REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE SLOVENIJE

Razkropljeni po svetu, a doma

v Sloveniji

Tomaž Kunstelj

Brez ljubezni do domovine v diplomaciji ne gre

Dr. Anton Jurgetz

Slovenija izgublja priložnosti

Med beneškimi Slovenci v Argentini

Slovenstvo brez slovenščine

Slove

nija d

anes

, Slov

enci.

si, Le

to 2,

Ševil

ka 15

www.slovenci.si julij/avgust 2012

Foto

: Ma

ja K

ap

lan

3

PANORAMA

Panorama 4 40. obletnica SKŠD Bled iz Essna 5 Diplomatskamrežasekrči

V žarišču 6 Razkropljeni po svetu, a doma v

Sloveniji 9 Brez medgeneracijskega

dialoga ni prihodnosti

Veliki intervju 11 TomažKunstelj:Brezljubeznido

domovine v diplomaciji ne gre

Poslovne strani 14 Dr. Anton Jurgetz: Slovenija

izgubljapriložnosti 16 Mednarodno povezovanje

lokalnega podjetništva

Kultura 17 AleksanderMežek:Med

Londonom in Gorenjsko 18 Jerica Gregorc Bukovec: Spet je

našla svoj dom

Knjižna polica 22 Zmagoslavje razuma 23 SodržavnemejevEvropires

nedotakljive? 23 Prevajanje Slave vojvodine

Kranjskevslovenščinokončano

Spoznajmo se 24 Slovenstvobrezslovenščine 26 ČastnikonzulEntreRiosa:Več

vemo o sebi, bolj smo svobodni

Ne prezrite 27 Kolesarska dirka v Motali na

Švedskem: Tudi slovenska zanesenjaka sta bila zraven

28 Spomenik norveškega »Krištofa Kolumba«

Slovenija daneswww.slovenci.si

Izdajatelj:Domus,založbaintrgovinad.o.o.UredništvoTrg MDB 12, 1000 Ljubljana, SlovenijaTel: +386 (0)1 520 50 84E-pošta: slovenija.danes@sloveniatimes.net

Glavna in odgovorna urednicaBlankaMarkovičKocen/blanka@slovenija-danes.comLekturaBlankaMarkovičKocenOblikovanje in prelomMaja Kaplan / maja@sloveniatimes.net

REPUBLIKA SLOVENIJAURAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

49

46

41

32

189

Slovenijadanesizhajavsakmesec.Posamičninaročnikiplačajosamo stroške pošiljanja. Naklada: 3000 izvodovTisk:Kočevskitisk,Slovenija

Medij Slovenija danes je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu RS za kulturo pod zaporedno številko: 1603. ISSN 2232-3473

RevijofinanciraUrad VladeRepublikeSlovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

Mladi 30 UrošPetrač:Mladioperniup

ostaja na Nizozemskem

Izobraževanje in znanost 32 MatejaJutražYang:Japonska–

deželavljudnostiinpotrpežljivosti 34 Kemija je njegov svet, Oxford

drugi dom

Med nami 35 20 let »društva izseljencev za

izseljence« 36 Bo spet veljalo »samo milijon nas

je«? 37 Slikarska kolonija 2012 38 Iz Gorice na Matajur

Zamejski dnevnik 39 35.RojstnidanBralneznačke 40 NormaBale:Učenjeslovenščine

vsproščenemozračju 41 Planinska rapsodija reških

Slovencev 42 Kar je dobro za manjšino, je tudi

zavečino 44 JoleNamor:Odgovornonačelo

paritetnega odbora

Ameriške zgodbe 45 Joann Birsa

Doživimo slovenijo 46 Kako so se lesene lutke

enakovredno kosale z nogometom

Slovenska kuhinja 48 GradOtočec:Preteklostv

objemu sodobnosti

Šport 49 Peter Kauzer: Obeta si

dvojnosrečo

VSEBINA

Foto

: Ma

ja K

ap

lan

4

PANORAMA

NATEčAJ

Izbiramo najboljšo reportažo

Revija Slovenija danes objavlja natečaj za najboljšo reportažo o kraju ali pokrajini v zamejstvu ali po svetu, kjer živijo Slovenci. K sodelovanju

vabimo pisce, stare do 30 let, besedila in fotografije pa

pričakujemo do konca septembra na elektronskem naslovu

vasa.posta@sloveniatimes.net.

Reportažanajvključujebesedilo v obsegu do 6.000 znakov s presledki z opisom kraja ali pokrajine, kulturnih

in zgodovinskih znamenitosti, predstavitvijonačina

življenja,izjavamioseb…in6do7fotografij.Bralcembiželelipredstavititudimanj

znane kraje v zamejstvu in po svetu ter njihove posebnosti,

ki bi pritegnile morebitne obiskovalce.

Prispelereportažebostrokovna komisija

ocenjevala vsak mesec, najboljša bo v reviji tudi objavljena,obzaključkunatečajapabomoizbrali

najboljšo med najboljšimi in avtorja(ico) tudi primerno

nagradili.

Vljudnovabljeniksodelovanju!

Essen

40. obletnica SKŠD Bled iz Essna

20 let diplomatskih odnosov z Nemčijo

Erjavec na obisku pri Westerwelleju13. junija je slovensko veleposlaništvo v Berlinu v prostorih Deutsche Bank pripravilo sprejem ob 20. obletnici vzpostavitve diplomatskihodnosovzNemčijo.Med številnimi slovenskimi in tujimi gosti je bil tudi slovenski zunanji minister Karel Erjavec. Po sprejemu se je sestal z nemškim kolegom Guidom Westerwellejem, s katerim sta poleg aktualnih političnihdogajanjihgovorilao vstopu Hrvaške v Evropsko unijo in nerešenih vprašanjih z Ljubljanskobankoteromožnostihnemškega investiranja v Luko KoperinSlovenskeželeznice.Minister Erjavec pa je poskušal pridobiti tudi nemško podporo za uvrstitevrudnikaživegasrebravIdriji na seznam Unsecove naravne dediščine.- J. L. A. -

Slovenski minister med Beneškimi Slovenci

Dr. Žiga Turk za dvojezično šolo

ObrobuslovesnostivČedadu,nakaterisoodkrilispominskoploščoobvpisuLangobardskegatempljavseznamsvetovnekulturnedediščine,sejeministerzaizobraževanje,znanost,kulturoinšportvvladiJanezaJanšesrečalspredstavnikislovenskihrojakovnaVidemskeminobiskaldvojezičnošolovŠpetru.220otrokteedinevzgojno-izobraževalneustanovevpokrajini, kjer pouk poteka tudi v slovenskem jeziku, žedrugošolskoletokončujepodtremirazličnimistrehami. Svoje prostore so morali zapustiti marca 2010, ker naj ne bi bili varni v primeru potresa. Kljub razseljenosti-učilnicezatrirazredenižjesrednješole so uredili kar v pisarnah Gorske skupnosti - pa je zanimanje za to šolo izredno veliko in jeseni pričakujejomnožičenprvirazred.Prostorazanjzdajnimajo,desnosredinskaobčinskaupravapajimtudiše ni odgovorila na vprašanje, ali jim bom lahko zagotoviladodatnoučilnico.Vdvehletihodselitvezdajvendarlekončujejonačrtza obnovo stare izpraznjene šole, s katerim pa niso povsem zadovoljni. Prostora naj bi bilo celo nekaj manj,ostalinajbibreztelovadnice,kažetudi,dazbranega denarja ne bo dovolj za vsa dela.Minister Turk je napovedal, da bo pisal italijanskemu kolegu in ga zaprosil, naj poskuša pomagati pri hitrejšem razpletu prostorskega vozla šole in vrtca v Špetru. Rojakom v najbolj izpostavljenem delu narodovegatelesapaječestitalkpokončnidržiindoseženemu.- Mirjam Muženič, RTV Slovenija -

SKUD Triglav iz Reutlingena je sredi junija organiziral enodnevni izlet in obisk prireditve ob 40. obletnici SKŠD Bled vEssnu.PridružilismosejimtudičlaniSKUD Triglav iz Stuttgarta in še nekaj posameznikovizdrugihdruštev.Navečkot štiristo kilometrov dolgo pot smo se odpraviliževzgodnjihjutranjihurah.VbližiniFrankfurtasmosiogledalirimskotrdnjavoSaalburginseokrepčalivvaški

gostilni.Naavtobususmosekratkočasiliob zvokih harmonike, najbolj zagreti pasmoposkušalicelozaplesati.ZvečersmoseudeležiliprireditveinzabavevEssnu. Na odru so se zvrstili predstavniki UradaVladeRSzaSlovencevzamejstvuinposvetu,VeleposlaništvaRSvBerlinu,Konzulata RS v Düsseldorfu, predsedniki posameznih društev, ki so društvu Bled innjegovemuvodstvuizrekličestitkezadolgoletno uspešno delovanje, in številni nastopajoči.Simpatičnoigrosonamuprizoriliučencitamkajšnjeosnovnešole.Nekajkratnamjezapelodličnislovenskimešani pevski zbor, zapeli pa so nam tudi predstavniki ruske narodnosti, ki so s Slovenci v Essnu še prav posebej prijateljsko povezani. Zaplesala je folklorna skupina iz Stuttgarta, z veseljem

pa so se preteklih let spominjali aktualni predsednik društva Bled, dolgoletni bivši predsednikinžupanmestaEssen.Pouradnem delu prireditve so oder zavzeli članiansamblaSvetlinizSlovenije,kisonasssvojimodličnimigranjeminpetjemvesčasdržalinanogah.Odličnosmoseimeli! Hvala še enkrat tako organizatorju izleta društvu Triglav iz Reutlingena kot tudi organizatorjem prireditve v Essnu. - Gabrijela Žagar, koordinatorka slovenskih društev v južni Nemčiji -

Foto

: Da

mja

n Pr

osen

5

PANORAMA

Potrna

Festival ljubezniPotrna, Gradec in Negova so bila prizorišča5.Festivalaljubezni, ki ga je pripravil mariborski multimedijski center KIBLA v sodelovanju s Pavlovo hišo in gornjeradgonskim Zavodom za kulturo, turizem in promocijo, ki ga vodi mag. Norma Bale, profesorica na gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni, na kateri imajo dijake tudi iz Prekmurja.Uvodni dogodek so pripravili v Pavlovi hiši v Potrni. Dejan Pestotnik je v imenu KIBLE poudaril, da se je Festival uveljavil tako na slovenski kakor na avstrijski strani. S tem se potrjuje njegova vrhunskostizražanja,predvsemvpoeziji,vizualniumetnostiintudiglasbi.Vprogramihvtrehkrajihinnavečkotdesetihdogodkihjesodelovalo40ustvarjalcevizSlovenijeintujine.VPavlovihišije pesnika Aleša Štegra predstavila slovenska lektorica v Gradcu Kasilda Bedenek. Avtor je v slovenskem in nemškem jeziku bral poezijo in prozo, za njim pa je nastopil ansambel Ankaran. Dogodek je bil izjemno dobro obiskan.VprogramuDrugačnestrani&strunejevGradcusodelovalpesnikŽeljkoPerović,rojenvBosniinHercegovini,kipišetudivslovenskem jeziku. NajvečliterarnihinglasbenihdogodkovsejezvrstilonaNegovi,vtamkajšnjemgradu.Kotosrednjidogodekkažeposebejizpostaviti pesniško-glasbeni performans Simone Kopinšek in FerijaLainščkaNebodikotdrugi,kotjenaslovnjegovezelouspešne pesniške zbirke. Pesmi so predstavili v besedi, z glasbo in vizualnimi intervencijami. - Ernest Ružič -

Sopot

Teden slovenske literature in kuhinjeZnamenom,dabislovenskokulturopribližaliPoljakom,jeslovensko-poljsko društvo Triglav-Rysy v Sopotu, obmorskem mestunedalečstranodGdanska,pripraviloTedenslovenskeliteratureinkuhinje.Vino,klobase,slovenskabrana beseda, skozi fotografski objektiv Richarda Johnsona videnaLjubljana–vsetoobpeščenihplažahBaltika.KotjedejalpredsednikdruštvaMarkoDolžan,soPoljakinamsoroden narod in nas radi sprejmejo medse, kar se je videlo tudiobnogometnitekmiPoljska-Češka,kostaobanarodazdružilanavijaškemoči.Vsiudeležencisrečanjasoizraziliupanje,dabovečslovenskihpodjetnikovodkrilopriložnosti,ki jih ponuja poljski trgi. - J. L. A. -

Festival Zlati čoln

Kosovelove pesmi na PoljskemVzačetkuprejšnjegastoletjarojenislovenskipesnikSrečkoKosoveljevsvojemkratkemživljenjuustvarilše danes aktualne pesmi. Med 16. in 22. majem so v okviru Festivala Zlatičolnvpetihpoljskihmestihpredstavilislovensko–poljskoizdajoKosovelovih pesmi Kalejdoskop: Izbranepesmi.Vednodobroobiskanfestival,kizbližujekulturnosodelovanjemeddržavama,ježetretjizapored,pripravljapagaKUD Police Dubove ob sodelovanju spoljskimiinštitutiinpomočislovensko-poljskegadruštvaTriglav-Rysy,kigavodivLodžuživečislovenskipodjetnikMarkoDolžan.Občinstvopajeprisluhnilošepoljskemuprevodu izbranih pesmi Iztoka Osojnika Spodnie na niebie: WierszewybraneinkantavtorjuJanijuKovačiču.- J. L. A. -

Avstrijska Štajerska

Radio Agora tudi na ŠtajerskemDirektor štajerskega deželnegastudiaORFGerhard Draxler in predstavnika Radia Agora Angelika Hödl ter Lojze Wieser s slovesnim pritiskom na gumb zagotovili slišnost slovenskega radijskega sporeda v okolici Sobote. 21. maj je zgodovinski dan, je v svojem govoru ob oddajniku med drugim povedal Draxler, Lojze Wieser, predsednik društva Agora, pa je v ospredje postavil predvsem trmo in vztrajnost, ki je privedla do te dodatne radijskeponudbe.PobesedahdeželnegadirektorjaORFnaGradiščanskemKarlaPapsta,koordinatorjaORFza narodnostne zadeve, je sedanja nova ponudba za Slovence na Štajerskem nadaljevanje doslednejšega prizadevanja avstrijske radiotelevizije. Z velikim zadovoljstvom je dogodek spremljala tudi predsednica Kulturnegadruštvačlen7zaavstrijskoŠtajerskoSusanneWeitlaner. - ORF, B. M. K. -

Zapiranje veleposlaništev

Diplomatska mreža se krčiNapovediokrčenjuslovenskediplomatsko-konzularnemrežepostajajo vse bolj realne. Po napovedi zapiranja veleposlaništev vStockholmu,Helsinkih,LisboniinDublinujevladanazačetkujunija sklenila zapreti tudi konzularni predstavništvi v Düsseldorfu inNewYorku.»ŽaljeSlovenijavtakšnemstanju,dajepotrebnotudinatempodročjuvarčevati,«jenapovedikomentiralaministricazaSlovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in dodala: »Samasezavzemamzato,dabivdržavah,kjerživivečješteviloSlovencev, dobili neke oblike konzularnega predstavništva. Z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem se dogovarjava inželivavprihodnostisodelovatipriiskanjumorebitnihčastnihkonzulovalipanakakšendrugnačinrešititoproblematiko.«Veleposlaništvainkonzularnapredstavništvasonašimrojakomvvelikopomočpriiskanjunajrazličnejšihinformacij,marsikjepasenaveleposlaništvihtudisrečujejoindružijo.»Informacijepaiščejotudipodjetniki,kiželijovzpostavitistikesSlovenijoalipaslovenskipodjetniki,kiiščejostikezdrugimipodjetjivtujini,«praviministricaNovakova. Po njenih besedah naj bi omenjena veleposlaništva inkonzularnipredstavništvizaprlidokoncaleta,vtemčasupapoiskalimožnostizakakodrugooblikopredstavništev.Predsednik republike dr. Danilo Türk je 7. junija podpisal ustrezne sklepe o zapiranju veleposlaništev na Švedskem, Finskem, PortugalskeminIrskem,pričemergrepobesedahzunanjegaministra Karla Erjavca predvsem za to, da poskušajo reorganizirati mrežo.Erjavecvsvojemmandatupričakuje,dabodoodprlikakšnoveleposlaništvo–gotovonekjevsrednjiAfriki,kjerimamovelikgospodarskiinteres,želelpabisitudiveleposlaništvovZalivu. - B. M. K. -

6

V ŽARIŠČU

Dobrodošli doma

Razkropljeni po svetu, a doma v SlovenijiSloVENcI IZ ZAMEJSTVA IN SVETA So SE TuDI lEToS ZBrAlI NA SKuPNEM DružENJu S SloVENcI IZ DoMoVINE, NA PrIrEDITVI DoBroDoŠlI DoMA. Blanka Markovič Kocen, Tomaž Štefe

ljubljana je 4. julija vnovičzaživelaobslovenskipesmi,plesu, govorici, izdelkih tradicionalne slovenske

obrti…Kot jepoudarilaministricaza Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, je namen prireditve Dobrodošli doma predvsem ta, da bi v domovini sprejeli rojake, ki v poletnem času pridejo domovbodisinapočitnice,obisk,jezikovnetečajealitabore.Prireditev,kijojeUrad pripravil v sodelovanju s civil-nimi organizacijami, ki se ukvarjajo s povezovanjem Slovencev po svetu–Svetovni slovenskikongres,ZdruženjeSlovenskaizseljenskama-tica, Izseljensko društvo Slovenija v svetu,Rafaelovadružba–,zZnanst-

venoraziskovalnim centrom SAZU ter Narodnoinuniverzitetnoknjižnico,jepotekalananabrežjuLjubljanice–Bregu, kjer so se predstavili glasbeniki in gledališke skupine iz domovine in sveta, nagovorila pa sta jih tudi min-istricaNovakovainljubljanskižupanZoranJanković.

Prireditev Dobrodošli doma 2012 sejepričelasstrokovnokonferencov organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU na temo»etničnaekonomijainSlovencizunaj meja Republike Slovenije«, dogajanje pa se je nato preselilo nanabrežjeLjubljanice.NaodrunaNovem trgu se je zvrstilo lepo število nastopajočih iz Slovenije in sveta,med njimi tudi najmlajši, na stojni-

cah pa so se predstavljala slovenska društvaizsveta,turističneagencije,obrtniki…Največjatovrstnaprireditevv letu je tudi tokrat pritegnila vrsto obiskovalcev, tudi tistih, ki so v Slo-venijo pripotovali z vseh koncev sveta. Bolj ko je padala temperatura, ki je v prvih julijskih dneh tudi v Sloveniji dosegala rekorde, več ljudi se jezbraloobstojnicahinnaprizoriščukulturnega dogajanja. Razveseljivo je bilo videti predvsem številne mlade, kisodijovtretjoaliceločetrtogen-eracijo slovenskih izseljencev in še govorijo slovensko.

ETnIčna EKonomIja: IzzIV alI oVIra za gospoDarsTVo?Znanstveni posvet Etnična eko-

nomija in Slovenci zunaj RS., ki je po-tekal v prostorih ZRC ZAZU, je vodil dr.ZvoneŽigonzUradaVladeRSzaSlovence v zamejstvu in po svetu. Prvi del posveta so zapolnile razprave oziroma referati šestih raziskovalcev, kisoporočaliozelorazličnihtemahinzatotudiozelorazličnihugotovit-vah.Dr.Žigonjegovoriloposlovnemsodelovanju kot novi (odrešilni?) ob-likiudejanjanjaetničneidentitetevizseljenstvu.Vzvezistemjeugotovil,da smo Slovenci od pravega gos-podarskegapovezovanjašedaleč,čepravmarsikjetudižedelujejopo-slovnazdruženjainklubi.Taprocessezačneprizavedanjuslovenstva,po-tekaprekopovezovanjanapodročjukulture in šele na koncu pride tudi do gospodarskih povezav s Slovenijo. Dr. Sonja Novak Lukanovič z

Inštituta za narodnostna vprašanja je poudarila, da se preko aktivne vloge manjšine pri gospodarskem razvojuobmočja,nakateremživi,krepi tudi njenamoč inugled. Tobi morala upoštevati tudi slovenska državaprimanjšinskipolitiki.Jezikjemoč,jepoudarila.Dr. BredaMulec se je zadržala

pri povezavah med kroženjemmožganovingospodarstvom.Zara-di globalizacije prihaja do vse bolj množičnega kroženja možganov,pri katerem so najbolj uspešne

Na sliki udeleženci okrogle mize: (z leve) Martin

Černugelj, Anzej Lemut, Albin Doberšek in

Gorazd Vrbica.

Foto:TomažŠtefe

Slovenski dom KPD Bazovica (Reka, Hrvaška) Foto

: Ma

ja K

ap

lan

7

V ŽARIŠČU

najboljodprtedružbe,kotsoZDA,vEvropipaNizozemskainNemčija.Begamožganovzukrepinasilnegazadrževanjanimogočepreprečiti.Oetničniekonomiji jespregovo-

rilMitja Durnik, ki je na teoretičniravniiskalvzporednicemedetničnoekonomijo kanadskih Slovencev in političnoekonomijoterekonomskozgodovino Kanade, nazadnje z mod-ernimi pristopi socialne ekonomike v Kanadi. JureGombačjeprimerjaletnične

ekonomije v nekaterih evropskih mes-tih in prišel do spoznanja, da glede tega med evropskimi mesti obstajajo velikerazlike.Zelomočnojeetničnaekonomija zastopana na Dunaju, ki se promovira z geslom Dunajska eko-nomija govori vse jezike. Zanimali so ga tudi programi, s katerimi ta vidik usmerja EU.

O povratnih migracijah v Sloveniji jegovorilaDarjaBoršičzUniverzevMariboru. Preučevanjemotivovza izselitev v tujino ter motivov in možnosti za vrnitev v Slovenijo jepravzapravdelvečletnegamedn-arodnega projekta, v katerega je vključenihsedemdržav.SprojektomRe-Turnželijoomogočitipogoje,kibodopodpiralivračanjemigrantovv korist regionalnega razvoja. Z manj teorije in več prakse je

postregla okrogla miza na temo Zakaj poslovati (ravno) s Slovenijo. Okroglo mizo je vodila Edita Cetinski-Malnar. Na njej so sodelovali slovenski gos-podarstveniki izzelorazličnihdelovsveta: izBrazilijeMartinČernugelj,s KitajskeAnzej Lemut, izNemčijeAlbinDoberšekinGorazdVrbica,izBIH Stane Koblar in drugi. Strinjali so se,dajepomembnejšekotvračanjeuspešnih zdomcev v domovino posre-dovanje informacij in navezava stikov s potencialnimi partnerji v tujini.Popoldanskeuresempreživelade-

loma med stojnicami in pred odrom naNovemtrgu.Šepredzačetkomkul-turnega programa sem poklepetala z nekaterimi razstavljavci, ki so v Lju-bljano prišli iz sveta.

Tea Tadej iz Slovenskega doma KPD Bazovica s Hrvaške je na prireditvi

Dobrodošlidomaprvičrazstavljala.Društvoimaokoli2.000članov,namjepovedala, od tega 150 aktivnih, imajo svojo mladinsko skupino, katere pred-stavnicajetudiTea.»Srečujemoobrazličnihaktivnostih,imamoštevilneskupine, poleg omenjene mladinske tudi folklorno, plesno, dramsko in recitatorsko skupino , mešani pevski zbor,« je povedala sogovornica, ki je rojena na Hrvaškem, a ima slov-enske korenine. Študira v Ljubljani in jetužepeto leto.Upa,dasebovdeželosvojihprednikovnekočtudiza stalno vrnila, saj je tu, kot pravi, življenjeboljše,standardvišji.SkladMitjeČukaizOpčinvItalijista

predstavljala Marko Švab in Patrik Re-bula.»Našezdruženjejenamenjenoosebam s posebnimi potrebami,« je povedal Marko. »Lani smo praznovali 20-letnico, naši gojenci delajo v raznih delavnicah, njihove izdelke tudi razstavljamo.« Sodelujejo tudi na specialniolimpijadi invgledališču.Združenje med drugim pripravljagledališkifestival,letosjebilžečetrti,in košarkarski turnir, tokrat deveti za-povrstjo,namenjenaizključnoose-bam s posebnimi potrebami. »Imamo 14 varovancev in 7 vzgojiteljev, med katerimi so tudi specialni pedagogi in psihologi,« dodaja Marko. AndrejŽičkar,generalnidirektor

podjetja Bet Boomerang, je v Lju-bljano na prireditev Dobrodošli doma pripotoval iz daljne Avstralije, kjer je članavstralsko-slovenskegaklubaPlanica.Voditurističnoagencijo,kiorganizira potovanja za Avstralce, kiželijovidetiSlovenijo,inSlovence,ki jih zanima Avstralija, ter verska ro-manja. Andrej ugotavlja, da njihove stranke najbolj zanimajo stare cerkve in mesta, manj pa morje, ki ga imajo v Avstraliji dovolj. Zelo zanimiva, denimo, se jim zdi Škofja Loka, saj podobnih mest v Avstraliji ni. MarijaGrbič,predsednicaDruštva

Slovencev Republike Srbske Triglav in Banje Luke, se prireditve Dobrodošli domaudeležuježešestoleto,tokratvdružbiučencevdopolnilnegapoukaslovenskega jezika. »Hoteli smo, da bi v Slovenijo prišli tudi mladi potomci

Slovencev,živečihvBanjiLuki,«po-jasnjujeMarija. Ob tem ni odvečpoudariti, da gre za izjemno aktivno društvo, katerega najpomembnejša dejavnost je dopolnilni pouk slov-enskega jezika, ki ga obiskuje 70 učencev.SamodruštvopoMarijinihbesedahštejevečkot1.200članov,čepravnisovsiaktivni.Mednjimijevečkot200mladihdo24let,nakarso v društvu zelo ponosni.

Pred stojnico Slovenije danes se je z zanimanjem zaustavila tudi Marija Ahačič-Pollak,ki jemedštevilnimiobiskovalci nikakor ne bi mogla zgrešiti.Prvaženskavslovenskinar-odnozabavni glasbi, ki je, kot pravi, pisala tako melodije kot besedila inbilapolegtegaše izvajalka,živirazpeta med Slovenijo, kjer je bila rojena, in Kanado, kjer si je ustvarila družino.Gotovoniodvečpoudariti,da je vsebina njenih besedil pogosto povezana z izseljensko tematiko. In ne samo to,gospaAhačič-Pollakje v kanadskem Torontu ustanovila radio Glas kanadskih Slovencev, ki ga še vedno uredniško vodi, v Slovenijo pase,kotpravi,rednoinsrčnoradavrača.KulturniprogramjezačeloGlasbe-

nodruštvoTamburjaši izVipave,vkaterih glasbo se je odelo celotno staro mestno jedro Ljubljane. Mla-dinski orkester Glasbenega društva

Društvo Slovencev Republike Srbske Triglav, Banja Luka

Marija Ahačič Pollak

Tamburjaši

nadaljevanje na strani 8

Foto

: Ma

ja K

ap

lan

Foto

: Ma

ja K

ap

lan

Foto

: Ma

ja K

ap

lan

8

V ŽARIŠČU

je v svoje ime vključil pokrajinskoznačilnost – burjo, ki bi bila, takokot je bil njihov nastop, še kako bla-godejna v pregretem sredinem zgod-njempopoldnevu.Vsvojrepertoarmladiglasbenikivključujejo izvirnetamburaške skladbe, slovenske ljud-ske pesmi in priredbe popularnih skladb.

Kar pete pa so zasrbele ob nas-topušolarjevdiatoničneharmonikeizMetlike,združenihvskupiniMelo-diart. Tudi poznavalci harmonikarske glasbedomladimodobravajočeprikimavali, kaj harmonika pomeni našim rojakom, pa je tako ali tako odvečpoudarjati.

Nekoliko bolj sanjavo so zaz-venele citre izpod rok Irene Zdolšek, diplomantkeVisokešolezaglasbov Münchnu, kjer je opravila tudi umetniško specializacijo. Poleg poučevanjaseukvarjaspromocijociter v Sloveniji, tako v ljudski kot tudi v resnejši glasbeni sferi.

Po nastopu ansambla Zupan, ki je leta 1989 nastal po vzoru Avsenikov in nastopa tako po tujini kot v Slo-veniji, so oder na Novem trgu zavzeli najmlajšinastopajoči,učencidopol-nilnega pouka slovenskega jezika iz Banje Luke, Doboja in Prijedora, ki jih jeskupajzbralaučiteljicaslovenščineNinaGradič.Svojeraznolikeznačajeso povezali v splet glasbe, recitacij in igric,kigovorijoošoli,inpoželibučenaplavzinnavdušenjeobčinstva.

Glasbeni program je nadaljevala Moška vokalna skupina Sveti Jernej iz Opčin,sorazmernomladpevskizbor,katerega repertoar zajema skladbe slovenskih avtorjev z izrazitim poudar-kom na slovenski ljudski pesmi ter skladbahznabožniminapevi.

Za precej bolj udarne ritme pa je poskrbela skupina BK (beneške ko-renine) evolution iz Italije, ki je kljub poletnivročinidodobra razgibalaobčinstvo.SledilisojimrojakiizAvstri-je, zbrani v Mešanem pevskem zboru Danica, ki šteje 50 pevk in pevcev, glavno nalogo pa vidi v ohranjanju slovenske narodne in umetne pesmi in povezovanju med obema narodnima skupnostima.

Pred vrhuncem prireditve, nasto-pom skupine Orlek, so po tradiciji nas-topili slovenski maturantje iz Toronta (Kanada),BuenosAiresa inBariloč(Argentina).Vsakoletonamrečgen-eracijadijakovizprekomorskihdržav,ki zaključi13-letnidopolnilni tečajslovenskega jezika,obiščedomo-vino svojih prednikov. Od leta 1991 jevSlovenijoprišlože22generacijmladihizrazličnihdržav,vseskupajžeskorajtisočmladih,posveturojenihSlovencev, ki ob svojih obiskih utrju-jejo narodno, jezikovno in kulturno identiteto in se med seboj povezujejo.

Po nastopu mladih rojakov sta gostepozdravila ljubljanski županZoranJanković,kijerojakomzaželeldobrodošlico v najlepšem, najbolj varnem in najčistejšemmestu nasvetu, med najbolj prijaznimi ljudmi,

nadaljevanje s strani 7

in Ljudmila Novak, ki je v Ljubljano prispela naravnost seje vlade, ki je ta dan v sklopu vladnega obiska v zgornjedravski regiji potekala v Mari-boru. »Danes dokazujemo, da se Slovenci znamo povezovati,« je med drugim dejala ministrica in pohvalila ohranjanje slovenskega jezika med mladimiinrojakomzaželelaprijetnobivanje doma.Medobčinstvom je završalo,ko

sejevvečernihurahnanastoppri-pravljala skupina Orlek iz Zagorja. Njihova glasba je izvirna mešanica rock’n’rolla, nekakšen »folk punk polka rock«, posebnost pa so besedi-la, ki so socialno-humorno obarvana, sštevilnimiizrazi,značilnimizatrpkorudarskoživljenjeindelo.Zgotovostjolahko trdim, da Orleki tudi tokrat niso razočarali,sajjebilovčasunjihoveganastopa po ocenah organizatorjev naprizoriščužeokolitisočljudi.Večerno, sklepnodogajanje se

jeznabrežjaLjubljanicepreselilovprostore Narodne in univerzitetne knjižnice(NUK),kjersosepridružilido-godku Dobrodošli doma z odprtjem razstavnatemoSlovencev,živečihv Kanadi. Z razstavo Med Slovenci vKanadi–zgodbeizgradiva,kigahraniNUK,želijopredstavitiustvarjal-nost tamkajšnjih Slovencev skozi delovanje sobotnih šol, različnihdruštev, cerkvenih skupnosti, pevskih zborov, folklornih skupin, predvsem pa njihovo bogato literarno ust-varjanje. Drugo razstavo S peresom inčopičempasoposebejizpostaviliTedaBožidarjaKramolca,Slovenca,ki ževečkot60 letživi inustvarjana kanadskih tleh in letos praznuje 90 let. Ministrica Novakova mu je podelila posebno priznanje Urada. Spomnimo, da smo o Kramolcu pred natankoletomdniobsežnejepisalitudi v Sloveniji danes.

Po uradni otvoritvi razstav so se udeležencišenekajčasazadržalivNUK-u, si ogledali razstavi in pokram-ljali z ministrico in še nekaterimi pred-stavnikiUrada,potempasenajbržodpravilikpočitku,sajnasjenaslednjidanvseskupajčakaloVseslovenskosrečanjevparlamentu.

Slovenski maturantje iz

Buenos Airesa in Bariloč

Ljubljanski župan Zoran Janković

(levo) in ministrica za Slovence v

zamejstvu in po svetu Ljudmila

Novak

Razstava Teda Božidarja Kramolca S peresom in čopičem

Foto

: Ma

ja K

ap

lan

Foto

: Ma

ja K

ap

lan

Foto

: Ma

ja K

ap

lan

Foto

: Ma

ja K

ap

lan

9

V ŽARIŠČU

12. Vseslovensko srečanje v parlamentu

Brez medgeneracijskega zaupanja ni prihodnosti

»Poudariti želimo dialogmedmladimi in starejšimi in tako med drugim ohranjati slovenski jezik inkulturo,«jenaVseslovenskem

srečanjuuvodomadejalFrancPukšič,predsednik Komisije DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, kijesrečanjeorganizirala.Pukšičseje v nadaljevanju dotaknil upada interesa za delovanje v slovenskih društvih, kar je po njegovih besedah tudi posledica generacijskih razlik in pomanjkanja medgeneracijskega sodelovanja.»Zatoželimosprego-voriti o tistih projektih, ki bi sode-lovanje med mlajšo in starejšo gene-racijospodbudiliteromogočiliprenosznanja in izkušenj med generacijami,« je še dejal ter s tem napovedal tudi tematiko prvega parlamenta mladih Slovencev iz tujine.

O pomenu ohranjanja narodne identitete med Slovenci, ki so se iz različnihrazlogovrazselilipovsemsvetu, in pomenu njihovih prizadevanj za samostojno Slovenijo je v nago-voru rojakom spregovoril predsed-nikDržavnegazboraRepublikeSlo-venijeGregorVirantinmeddrugimpoudaril, da je medgeneracijski dialog še posebej pomemben pri Slovencih v zamejstvu in po svetu, saj razvoj informacijske tehnologije pomeni grožnjo ohranjanju le-te.»DržavaSlovenijajedolžnapomagativamposvojihnajboljšihmočeh, iz-koristitipajetrebaštevilnemožnosti,

ki jih ponuja sodelovanje,« je še dejalVirant insenavzočimzahvalilzanesebičnodelo,kigaopravljajovsak na svojem koncu sveta in s tem krepijovezidomatičneganarodater ohranjajo slovenski jezik in kulturo. »Vzpostavitijetrebanoveodnose

med starejšo in mlajšo generacijo,« je med drugim izpostavila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in opozorila, da je tudi populacija Slovencev vedno starejša, zato je treba nujno in zelo hitro stopiti v medgeneracijski dialog. Ministrica Novakova je še poudarila, da si bodo na Uradu, tako kot doslej, prizadevali podpirati vse tiste dejavnosti društev, ki pomagajo ohranjati slovenski jezik in kulturo.

Letošnja slavnostna govornica AntoniaClaudiaVončina,pesnicain pisateljica iz Gorice, je poudari-la, da je treba trezno razmisliti in primerno odgovoriti na izzive, ki jih prinaša proces globalizacije. Po njenihbesedahživimovzačaranemkrogu, kjer enotnost, prijateljstvo, soli-darnostnisovednomogoči,kerseneznamopribližatidrugdrugemu.»Namstarejšimmočipojemajo,zatomoramo verjeti v energijo mladih,« je poudarila slavnostna govornica. »Približajmo se drug drugemu.Prepričanasem,današtrudnebozaman.«

Uvodnemu nagovoru je sledil kulturni program, v katerem so

nastopili mladi člani Teatra Zoraiz Šentjakoba v Rožu z izborombesedil Andreja Kokota in odlomki iz na Koroškem že znane, za Lju-bljano pa toliko bolj presenetljive predstave.Obzaključkupredstavese je ob znani slovenski pesmi Lipa zelenelanajprejsramežljivo,potempa odločneje oglasila vsa VelikadvoranaDržavnegazboraRS.V nadaljevanju Vseslovenskega

srečanjasosenaprvemparlamen-tu sešli mladi Slovenci iz tujine, ki so razpravljali o tem, kaj mlade iz sveta povezuje s Slovenijo, kako sodelujejo medseboj inkjevidijomožnostizaizboljšave.

SloVENcI IZ ZAMEJSTVA IN SVETA So NA ToKrATNEM, žE 12. VSESloVENSKEM SrEčANJu, rAZPrAVlJAlI o MEDgENErAcIJSKEM DIAlogu, V DržAVNEM ZBoru rEPuBlIKE SloVENIJE PA JE SočASNo PoTEKAl TuDI PrVI PArlAMENT MlADIh SloVENcEV V TuJINI.Tekst Blanka Markovič Kocen, foto Maja Kaplan

Slavnostna govornica Antonia Claudia Vončinanadaljevanje na strani 10

10

V ŽARIŠČU

Vseslovensko srečanje

V deželi nekoga V četrtek, 5. julija 2012, je bila v Državnem zboru RS v okviru Vseslovenskega srečanja otvoritev razstave akademske slikarke Vesne Lenić Kreže.

Predsednik Komisije DZ za Slovence v zamejstvu in posvetuFrancPukšičjezbranenaVseslovenskemsrečanjuseznanilzživljenjemindelommladeavtoriceizBanjeLukeinjihpovabilvVelikodvoranona ogled razstave.VesnaLenićjeleta2009diplomiralanaAkademijizalikovnoumetnostvBanjiLuki,kjerježevčasuštudijaprejela nagrado za najbolj nadarjeno študentko generacije.SlovenskoporekloLenićeveizhajapodedu,čigarstaršisobilirojenivCelju.Kojezačelaraziskovatiživljenjesvojihprednikov,jeLenićevavstarihdokumentihinfotografijahnašlanavdihzanadaljnjeustvarjanjeinsvojoslovenskodediščinovtkalavkolažeinslike.RazstavoznaslovomVdeželinekogajeorganiziralaSlovenska izseljenska matica s podporo Urada VladeRSzaSlovencevzamejstvuinposvetuinKomisijeDržavnegazboraRSzaodnosesSlovencivzamejstvu in po svetu. VprostorihSlovenskeizseljenskematicesibosterazstavo lahko ogledali od 4. do 25. oktobra 2012.- Vesna Vukšinić Zmaić -

Udeleženci prvega parlamenta mladih Slovencev iz tujine

V naslednjih številkah Slovenije danes pripravljamo serijo člankov na temo Vseslovenskega srečanja in portretov udeležencev prvega parlamenta mladih iz tujine.

Janez Janša, predsednik Vlade RS: »Slovenija po vseh letih samostojnosti ni zgolj neka državno-upravna kategorija, ampak je to skupnost ljudi, rojakov doma in po svetu.«

Uvodničardr.LarisGaiser,predsed-nik Upravnega odbora Panevrop-skegagibanja,kiže22letživiindelav tujini, je med drugim poudaril, da jebitiSlovenecinobenemdržavljansveta nekaj posebnega in zelo pomembnega. Po njegovih besedah brez medgeneracijskega zaupanja niprihodnosti.»Napočil ječas,daSlovenija izkoristi ves svoj intelektu-alniingeopolitičnipotencialinsamoodločenpristopnambozagotovilprihodnost,« je dejal Gaiser.

Svoja razmišljanja je predstavil tudi Simon Pribac, kanadsko-slovenski podjetnik, medijska oseba in diplo-mantUniverzeYorkvTorontu.Otem,kako negovati in poglobiti medge-neracijsko sodelovanje, je pojasnil, danitežavavtem,kolikointeresaje.Interesjemogočespodbuditi,zatojev nagovoru razmišljal o tem, kako to medmladimidoseči in jihpripravitiza sodelovanje s Slovenijo.

Za Jasmino Ritlop, koordinatorko slovenskih društev na Predarlskem, je izjemnega pomena, da se slo-venska društva ohranijo, predvsem pajetrebavnjihpovečatifunkcijomladih. Ko je govorila o pomenu učenja slovenščine, je med dru-gimopozorilanavelikofluktuacijoučiteljevslovenskegajezika:»Večinajih dobi delo samo za eno leto, kako-vostpoučevanjapazmenjavanjemučiteljevslabi.«

Razprave, ki je sledila uvodnim nagovorom,soseudeležili številnimladi rojaki, med njimi Olga Vo-glauer iz Celovca, ki je med drugim poudarila,dajetrebanajtimožnoststika s starejšo generacijo, ki na raz-vojgledadrugače.Opozorilaje,daKoroška regija ekonomsko nazaduje, zato je nujno preveriti, kam in za kaj gre denar, namenjen tej regiji.

Po mnenju Karen Ulian iz Italije vključevanjevslovenskadruštvanivečsamoumevno,čepravnjihovegapomenanekažezanikati.»Družinajeprvi prenašalec narodne identitete inkulture.Družinazmorevečkotka-terikoliučitelj,«jepoudarilaUlianova.Vpopoldanskihurahjeudeležence

VseslovenskegasrečanjapozdravilpredsednikvladeJanezJanša.»Vesel

semtegapogleda–slovenskiparla-ment je redkokdaj tako popoln,« je hudomušnopripomnil innavzočimrojakom uvodoma izrekel toplo dobrodošlico. »Vsi tisti, ki ste se vsredo zbrali na prireditvi Dobrodošli domakotdanesnaVseslovenskemsrečanju,dokazujete,daSlovenijapovseh letih samostojnosti ni zgolj neka državno-upravnakategorija,ampakje to skupnost ljudi, rojakov doma in posvetu.«Vlučinedavnegadnevadržavnostise jerojakomzahvalilzapomočleta1991,kijebilaponjegovihbesedah izjemno pomembna za to, dajeSlovenijokotsamostojnodržavopriznala tudi mednarodna skupnost. »Če tega takrat ne bi dosegli, bipriložnostzavselej izgubili,« jedejalJanša. Rojakom je sporočil, da vdomovini pozorno spremljamo njiho-vo delo, se veselimo njihovih uspehov inžalostimoobtežavah.PoJanševihbesedahsoSlovenci izvenmatičnedomovine pomemben povezovalni element slovenske kulture in jezika.Premiersejedotakniltudidosežkov

slovenskega znanja v tujini. Roja-kom jesporočil,da jihvdomovinine cenimo samo zaradi prispevka kdružbenemunapredkupovsemsvetu, ampak tudi zato, ker, ne glede naokoliščine,nikolinisoizgubiliverevdomovino. Kar zadeva gospodarske stike, pa je premier poudaril: »Slo-venija nujno potrebuje tuje investicije v gospodarstvo, zato se še bolj odpi-ramovsvet intudizvašopomočjokrepimo stike s tujino.«

Janša je spomnil tudi na besede »očeta slovenske države« JožetaPučnika,kijezapisal,dajemerilozadoločanjeslovenstvastopnjazave-zanostislovenskikulturi,življenjskimvprašanjem ljudi te kulture in boju, prizadevanjuzaosnovnemožnostinjenegautrjevanjainrazvoja.Čepravgre za misel, ki je bila zapisana pred dobrimi 25 leti, ta po Janševih bese-dah velja še danes. Nakoncujepremier izrazilželjo,

da bi razprave potekale v duhu izmenjav mnenj in da bi slovenski rojaki ostali ambasadorji slovenstva povsod po svetu. »Bog našo nam deželo,Bogživinašslovenskisvet,«je s Prešernovim verzom svoj nagovor zaključilpredsednikslovenskevlade.

nadaljevanje s strani 9

11

VELIKI INTERVJU

Tomaž Kunstelj

Brez ljubezni do domovine v diplomaciji ne greZA ToMAžEM KuNSTlJEM, DANES V. D. gENErAlNIM SEKrETArJEM NA MINISTrSTVu rS ZA ZuNANJE ZADEVE, JE BogATA DIPloMATSKA KArIErA, NJEgoVE IZKuŠNJE MED SloVENcI V ArgENTINI IN KANADI PA NEPrEcENlJIVE. SogoVorNIK, KI gA NI VrEDNo PrEKINJATI.Besedilo in foto Blanka Markovič Kocen

bljani, mi je iz minute v minuto odpiral novedimenziježivljenjanašihrojakovv Argentini in Kanadi in skoraj dve uri sta minili, kot bi mignil.

Kakšen je diplomatski kruh – ljudje si delo v diplomaciji najbrž zelo različno predstavljamo, večinoma kot zelo prijetno, polno blišča? Diplomatskikruh imavečplasti:

skorjica je videti zelo mamljiva, a sredica utegne biti tudi grenka. Bela srajca, kravata, penina in kaviar so stereotip preteklosti, ki z realnostjo nima veliko skupnega in za delovne dneve,kiobičajnotrajajoodzgo-dnjegajutradopoznenoči,jetoboljtolažba.Sevedaljudjevidijoinopazi-jopredvsemtistolepo,bleščeče…Jepa res, da za vsak poklic potrebuješ najprej ljubezen, da ga lahko dobro opravljaš. Predpogoj za diplomatski poklic pa je, da moraš imeti poleg same po sebi razumljive izobrazbe in široke razgledanosti rad domovino. Domovino kot tako, ne glede na to, kdojinačelujeinkdosoministri.

To ste verjetno močno občutili, ko ste postali odpravnik poslov v Argentini. Kdaj se je to zgodilo?VArgentinisempostalodpravnik

poslov,kojezaključilmandatvelepo-slanikdr.JanezŽgajnar.Takratvladani takoj imenovala veleposlanika, vse tekočeposlepajebilotrebaopraviti.To obdobje se je raztegnilo na skoraj eno leto, od septembra 2000 do julija 2001.

Takrat je Argentina preživljala težke čase. Sami ste kot glavna argentinska problema izpostavljali nekonkurenčnost gospodarstva in javni dolg – prva je problem tudi pri nas…

Mislim, da je danes poleg tega, kar lahkonaredidržavazaprebojsloven-skih podjetij v tujini, zelo pomembno tudi to, da se slovenska podjetja us-merijovnoveizdelke,večjododanovrednost,večješteviloinovacijindase bolj ambiciozno lotijo tudi sicer

Diplomiraniinženirlesarstvajevdržavniadministracijipristalpovsemponaključju,sajjelesarstvodeldružinske

tradicijeKunstljevih.Čas,vkateremje TomažKunstelj končal študij nafakulteti, jebilnamreččassloven-skega prebujanja v osemdesetih letih. Povabljen je bil, kot pravi, k nastanku slovenskihkrščanskihdemokratov,poprvihdemokratičnihvolitvah,nakaterih je sodeloval v Demosovi kam-panji, pa v urad takratnega predsed-nika vlade Lojzeta Peterleta. »Tako sejemojatehničnaaligospodarskakariera zapeljala v neko nepredvide-nosmer,kijenikolinisemnačrtoval.Preprosto sem dal na razpolago svoje znanje,čemursosledilirazličniizzivi,«pravi. Po letu 1992, po drugih volitvah, soTomažaKunstljavnovičpovabilivurad takrat zunanjega ministra Loj-zeta Peterleta in takrat se je, kot pravi, začelodločati,dajetotisto,karbiv javniadministraciji tedržaveradpočel.Pogovorvprostorihzunanjegaministrstva, na Prešernovi cesti v Lju- nadaljevanje na strani 12

12

VELIKI INTERVJU

Bela srajca, kravata, penina in kaviar so stereotip preteklosti, ki z realnostjo nima veliko skupnega.

Planica se z novo infrastrukturo vrača v stanje, ko bo v popolnosti lahko konkurenčna centrom, kot sta npr. Oberstdorf in Innsburck.

zahtevnih, ampak najrazvitejših trgov Zahodne Evrope, Severne Amerike, Japonske,Koreje…Vzadnjihletihseveliko gospodarstvenikov usmerja na nove,hitrorastočetrge,kipaskrivajovelikopast.Natehtrgihnamrečnemoreš nastopati z zastarelimi izdelki, izdelki z nizko dodano vrednostjo, brez inovativnosti… In tukaj vidimvelikotežavo.

Po izteku mandata ste se vrnili v Slovenijo, in zasedli položaj vodje sektorja za protokol v zunanjem mi-nistrstvu, leto pozneje pa ste predse-dovali organizacijskemu komiteju za svetovni pokal v Planici. Kakšen je vaš odnos do slovenskega športa, še zlasti do planiških poletov?

Gledano kronološko sem se leta 2001 vrnil na zunanje ministrstvo in postal namestnik, leto pozneje pa vodja diplomatskega protokola. Največjidogodekvtemobdobjudoleta2006jebiloministrskosrečanjeOrganizacije za varnost in sode-lovanjevEvropi.Športpa jebilžeodkoncasrednješole,bežigrajskegimnazije, eno od pomembnih središčmojegaživljenja inv tistihletihsemvsmučarskemklubuDo-lomitiizGunceljzačelnabiratikilo-metrinovrazličnihvlogah intemuostal zvest do danes, ko sem aktu-alni predsednik SK Triglav iz Kranja. Vrsto letsembilčlanpredsedstvaSmučarskezvezeSlovenije intudi,kot ste rekli, predsednik OK Planica. Lahkorečem,daješlaPlanicaskozivečevolucijskihstopenj,znovo in-frastrukturopasevračavstanje,kobovpopolnostilahkokonkurenčnanajvečjimsvetovnimcentrom,kotsta npr. Oberstdorf in Innsburck. Ne- dvomno je Planica sposobna izpel-jati svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, izjemno redko pri takih kandidaturah pa je, da že prvičdobiš samo svetovno prvenstvo. Predtemjeobičajnotrebakupitižekakšno »vstopnico«. Kdor je realist, se zaveda, da imamo nogo med vrati, in upam, da dogodki, ki so bili povezani s to kandidaturo, ne bodo zamajali ugleda slovenskih športnih delavcev do te mere, da bi jim v bodočetopovzročaloveliketežave.

Potem vas je pot odpeljala v Kanado, kamor ste odšli kot veleposlanik. Nov diplomatski izziv?

Veleposlanik jevnajširšemsmislubesedepredstavnikdržave,vdrugodržavo poslan s strani predsed-nika, kar pomeni, da s predstavniki drugedržavedejanskokomuniciraz mandatom svojega predsednika. Veleposlaniškipoložajtudiomogoča,daspredstavnikidržavegostiteljicekomuniciraš na najvišjem nivoju, od šefov države, vlade, parlamenta,ministrov, lokalnih, regionalnih obla-sti…Nedvomnojetonajvišjastopnjavdiplomatskislužbiinizziv,negledenato,vkateridržavialiprimednar-odni organizaciji si akreditiran.

Ali lahko primerjate življenje rojakov v Argentini in Kanadi?

Moji prijatelji bi rekli, da vsaka primerašepa.Grezadvarazličnasvetova, kamor so Slovenci prišli iz različnihrazlogov.VArgentinososezlasti po vojni naseljevali predvsem na priporočiloslovenskegaduhovnikaHladnika, ki je pri takratnem predsed-niku Peronu izprosil, da so spre- jelinekajvečSlovencev,kisotakoiz razmeroma dobro razvite srednje Evrope prišli v industrijsko dokaj nizko razvitodržavo.Zatosovsi,kisoimelikakšne rokodelske spretnosti, kaj šele, dasobiliizobraženi,šolani,vzelokrat-kemčasuzelodobronapredovali.Nitorejčudno,dajedanesvArgentiniveliko uspešnih, med njimi pa tudi nekaj izjemno velikih podjetnikov. Za razliko od Argentine je v Kanadi zelo veliko srednje velikih podjetij z 20 pa tja do 120 zaposlenimi. Slovenci so v Kanado odhajali pod tršimi pogoji kot v Argentino. Kanada je sprejela predvsem mlade, zdrave in samske politične begunce, ki so morali zdelomnajprejodslužitistroške,kisojihimeliznjihovimprihodomvdržavo.Ti ljudje so praviloma dobili delo na kmetijah,ko soodslužiliprejome-njeno,pasosi lahkopoiskalislužbov kakih drugih dejavnostih. Poleg povojnih emigrantov je bil izjemno močanvalvKanadotudiv60-ihali70-ih letih, ko je bil kruh na nekaterih, še zlasti nerazvitih predelih Slovenije, na primer v slovenski Istri, na Krasu, v Prekmurju,Belikrajini,izjemnotežak.Priseljencev s teh območij je bilotakrat veliko. Slovenci v Kanadi so, zelo podobno kot v Argentini, sloveli kot pridni, delavni, zato so zelo hitro uspeli in med njimi se je razvilo izjemno veliko uspešnih gospodarstvenikov, mnogipasouspelitudinapodročjuakademskega dela, kulture, medi-jev,športa.Lahkorečem,dajebiloživljenjeSlovencevvKanaditrdo,avelikostdržavein infrastrukturastaomogočali,dasoseizjemnodobrorazvili. Stopnja blaginje v Kanadi je neprimerno višja kot v Argentini. So pa imeli v Argentini izredno dobro organizirano izobraževanje, tudizaradi priseljevanja intelektualcev, vključnozvečinoprofesorjevspred-vojneškofijskeklasičnegimnazije iz

Šentvida. Zatonepreseneča,dalahkonajdemomed tamživečimiSlovenci številne pisatelje in misle-ce, ki jih v Kanadi zaradi strukture priseljevanjani bilo.V Kanado sose slovenski intelektualci priseljevali individualno,običajnovokvirupo-diplomskega študija ter kasnejšega angažmajanahitrorazvijajočihod-delkih kanadskih univerz. Taka prim-erastanpr.vrhunskimedicinskifizikdr. Ervin Podgoršak iz Montreala ter biofizikdr.BrankoPalčičizVancouvra.

Ob tem se moram spomniti številnih pomembnih posameznikov v Kana-di, kjer se menjajo generacije in v zadnjih letih je odšlo nekaj takih, ki so bili zelo pomembni stebri sloven-ske skupnosti. Eden od njih je bil, ob vrsti slovenskih duhovnikov, recimo, nekdanji torontski nadškof in dolga leta edini slovenski kardinal dr. Alojzij Ambrožič,ki jebilvvisokicerkvenislužbivednotudiponosenSlovenecin se je zelo izpostavil v obdobju slo-venskega osamosvajanja, pa npr. JožeKastelic, ki jeumrl lani jeseni,veliki gospodarstvenik, mecen in pod-pornik vrste slovenskih dejavnosti, naj botokultura,slovenskežupnije,sta-rostnidom,radio…Pravtakomoramomeniti tudi Ludvika Stajana, ki je bil eden izmed izjemno uspešnih slo- venskih gospodarstvenikov, Štajerec, zdrava duša, podjetnik, ki je ustanovil veliko in uspešno podjetje za izdelavo ognjevarnih vrat, a imel ob delu in družinitudivelikposluhzaslovenskadruštva, organizacije in še zlasti šport, v katerem se je najvišje zavihtel njegov vnuk Matt Stajan, dolga leta edini Slo-venec v NHL, ki sedaj igra v Calgaryu. Inkosmožepri športu,nemoremmimoAnžetaKopitarja,kigavKanadicenijo ne samo zaradi sijajne tehnike hokejske igre, ampak predvsem zaradi njegove skromnosti, neprevzetnosti. Lahkorečem,dajeAnževKanadiinSeverni Ameriki najbolj prepoznavna slovenska »blagovna znamka«, na katero smo lahko izjemno ponosni.

Med Slovenci v Argentini pa si brez Hermana Zupana in njegovega ve-likega podjetja za izdelavo potiskane kartonskeembalažetežkozamišljamovrsto slovenskih dejavnosti, da ne go-vorim o bratih Oblak, ki so ustanovili izjemno uspešno podjetje s stavbnim pohištvom in prav tako predstavljajo močnooporoslovenskimdruštvomvBuenos Airesu. Eden od njih, Tone, pa imapoleggospodarskežilicetudiizje-menčutzalikovnoumetnostinestetikoter organizacijo kulturnih prireditev.

V Kanadi ste doživeli tudi olimpijske igre v Vancouvru, kjer ste bili precej angažirani. Česa se najbolj spomi-njate, kakšni so bili vaši vtisi?OlimpijadavVancouvrujegotovo

bila prav poseben izziv, ker to ni bila organizacija nečesa za vogalom.Vancouver jeodOttaweoddaljendobrih 5000 km, tako da je vsaka pot

nadaljevanje s strani 11

13

VELIKI INTERVJU

pomenilaveliklogističnizalogaj,ve-liko pa je bilo tudi administrativnih vprašanj. Poudariti pa moram, da jepredstavljalavelikopoživitevtudizaslovenskoskupnostvVancouvru.Zalogaj je bila tudi organizacija slo- venske hiše. Skupaj s sedan-j im častnim konzulom JožetomŠparovcem in njegovo soprogo Mar-janoternekdanjimčastnimkonzulomdr.BrankomPalčičemnamjeuspelopridobiti optimalno lokacijo v pešconi na Whistlerju, kjer je bilo osrednje dogajanjevsehsmučarskihdisciplininzatovelikoobiskovalcev,navijačev,športnih funkcionarjev, državnihpredstavnikov,novinarjev…Slovenskahiša jebilanedvomnolepdosežekrojakov iz Kanade, Olimpijskega komitejainVladeRS.Pošportniplati

Na spletni strani www.slovenci.si smo ustvarili spletno skupnost, v kateri bomo lahko izmenjali številne uporabne informacije in nasvete.Prijavajepreprosta,zatosenampridružitevčimvečjemštevilu.

Najdete nas tudi na Facebookprofilupod

imenom Slovenija danes

je bila Tina Maze izjemno uspešna in jepoželavelikopriznanje,nesamoslovenske, ampak tudi mednarodne in kanadske javnosti. Ti medalji pa nemoreta zasenčiti uspehaPetreMajdič, inmorampriznati,dasemimelnatribuninacilju,vedočzanjenopoškodbo,solzneoči....Spraševalismose,alinišložečezmejozdravegarazuma, a glede na to, da se je na koncu naslednje sezone športno upo-kojila, lahko domnevam, da je ta silna močizviralaizPetrinegazavedanja,da gre verjetno za eno od zadnjih ali pa zadnjo olimpijsko tekmo.

V Vancouvru smo imeli Sloven-sko hišo, v Londonu pa je v imenu varčevanja ne bo. Kako gledate na to?

»Mislim, da se je k projektu Slovenska hiša v Londonu pristopilo prepozno in je potem bolj kot denarja zmanjkalo časa.«

TudivVancouvrujebilaslovenskahiša organizirana z razmeroma malo denarja…Mislim,dasejekprojektukljubželaniaprilaodobrenimsred-stvom pristopilo prepozno in je potem boljkotdenarjazmanjkaločasa.

Kako komentirate napovedano zapiranje slovenskih diplomatskih predstavništev po svetu?

Za p i ra n j e d i p l o m a t s k i h predstavništev je vedno tako, kot bi s sebe trgal del telesa. Tega nobena državanedela lahkotnointakojebilo tudi v našem primeru. Preprosto, čehočemoobdržaticelotnomrežo,namvdoločenemobdobjuzmanj-kasredstev.Potemsejetrebapačodločiti,aližrtvujemoendeltelesazato,daživljenjeohranimo,alipapus-timovse,počakamointvegamoero-zijocelotnegasistema.Priodločitvahsmo sledili predlogom gospodarstva inrazličnihdrugih javnosti,strateškisvet je razpravljal o slovenski diplo-matskimreži,narejenesobileana-lize, ne samo stroškovne, ampak tudi politične.Predlogzapiranja,kijezdajv realizaciji, je neke vrste kompromis, upam, da dovolj velik, da nam ne bo trebavečzapirati.

Ali se že pripravljate na kakšne nove diplomatske izzive?Moramreči,dajeizzivvpisarni,kjer

trenutno sem, tako velik, da mi še ne dajekajdostimožnostizato,ampakv obdobju nekaj let pa morda spet. Čisto za konecpamislim, da je

najpomembnejše sporočilo to,damladegeneracijevtujiniživečihro-jakov vidijo Slovenijo, slovenstvo ali pa državljanstvoRSkotdodanovrednost,kar pomeni, da je biti Slovenec pred-nost v poslovni, kulturni, akademski ali katerikoli karieri. To tudi za nas pomeni priložnost,dalahkozljudmi,kisonašekrvi, vendar zelo dobro vpeti v kul-turna in gospodarska okolja po svetu, najdemoinživimoskupneinterese.

14

POSLOVNE STRANI

Dr. Anton Jurgetz

Slovenija izgublja priložnostiDr. JurgETZ, SloVENEc, EDEN oD VoDIlNIh uSlužBENcEV V DružBI BMW, BIl JE NAMrEč DIrEKTor NJENIh lABorATorIJEV, JE PrEPrIčAN, DA IMA SloVENIJA DoBEr rAZVoJNI PoTENcIAl, KI PA SE gA NE ZAVEDA TuDI NE IZKorISTI DoVolJ. SVETuJE rAZBrEMENITEV goSPoDArSTVA, rEForMo JAVNEgA SEKTorJA IN PrESTruKTurIrANJE TEr KoNSolIDAcIJo SINDIKAToV.Besedilo in foto Blanka Markovič Kocen

Kotčlannadzornegasvetadomžalskega Hel iosain nekdanji nadzornik v NKBM je dr. Jurgetz še kako

vpet v slovensko gospodarstvo, nad katerim pa ne skriva zaskrbljenosti. ČlanaUpravnegaodboraBavarsko-slovenskega društva, v katerem je od-govorenzagospodarskainpolitičnavprašanja,semsrečalavLjubljani,kjer se je mudil poslovno, pred krajšimi počitnicami,kijihjepreživelvPiranu.

Pri rosnih 22 letih ste zapustili Slo-venijo. Kako se je to zgodilo?Poskoraj48letihživljenjavtujinije

to dobro vprašanje! Študijsko pot sem začelvLjubljani,nafakultetizameta-lurgijo. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev–nisemimelnitištipendijenitipodporeoddoma–pasemštudijkemijske tehnologije nadaljeval na visoki tehniški šoli v Mariboru, kjer so živelistarši.Kosempri22letihkončalprvo stopnjo visokošolskega študija, semseodločilpočitnicepreživetipritetivNemčiji.Nitivsanjahsinisemmislil, da bom tam tudi ostal!

Ali nam lahko opišete svoja prva leta v tujini? S kakšnimi težavami ste se srečali, kaj vam je najbolj ostalo v spominu?Zato,dasemvNemčijiostal, je

pravzaprav najbolj kriva moja teta, ki mejespodbujalakučenjunemščine,iskanju dela in pridobivanju izkušenj. Moji prvi vtisi niso bili pozitivni, saj je bilaSevernaVestfalijapolnatežkeindustrijeinzatozrakonesnažen.Celotoliko,dasoseobdeževjunanaših,

tedaj najlonskih oblačilih, zaradinastajanjažveplenekislinenaredileluknje…Medvečinomačrnopokri-timihišamiseresničnonisemdobropočutil, doživljal sem neke vrste»konflikt«meddomotožjemnaeniin situacijo, da nisem bil navdušen nad tedanjim sistemom v domovini, ki je omejeval svobodno misel, razvoj in spoštovanje sposobnosti, na drugi strani. Takrat sem pogosto mislil na zeleno Slovenijo. Ko sem se zaposlil, senikakornisemznebilobčutka,dasem tujec, za Nemce smo bili vsi Jugoslovani ali Balkanci, kar me je močnomotilo.Prišelsemnamrečizkulturnega, razvitega dela Evrope, iz Slovenije,kijeboljvsrediščuEvropekot marsikatera druga tako imenova-nazahodnadržava.

Vam je bilo kdaj žal, da ste odšli?Vprvihtednih,mesecihnekoliko,

potem pa je delovna vnema prema-galadomotožje.

Kakšen je vaš današnji pogled na »gastarbajtarje«? Se vam zdi, da je današnjim priseljencem težje, kot je bilo vam?Včasu,kosemprišelvNemčijo,je

tamkajšnje gospodarstvo potrebova-lo veliko delovne sile od vsepovsod, zbiraleso joposebneagencije.Vsiso vedeli, da je večina teh ljudi,»gastarbajtarjev«,tukajzadoločenčas,dela,dazaslužidenar,sinekajustvari in se potem vrne domov. Le manjši del morda ostane. Takrat so se ljudjeboljpogostozdruževalivtako imenovanih nacionalnih klubih, slovenskih društvih. Tudi v Solingenu, kjersemsprvaživel,smoga imeli.Srečevalismosevnekigostilni,pri-pravljalikulturniprogram,česarpadanes iz različnih razlogovniveč.Številnisoimelitežavezintegracijo,težko so se sprijaznili z novim kul-

turnimokoljem,težkososeučilijezika.Slovencisobilirazmeroma»fleksibil-ni«,večjetežavepasoimeliTurkiinGrki, predvsem starejša generacija,ki secelopo10letihninaučilajezika,kersenisoznalivključevatiindružitiz nemškim prebivalstvom.

Študij kemijske tehnologije ste na-daljevali v Nemčiji, doktorirali pa ste na francoski univerzi. Kaj je botrovalo taki odločitvi?

Po prvi stopnji sem prekinil študij v Sloveniji, namesto v Ljubljano pa semodšelvNemčijo,kjersemmoralnajprej poskrbeti za verifikacijo opravljenih izpitov v Sloveniji, kar je postopek,kijetakratzahtevalmočneživce.Tosemopravil,atrčilobnasled-njo zagato. V Nemčiji je namrečštudij ob delu bolj izjema kot pravilo, če,seveda,najdetešolo,kivamtoomogoči,intudiprofesorja.Menijetouspelo, blizu Münstra sem nadaljeval študijkemijskegainženirstvaingazzelodobrimuspehomtudikončal.Bil sem med petimi najboljšimi absol-venti. Diplomiral sem na strokovnem področju,kitakrattudiznanstvenoni bilo še dosti za prakso raziskano, to jepodročjefotokemičnih»reaktions«mehanizmov, katerih razumevanje je pomembnozafotokemičnozaščitopolimernih snovi, kot so npr. umetne smole, barvnih sistemov, tudi plastike

Ko sem se zaposlil, se nikakor nisem znebil občutka, da sem tujec, za Nemce smo bili vsi Jugoslovani ali Balkanci, kar me je močno motilo.

15

POSLOVNE STRANI

inpodobno,protiUVžarkom.Todelosem po dveh, treh letih nadaljeval z dizertacijsko nalogo, ki sem ji posvetil dobra štiri leta. Potrebne raziskave sem med drugim opravljal tudi v ZDA.

Kako ste pristali v BMW?Pred zaposlitvijo na vodilnem

položajuvkoncernuBMWsemkotmladkemijski inženirosemletnabi-ral izkušnje v treh drugih podjetjih na različnihstrokovnihinodgovornihde-lovnih mestih in si tako tudi pridobil potrebne izkušnje in znanje za vodilni položajvBMW.VNemčijinamrečzarazlikoodSlovenijekončanauniver-zitetna izobrazba ni vedno osnovni pogoj za zaposlitev na odgovornem položaju.Velikoštejetudinadrugenačinepridobljenoznanje.Tudikot»samo«diplomiraniinženirsemdose-gelenakpoložajkotpozneje,kosemdoktoriral iz kemijskih znanosti.

Aktivni ste tudi v slovenski skupnosti v Nemčiji, kako ta deluje?Nekajslovenskogovorečihljudiv

južnemdeluNemčijenasjezačutilopotrebopozdruževanjuinpovezova- nju, ki ga nismo želeli prepustitinaključju,pačpagavsajnekolikousmerjati. Povezali smo slovenska društva, ki se ukvarjajo s kulturnimi vsebinami, in bolj gospodarsko us-merjena. Bili smo mnenja, da gospo-

darstvoneizključujekultureinkulturanemoreizključevatigospodarstva.Sštajersko gospodarsko zbornico v Mari-boru in z zbornico Spodnje Bavarske vRegensburgupravtačaspriprav-ljamosrečanje,gospodarski forum,ki bo jeseni v Mariboru. Privabiti in pridobitiželimozainteresiraneizsred-njega in malega gospodarstva, tako iz nemškega kot iz slovenskega okolja.

Ali poleg Heliosa sodelujete še v ka-terem drugem slovenskem podjetju?Bil sem član nadzornega sveta

druge največje slovenske banke,NKBM, vendar sem po štirih in pollet-jihtosodelovanjekončal.

Kako gledate na današnje razmere v slovenskem gospodarstvu? Ali spremljate dogajanje v Sloveniji?

Spremljam ga zelo intenzivno in zelo zaskrbljeno. Slovenskemu gos-podarstvu oziroma zanj odgovor-nemudelupolitikevkriznemčasuniuspelo zagotoviti primerne podpore in ukrepov, da ne bi prišlo do skoraj katastrofalnegapoložaja, ki jenamejibankrota.Čistoodkritomoramoreči,dajeslovenskogospodarstvoprezadolženo,nišedovoljinvestiralovnove tehnologije, ni niti sistemsko niti zakonskodovoljurejeno,davčnaob-remenitev delovnih mest je preprosto previsoka. Za razliko od nemške fede- ralne ureditve ima Slovenija samo dve stopnji, centralno strukturo vladanja inkomunalneenote.Številoobčin,o katerem se prerekate, je povsem nepomembno,ključnajeureditevzakonodaje, ki omogoča hitrejšeodločitvepripridobivanjudovoljenj.Povsem nerazumljivo pa je, da je v primerjavizNemčijov javnemsek-torju zaposleno skoraj 30 odstotkov večzadelosposobnih ljudi.Polegtega: 32 sindikatov za javni sektor je absurd! Popolnoma nerazumljivo! In potemsečudimo,zakajjedržava,ki

Dr. Anton Jurgetz: »Slovenskemu gospodarstvu oziroma zanj odgovornemu delu politike ni uspelo zagotoviti primerne podpore in ukrepov, da ne bi prišlo do skoraj katastrofalnega položaja, ki je na meji bankrota.«

mora vse to urejati, tako draga. To je zelo velik sistemski problem, ki ga venemletunimogočerešiti,trebapasegajeresnoinučinkovitolotiti.

Kako pogosto prihajate v Slovenijo?Prihajam najmanj vsaka dva me-

seca, saj imam tu še nekaj obveznosti, med drugim v podjetju Helios v DomžalahinnaUniverzivMariboru.Bolj za dušo pa sem v haloških vinskih gričihurediltakoimenovano»cim-pranohišico«,kjerjebilrojenmojočeinkjersempovojnipreživljalotroškaleta.

Se nameravate kdaj za stalno vrniti?Ssedanjegavidikamoramreči,da

ne. Ljubim svojo rojstno domovino, zelo rad pa grem tudi domov, kjer imamoprijatelje, živimvurejenemokolju,kjersetudidobropočutimin450 kilometrov za »BMW«ni nobena razdalja…

Kaj bi svetovali mladim ljudem v Sloveniji?Aktivno, konstruktivno, kritično

pristopitikdogajanjuvtejdružbiinssvojimi prispevki in predlogi, ki morajo biti izvedljivi , vlagati tudi dovolj ener-gije v spremembe. Skoraj na vsakem področju jetrebaizvestistrukturnereforme.Mislim,dajetobodočnostmlade generacije! Tudi drugje je tudi bilotako–vAngliji,JužniAfriki,kjersemslužboval.Pretiranasamozavestin vsevednost, agresija in psevdoaro-ganca,kijuvSlovenijiopažamžeprigovoru, še bolj pa na cesti, ni prava smer razvoja.

Povsem nerazumljivo pa je, da je v primerjavi z Nemčijo v javnem sektorju zaposleno skoraj 30 odstotkov več za delo sposobnih ljudi.

16

POSLOVNE STRANI

Posvet v grosupljem

Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva V DružBENEM DoMu groSuPlJE JE SrEDI JuNIJA PoTEKAl PoSVET o čEZMEJNEM PoVEZoVANJu SloVENSKIh orgANIZAcIJ V ZAMEJSTVu S SoroDNIMI orgANIZAcIJAMI V rEPuBlIKI SloVENIJI, KI So gA orgANIZIrAlI urAD VlADE rS ZA SloVENcE V ZAMEJSTVu IN Po SVETu, oBMočNA oBrTNo-PoDJETNIŠKA ZBorNIcA groSuPlJE IN oBčINA groSuPlJE.Besedilo in foto Blanka Markovič Kocen

Slovenci na obeh straneh meje imamo velik poten-cial v znanju, osebnih in podjetniških sposobnostih in

izkušnjah, ki jih lahko s povezovanjem inskupnimimočmišeizboljšamo.»Napodročjupodjetništvaješeprecejneizkoriščenihmožnosti,kibijihlahkoSlovenci z medsebojnim povezova-njem izkoristili v prid poglobljenega gospodarskega sodelovanja,« je prepričanaministricazaSlovencev zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, ki vidi možnosti tako napodročjuinvesticijinzaposlovanjakottudi z vidika promocije slovenskega gospodarstva. Udeleženceposvetajepokrajšem

nastopugrosupeljskegaŽenskegapevskega zbora Lastovke nagovo-rilžupandr.PeterVerlič,ki jemeddrugim poudaril, da z optimizmom gledajo na razvoj občine, katereprednosti so po njegovem mnenju predvsem v bogati naravni in kulturni dediščini,patudivvelikemštevilumalih in srednjih podjetij.

»Odnos do zamejstva ni tako dober, kotbilahkobil,zatosemprepričana,dasotakasrečanjadobrodošla injih bomo organizirali tudi v prihod-nje,« je pred samo razpravo dejala ministrica Novakova in dodala, da je pobuda za organizacijo posveta prišlasstraniObčineGrosupljeter

na podlagi strategije urada, ki temelji na gradnji mostu med podjetniki v diasporiinmatičnidomovini.»Namenposveta je torej spoznavne narave, da bi podjetniki navezali stike in tako začeligraditinovoprihodnost,«ješedodala ministrica in izrazila priprav-ljenost urada ostati posrednik pri navezovanju stikov med podjetniki in obrtniki tostran in onstran meje. Predstavniki Območne obrtno-

podjetniške zbornice Grosuplje so v nadaljevanjuorisaliobstoječestanjenapodročjupodjetništvavlokalnemokolju ter predstavili izzive, ki jih vidijo vokvirupoglobljenegačezmejnegagospodarskega sodelovanja. Predsednik OPZ Slovenije Štefan Pav-linjek je pozdravil zamisel o posvetu ter izrazilželjo,dabitopostalpilotnipro-jekt,kibiseuresničevaltudivdrugihregijah. Kot je dejal, so mala in srednje velika podjetja ter obrtniki izjemnega pomena za slovensko go-spodarstvo innjegovprodornatujetrge.»Velikapodjetjanamrečvseboljprehajajovtuje roke, mala pa bodo ostala slov-enska,« je poudaril Pavlinjek.Vnadaljevanjujedr.BredaMulec

z urada za Slovence v zamejstvu in po svetu predstavila aktivnosti in cilje uradanapodročjugospodarskegasodelovanja v okviru strategije do leta 2020. Povedala je, da je bila na osnovi strategije ustanovljena med-

resorska skupina, katere namen je med drugim stalna razprava o prob-lemihpričezmejnempovezovanjugospodarstva.

O velikem pomenu sosednjih trgov je v nadaljevanju spregovorila mag. Marina Einspieler Siegert iz Sloven-ske gospodarske zveze Celovec in začelapredstavitvenikroggospodar-skih organizacij narodnih skupnosti in drugih predstavnikov slovenskih državnihustanov.»Kersodimovna-cionalni park, ne moremo imeti velike industrije, imamo pa številne uspešne male in srednje podjetnike,« je dejala Andreja Kovacs iz Razvojne agen-cije Slovenska krajina iz Monoštra. S primeri dobre podjetniške prakse jeudeleženceposvetaseznanilRo-bertFrandoličizPokrajinskegagos-podarskegazdruženja,AndrejŠikizSlovenskegadeželnogospodarskegazdruženjapajemeddrugimizpostavilnekatere administrativne ovire pri po-slovanju v Italiji, ki jih SDGZ pomaga premoščati.V imenunajstarejšegaraziskovalnega inštituta v Sloveniji, Inštituta za narodnostna vprašanja, ki se ukvarja tudi z gospodarstvom kotključnimvplivomna identitetomanjšin, je spregovorila prof. dr. SonjaNovakLukanovič.Meddrugimje poudarila pomen jezika v gospo-darskidejavnosti,kijemnogovečkotsamo komunikacija. »Z rabo jezika se kažemočskupnosti,«jedejala.Mag.MarijanaKošutaBrankovič jepred-stavila Urad za Evropo z Reke, ki roja-komnaHrvaškemzagotavljapomočin poslovno svetovanje pri prijavah na razpise. Kot zadnji v tem sklopu je nastopil Miljan Majhen z Direkto-rata za gospodarsko diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve, ki je predstavil orodja gospodarske diplo-macije in storitve, ki jih le-ta ponuja slovenskim podjetnikom. Vživahnirazpravi–forumunatemo

Mednarodno podjetniško sodelova-nje so se prisotni seznanili s konkretni-mi primeri iz poslovne prakse ter dobili odgovore na številna vprašanja o po-slovanjuspodjetjiizsosednjihdržav.

Mag. Marina Einspieler

Siegert (SGZ), Andreja Kovacz

(RA Slovenska krajina), Andrej

Šik (SDGZ) in Robert Frandolič

(PGZ) so postregli s konkretnimi

odgovori na vprašanja

udeležencev razprave.

17

KULTURA

Aleksander Mežek

Med Londonom in Gorenjsko

ZNANI SloVENSKI glASBENIK SE Po ŠTIrIh DESETlETJIh žIVlJENJA IN

uSTVArJANJA V BrITANSKI PrESTolNIcI ŠE VEDNo rAD VrAčA DoMoV, NA

gorENJSKo. 11. SEPTEMBrA Bo NASToPIl NA PoolIMPIJSKEM KoNcErTu V

cANKArJEVEM DoMu V lJuBlJANI.Jože galič

»Prosimo vas, da se javite na avdicijozaoddajoPokaži,kajznaš, ki bo v petek, 3. decem-bra1965,ob17.urivstudiuRTV

Ljubljana,Tavčarjeva17,«jepisalosstarim pisalnim strojem na dopisnici, ki je iz uredništva glasbenega programa »tavelike« radijske postaje priromala v MostepriŽirovnici,ktakrat17-letnemuAleksandruMežku.Glasbenik,kigadanes v svetu cenijo velika imena zabavneinceloklasičneglasbe,todopisnico še vedno skrbno hrani! Naš pogovorzvečnimpopotnikom,žedolgo razpetim med Londonom in rodno Gorenjsko, je seveda tekel, časuprimerno,načistodrugačennačin.

»Siva pot, vodi me, kamor hoče srce…« Ste že takrat, ko ste pisali to besedilo, slutili, da vas utegne nekoč odnesti nekam daleč?

Besedilo za to skladbo sem napisal leta 1974, v drugem letu svojega bi-vanjavLondonu.Vseodtakratmetapesemnenehnovračadomov.Veste,včasihLondonnibiltakoblizu,kotjesedaj, in zaradi te oddaljenosti sem se še bolj zavedal, kaj pomeni imeti takšen dom, kot je moj.

Na tujem ste zdaj že štiri desetletja. Verjetno pa v Londonu ne nastopate ali snemate vsak dan. Kako poteka vaš običajni delavnik?Večinoma je vezan na mojo

glasbenokariero.Čas,kigaimamna voljo, si razdelim na dneve, ko se posvečamustvarjanju; nadneve,ko se pripravljam na snemanja in koncertnenastope;nadneve,kosedogovarjam, organiziram in snujem noveprojekte;nadneve,kopotujem,in seveda na dneve, ko zasnovane idejeinprojekteuresničujemvsne-malnih studiih in na koncertnih odrih. Čas,kišeostane,padelimskolegiinprijatelji,kisiželijomojegasode-lovanjainpomoči.

Angleška in slovenska glasbena scena sta gotovo neprimerljivi. Ali pa vendarle imata kaj skupnega?DvomilijonskaSlovenijasežalne

more primerjati s šestdesetmilijonsko Veliko Britanijo, ne po razsežnostitrga niti po številu koncertnih odrov, glasbenihizvajalcevinzaložb,medij-skepokritosti in–kar jeverjetnošenajboljpomembno–mednarodniuveljavljenosti angleškega jezika na glasbenoustvarjalnempodročju.

Kam, h komu se vračate, ko obiščete Slovenijo?Vsamojaožjadružinaindrugiso-

rodnikiživijoblizumojegadomavMostahpriŽirovnicinaGorenjskem,hčerkaživi indelavKranju,sestrizdružinamavRadovljici innaBledu.Imam pa tudi veliko dobrih prijateljev, skaterimiserednosrečujem,kosemdoma.

Kako živijo Slovenci v Londonu, s kom od njih se družite?

Ko sem maja 1972 prišel v London, sem imel občutek, da sem ediniSlovenecvtemvelemestu…Pravza-prav Slovencev tukaj res nikoli ni bilo prav veliko. Njihova prisotnost se je občutnopovečalašelepoosamo-svojitvi Slovenije, ko smo v Londonu dobili diplomatsko predstavništvo. Odtakratsetampogostoudeležujemrazličnihproslavinsrečanjter,čejelemogoče,nanjihtudisamaktivnosodelujem.

Gostovali ste tudi v Kanadi, Argentini, v evropskem in škotskem parlamen-tu. Če ostaneva pri prvih dveh – kako ste doživeli utrip slovenskega življa v dveh kulturno tako različnih deželah?

Slovenska skupnost v Argentini se precej razlikuje od tistih v Severni Ameriki, kjer se naši ljudje precej bolj zlijejozdrugiminarodi.VArgentinisemobčudovalpredvsemskrbzato,dasetudinovegeneracijenaučijo

slovenskega jezika ter ohranjajo slo-venske navade in kulturo. Poleg za-nimivih osebnih zgodb, ki sem jih slišal med gostoljubnimi rojaki na obeh celinah, pa sta seveda naredili name največjivtisrazsežnostinveličastnosttehdežel.

Kam vas bo še (mogoče že letos?) vodila siva pot, kam si še želi srce?VokviruletošnjeolimpijadevLon-

donubomsodelovalprivečprojektih,v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenijepažepripravljamotuditakoimenovani poolimpijski koncert, ki bo 11. septembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Spet bom doma!

Foto:o

sebniarhivAleksand

raM

ežka

o mEŽKu jE poVEDal…Dragan Bulič, glasbeni urednik na Radiu Slovenija:»PrimerjatiAleksandraMežkazdrugimislovenskimikantavtorji(Domiceljem,Šifrerjem,Smolarjem…)jeenakotežko,kotčebiprimerjaliDylanazDonovanom ali Springsteenom! Gotovo pa lahko zatrdim, da je Aleksander od vseh naštetih naših mojstrovnajboljnežnadušain,čekajšeposebejcenimprinjem,jedejstvo,dajetudivživotakodoberkotnaplošči.Zenobesedo–perfekcionist!Še posebej pa sem vesel, da je po bolezenskih težavahspetvidetizdrav.Namnogaleta,Sašo!«

Koncert Rideau Hall, Ottawa, Canada

Obletnica San Martin

18

KULTURA

»V Stockholmu je veliko Slovencev, brez katerih bi bili mnogi moji prazniki in dnevi silno turobni.«

Jerica gregorc Bukovec

Spet je našla svoj domPo oSMIh čuDoVITIh IN NADVSE uSPEŠNIh lETIh NA ŠVEDSKEM SE JE DIrIgENTKA JErIcA grEgorc BuKoVEc VrNIlA V SloVENIJo IN urESNIčIlA SVoJE oTroŠKE SANJE, DIrIgIrATI KoMorNEMu ZBoru AVE.Ana Mrzlikar

Foto

: Ja

na J

ocif

Pravi, da je na Švedsko odšla malo»popomoti«.Želelajeiti na Dunaj, pa se je takrat upokojil profesor, pri ka-

terem je hotela študirati. Poleg tega je bila njena prijateljica Petra Brdnik Juhart (ki je tudi pripomogla k temu, dasoštudentjesplohzačelispro-gramom izmenjave) na izmenjavi na Švedskem,natančnejevMalmu,zatose jezadnjihipodločila,dasepri-javitudisama.Poenemletuježelelaštudij nadaljevati v Kopenhagnhu, pa se je ponovila ista stvar, le z drugim profesorjem. Izjemen profesor, ki je deloval v Malmu in Kopenhagnu in ji je bil izredno pri srcu, se je upoko-jil. Torej drugi v vrsti. Nato je izbrala Stockholm, saj jo je zanimalo samo mesto. Naredila je sprejemni izpit, se tja preselila in ostala do lanskega decembra.Skupajvečkotosemletna Švedskem.

Takole na kratko Jerica Gregorc Bu-kovec strne svojih osem let v tujini, ki pa je, kot sama prizna, na njej pustila velikpečat.VStockholmuje,karza-devaštudij,dokončalatisto,kar jemogočekončativsmerizborovskegadirigiranja,natozaključilaštudijter

se podala v samostojne kulturniške vode. Zadnji dve leti je delala s tremi švedskimi in imela tudi nekaj projek-tov z drugimi zbori.

Kateri študij ste dokončali in kaj vse počeli v času svojega bivanja na Švedskem? Katere izkušnje so vas obogatile, kakšen pečat je pustilo na vas življenje na Švedskem?Pokončaniakademijizaglasbo

v Ljubljani sem v Stockholmu dokončalanajvišjištudij,kiganuditamkajšnja Kraljeva akademija za glasbo. Magisterij in še dodatno leto po tem, za katerega pa ne vem, kako se obravnava oziroma šteje. Študijjebilizrednolep,atuditežak.

Vsisprejemniizpiti,delosprofesion-alnimi pevci, veliko lastnega dela, soočanjestujino,zjezikom…Vodilasem tri zbore v Stockholmu, koncerti-rala tudi s švedskim in berlinskim radi-jskim zborom, pa tudi imenitnim zbo-rom v Stockholmu, ko so me poklicali. Zadnja leta so bila izjemno plodna in ves trud, ki sem ga skozi leta vlagala, sejezačelobrestovati.NaŠvedskemsomeimeliradiinsostežavosprej-elidejstvo,dajihzapuščam.Totudizame ni bilo lahko.Velikosempridobila.Vzačetkusi

sam,takosilnosam,davčasihodbolečinenisemnitijokatimoglaveč.Vsa leta semsestrahotnoborilaz

domotožjem,pašvedskakultura jedrugačnaodnaše,nitistega»kofet-kanja«insrečevanjakottu.Atomejeutrdilo.Vadilasem,razmišljala,rasla.Nisem pustila, da bi me »dotolklo«, volja po znanju me je neverjetno vlek-la dalje. Na koncu sem se zelo dobro vklopila v švedski sistem, med ljudi in danes jih izjemno cenim, spoštujem tersemjimhvaležna,dasometakolepo sprejeli medse.

Z možem sta bila aktivna člana v slovenski skupnosti na Švedskem. Katere projekte ste pripravljali, kako ste se počutili med svojimi ljudmi? ZMartinom,mojimmožem,svabila

zeloaktivnavčasunajinegabivanjav Stockholmu. Martin je bil tudi pod-predsednikSlovenskegadruštva.VStockholmu sta dve društvi. Poleg slovenskega še Švedsko-slovensko prijateljsko društvo, ki ga vodi Stan-islavaGillgren.Izjemnaženska,kividimladegačlovekainmudamožnost.Inkiživizato,daSlovenijopredstaviŠvedom. Je neusahljiv vrelec in za vse tosemjiizjemnohvaležna.VStock-holmu je veliko Slovencev, brez ka- terih bi bili mnogi moji prazniki in dnevi silno turobni. Pa porodniški dopust brezmojihSlovencev…Ljudje,kijihpogrešam in velikokrat mislim nanje. Na naše slovenske maše, ki jih vodi človekvelikegasrca,ZvonePodvinski.

19

KULTURA

Ko si zunaj, si toliko bolj Slovenec.

Foto

: Ja

na J

ocif

Dobriljudjesomeobkrožaliinnanjeimam lepe spomine. Martin jekotčlandruštvagledal

širše. Ugoditi je bilo treba večini,zato so poskušali prirejati dogodke, kisobilivšečvečini.Samasemsesevedaposvečalalesvojiglasbi inkoncertom, na katerih sem poskušala čimvečkratizvajatitudidelasloven-skih skladateljev. Še lansko jesen sem naredila projekt, kjer smo peli skoraj vse v slovenskem jeziku - sredi Stock-holma in Uppsale. Bilo je izjemno: dati našo pesem ljudem, ki je dotlej niso poznali.

Kako ste usvojili jezik – švedščino?Začelasemzangleškimjezikom,

ker sem mislila, da ne bom ostala na Švedskemvečkotletodni.Kopasemnaredila sprejemni izpit na Kraljevi glasbeni akademiji v Stockholmu, semvidela,daječas,dasezačnemučitinjihovegajezika.Nekajsemseganaučilanatečaju,večinopakarpreko branja otroških knjig in pogo-vorov.Vvsehtehletihsem»izumila«veliko novih besed, ki so mi jih pevci na Švedskem na koncu tudi zrecitirali. Izvirnosti mi tu ni manjkalo (smeh).

Od lanskega decembra ste spet doma in vodite uspešen komorni zbor Ave. Je to tisto, kar ste si želeli? Imate občutek, da se dirigiranje doma ra-zlikuje od tistega na Švedskem? So kakšne razlike med slovenskimi in švedskimi pevci? OKomornemzboruAvesemsiže

kot deklica pisala v svoj dnevnik (ki sem ga ponavadi pisala nekaj dni, potem pa to spet opustila (smeh)), in sicer, da bi takšen zbor tudi sama nekočvodila.Inpotemsemgadobi-la.Kajniživljenjeneverjetno?

Izjemen ansambel, visok nivo, izjemnomuziciranje,željapokvalitet-nem zborovskem poustvarjanju. Ave je vsekakor boljši od vseh zborov, kar sem jih imela v Stockholmu. Zato se nibilotežkovrniti.

Pevke in pevci so tu še vedno pri-pravljenivložitiveččasavzbor,tudisocialno jim to veliko pomeni, zato imamo isti cilj, delati na polno, se ob tem zabavati in prirejati dobre kon-certe. Pri tem sem bila morda bolj omejena v Stockholmu, kjer so pevci natančnodoločiličaszasvojhobi,petje in sem se na koncu spraševala, koliko lahko s takšnim ansamblom sploh naredim.Zadnjičstameobiskalibivšipevki

iz Stockholma in prišli na koncert Komornega zbora Ave v Krtino. Bili sta povsem navdušeni, pevci so po njihovem mnenju zelo muzicirali, peli sproščeno,čisto,z lepimiglasovi…Takrat sta me razumeli, zakaj sem se dejansko vrnila.

Dejali ste, da ste se na Švedskem ves čas borili z domotožjem. Torej ste si na nek način vedno želeli nazaj. Pa

vendar je težko zapustiti košček zem-lje, kamor ste vtisnili svoj pečat. Je bil zbor Ave tisti, zaradi katerega ste se dejansko odločili za selitev?

O vrnitvni nazaj v Slovenijo sem vednorazmišljala.Vednosemimeladomotožje.Zadnja letame jebilovčasihstrah,dateganebomna-redila,kersemsepotoliko letihžemočnonavadilanaŠvedsko,ausodajevendarlehoteladrugačeinnašlasemsvojdomvnašilepiSloveniji.Žemarca lani sem po obisku prijateljice vGrčiji intenzivnorazmišljala,dasiželim iti nazajdomov, v Slovenijo.Vendar semi je vse skupaj zdeloneverjetno,sajnejaznemožMartintunebiimelaslužbe.InkmalupotemdobimsporočiloodzboraAve,daiščejonovegadirigentainvabijonaavdicijo…Samasemvečkratrekla,da tako kot me je poklicalo na sever, mebotudinazajnajug,čebotakonamenjeno.Inočitnojebilo.Vseseje postavilo na svoje mesto. Odločitevtorejnibilatežka,težko

pa je bilo obdobje, ki je sledilo. Maja lani sem opravila avdicijo pri Ave in potemsmošecelo jesenživelinaŠvedskem.Tojebiloizjemnočustvenoobdobje, ko sem se spraševala, kaj pravzapravpočnem.ZadnjikoncertizzborinaŠvedskemsobiliresničnotežki. Na nekaterih smo pri zad-nji pesmi vsi samo jokali, tako zelo smobili povezani. Resnično, kakoglasbaljudineverjetnopovezuje…Velikosolz,velikovsegasempustilatam,potempanovzačetekvSlo-veniji.Združinosmosenaživljenjetukajžeprecejnavadili,lemožsišenajdeslužbo,pabovsezelo lepo.To jeedinatežava,ki jo imamo.Pavseeno upamo, da si bo kot magister

ekologije kmalu našel delo na svojem področju.

Slovenci v tujini opravljate neke vrste ambasadorstvo, uspešni, kakor ste sami, še toliko bolj; kaj poveste o deželi, iz katere prihajate?Ambasadosrtvo… to je izjemno

delo, ki ga sama prej nisem poznala. Veste,tistopetjeslovenskihpesmi,hre-penenje,bolečinavseh,kisozapustilidomačekraje…Vsesmo»reklamira-li«.Soprodajalislovenskegapiščancasredi Stockholma, pa kranjske klobase insmosežeobveščalimedsabo.Paslovenska vina smo ponujali, potico. Slovenskepesmi,fotografije…Kosizunaj, si toliko bolj Slovenec. Ne veste, kako bi nekatere ljudi, ki se doma pritožujejo,zveseljemposlalavtujino.Pa bi mnogi hitro prišli nazaj in potem bolj cenili to, kar v Sloveniji imamo. Vednopoudarjam,dasmotudisamidolžninekajnarediti,dasebodostvarispremenile. Vednosemzeločustvenorazla-

gala o Sloveniji, tudi kakšna solza je bilavočeh,kosemgovorila,očempojejo slovenske pesmi. Spomnim se, ko je zelo znana sopranistka Hillevi Martinpelto pela pesem Mati moja, venec pletem, pa ni šlo brez solz, nisemvzdržala,papotemšezboro-vski vstop, švedski zbor v slovenskem jeziku…Resganljivo!Vednosemizpostavljalanaravo

in ko sta dva zbora prišla v Slovenijo, sobiliresničnonavdušeninadnjenolepoto. Naš jezik, naše pesmi, naša globinadojemanja,čustvenost,gos-toljubnost…Vseimamo.In jazsemspet našla svoj dom.

Jerica Gregorc Bukovec: “V začetku si sam, tako silno sam, da včasih od bolečine nisem niti jokati mogla več.”

Foto

: Ja

na J

ocif

20

KULTURA

Dialekta 2012

V ospredju narečna dramatika Tretji festival narečne književnosti, Dialekta 2012, ki ga organizira Podjetje za promocijo kulture Franc – Franc iz Murske Sobote, je bil tokrat posvečen narečni dramatiki. Ernest Ružič

UdeležencizvsehkoncevSlovenijesovtrehdnehsodelovalinavečjemšteviludogodkovvMurskiSoboti,Pečarovcih,Hercegovščaku,Razkrižju,RadomerščakuinDolnjiBistricioziromanabrodučezMuro.Literarni zgodovinar Franci Just ocenjuje, da še danesvkomnarečjeinnarečnaknjiževnostvzbujatakulturnidvominpomislek,češ,narečjasojezikmanjizobraženihinubogih.Sevedatemunitako,nitivPrekmurjunitimedSlovencivPorabju,kjersovnarečjuelektronskiinpisanimedijiinvnarečjupišetatudiedinatamkajšnjapisateljaFrancekMukičinKarelHolec.VnarečjunastopatudipriljubljenagledališkaskupinaVeselipajdaši/VeseliprijateljiizŠtevanovec.Znanoje,danarečjapridobivajonapomenutudidrugod v Evropi.NasimpozijuNarečnadramatikainnjenouprizarjanjejedramatikTonePartljič,kiimaobiloizkušenjtudiznarečnodramatiko,poudaril,daso»narečniteksti lahko humorni, provokativni, a nikakor naj ne bodo primitivni.« Razmere v Porabju sta predstavila Milivoj Roš, ustanovitelj ljubiteljske gledališke skupine Nindik-indtik ali Nekje drugje, ki trenutno miruje, in BrankoPintaričizCankove,kizadnjidveletipomagaštevanovskimVeselimpajdašem.BrankoPintaričjetudiavtorpesniškezbirkeTemnismeh–Kmičnismej,vkaterije30pesmivknjižnemjezikuin17vprekmurskemnarečju.Literarno popotovanje v programu Dialekte 2012 se jekončalonabrodučezMuropriDolnjiBistrici,kjerjebil pred 100 leti rojen pisatelj Ferdo Godina, literarni sodobnik Miška Kranjca in avtor zelo priljubljenega romanaBeletulpike(tulpikesolokvanji,kičudovitocvetijo tudi v rokavih reke Mure). Po motivih tega romanastarežiserBojanLabovičinpisateljBrankoŠömennapisalascenarijzacelovečerniljubezenskifilm,kinajbigazačelisnematiželetosalinajpoznejeprihodnje leto. »Zgodba je v bistvu ogledalo slovenske družbeinnjenamoč,dabisenjenopreteklodogajanjelahkodogajalotudidanes,«jeprepričanrežiserBojanLabovič.

galerija Murska Sobota

Izbor del muzeja konkretne umetnosti iz Ingolstadta Soboška Galerija se je z razstavo del iz Muzeja konkretne umetnosti v Ingolstadtu vključila v program Evropske prestolnice kulture, kjer je Murska Sobota eno izmed partnerskih mest Maribora. Ernest Ružič

Murska Sobota in Ingolstadt sta partnerski mesti od leta 1979, ko je v tamkajšnjiavtomobilskitovarniAudidelalovečtisočPomurcev,zakaterejebiloodličnoposkrbljenovvsehpogledih,odnastanitvevnovozgrajenih,sodobnihstanovanjskihblokihdošportnihigriščzarekreacijo in sprostitev po napornem in zahtevnem delu. Tedanje sodelovanjesejeohranilonakulturnempodročju,predvsemzizmenjavo likovnih razstav, medtem ko poskusi gospodarskih stikov niso uspeli.Muzej konkretne umetnosti v Ingolstadtu spada med osrednje ustanove te vrste v Evropi, ki zasleduje sodobne trende v umetnosti in oblikovanju. Ustanovili so ga pred dvajsetimi leti in doslej ustvarili bogato stalno zbirko, kjer imajo osemdeset del, od katerih je v Sóboti predstavljenih 27 najboljših del 25 avtorjev. Kulturni referent Ingolstadta Gabriel EngebertjevMurskiSobotipoudaril,davečkottridesetletnakulturnaizmenjava med mestoma »opisuje tudi skupen evropski prostor. Kajti Evropajepredvsemkulturnaskupnostinnesamoskupenfinančnitrg.« Med najvidnejše predstavnike konkretne umetnosti, ki se s svojimi deliprvičpredstavljajovSloveniji,sodijoumetnikiizvečdržav,mednjimi Josef Albers, Max Bill, Marco Casentini, Attila Kovács,Aurélie Nemours,BridgetRiley,AleksanderRodčenko,MilosUrbasekinPeterWeber. Po oceni Gabriela Engelberta je najpomembnejše delo na razstavi»Petnajstsistematičnihbarvnihskalvprogresivnihhorizontalnihskupinah« švicarskega umetnika Richarda Paula Lohseja. Za to delo so –karniuradnainformacija-odšteli200tisočevrov,čepravnajbi,enakoneuradno,bilonajdražjedelo(JosefaAlbersa)vredno350tisočevrov.Kurator Muzeja konkretne umetnosti Rasmus Kleine je tudi povedal, »da je raznolikost del na tej razstavi velika in vendar gre vedno za osnovno vprašanje kompozicije, barve ali površine. Kaj torej vidimo na razstavi? Slike! Slike, ki obstajajo iz barv, iz geometrijskih oblik, linij in površin. In kdorsehočeukvarjatistoumetnostjo,semoravključitivtauniverzumin le-ta mora z veseljem dopustiti, da barve in oblike delujejo nanj tako kot glasba.« Nasplohkaže,daimaIngolstadtposluh,predvsempadenarzatevrste umetnost, saj se ravnokar pripravljajo na zidavo novega muzeja konkretne umetnosti. Direktor Galerije Robert Inhof je ocenil, da spada razstava med najpomembnejše likovne dogodke v Sloveniji, programski direktor EvropskeprestolnicekultureMariborMitjaČanderpa,kakolahkospremljamo velike kulturne zgodbe v malih mestih, kot je Murska Sobota.

Dramatik in pisatelj Tone Partljič poudarja, da so »narečni teksti lahko humorni, provokativni, a nikoli naj ne bodo primitivni.« Med kakovostnimi deli je omenil Poredušovoga Jánoša, narečno monodramo sicer znanega gledališkega igralca Evgena Cara in gledališko igro Štrki umirajo, napisano ravno tako v prekmurskem narečju.

Richard Paul Lohse, Švica: Petnajst sistematičnih barvnih skal v progresivnih horizontalnih skupinah.

Foto:ErnestR

užič

21

KULTURA

VlaDo KrEslIn z gosTI28. 8. ob 20.30, Križanke, Ljubljana

VladoKreslinjeedennajboljvplivnihslovenskihglasbenikov.Vsvojiprepoznavnoavtorskiglasbizdružujeelemente narodnih pesmi, popa, rocka idr. Pogosto svojo sposobnost kombiniranjarazličnihglasbenihslogovnadgrajujesskupniminastopizrazličnimigosti.

Gledališče

KomEDIja poD zVEzDamI Od 28. 8. do 2. 9. ob 20.30, Ljubljanski grad

Gledališki festival Komedija pod zvezdami,kiletospotekažešestoleto,bo na Ljubljanskem gradu postregla s predstavami, ki so navdušili tako gledalce, kot tudi kritike

jEsus ChrIsT supErsTarOd 20. do 25. 8. ob 20.30, Križanke, Ljubljana

Znameniti rockovski muzikal bo v Ljubljani na ogled v povsem novi postavitvi s 30 izvajalci z londonskega West Enda. Jesus Christ Superstar je bil prvi muzikal A. L. Webbra in Tima Ricea za profesionalni oder. Premiera je bila 12. oktobra 1971 v GledališčuMarkaHellingerjavNewYorku,9.avgusta1972pajezaživelalondonskapostavitev. Po osmih letih in 3.358 predstavah je muzikal postal predstava z najdaljšimstažemvzgodoviniWestEnda.

izbrala Maja KaplanKulTurNI KAžIPoTnaoglednajboljodmevnifilmilanskekinematografske sezone.V24zaporednihvečerihsebodozvrstile Kinodvorove uspešnice in najbolj gledanifilmizadnjegaLjubljanskegamednarodnegafilmskegafestivala,enslovenskiinenanimiranifilmternekajflmskihpremierterpredpremier.VprimerudežjaprojekcijanaLjubljanskemgradu odpade ali je prekinjena. Odpovedaniinprekinjenifilmibodona sporedu naslednji dan ob 21.30 v Kinodvoru.

mlaDI lEVI - mEDnaroDnI fEsTIVal glEDalIšča In plEsaOd 23. 8. do 2. 9., Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana in druga prizorišča, Ljubljana

VokvirufestivalaMladilevisevsakoletopredstavljajo skupine in umetniki, ki jih odlikujejo samosvoji pristopi k sodobni gledališki in plesni ustvarjalnosti.FestivaljevčlanjenvmednarodnomrežoJungeHunde,katereciljisozbliževanjemladih umetnikov, njihova predstavitev širšemumednarodnemuobčinstvuterprevetritev inovativnih tokov evropskega gledališča.

Koncerti

polETnI KonCErTI V aTrIju mEsTnEga muzEja ljubljana Od 5. 7. do 2. 8., Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana

Cikel koncertov, ki potekajo v muzejskem atrijuobčetrtkih,jenamenjenširokemuobčinstvu,sajsenanjempredstavljajoizvajalcirazličnihglasbenihzvrsti,mednarodneklasičneglasbeinjazza,patudiizvajalci,kiprepletajovpliverazličnihzvrsti.DaliborMiklavčič,čembalo,klavirspedalnimaklaviaturama;MirjamKalin,mezzosopran&IgorVičentič,klavir;LucaCiarlaquartet(Italija);NuškaDrašček,vokal&BlažJurjevčič,klavir.

roby laKaTos (maDŽarsKa): VraŽjI goslač23. 7. ob 21.00, Križanke, Ljubljana

Romski violinist Roby Lakatos je vsestranski glasbenik,veščmnogovrstnih slogov. Slovikotsodobnainačicatradicionalnegalikaromskegaviolinistaali»vražjegagoslača«,kijehkratiklasičnivirtuozinmojster drugih glasbenih zvrsti. Lakatos tako slovi tudi kot jazzovski improvizator, skladateljinavtoraranžmajev.

Festivali

polEnTaOd 20. 7. do 20. 8., Maribor

Polenta bo predstavljala osnovno bazo delovanja raznih mariborskih organizacij, institucij ter kulturnih delavcev, ki se bodo povezali na bazi med-kulturnega, med-rasnega, med-spolnega, med-celinskega, med-žanrskegaincentralno-perifernegadialoga. Gre za vse tisto, kar se z enostavnimi dodatki spremeni v okusen obrokalicelovečerenfilm,performans,instalacijo oziroma v temelj trajnostno-naravnanega in stabilno-kvalitetnega menija, dialoga, diskurza.Narazličnihlokacijahsebodopredstavljali umetniki s samostojnimi razstavami: m-modrinjak in “projekcije v pekarniškigaraži”/n-berkin“tunelskaintervecijakotsimulacijevelemesta”/dualikin“a-mcqueen-fashion-poslikava”/m-jarcin“videogalerijazaprihodnost”/b-popenkoin“piramidapiramida”;pomestu se bo odvilo pet povork oziroma večjihjavnoprostorskihspektaklov:revijadedkovinbabic,premikajočaseskulptura,gledališče,a-v-kanal;večjavnih intervencij.

TrnfEsTOd 31. 7. do 2. 9., KUD France Prešeren, Ljubljana

Odprveizvedbeleta1992Trnfestže21.leto vseskozi ponuja kakovosten, razgiban, žanrskoraznolikprogramtakozdomačokotmednarodnoudeležboizvajalcevzrazličnihpodročijglasbe,gledališča,plesa,literature,filma,likovneinvizualneumetnostiterizobraževalnihinustvarjalnihdelavnic.Prireditve na festivalu so brez vstopnine in potekajo na prostem, predvsem pa Trnfest odlikuje kakovost, pestrost, poletna lahkotnostinizvirnostnastopajočih.

fIlm poD zVEzDamIOd 26. 7. do 18. 8. ob 21.30, Ljubljanski grad

VkinunaprostemnadvoriščuLjubljanskega gradu so v okviru ljubljanskega festivalskega poletja

Toronto drug bust

22

KNJIŽNA POLICA

Družinski pohodniški vodnik

Poti za vse dniZaložniška hiša Mladinska knjiga je pred kratkim izdala Pohodniški vodnik z rimanim naslovom Poti za vse dni. V njem je zbranih 70 tematskih oziroma učnih poti po Sloveniji, pri čemer sta si avtorja prizadevala, da bi z njimi »pokrila« vso Slovenijo. Tomaž Štefe

Povezovanje rekreacije s spoznavanjem naravnih in kulturnih zanimivosti je tudi v Sloveniji, tako kot v razvitem svetu, zelo razširjena oblikapreživljanjaprostegačasa.PrvagozdnaučnapotjebilavSloveniji speljana po šmarnogorski Grmadiželeta1974insledilesojišeštevilnedruge.Vvsebinskemsmislusopotizavsednizeloraznolike,odnaravoslovnih(geoloških,hidroloških,botaničnih,zooloških,ekoloških)dokulturnih(zgodovinskih,etnoloških,arheoloških,literarnih)zanimivosti.Privečinipoti,opisanihvvodniku,grezapešpoti,kisekončujejotam,kjersosezačele.Zatosododanitudipodatkikotnaprimerdolžinapotiinčashoje.Najkrajšapotjedolgale250metrov,najdaljšapaokoli30kilometrovinjojetežkoprehoditivenemdnevu.Vsedrugepotisokrajšeinjihjemogočeprehoditivpolalienemdnevu.Vvečiniprimerovpotekajopogričevnatemsvetu,takodasoprimernetudioziromapredvsemzadružinezotroki.Dabipohodnikilažjesledilizačrtanipoti,jenajboljše,dasipredodhodompreslikajoustreznestraniv knjigi, z zemljevidom vred, tako da jim ne bo treba s seboj nositi (pre)težkeknjige.

Založba Družina

Zmagoslavje razuma PriZaložbiDružinajeizšlopomenljivodelo avtorja Rodneyja Starka Zmagoslavje razuma s podnaslovom Kakojekrščanstvopripeljalodosvobode, kapitalizma in razcveta sodobnedružbe.»Zvrstonadvsezanimivih, pogosto presenetljivih prikazov in z argumenti podprtih razlagnamavtorpredstaviključnoinodločilnovlogokatoliškecerkvevrazvoju sodobnega sveta k blaginji, svobodi in napredku ter spoštovanju človekovegadostojanstva,«jeoknjigi zapisal Lovro Šturm, doktor pravnih znanosti in redni univerzitetni profesorzapodročjeupravnegaprava in upravnih znanosti, na novinarski konferenci ob predstavitvi knjige pa med drugim dodal, da je le-ta klic k samozavesti. Knjiga je razdeljena v dva dela. Prvi govori o temeljih in raziskuje pomen razumazakrščanstvo,kijeutrlopotpolitičnisvobodiinspodbudilopojavtakoznanostikotkapitalizma,drugipaopisujenačine,skaterimisoEvropejciuresničilitetemelje.Avtorstemrazbijestereotipomračnemsrednjemvekuinnazadnjaškemkatoliškemkrščanstvuin,kot je zapisal dr. Robert Petkovšek, avtor spremne besede, od primera doprimeradokazuje,dasosenosilcisodobneglobalnedružbe,kakorso na primer ideje razvoja, moderne znanosti, svobodnega odnosa do lastnineinkapitalizma,lahkorazvililevokvirukrščanskekulture.- B. M. K. -

Jože hradil: Slike brez obrazov

Družinska kronika kot privlačno branjeČeprav je bil Jože Hradil, sicer profesor angleškega jezika, kot glavni in odgovorni urednik žal »ugasle« Pomurske založbe in predvsem kot prevajalec številnih del iz madžarščine več desetletij tesno povezan z literaturo, je njegova prva leposlovna knjiga, roman Slike brez obrazov izšel šele letos. Ernest Ružič

TekočenapisanromanvdvehdelihjeizšelprimariborskizaložbiPivec,posebejzanimivospremnobesedo »Z zgodbami se dotikamo drug drugega kot dlan z dlanjo,« je napisala Jerneja Katona Zajc, vdova odličnegapesnikaDanetaZajca.RomanSlikebrezobrazovzajemaobseženzgodovinskiinpolitičnorazburljivčasodkonca19.stoletjadodanašnjihdni,vkateremsoživeliromaneskniliki,PrekmurciinMadžari,Sobočanci,Beltinčani,Odrančani,BudimpeštanciinDebrecenčaniterBanatčani.Romanjeprivlačno,zanimivobranje,»pripoved temelji na veliki evropski zgodbi 20. stoletja: na obeh velikih vojnah in komunizmu, ki se v svojih pojavih prelamlja na usodah posameznikov,« je o pripovediJožetaHradilanapisalpublicistJožeHorvat,medtemkoknjiževnikDušanŠarotarpoudarjapristnostspominov in razpletenost dogajanja po celem stoletju. »Grezaosebnodružinskokroniko,kijehkratifreskanaobokuprostorainčasa.«PesnikMilanVincetičpaobtekočipripovedipoudarja,dajeroman»barvitkolažspominskih reminiscenc (predvsem v drugem delu obsrečevanjuspriletnimisorodniki),kiodzvanjajotudiangažiranoterskritičnoostrino.Insevedazblagozvočnostjonostalgičnosti.«Povezovanjezgodb–doživetihinpripovedovanih–iz19.,20.in21.stoletja–jetorejavtorjukarsamoponudiločasovnirazpon,kijenadvseprostran.Invanjjevpletelživljenjskezgodbekopiceljudi,pesterizbordrobnihmedčloveškihodnosov,intimnihdoživetij,zbliževanjinizključevanjterštevilnihzapletovposameznikov, ki so se morali prebijati skozi vrtince velikih zgodovinskih dogodkov prve svetovne vojne, razburljivega razpada Avstro-ogrske monarhije, druge svetovne vojne ter povojnih razmer, ki so praviloma opisani v spletu nenehnega prepletanja slovenske in madžarskezgodovine.Čebivkratkipredstavitviizromanakajposebejizpostavili, je to nedvomno avtorjeva vrnitev v otroška leta;podoživljanjeprijateljstvamedvrstniki,zaznavanjesocialnih razlik, opredeljevanje do dobrega in zlega v očehdečka,osnovnošolca.PritehopisihjeJožeHradilmojsterbesedeinčepravsotudipoznejšaobdobjanapisanatekočeinspretno,jetunajboljši.

23

KNJIŽNA POLICA

Dežela Kranjska

Prevajanje Slave vojvodine Kranjske v slovenščino končanoPrve tri knjige so že izšle, četrta izide jeseni, peti zvezek pa načrtujejo oktobra prihodnje leto.

ZavodDeželaKranjskasejelotilizdajeslovenskegaprevoda celotne Slave vojvodine Kranjske, znamenitegadelapolihistorjaJanezaVajkardaValvasorja.PrevajanjejezaupalBožidarju,DorisinPrimožuDebenjaku,kisosvojedelojunijakončali.Pripravljasetudižepetaknjiga,StudiaValvasoriana,kibovsebovalakazalainštudijestrokovnjakovzrazličnihpodročijterpesmitrehslovenskih pesnikov, napisanih posebej za to priložnost-TonetaPavčka,NikaGrafenauerjainErvina Fritza.DružinaDebenjaksejeprevajanjalotilaleta2009.Pritemsejespoprijelazgoticoinnemščino17.stoletja in potopila v poseben svet tega starinskega jezika.ObprevajanjujebilopobesedahBožidarjaDebenjakamarsikdajtežkougotovitipomenbesedila, saj se je pomen nekaterih besed od Valvasorjevegačasadodanesspremenil,sicerpaje Slava vojvodine Kranjske zanimivo branje ne le zaradivsebine,ampaktudinačina,kakoValvasorpripoveduje.Posebna vrednost prevoda Slave vojvodine Kranjske jevtem,daslovenskemubralcupredstavljanačinmišljenjaposvetnegačloveka17.stoletja.Doslejsmo iz tega obdobja poznali le verske tekste, sedaj pa smo dobili pogled kronista, ki je pripovedoval o vsem, kar se mu je zdelo zanimivo. KojebilValvasoržetikpredbankrotom,sejeodločil,dabodalzasvojoekipoinmecenedelovezati v belo usnje. Sami so sledili njegovemu zgleduinpolegmeščanskeinbibliofilskeizdajedali50 izvodov vezati v belo usnje. Od tega jih je 30 namenjenihposameznikomalipodjetjem,kiželijokot meceni podpreti njihov projekt.Slava vojvodine Kranjske zajema 15 knjig, vezanih v štiri dele, ki skupaj obsegajo 3552 strani velikega formata, poleg tega pa še 24 prilog in 528 bakrorezov.VnjejjeValvasorKranjskopredstavilspomočjozgodovine,geografije,topografije,medicine, etnologije, biologije, geologije in drugih ved.Delojeizšloleta1689vNürnberguvnemščini.- STA, B. M. K. -

uroš lipušček: Sacro egoismo – Sveti egoizem

so državne meje v Evropi res nedotakljive?Večletni dopisnik RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike, dolgoletni novinar, urednik in publicist dr. Uroš Lipušček je avtor obsežne knjige Sacro egoismo-Sveti egoizem, s podnaslovom Slovenija v krempljih tajnega londonskega pakta 1915, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Ernest Ružič

Knjigo sta avtor in založbapredstavilav Ljubljani, Trstu in tudi v Murski Soboti. UrošLipuščekpoudarja:»Toključnotemo slovenske zgodovinezzačetka20. stoletja je doslej preučevalovečpriznanih slovenskih zgodovinarjev, vendarsenihčeniodločil,dabivprašanje, ki je usodnozakoličilotokslovenske zgodovine v preteklem stoletju, obdelal v posebni monografiji.«Grenamrečzapomanjkanje arhivskih virov, zadnji izčasaprvesvetovnevojne so bili odprti šele v 70-ih letih prejšnjega stoletja, vsi dokumenti pa še zdaj niso dostopni. Avtorslikovitointudiberljivo,vendarnenaračunznanstveneresnice,prikažepolitike,kisonamkrojiliusodoinbiliobtemvendarlesamoljudjekakor vsi drugi. Za primer: predsednik britanske vlade Herbert Henry Asquithjebildoušeszaljubljenv35letmlajšoVenetioStanleyinjijetudi med sejami vlade pisal pisma, ki se jih je nabralo 650 (pozneje se je poročilaznjegovimtajnikom).Zatosmolahkovenemslovenskihčasnikov,ki se je pogovarjal z avtorjem, prebrali: »Predsednik vladal, kot je svetovala ljubica.« NapredstavitvivMurskiSobotijeUrošLipuščekpoudaril,dadržavnemejev Evropi, torej tudi slovenske, niso tako nedotakljive, kot se nam zdi ta hip, vendar se aktualna politika tega ne zaveda, kakor se ni pred skoraj sto leti,tedaj,kosejeodločalotudiousodiPrekmurja(inPorabja).Čenebibilo Douglasa Johnsona (sicer kartografa predsednika ZDA Woodrowa Wilsona), ki je bil naklonjen jugoslovanski delegaciji (za razliko od Italije, ki si je prilastila velik del slovenskega ozemlja, kar je trajalo vse do konca II.svetovnevojne)innjenemučlanudr.MatijiSlaviču,bibilo(napredlogItalije)PrekmurjepriključenoMadžarski.SlednjajedobilaPorabjezato,kerjezgubilanajvečozemljainprebivalcev,sevedapoTrianonskipogodbiinLondonskemsporazumu.UrošLipuščekbošeletosvZDAproučevalvlogoDouglasa Johnsona in druge, doslej v slovenskem zgodovinopisju premalo obdelane, a pomembne teme. Dobili smo knjigo z bogato vsebino, napisano razumljivo in hkrati strokovno,sštevilnimianekdotami,dokumentiinfotografijamioseb,osebnosti in dogodkov, ki so usodno zaznamovali podobo Evrope in tudi Slovenije.TakoavtorkotpredstavnikzaložbeTineLogarstaprepričana,dabimoraliknjigo,tudivinteresuSlovenije,čimprejprevestivangleškijezik.Nenazadnjetudizato,takodr.UrošLipušček,kerduhtajnegalondonskegapaktaizleta1915ševednoživi,zlastivItaliji,kisijeponjegovizaslugipridobilanajvečozemlja,intudinaMadžarskem,kijenajvečizgubila.VMurskiSobotijebilaizrečenapobuda,dabisekazaloDouglasuJohnsonuoddolžitizanjegovopomoč,dajeostaloPrekmurjeslovensko,vsajsspominskoploščo,čenespomenikom,podr.MatijiSlavičupapoimenovati eno izmed ulic.

Foto:ErnestR

užič

Na predstavitvi knjige Sacro egoismo – Sveti egoizem, je avtor dr. Uroš Lipušček (ob njem urednik Cankarjeve založbe Tine Logar) poudaril, da državne meje v Evropi in Torej tudi Sloveniji niso nedotakljive, kot se nam zdi ta hip, vendar se aktualna politika tega ne zaveda, kakor se ni pred skoraj sto leti, tedaj, ko se je odločalo o usodi Prekmurja (in Porabja).

24

SPOZNAJMO SE

Med beneškimi Slovenci v Argentini

Slovenstvo brez slovenščineMED ŠTEVIlNIMI SloVENSKIMI SKuPNoSTMI V ArgENTINI, KI So SE V DEžElo TANgA, MATEJA IN ASADA PrISElJEVAlE V rAZlIčNIh oBDoBJIh IN IZ rAZlIčNIh rAZlogoV, JE NAJMANJ PoZNANA SKuPNoST SloVENcEV IZ BENEčIJE. SPoZNAJTE JIh!Dejan Valentinčič

VečinarojakovizNadiškeinTerske doline ter Rezije se je čezvelikolužoizselilamedobema svetovnima voj-

nama,nekateripatudižepredprvoin po drugi svetovni vojni. Razlogi za izseljevanje so bili tako ekonomski kot politični.DanesvArgentinidelujepetdruštev beneških Slovencev. Povezuje jih organizacija Slovenci po svetu s sedežem v Čedadu, ki združuještevilna društva beneških Slovencev iz obeh Amerik, Avstralije in evrop-skihdržav.Medsvojimpotovanjempo Argentini sem obiskal dve društvi beneških Slovencev, eno v prestolnici Buenos Aires in drugo v mestecu San Martin blizu Mendoze. Poleg njiju sta

društvi organizirani še v Marcos Pazu v provinci Buenos Aires in v Rosariju, pred kratkim pa so ustanovili še novo društvo, in sicer v Cordobi, drugem največjemmestuArgentine.

bEnEčanI alI furlanI, a nIKolI sloVEnCIČesespomnimo,kakozapletenoje

šedanesčutenjeslovenskeidentitetev Benečiji, potem verjetno ne bopresenečenje,čezapišem,dasotudiizseljenci v Argentini imeli precejšnje težavezopredeljevanjemsvojegarodu. Ker so bile njihove doline up-ravno ločeneodpreostalegaslo-venskega prostora in pravih stikov z drugimi rojaki niso imeli, tudi niso

razvili jasne narodne identitete. Nikoli senisoimelimožnostinaučitiknjižneslovenščine,ampaksogovorililelo-kalnonarečje,zatojebilatudinjihovaidentiteta predvsem lokalna, niso pa razvili izrazite narodne pripadnosti. Nekajmladih,skaterimisemsesrečal,mi je dejalo, da se ne spomnijo, da bi se njihovi dedje in pradedje kadar-koli izrekali za Slovence, ampak so poznalilepojmaBenečanialiFurlani.Zato se tudi ob priselitvi v Argentino nisovključilivobstoječeslovenskedomove, ampak so zasnovali svoje. Z ostalimi slovenskimi društvi niso sode-lovali, nanje je pozabila tudi Slovenija. TakosomištevilniBenečanipovedali,da sem prvi Slovenec iz Slovenije, ki jih je kdajkoli obiskal.

Mesto San Martin je od Mendoze, kjerživiprecejSlovencevizpovojnemigracije, oddaljeno le 60 kilometrov, a se do mojega obiska obe skup-nosti med seboj sploh nista poznali. V San Martinu me je na svojemdomu sprejela predsednica društva gospaIreneLendaro.Približno60-letnaprofesoricabiologijejeočitnoduša tamkajšnjega društva beneških Slovencev. Sprejela me je na svojem domu in mi z največjim veseljemzačelarazlagationjihovemživljenjuin delovanju. Pripovedovala mi je ne-verjetne zgodbe o priseljenih, vajenih fašističnega terorja, ki sploh nisomogli verjeti, da lahko, ne da bi jih preganjali, govorijo »po našin«, kakor sejeizrazzaterskonarečješevednoohranil tudi pri njih. Na neki prireditvi jenekaženasvojemumožuvesčasšepetala in ko je sogovornik vprašal, zakajšepeta,jemožodgovoril,daje

Predsednica društva beneških

Slovencev v San Martinu in

predsednica Federacije društev

Benečanov za Južno Ameriko Irene Lendaro

z albumom fotografij iz

Benečije

Skupinska fotografija v Buenos Airesu. Moški z dojenčkom v roki je predsednik podmladka društva Diego Perga, desno od njega predsednik društva Jože Brenko, levo od Diega Lorena Martin, ki se želi vpisati na lektorat slovenščine. Avtor članka sem tretji z desne, v črni majici.

25

SPOZNAJMO SE

pačnihčenesmeslišatigovoriti»ponašin«. Sogovorniku sploh nista mogla verjeti, da se lahko pogovarjata v jezi-ku, ki ga imata v srcu! Druga zgodba govori o mladem fantu, ki je prišel v San Martin in izvedel, da lahko mirno govorimaterni jezik,zaradičesarjebilvesvzhičenin jesrediželezniškepostajenavesglaszakričal:»LAHKOGOVORINPONAŠIN!!!«terzačelkričenaštevati vse besede v maternem narečju,kisomuprišlenamisel.Kernjihovenarodnostininihčepregan-jal,sojo,čepravvtujemokolju,lažjerazvili, a slovenski jezik se kljub temu ni ohranil. Zanimivo pa je, da skorajda vsigovorijoitalijansko.Razložilisomi,daItalijavsemčlanomdruštevplačaceloten izletv Italijo,počitnicetamin obisk rojstnega kraja prednikov, čegredoprejnatečajinsenaučijoitalijanskega jezika. Tudi italijansko državljanstvo jeveliko lažjedobitikot slovensko. Slovenija bi se od tega lahkomarsikajnaučila!

VEčplasTna IDEnTITETa mlaDIhSrečalsemsetudispodmladkom

društva, sedmimi mladimi med 19 in 35 letom starosti. Nekateri med njimi se nedvomno imajo za Slovence, pri drugih pa to ni tako jasno. Neko dekle mi je svojo identiteto opisalo takole: »Sem Argentinka italijanskih korenin, ki pa so del slovenske manjšine. Mi smo torej Slovenci oziroma njihovi potomci, anaši predniki nisobili čistopraviSlovenci,sajnisogovorilislovenščine,ampak ‘po našin’. Razumljivo je, da v danihokoliščinahnjihovaidentitetane more biti enoplastna. Kljub temu imajo vsi do Slovenije zelo pozitiven in naklonjen odnos. Kot Slovenca, ki jih je obiskal, so me bili izredno veseli in so mi z navdušenjem pripovedovali, da sotudioninekočžebilivSlovenijiinkakočudovitadeželajeto.Mednjimipanisemopazilnobeneželje,dabiseslovenščinetudisaminaučili.Zado-stujejimslovenstvobrezslovenščine.Posebej tesne vezi sem stkal z dvema dekletoma, ki sta se mojega obiska zelo razveselili. Adriana Casagrande

je kakih 30-letna predsednica pod-mladka društva, zaposlena kot tis-kovna predstavnica občine. Predleti je zmagala na izboru za Miss Italijanskehiše,kjer imajoBenečanina voljo prostore. Adriana ima fanta v Čedadu,takodasevEvropopogostovrača.Imatudiželjo,dabisenaučilaslovenščine,apritejželjinisemzaznalnarodnostnihrazlogov,temvečboljprepričanje,da jeznanjevsakegajezika prednost. Zelo pozorno spremlja dogajanje v Italiji in Sloveniji (popol-nomajebila,denimo,obveščenaonačrtihozdruževanjuobčinvVidem-ski pokrajini). Paula Solis pa je stara 19 let in študira turizem. Obiskuje tudi sobotnitečajitalijanščinevItalijanskihiši.Zelosiželiobiskati ItalijoinSlo-venijo, zato intenzivno zbira denar za potovanje.Želisi,dabilahkovrojstnekraje svojih prednikov prihajala tudi kotturističnavodičkazaArgentince,ki potujejo v Evropo.

V buEnos aIrEsu po sloVEnsKo

Za razliko od San Martina je v beneškem društvu v Buenos Airesu, ki je edino dovolj veliko, da ima svoje prostore, še nekaj ljudi, ki govorijo slo-venskonarečje.Zatosečustvenavezmladih do jezika še ni pretrgala in se gatudisamiželijonaučiti.Obmojemobisku so bili prisotni dve gospe in gospod, vsi starejši od 80 let, ki so se zelo razveselili, da so se po dolgem časulahkospetznekompogovarjalipo slovensko. Njihovi vnuki so me po-sedli mednje in hoteli, da z njimi ves časgovorimslovensko.Kotkakšnegahollywoodskega zvezdnika so me medtemneprestanofotografirali invzhičenojokaliobposlušanjusloven-skega pogovora. Mladenka Lorena Martinježevečletiskalakakšentečajslovenščine,aganinašla.Kosemjipovedal, da se odpravljamo tudi na obiskslovenskegalektoratanafilozof-skifakulteti,senamjetakojpridružila.Vesčaspoukasi jestablepozornoprepisovala slovenske besede in me spraševala za prevode. Samo predstavljate si lahko, kako ganjen

sembil!Nakoncupoukajebilažepovsemodločena,dasenaslednjeletovpišenatečaj.Lorenajepoizo-brazbiarhitektka insi ježevečletželelanapisatiknjigoobeneškiarhi-tekturi v Argentini, a ni vedela, na koga se obrniti. Iskreno upam, da ji bodo nova znanstva, do katerih smo ji pomagali, pri projektu dala zagon in bo knjiga kmalu napisana.

Društvo ima tudi mladinsko sek-cijo, njen predsednik Diego Perga mi je povedal, da semladi članiklubasrečujejo lenekajkrat letno.Čeprav jezikaneznajoveč,pravi,dasonjegovičlanizaradiprednikovintradicijeterželijoohranitiidentiteto.Povedalmije,dajevpreteklostiželelpoživitidelovanjemladinskesekcije,ažalnišlo.Predletominpoljevdomuorganiziral rock koncert, na katerega jeprišlopribližnostomladih.Tojeiz-koristil in jih kmalu nato povabil na sestanek glede aktivnosti v društvu, a jihžalnibiloveč.DiegojebildosedajvSloveniji inFurlanijižetrikrat.Prednekajmesecipajedobilhčerko,zatopravi,dabovprihodnjetotežje.Radpabi,dabisenjegovahčinaučilaslovensko,čepravonjezikanegovori.Poleg Benečanov v društvu

najdemotudinekajFurlanov,očezdajšnjega predsednika JožetaBrenka je bil s Štajerske, edini moški, ki danes še zna slovensko, Karlo Sitar pa prihaja iz Senika v Goriških Brdih. Svoje razloge za izselitev v Argentino mi je opisal takole: »Parvo smo ble mladi an je blwo lapwo. Pole je pa paršla wjska. Jst sm šu prvo h partizanm, ma smsehmalnaveliču.Sejvjškakwojetwo–prvokajewjskajelapwo,mapolesečloukuštufa.Nimaški.Ankasm pršu domu sm doma dubu sedem bab, mojih sestr. An sm reku: ‘’An kdwo bo vse two fwtru, dokler se ne oženej?’’Ansmspakjrukufransmšu.«ČesebonjegovavnukinjaLorenaresvpisalanalektoratslovenščine,semubopridobrih90letihkončnouresničilaživljenjskaželja,dabitudinjegovi potomci govorili slovensko.

Knjige, ki jih izdaja organizacija Slovenci po svetu iz Čedada in jih pošilja beneškim društvom po svetu.

V družbi trojice, ki je še govorila slovensko narečje. Karlo Sitar prihaja iz Senika v Goriških Brdih, Liliana Cont in Vittoria Topatig (Karlova žena) pa prihajata iz Černebole v Benečiji.

26

SPOZNAJMO SE

častni konzul Entre riosa

»Več vemo o sebi,

bolj smo svobodni«

cArloS céSAr BIZAJ JE PrEDSTAVNIK ZAVEDNIh

IN PoNoSNIh SloVENcEV V ProVINcI ENTrE rIoS V

ArgENTINI, KI NoSI DoMoVINo SVoJIh PrEDNIKoV gloBoKo V

Srcu. Mag. Darja Zorko Mencin

Je dolgoletni raziskova-lec prvega slovenskega priseljevanja v Argentino, izje-men poznavalec slovenskih

priimkov, ustanovitelj in prvi predsed-nikslovenskegadruštvainodličenčastnikonzul.Biljemedprvimi,kiseje posvetil odkrivanju izgubljenih slo- venskih korenin, kar je objavil v številnihčlankih inknjigah.Ševeč,po njegovi zaslugi je »slovenski občutek«potomcevpovečkot133letihmočnejšikotkadarkoli, sajseprenašajo slovenski »geni« in tradicija z neizmernim ponosom iz roda v rod. Jeočeštirihotrok.Njegovajebilapobuda,dasojeseni2003začelizor-ganizirano šolo slovenske zgodovine, odkrivanjem bogastva kulture in jezi-ka. Ko odkrivamo portret Bizaja, nika-kor ne moremo mimo dejstva, da je to človek,kijeogromnoprispevalkjavniprepoznavnosti slovenske skupnosti v lokalnem okolju, sodeloval v mnogih radijskih in televizijskih intervjujih. Z aktivnim delovanjem je prispeval, da se argentinski trgi in ulice imenujejo Republika Slovenija.

poKlICna poT Študiral jeračunovodstvo,večino

delovne dobe je delal v svojem poklicu kot računovodski strokov-njak v letalstvu. Bil je vodja prodaje za avtohiše in International hotel ter generalni direktor v drugih hotelih. Tri leta je delal na veleposlaništvu Ar-gentinevVenezueli.Trenutnodelavnotarskipisarniskupajzženoinsinom.

razIsKoVanjE sloVEnsKIh KorEnIn In prEDnIKoVŽe kot otrok se spomni, damu

je babica govorila, da je Avstrijka, vendar ni govorila nemško. Tudi izvor dedka je bil nejasen. Zanimivo je, da so vsi slovenski priseljenci vstopili v državokot»Avstrijci«insotakoleta1878 dobili dovoljenje za prebivanje. DedJoseBizaj inbabicaFrančiškaPrinčič stabila rojena na Primor-skem.Tojebilzačetek.Vseraziskavetemeljijo na dokumentih iz številnih knjižnic,nacionalnega,arhivovprov-ince Entre Ríos itd. Leta 2001 je izšla knjiga z naslovom Kronika slovenske družinevEntreRiosu,triletapoznejeje objavil Zgodovino cerkve San Benito, leta 2006 knjigo Slovensko priseljevanje v Entre Rios, nazadnje jeznanstvenaodkritjazdružilvvideoPriseljevanje Slovencev v Entre Rios, Argentina.Zraziskovanjemomogočarekon-

strukcijoživljenjskepotiprvihsloven-skihdružin,kisostopilenaargentinskatla. Carlos Bizaj raziskuje priseljevanje že več 21 let in išče Slovence vštevilnih mestih, slovenske priimke od-kriva preko rojstnih listov. Predavanja in konference izvaja po vsej provinci. Carlospravi,dajenajvečjeveseljevideti,kooseba,kijeprepričana,daje avstrijskega izvora, odkrije, da je vresnicipotomec/kaSlovenca/ke.

prIsEljEVanjE V proVInCI EnTrE rIos

Kot pravi avtor, je naseljevanje družin iz nekdanje avstroogrskepokrajineBenečijeJulijskekrajinepo-tekalovvečvalovih.Prvoobdobjejebilovletih1879do1888.Priimkikažejona italijansko, slovensko in avstrijsko narodnost. Nato se je priseljevanje zaustavilo, predvsem zaradi pomanj-

kanjazemlje.Življenje jebilotežko,prvi kolonisti so morali posekati goz-dove, ustanoviti naselje, postaviti cerkev,poiskatiučitelje...Varhivihjezaslediti, da so bili kolonisti nepismeni, zatosoustanoviliposebentečaj,kjersojihučilibratiinpisatiteršpanskegajezika. Carlos je odkril, da je bil drugi učiteljpovrstivSanBenituJoseBizjak.Mrliške knjige odkrivajo, da 85 odstot-kovprebivalcevnidočakalovečkot19let.Vobdobjumed1926in1936jev Argentino prispela druga slovenska emigracija, ki so jo sestavljali pred-vsemkvalificiranidelavci.Pozadnjihocenah se je število priseljencev tega izvoravprovincipribližalotisočinvcelotidosedajbeležimo138različnihpriimkov.

DElo časTnEga Konzula jE zanj VElIKa časT

Ko ga je veleposlanik Grobovšek povabilzaprevzemfunkciječastnegakonzula, se je zanj odprlo novo ob-dobje. Z veliko predanostjo opravlja te aktivnosti. Pri tem poudarja, da je to sