolgoročnimi vlaganji ki se povrnejo šele čez daljši čas (povzeto po Sfiligoj 1994 129)

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 22: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

22

4 RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI TRŽENJU

PRIDELKOV EKOLOŠKIH KMETIJ Potreba po raziskovanju je splošno poznana pa naj vzamemo katerokoli področje Raziskovanje pomeni iskanje dejstev resničnih podatkov ki jih lahko uporabimo za razlago porabnikovega vedenja Ugotoviti želimo zakonitosti ki jih lahko s pridom uporabita tako organizacija kot potrošnik da bi bila bolj uspešna in zadovoljna s svojim delovanjem Organizacije ki nimajo podatkov o porabnikih se lahko v svojih odločitvah prenaglijo ali se napačno odločijo Odločitve so lahko tudi slabe in nepopolne če ne upoštevajo razpoložljivih podatkov o trgu in porabnikih Ali drugače povedano čim več podatkov o tržišču imamo tem lažje in kvalitetnejše se odločimo oz so naše odločitve manj tvegane (Damjan in Možina 1999 232) Lahko bi rekli da se je pred začetkom raziskovanja treba odločiti na katera temeljna vprašanja želimo dobiti odgovore Skratka pred raziskavo je potrebno opredeliti raziskovalni problem Znani sta trditvi da je dobro opredeljen problem že pol rešitve oziroma če ne veš kaj iščeš ne boš našel (Vidic 2002 35) Zavedati pa se moramo da se vsebina raziskav od primera do primera razlikuje kljub temu pa se je tudi na tem področju oblikoval nek splošen postopek Tržna raziskava poteka po določenih zaporednih fazah ki si smiselno sledijo definiranje problema določitev ciljev raziskave izdelava plana raziskave in rezultati raziskave V teoretičnem delu diplomske naloge smo kot prvo opisali nakupni proces našteli stopnje v procesu nakupnega odločanja našteli vrste nakupnih procesov opisali kdo je porabnik in našteli ter opisali dejavnike ki vplivajo na nakupni proces V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili ekološko kmetijstvo ki je predpogoj za pridelavo ekoloških pridelkov ugotovili smo tudi kako poteka trženje ekoloških pridelkov ter našteli in opisali katere tipe porabnikov ekoloških pridelkov poznamo 41 Natančna določitev problema Natančna določitev problema je zelo pomembna faza saj je od pravilnosti določitve problema odvisna uspešnost tržne raziskave Raziskovalni problem je gonilna sila celotnega raziskovanja (Vidic 200234) Za določitev raziskovalnega problema ni dovolj samo poznavanje odločevalskega problema Raziskovalec mora ugotoviti zakaj naročnik raziskave potrebuje določene informacije Poznati mora alternative in dileme odločanja pa tudi ozadje odločanja Pri tem je potrebno ločiti prave probleme od morebitnih simptomov ki lahko predstavljajo le vrh ledene gore problemov Sledi določitev raziskovalne enote (geografsko področje populacija) določanje potrebnih informacij postavitev ciljev raziskave in opredelitev morebitnih hipotez Naslednja slika nam prikazuje proces opredelitve raziskovalnega problema

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 23: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

23

NEGOTOVOST RAZUMEVANJE PREPOZNAVANJE PRI rarr OZADJA rarr IN IZDVAJANJE ODLOČANJU PROBLEMA darr POSTAVLJANJE DOLOČANJE DOLOČANJE CILJEV IN larr POTREBNIH larr ENOTE ZA HIPOTEZ INFORMACIJ ANALIZO Vir Vidic 2002 35 Pri opredelitvi raziskovalnega problema se je potrebno izogniti preširoki ali preozki opredelitvi problema Miles A podpredsednik Boston Consulting Group pravi da mora raziskovalec v tej fazi odgovoriti na tri vprašanja

1 Zakaj bo potreboval informacije 2 Katere informacije že obstajajo in zanje ne potrebuje dodatnih raziskav 3 Ali je mogoče že našel odgovor (Vidic 2002 36)

42 Določitev ciljev raziskave Ko smo opredelili raziskovalni problem moramo določiti cilje glede na dileme ki so povezane s trženjem in poslovnimi priložnostmi Namen določitev ciljev je jasna opredelitev nalog raziskave Cilji predstavljajo mejnike na poti po kateri mora potekati raziskava Cilji morajo biti merljivi in jasno opredeljeni Cilji raziskave opredelijo kaj lahko naročnik pričakuje od raziskave (Vidic 2002 37) Določitev ciljev je temeljna faza priprave saj opredeljeni raziskovalni problem razčlenimo na posamezne dele ndashkar je določanje ciljev raziskave

1 del oblikovanje raziskovalnih vprašanj ndash tu moramo definirati kaj vse moramo raziskati da bi rešili problem

2 del oblikovanje raziskovalne hipoteze ndash hipoteza je predvideno stanje iz izkušenj preverjamo jo skozi raziskovanje

3 del omejitve raziskovanja ndash omejitve v času resursih ne zajemamo celotne statistične populacije vzame se določen vzorec (Kravanja 2004 21)

Pri naši raziskavi bomo tako najprej oblikovali cilje ki smo jih poskušali doseči z raziskavo

- Opisati kako poteka proces nakupa v teoriji - opisati kdo je porabnik - opisati dejavnike nakupnega vedenja - raziskati poznavanje in kupovanje ekoloških pridelkov - kakšno je poznavanje ekoloških tržnic v Sloveniji - katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati v določeni starosti - ugotoviti kateri so trije najpogostejši dejavniki ki prevladajo ob nakupu ekoloških

pridelkov

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 24: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

24

- analizirati dobljene rezultate Na podlagi teh ciljev bomo sprejeli ali ovrgli na začetku diplomskega dela postavljene hipoteze

- Na nakupno vedenje porabnika vplivajo različni dejavniki - Najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov so

skrb za zdravje lokacija vpliv prijateljev

- Ljudje v Sloveniji ne poznajo ekoloških tržnic - Ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let - Ljudje bi bili na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo

43 Izdelava načrta tržne raziskave Ko določimo raziskovalni problem postavimo cilje hipoteze raziskovalna vprašanja in meje raziskav izdelamo načrt tržne raziskave Z načrtom opredelimo postopek in stroške raziskave Načrt tržne raziskave je prilagojen poznavanju raziskovalnega problema Če tega ne opredelimo natančno najprej izvedemo pripravljalne raziskave da dobimo natančnejše podatke Pripravljalna raziskava vključuje študij publiciranih podatkov razgovore z znanci globinske intervjuje preglede gospodarskih kazalcev in analizo podobnih primerov (Vidic 2002 39) Šele ko problem natančno opredelimo lahko izdelamo natančni načrt tržne raziskave ki bo vključeval določitev virov podatkov raziskovalne metode raziskovalne instrumente načrt vzorčenja oblike komuniciranja in izvajanja raziskave plan stroškov ter terminski načrt (Vidic 2002 39) Plan raziskovanja predstavlja raziskovalcu podlago za izvršitev vseh nalog na način ki mu zagotavlja izpolnitev zastavljenih ciljev Za vsebino plana raziskovanja ne moremo določiti univerzalnega recepta Kot pri vsakem planiranju moramo tudi v našem primeru upoštevati princip fleksibilnosti (Radonjič 2001 9) 431 Določitev vzorca Zelo pomembna je izbira statistične množice ali njenega vzorca Redko lahko v raziskavo vključimo celotno statistično množico zato moramo izbrati vzorec Bistvo vzorca je da informacij ki jih želimo dobiti ne iščemo od vseh ljudi ampak samo od relativno majhnega dela ljudi ndash imenujemo ga vzorec ndash ki mora biti izbran tako da ima enake karakteristike kot populacija Prvenstvena pomembnost za vzorec je torej da ponazarja celoto iz katere smo ga izbrali ker vrednosti ki jih dobimo iz vzorca posplošujemo in prenesemo na populacijo Strokovno pravimo da mora biti vzorec

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 25: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

25

reprezentativen Če pa hočemo da bo imel take lastnosti mora biti pravilno izbran (Damjan in Možina 1999 236 237) Vzorec nam predstavlja del populacije ki bo sodeloval v raziskavi Pri vzorčenju je potrebno določiti

- okvir vzorca to je popis enot osnovne populacije iz katere izbiramo vzorec Pri raziskavi trga je to ciljna skupina na katero želi organizacija usmerit svoje marketinške aktivnosti

- način izbire vzorca vzorec lahko izberemo slučajno ali pa namerno Slučajni vzorci temeljijo na teoriji verjetnosti (za vsako enoto osnovne populacije je znana stopnja verjetnosti da bo izbrana v vzorec Pri namernih vzorcih pa je prisotna subjektivna ocena anketarja ali raziskovalca

- velikost vzorca vzorec mora biti tako velik da lahko podamo dokaj točne odgovore na zastavljena vprašanja z upoštevano stopnjo tveganja (Grantaša 2003 44)

Naš vzorec je slučajnostni in obsega 100 anketiranih oseb Statistično enoto je predstavljala oseba stara od 20 do 70 let Slika prikazuje odstotek sodelujočih žensk in moških ter delitev vseh anketirancev na njihovo starost Pri starosti smo ankentirane osebe delili na tri skupine Prva skupina je zajemala ljudi stare od 20-35 let druga skupina je zajemala ljudi stare od 36-50 let tretja skupina pa je zajela ljudi stare od 50 let naprej Iz naše prve slike je razvidno da je v prvi starostni skupini sodelovalo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških V drugi starostni skupini ki je zajemala anketirance stare od 36 do 50 let je struktura sledeča sodelovalo je 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških V našo zadnjo starostno skupino pa so bili uvrščeni anketirani starejši od 50 let Tu je sodelovalo 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov moških SLIKA 1 STRUKTURA VZORCA PO SPOLU IN STAROSTI

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 26: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

26

020406080

100

starost od20 do 35

let

starost od36 do 50

let

starostnad 50 let

starostna skupina

odst

otek

ženskemoški

432 Določitev in opis metod zbiranja podatkov Do potrebnih informacij ki jih potrebujemo za rešitev konkretnega problema pridemo na dva načina uporabimo lahko primarne in sekundarne podatke Izbira vira podatkov pa vpliva na uporabo določenih metod zbiranja podatkov S tržnimi raziskavami raziskovalec išče sekundarne oziroma primarne podatke ali pa oboje istočasno Z izrazom sekundarni podatki imenujemo podatke ki jih je nekdo drug že zbral in sicer za neke druge namene Sekundarni podatki so poceni vendar pogosto netočni zastareli nepopolni in včasih nezanesljivi Z izrazom primarni podatki pa označujemo izvirne podatke izbrane za potrebne raziskave V naši raziskavi pa smo za pridobitev primarnih podatkov uporabili metodo zbiranja podatkov s pomočjo ankete Raziskave s pomočjo anket sodijo med pogostejše Pri teh poznamo štiri bistvene težave - nekateri bistveni anketiranci niso dosegljivi - nekateri anketiranci zavračajo sodelovanje - včasih so odgovori prilagojeni - anketarji lahko odgovore ponaredijo zato moramo med zbiranjem informacij posvetiti pozornost vodenju in kontroli poteka raziskave (Vidic 2002 41) Sekundarni podatki so dobra podlaga za raziskavo so poceni in že pripravljeni Ločimo dve vrsti sekundarnih podatkov in sicer tiste ki jih dobimo npr v podjetju ter tiste ki so vezani na druge institucije ali osebe

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 27: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

27

Za pridobitev primarnih podatkov pa smo uporabili metodo spraševanja ki spada pod metode komunikacije poleg te pa poznamo še metodo opazovanja in eksperimentalno ki pa se jih v tej raziskavi nismo poslužili

- metoda komunikacije metoda komunikacije vključuje metodo skupinskega intervjuja in spraševanja Skupinski intervju se opravi s skupino ki jo usposobljen moderator za nekaj ur povabi na pogovor o določenem izdelku storitvi ustanovi ali drugi tržni postavki (Vidic 2002 7) Metoda spraševanja je največkrat uporabljena v raziskovanju marketinga za zbiranje primarnih podatkov le te smo se v naši raziskavi poslužili tudi mi Spraševanje lahko postavimo med opazovanje in skupinski intervju ter eksperimentalno raziskovanje na drugi strani Zbiranje podatkov s komunikacijo oziroma anketiranjem je v tržnih raziskavah pogosto uporabljeno za pridobivanje primarnih podatkov

- metoda opazovanja opazovanje je sistematičen proces spremljanja doživljanja in

drugih posebnosti ljudi predmetov in dogodkov v vsakdanjem življenju brez postavljanja vprašanj (Vidic 2002 72) Opazovanje lahko opravimo s pomočjo čutil ali pa izkoristimo tehnična sredstva ki se uporabljajo v te namene

- s poskusi ndash eksperimentalno znanstveno najmanj oporečno je raziskovanje s

poskusi ndash eksperimenti Za izvedbo eksperimenta so potrebne izbrane usklajene skupine udeležencev izpostavljene različnim vplivom nadzorovanje izbranih spremenljivk in preverjanje statistične pomembnosti razlik med dobljenimi odzivi Pri eksperimentalni raziskavi skuša raziskovalec izolirati in meriti delovanje posamezne sestavine tržnega spleta Bistvo eksperimenta je da namerno izzove kontroliran pojav v okolju in izloča vpliv motečih spremenljivk na rezultat Ločimo laboratorijske in terenske eksperimente (Vidic 2002 83)

Naša naloga je bila da smo izbrali najprimernejšo metodo s katero smo prišli do kar največjega števila podatkov V našem primeru je bila najbolj primerna metoda spraševanja in sicer tehnika osebnega spraševanja in tehnika telefonskega spraševanja Z metodo spraševanja dobimo želene podatke s postavljanjem vprašanj in s pridobivanjem odgovorov na zastavljena vprašanja hkrati pa zbiramo podatke ki se nanašajo na spoznavanje prepričanje preference motive in obnašanje obstoječih in potencialnih porabnikov Metoda zbiranja je odvisna od narave problema od podatkov potrebnih za preverjanje hipotez in subjektov ki so raziskovalcu na voljo Raziskovalci morajo natančno vedeti katere informacije potrebujejo za preverjanje hipotez in katere informacije lahko s spraševanjem dobijo V naši raziskavi smo z zbiranjem podatkov na Kmetijski pospeševalni službi Slovenj Gradec in na ekološki kmetiji Anžej dobili interne podatke ki jih imajo na voljo za lastno evidenco Vendar pa nam ti podatki niso prinesli odgovorov na zastavljene cilje ki bi naše hipoteze potrdili oziroma ovrgli zato so glavno nalogo prevzeli primarni podatki ki jih je bilo potrebno zbrati za to raziskavo

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 28: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

28

Primarne podatke zbiramo na podlagi anketiranja Le-ti se nanašajo na dejstva stanja ali pa izražajo mišljenja stališča poznavanje in informiranost Na podlagi ankete oz osebnega vprašalnika smo skušali dobiti odgovore na vprašanja ki smo si jih zastavili v ciljih raziskave in oblikovanih hipotezah Anketiranci so vprašalnik reševali sami pri tem pa smo bili tudi osebno prisotni za pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v zvezi s vprašalnikom 433 Sestavljanje vprašalnika Vprašalnik oz anketni list je glavno sredstvo oz orodje pri metodi spraševanja ki smo se je mi v tem diplomskem delu poslužili pri iskanju primarnih podatkov Od kakovosti sestave vprašalnika je v veliki meri odvisen uspeh raziskave Ko razvijamo vprašalnik ne smemo imeti pred očmi samo to kakšne informacije potrebujemo da bi lahko razrešili zastavljeni problem ampak moramo tudi upoštevati kako bomo izbirali informacije (ali z osebnim intervjujem ali s pošiljanjem vprašalnika po pošti) tabeliranje dobljenih podatkov in analizo zbranih podatkov Dejstvo je da če vprašalnik ni dober če so vprašanja slabo zastavljena bomo dobili napačne ali nekoristne informacije ne glede na to da so druge faze raziskave dobro izpeljane (Damjan in Možina 1999 234) Še preden so anketiranci pričeli z izpolnjevanjem vprašalnika smo anketirancu na kratko predstavili vsebino anketnega lista ga seznanili z namenom ankete in se mu na koncu tudi zahvalili za čas ki ga je namenil izpolnjevanju anketnega lista Če so anketni listi poslani v neko podjetje statistični urad organizacijo je potrebno pričeti z spremnim dopisom kateri vzpostavimo prvi kontakt V našem primeru raziskave je bil namesto spremnega dopisa kratek nagovor s katerim smo vzpodbudili zanimanje za reševanje oz izpolnjevanje anketnega lista Vprašanja na anketnem listu morajo biti kratka in jedrnata sledijo pa si od enostavnejših k zahtevnejšim Zastavili smo vprašanja zaprtega in odprtega tipa Pri odprtem tipu vprašanj so imeli anketiranci možnost neomejenih odgovorov Omejenost odgovorov pa je bila postavljena z omejenim številom odgovorov ali pa so bili odgovori že podani tako da so anketiranci podane odgovore rangirali oz jim pripisali ustrezne vrednosti Eno izmed naših vprašanj pa je bilo kombinirano Naš anketni list se je pričel z dvema osebnima vprašanjema Ti vprašanji sta bili najprej spol nato pa še starost anketiranca S starostjo anketirancev smo poskušali potrdit oz ovreč trditev da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Sledilo je vprašanje v primeru da anketiranec pozna ekološke pridelke ali jih tudi kupuje Naslednje vprašanje je bilo katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici Tu so bili odgovori že naprej določeni in so jih morali anketiranci rangirati S tem vprašanjem smo skušali dobiti odgovor na zastavljeno trditev da so porabniki na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Sledili sta vprašanji o ekoloških tržnicah Najprej nas je zanimalo ali anketiranci vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice nato pa še ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici če bi se le ta nahajala v Slovenj Gradcu ali Velenju Z vprašanjem ki je sledilo smo poskušali izvedeti kateri so tisti

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 29: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

29

dejavniki ki najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Pri tem vprašanju smo najprej našteli šest dejavnikov ndash enega za vsako skupino dejavnikov ki smo jih povzeli v drugem poglavju katere so morali anketiranci oštevilčit od ena do šest pri čemer je število šest pomenilo največjo pomembnost nato pa prosili anketirance da nam naštejejo vsaj še tri dejavnike za katere menijo da pri njih najbolj vplivajo na nakup ekoloških pridelkov Zadnje vprašanje pa je bilo zastavljeno tako da so anketiranci argumentirali svoje odločitve z neomejenim odgovorom Zastavljeno vprašanje se je glasilo laquoAli se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muholaquo S temi odgovori pa smo želeli izvedeti kaj si anketiranci dejansko mislijo o ekološkem kmetovanju in kakšno prihodnost mu napovedujejo 44 Analiza in poročilo o dobljenih rezultatih V zadnji fazi raziskave ki pomeni konec raziskovanja smo izdelali analizo in poročilo Najbolj pomembno je da dobljene podatke uredimo in prikažemo v obliki s katere bo razvidno kaj nas je najbolj zanimalo Cilji in potek raziskave so predstavljeni že v prejšnjih poglavjih zato bomo v nadaljevanju podali le analizo podatkov prikazanih v grafični in tabelarični obliki Zbrane podatke smo morali urediti izločiti pomanjkljivo in napačno izpolnjene anketne liste ter jih pripraviti za nadaljnjo obdelavo Urejanje in analiziranje podatkov sta odvisna od namena in ciljev raziskave Raziskovalec sestavlja in razvršča podatke v preglednice tako da pojasnijo raziskovalni problem omogočijo medsebojno primerjanje primerjavo s preteklimi podatki in podobno Ko imamo podatke urejene pričnemo z analizo Analiza je potrebna ker z njo pridemo do ustreznih zaključkov in uporabnih ugotovitev glede na veliko količino zbranih podatkov 441 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 2 prikazuje odstotek anketirancev ki poznajo oziroma ne poznajo ekoloških pridelkov Iz grafa je lepo razvidno da kar 79 odstotkov anketirancev v prvi starostni skupini pozna ekološke pridelke 21 odstotkov anketiranih pa v tej starostni skupini ekoloških pridelkov ne poznaV drugi starostni skupini je procent ljudi ki poznajo ekološke pridelke še višji Kar 82 odstotkov anketirancev te pridelke pozna 18 odstotkov pa ne V tretji starostni skupini pa 66 odstotkov anketiranih ekološke pridelke pozna 34 odstotkov pa ne To vprašanje smo zastavili zato da smo v nadaljevanju povprašali tiste anketirane ki poznajo ekološke pridelke če jih tudi kupujejo SLIKA 2 POZNAVANJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 30: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

30

0102030405060708090

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad50 let

starostna kategorija

odst

otek da

ne

442 Starost kupcev ekoloških pridelkov Naslednje vprašanje ki smo ga zastavili naključnim anketirancem se je glasilo če poznate ekološke pridelke ali jih tudi kupujete in uporabljate Na voljo so imeli podane odgovore da ne in občasno Pri tem vprašanju je bil naš namen potrditi oziroma ovreči trditev ki smo jo postavili v začetku diplomske naloge Trdili smo da ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od 35 let Dobili pa smo naslednje rezultate SLIKA 3 STAROST KUPCEV EKOLOŠKIH PRIDELKOV

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 31: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

31

010203040506070

starost od20 do 35 let

starost od36 do 50 let

starost nad50 let

starostna skupina

odst

otek da

neobčasno

Iz grafa je lepo razvidno da v prvi starostni skupini kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov v drugi starostni skupini jih kupuje 28 odstotkov in v tretji starostni skupini jih kupuje ekološke pridelke 19 odstotkov S temi odgovori smo dobili odgovor na trditev ki smo si jo zastavili v začetku diplomske naloge da ekološke pridelke kupujejo porabniki starejši od 35 let Sedaj vidimo da to ni res in smo to trditev tukaj ovrgli saj so nam rezultati ankete pokazali da ekološke pridelke kupujejo in tudi uporabljajo tudi mlajši od 35 let 443 Pripravljenost kupovanja določenih ekoloških pridelkov Kot peto vprašanje smo zastavili katere ekološke pridelke bi bili anketiranci pripravljeni kupovati Našteli smo štiri pridelke ki so bili

- mleko - zelenjava - sadje - zelišča

Anketiranci so morali rangirat te pridelke z številkami od 1 do 4 Pri tem nam številka 4 pomeni da bi anketiranci ta pridelek z veseljem kupovali številka 1 pa nam pove da anketiranca pridelek ne zanima preveč V prvi skupini ki zajema starost od 20-35 let smo dobili naslednje rezultate največ anketirancev bi bilo pripravljenih na ekoloških tržnicah kupovati naštete pridelke po naslednjem vrstnem redu od tistega ki je za kupce najbolj zanimiv do tistega ki je za nakup najmanj zanimiv

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 32: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

32

- sadje - zelenjava - zelišča - mleko V drugi starostni skupini smo dobili naslednje rezultate ki se nekoliko razlikujejo od prve skupine - zelenjava - sadje - zelišča - mleko V tretji starostni pa so anketiranci določili naslednji vrstni red - sadje - zelenjava - zelišča - mleko Z analizo odgovorov na to vprašanje smo prišli do zaključka da lahko ovržemo še eno izmed trditev ki smo si jih zastavili v začetku tega diplomskega dela saj smo ugotovili da so ljudje poleg zelenjave na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke kot so sadje zelišča mlekohellip 444 Poznavanje ekoloških tržnic Naše naslednje vprašanje se je glasilo raquoAli veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnicelaquo Pri tem vprašanju smo dobili odgovore ki jih prikazujemo z naslednjo sliko SLIKA 4 POZNAVANJE EKOLOŠKIH TRŽNIC

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 33: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

33

01020304050607080

starost od 20do 35 let

starost od 36do 50 let

starost nad 50let

starostna skupina

odst

otek

dane

Ko smo zastavili to vprašanje je bil naš namen potrdit oziroma ovreč trditev za katero smo se odločili da jo bomo v tej diplomski nalogi preverili Trdili smo da ljudje ne vedo da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Z dobljenimi rezultati smo našo trditev ovrgli saj smo spoznali da je za ekološke tržnice že slišalo zelo veliko ljudi za katere pa ni nujno da na njih tudi kupujejo 445 Pripravljenost kupovanja na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Kot smo že v začetku zapisali smo se pri izvajanju ankete lokacijsko osredotočili na Šaleško in Mislinjsko dolino Ker smo anketirali ljudi na tem področju se nam je zdelo da bi bilo zanimivo izvedeti koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici če bi le ta bila v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju Tekom ankete smo tudi ugotovili da v Slovenj Gradcu nimajo ekološke tržnice še neekološka tržnica ima v zimskem času zaklenjene prostore Tudi zanimanje za ekološko tržnico je bilo nekoliko manjše kot v VelenjuV Velenju je to nekoliko bolje organizirano Videli smo da je v Velenju kar nekaj branjevk ki ob sobotah pridejo iz bližnje in daljne okolice ter prodajajo svoje pridelke za katere trdijo da so ekološko pridelani Na tej tržnici tudi ni posebej ločeno kateri pridelki so iz ekološke pridelave in kateri ne Z naslednjo sliko pa smo prikazali koliko ljudi bi bilo pripravljenih kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oziroma v Velenju SLIKA 5ZANIMANJE ZA EKOLOŠKO TRŽNICO V SLOVENJ GRADCU OZ VELENJU

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 34: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

34

010203040506070

da ne ne vem

pripravljenost kupovanja

odst

otek

Vidimo da se je kar 63 odstotkov ljudi opredelilo da bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici 25 odstotkov ljudi je obkrožilo odgovor ne 5 odstotkov pa ne vem 446 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov Med šestimi podanimi nakupnimi dejavniki ki smo jih določili po principu enega iz vsake skupine dejavnikov ki smo jih podrobneje obdelali v drugem poglavju so psihološki dejavnik - potreba po sitosti osebni dejavnik - skrb za zdravje sociološki dejavnik - vpliv prijateljev ekonomski dejavnik - cena necenovni dejavnik - kakovost in situacijski dejavnik ndash lokacija so se morali anketiranci odločiti in jih rangirati s števili od 1 do 6 pri čemer je število 1 pomenilo da dejavnik na njih pri nakupu nima velikega vpliva število 6 pa je pomenilo najmočnejši dejavnik pri nakupu ekoloških pridelkov Nato pa smo anketirane poprosili če nam naštejejo še vsaj tri dejavnike za katere menijo da prevladajo poleg že naštetih ob nakupu ekoloških pridelkov SLIKA 6 NAKUPNI DEJAVNIKI EKOLOŠKIH PRIDELKOV

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 35: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

35

0

5

10

15

20

1

dejavniki nakupa

odst

otki

potreba po hraniskrb za zdravjevpliv prijateljevcenakakovostlokacijaskrb za naravopristižvišina dohodkaoglaševanječas

Iz grafa je razvidno da je za anketirane porabnike najmočnejši dejavnik ki vpliva na nakup ekoloških pridelkov psihološki dejavnik - skrb za zdravje Kar 18 odstotkov sodelujočih se je odločilo in ta dejavnik postavilo na prvo mesto Z enim odstotkom manj mu sledi ekonomski dejavnik - cena Kot tretji najmočnejši dejavnik vplivanja so anketirani določili naslednji psihološki dejavnik - skrb za naravo Iz tega lahko izhajamo da je stopnja ekološke osveščenosti pri nas zmeraj višja kar je spodbudno Vidimo pa tudi da so ta dejavnik anketirani dopisali sami Višina dohodkov je še en ekonomski dejavnik ki so ga anketirani sami dopisali v naši anketi S 135 odstotki je bil postavljen na četrto mesto kar dokazuje da je zelo močan dejavnik ki vpliva na odločitev o nakupu ekološkega pridelka Na peto mesto so anketirani postavili necenovni dejavnik - kakovost pridelkov in temu dejavniku dodelili 12 odstotkov 85 odstotkov ljudi se je odločilo da jih v nakup ekološkega pridelka prepriča oglaševanje ki prav tako sodi med necenovne dejavnike Na sedmo mesto so anketirani postavili situacijski dejavnik -lokacijo nakupa ta dejavnik je dobil 65 odstotkov Na osmo mesto se je uvrstil sociološki dejavnik ndash vpliv prijateljev ta dejavnik je dobil 4 odstotke Naslednji dejavnik ki prepriča v nakup ekoloških pridelkov je biološka potreba po hrani ta dejavnik je dobil 3 odstotke 25 odstotkov anketiranih se je odločilo da na njih najbolj vpliva situacijski dejavnik ndash čas Zadnje mesto pa si je z enim dobljenim odstotkom pridobil osebni dejavnik - prestiž S tem vprašanjem smo ovrgli trditev ki smo jo postavili v začetku tega diplomskega dela Trdili smo da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje prestiž in vpliv oglaševanja Po opravljeni anketi pa smo ugotovili da so trije najpogostejši dejavniki sledeči skrb za zdravje cena in skrb za naravo Po analizi rezultatov ugotovimo da pri nakupu ekoloških pridelkov pri naših anketirancih prevladujejo osebni in ekonomski dejavniki

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 36: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

36

447 Kaj menite o ekološkem kmetovanju Kot zadnje vprašanje smo zastavili vprašanje odprtega tipa s katerim smo iskali mnenja ki jih imajo anketiranci o ekološkem kmetovanju Pri tem vprašanju pa smo dobili tudi veliko različnih utemeljitev Ker vseh tukaj ne moremo naštet smo jih izbrali nekaj ki so se večkrat ponavljala

- hellipekološko kmetijstvo se bo razvilo do neke mere vendar bo še vedno prevladovalo intenzivno kmetijstvo saj ni mogoče pridelati dovolj pridelkov z ekološkim načinom kmetovanjahellip

- hellipekološki pridelki so predragi in tako niso dostopni vsem slojem prebivalstvahellip - hellipekološkemu kmetovanju bi morali posvetiti večjo pozornosthellip - hellipdržava bi morala pomagati kmetom in kupcemhellip - hellipto je naša prihodnost saj bomo le tako poskrbeli za svoje zdravje in s tem tudi za

okoljehellip - hellipekološko kmetovanje je naša prihodnost saj je zemlja že preveč onesnažena Je

pa tudi res da bi se tega morali zavedati vsi in ne le npr kmetje saj svetovne velesile s svojimi poskusi (atomskimi in ostalimi) že dolgo na Zemlji delajo nepopravljivo škodohellip

- hellip pridelovanje zdrave hrane je strateškega pomena vsake državehellip - hellip ljudi bo potrebno naučit nove miselnosti v smeri ekologijehellip - hellip ekološko kmetovanje pri nas nima prihodnosti saj ima večina prebivalstva

prenizke dohodkehellip - hellip je nujno če hočemo ohraniti naravo za prihodnje generacijehellip - hellip ekološko kmetovanje je rešitev za male kmetije v pogojih hude konkurencehellip - hellip z ekološkim kmetovanjem ne pridelamo dovolj hranehellip - hellip nakup ekoloških pridelkov je prestižhellip - hellip ljudje se vedno bolj zavedajo minljivosti zdravja in se usmerjajo v preventivo le

tega tudi z nakupom bolj zdrave hranehellip - hellip je le modna muhahellip - hellipje ugodna rešitev za male kmetije predvsem tako dolgo dokler bodo za to

prejemali subvencije s strani države in EUhellip - hellipveč skrbi bi morali posvetiti zdravjuhellip - hellipsamo kmetje imajo korist od evropskih subvencijhellip - hellipsvetovne velesile bi morale popravit škodo ki jo delajo planetu Zemljihellip To so povzetki nekaj mnenj ki so jih podali anketiranci v naši raziskavi

SKLEP Že v predgovoru smo omenili kako smo si porabniki med seboj različni da imamo neke določene potrebe želje in po uresničitvi le-teh stremimo Kako bomo te potrebe zadovoljili

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 37: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

37

pa je odvisno od vsakega posameznika posebej oz dejavnikov ki nanj vplivajo pri nakupu v našem primeru ekoloških pridelkov Vsekakor pa na nakup ekološkega pridelka močno vpliva osebnost porabnika življenjski stil njegove želje okolje v katerem živi izobraženost finančno stanje itd V tej diplomski nalogi smo si prizadevali raziskati kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces ter z anketo poiskati dejavnike ki bolj ali manj vplivajo na nakupne odločitve porabnikov ekoloških pridelkov Zanimanje za ekološko kmetijstvo se od leta 1998 ko so v Sloveniji pričeli s prvimi kontrolami ekoloških kmetij povečuje tako med pridelovalci kakor tudi med porabniki Ekološki pridelki so tisti ki jih kmetje pridelajo na kmetijah ki so podvržene ekološki kontroli in pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave Z nakupom ekoloških pridelkov spodbujamo ekološko pridelavo in predelavo ter tako prispevamo tudi k varovanju našega okolja Kako poteka nakupni proces kdo je porabnik kakšen je proces odločanja pri procesu nakupa ter kateri dejavniki vplivajo na nakupni proces smo prikazali v prvem delu teoretičnega dela diplomske naloge Porabnik in njegovo nakupno obnašanje v procesu odločanja o nakupu ter dejavniki ki pri tem vplivajo nanj so bili predmet proučevanja moje raziskave V tem delu diplomske naloge smo ugotovili da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki nakupnega procesa potrebne podatke pa smo pridobili z metodo zbiranja Pri zbiranju sekundarnih podatkov smo se poslužili strokovne literature različnih avtorjev Na podlagi teh podatkov lahko prvo hipotezo potrdimo S prvo hipotezo smo želeli ugotoviti ali na nakupno vedenje porabnikov res vplivajo različni dejavniki V praktičnem delu diplomskega dela smo opravili raziskavo dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij s pomočjo anketnega vprašalnika in tako prišli do naslednjih ugotovitev Ekološki pridelki niso poznani vsem anketirancem oziroma jih ne kupujejo vsi anketiranci Na podlagi rezultatov ki smo jih dobili z anketo moramo našo naslednjo trditev ovreči kajti najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov niso skrb za zdravje lokacija in vpliv prijateljev ampak si sledijo v naslednjem vrstnem redu skrb za zdravje ndash ta dejavnik je na prvo mesto postavilo 18 odstotkov anketiranih Na drugem mestu je pristal dejavnik ndash cena pridelka za kar se je odločilo 17 odstotkov anketiranih in kot tretji najpomembnejši dejavnik so anketiranci določili skrb za naravo za kar se je opredelilo 14 odstotkov vseh anketiranih Naša naslednja trditev je bila da ljudje ne vedo da v Sloveniji obstajajo ekološke tržnice Tudi to trditev smo z našo anketo ovrgli saj smo ugotovili da anketirani vedo za ekološke tržnice Od vseh anketiranih je na to vprašanje odgovorilo z da kar 69 odstotkov anketiranih v prvi starostni skupini 75 odstotkov v drugi starostni skupini in 67 odstotkov v tretji starostni skupini preostali anketirani pa za ekološke tržnice še niso slišali Naša predzadnja trditev je bila da ekološke pridelke kupujejo predvsem porabniki starejši od 35 let Po tem ko smo izvedli anketo smo ugotovili da moramo tudi to trditev ovreči saj so naši rezultati ankete pokazali da v prvi starostni skupini ki zajema anketirance stare od 20 do 35 let pozna in kupuje ekološke pridelke 22 odstotkov ljudi Pri drugi starostni skupini ki zajema ljudi v starosti od 36 do 50 let smo ugotovili da je ta procent še nekoliko višji Raziskava je pokazala da je 28 odstotkov tistih ki so se izrekli da kupujejo ekološke pridelke V tretji starostni skupini ki pa zajema starost ljudi od 50 let dalje pa je 19 odstotkov ljudi ki kupujejo ekološke pridelke Naša zadnja trditev v tej nalogi je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Po opravljeni anketi smo prišli do

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 38: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

38

naslednjih rezultatov poleg zelenjave je zanimanje tudi za ostale pridelke ekoloških kmetij kot so sadje zelišča mleko med vino jajcahellip Res pa je da se po različnih starostnih skupinah zaporedje priljubljenosti razlikuje Tako moramo našo zadnjo trditev ovreči

POVZETEK Z razvojem novih in obširnih trgov postaja raziskava kot dejavnost in instrument v marketingu iz dneva v dan bolj pomembna Tako podjetjem kot tudi v našem primeru kmetom omogoča da ugotovijo kakšne so želje in kako velike so potrebe potencialnih

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 39: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

39

kupcev oziroma porabnikov Vsaka raziskava poteka po določenih fazah katere se med seboj dopolnjujejo kot celota pa prikažejo problem in rešitev le tega Predmet diplomske naloge so bili dejavniki nakupnega procesa kateri vplivajo na nakupne odločitve pri ekoloških pridelkih Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela kjer je s teoretičnimi osnovami na kratko opisan nakupni proces in dejavniki ki delujejo znotraj njega Pri navajanju sklepov spoznanj in stališč različnih avtorjev smo uporabili metodo deskripcije pri prevzemanju nekateri dejstev pa metodo kompilacije Pri opisovanju zgodovine in razvoja ekološkega kmetijstva pa je bila uporabljena tudi zgodovinska metoda V drugem praktičnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo strukturiranega spraševanja Rezultate smo prikazali grafično na podlagi le tega pa smo uporabili induktivno sklepanje Na osnovi zastavljenih ciljev in postavljenih hipotez smo se odločili postaviti anketni list in ga dali izpolniti naključno izbranim ljudem Statistična množica je obsegala sto anketirancev starih od dvajset do petdeset let in več V sklepnem delu diplomske naloge smo hipoteze na podlagi dobljenih rezultatov raziskave ovrgli oz potrdili Da na nakupne odločitve vplivajo različni dejavniki smo ugotovili že v teoretičnem delu zato smo prvo hipotezo tudi potrdili Ugotovili smo tudi da so trije najpogostejši dejavniki ki vplivajo na nakup ekoloških pridelkov skrb za zdravje cena in skrb za naravo zato smo to hipotezo ovrgli Pri naši tretji hipotezi smo trdili da ljudje v Sloveniji ne vedo da obstajajo ekološke tržnice Tekom ankete smo ugotovili da ljudje vedo za te tržnice torej smo hipotezo ovrgli Nadalje smo preverili če ekološke pridelke kupujejo samo porabniki starejši od petintrideset let Analiza rezultatov ankete je pokazala da ekološke pridelke kupujejo tako porabniki starejši od 35 let kot tudi mlajši Tudi to hipotezo smo ovrgli Naša zadnja hipoteza ki smo jo preverjali pa je bila da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati samo zelenjavo Rezultati ankete so pokazali da so ljudje na ekoloških tržnicah pripravljeni kupovati tudi ostale pridelke ekoloških kmetij tako je bila ovržena naša zadnja hipoteza KLJUČNE BESEDE Nakupni proces Dejavniki nakupnega procesa Ekološko kmetijstvo Ekološki pridelki Raziskava trga

ZUSAMMENFASSUNG Mit der Enwicklungen der neuen Maumlrkte hat die Forschungsarbeit als Taumltigkeit und Instrument in Marketing Tag fuumlr Tag groszlige Bedeutung Die Forschungsarbeit ermoumlglicht der Unternehmen als auch den Bauern dass sie feststellen koumlnnen welche Wuumlnsche und

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 40: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

40

Beduumlrfnisse potentiellen Kunden bzw Verbraucher haben Jede Forschungsarbeit verlaumluft in bestimmten Phasen die sich miteinander ergaumlnzen Als die Ganzheit weist die Forschungsarbeit auf das Problem und die Loumlsung hin Der Gegenstand der Diplomarbeit waren die Faktoren des Kaufprozesses die die Einkaufsentscheidungen bei oumlkologischen Erzeugnissen beeinflussen Die Diplomarbeit besteht aus dem theoretischen und praktischen Teil Der theoretische Teil bearbeitet mit theoretischen Grundlagen das Einkaufsprozess und dessen Fakoren die dabei passieren Bei der Anfuumlhrung der Schlussfolgerungen Erkenntnisse und Einstellungen verschiedenen Autoren benutzten wir die Methode der Deskription Bei der Annahme einigen Tatsachen verwendeten wir die Methode der Kompilation Bei der Beschreibung der Geschichte und der Entwicklung der oumlkologischen Landwirtschaft wurde auch die historische Methode verwendet Der praktischen Teil erledigten wir mit Hilfe der Strukturbefragung Die Rezultate stellten wir graphisch dar Dabei verwendeten wir die induktive Schlussfolgerung Ausgehend von den gestellten Zielen und Hypothesen entschieden wir uns dass wir ein Umfrageblatt zu diesem Thema verwenden werden Die Fragebogen gaben wir die zufaumlllig gewaumlhlten Leuten Die statische Menge hatte Befragten im Alter von zwanzig bis fuumlnfzig und mehr Jahre alt Im Schlussteil der Diplomarbeit bestaumltigten wir die Hypothesen oder lehnten sie ab Dabei halfen uns die erhaltenen Rezultate der Forschungsarbeit Einkaufsentscheidungen werden von einer Vielzahl Faktoren beeinflusst Das stellten wir schon im theorethischen Teil dar deswegen bestaumltigten wir die erste Hypothese Wir stellen auch fest dass es drei haumlufigsten Faktoren die den Einkauf des Oumlkologogischen Produkten gibt Sorge um die Gesundheit den Preis und Sorge um die Umwelt Wir lehnten diese Hypothese ab Bei der dritten Hypothese stellten wir fest dass die Leute in Slowenien nicht wissen dass es die oumlkolgischen Maumlrkte gibt Waumlhrend der Umfrage stellten wir fest dass die Leute fuumlr diese Maumlrkte wissen so lehnten wir die Hypothese ab Weiter pruumlften wir ob die oumlkologischen Erzeugnisse nur die Kunden die aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt sind einkaufen Die Analyse der Umfrage weiste hin dass die oumlkologischen Erzeugnisse die Kunden aumllter als fuumlnfunddreiszligig Jahre alt so wie auch die juumlngeren Kunden kaufen Auch diese Hypothese lehnten wir ab Es wird die letzte Hypothese aufgestellt Sie sagte dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten nur Gemuumlse kaufen Die Resultate der Umfrage zeigten dass die Leute auf oumlkologischen Maumlrkten auch andere Erzeugnisse von oumlkologischen Bauernhoumlfen kaufen Auch unsere letzte Hypothese wurde abgelehnt SCHLUumlSSELWOumlRTER Einkaufsprozess Faktoren des Einkaufsprozesses Oumlkolgische Landwirtschaft Oumlkologische Erzeugnisse Marktforschung

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 41: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

41

LITERATURA IN VIRI

1 Bavec Martina in sodelavci Ekološko Kmetijstvo Ljubljana ČZD Kmečki glas

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 42: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

42

2 Belch George Eugene in Michael A Belch 2001 Advertising and promotion Boston (Mass) etc McGraw-HillIrwin

3 Damjan Janez in Stane Možina 1999 Obnašanje potrošnikov Ljubljana Ekonomska fakulteta v Ljubljani

4 Habjančič Darja in Tanja Ušaj 1998 Osnove trženja Ljubljana IampS Aladin 5 Kotler Philip 1998 Marketing Management ndash Trženjsko upravljanje analiza

načrtovanje izvajanje in kontrola Ljubljana Slovenska knjiga 6 Kravanja Katja 2004 Raziskava nakupnih dejavnikov pri izdelku Coca-cola

Diplomsko delo Maribor Ekonomsko-poslovna fakulteta 7 Marvin Nataša2003 Vodnik po ekoloških kmetijah Maribor Grafiti studio 8 Možina Stane Vinko Zupančič in Tadeja Štefančič Pavlovič 2002 Vedenje

potrošnikov Ljubljana Visoka poslovna šola za podjetništvo 9 Mumel Damjan 1988 Vedenje porabnikov Maribor Ekonomsko - poslovna

fakulteta 10 Mumel Damijan Borut Gaber in Borut Milfelner 2004 Vedenje porabnikov

Maribor Ekonomsko - poslovna fakulteta 11 MKGP ndash Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano 2003 Pravilnik o

ekološki pridelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil Ljubljana Tiskarna Pleško doo

12 Radonjič Dušan 2001 Metode raziskave tržišča Maribor Ekonomsko poslovna fakulteta

13 Repič Polonca Martina Bavec Dominika Štabuc Starčević in Ignac Vučko 2005 Dovoljena sredstva za ekološko kmetijstvo 2005 Maribor Fakulteta za kmetijstvo Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu

14 Sfiligoj Nada 1994 Temeljna načela delovanja sodobnega tržnega mehanizma Ljubljana Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport

15 Sfiligoj Nada1993 Marketinško upravljanje Ljubljana Fakulteta za družbene vede

16 Starman Danijel in Jože Hribar 1994 Direktni marketing ndash Koncepti in metode Ljubljana Gospodarski vestnik

17 Strokovna skupina za sonaravno kmetovanje 1997 Priporočila za ekološko kmetovanje v Sloveniji Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Uprava RS za pospeševanje kmetijstva Kmečki glas

18 Vadnal Katja 2000 Študijski vodnik po trženju s kmetijskimi pridelki Ljubljana Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

19 Vaukan Maruša 2005 Trženje ndash komunikacija s porabniki Kmetovalec 2005 (11) 35 36

20 Vidic Franc 2002 Tržne raziskave Piran GEA College Visoka šola za podjetništvo

VIRI

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 43: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

43

1 EU in ekološko kmetijstvo http wwwepf-seuni-mbsisektjovanovicgradivohtm (30102005)

2 Interni podatki ekološke kmetije Anžej 3 Interno gradivo Kmetijsko pospeševalne službe Slovenj Gradec 4 Kocjan Ačko Darja Maj 2002 Sonaravno pridelovanje hrane GEA

httpwwwgea-onnet (30102005) 5 O ekološkem kmetovanju httpwwwdeteljicacom (30102005) 6 O ekoloških kmetijah httpwwweko-kmetijeinfo (30102005)

SEZNAM SLIK

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 44: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

44

Slika 1 Struktura vzorca po spolu in starosti Slika 2 Poznavanje ekoloških pridelkov Slika 3 Starost kupcev ekoloških pridelkov Slika 4 Poznavanje ekoloških tržnic Slika 5 Zanimanje za ekološko tržnico v Slovenj Gradcu oz v Velenju Slika 6 Nakupni dejavniki ekoloških pridelkov PRILOGA

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 45: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

45

Priloga 1 Anketni list

ANKETNI LIST 1 Spol

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 46: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

46

Ženski Moški 2 Starost od 20-35 let od 36-50 let od 5o let naprej 3 Ali poznate ekološke pridelke Da Ne 4 Če poznate ekološke pridelke ali jih kupujete Da Ne Občasno 5 Katere ekološke pridelke bi bili pripravljeni kupovati Rangiraj s številkami od 1-4 pri čemer število 4 pomeni največje zanimanje število 1 pa najmanjše mleko zelenjavo sadje zelišča 6 Ali veste da imamo v Sloveniji ekološke tržnice Da Ne 7 Ali bi bili pripravljeni kupovati na ekološki tržnici v Slovenj Gradcu oz Velenju Da Ne Ne vem 8 Kateri dejavniki pri vas prevladajo da se odločite za nakup ekoloških pridelkov Obkrožite 3 najpogostejše oz ga dopišite potreba po hrani skrb za zdravje vpliv prijateljev cena kakovost lokacija

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

Page 47: RAZISKAVA DEJAVNIKOV NAKUPNEGA PROCESA PRI …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jevsnik-lidija.pdfanketni vprašalnik. Anketni list so izpolnjevali naključni mimoidoči v Slovenj Gradcu

47

_________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ 9 Ali se vam zdi da je ekološko kmetovanje naša prihodnost ali pa bi ga opredelili zgolj kot modno muho _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE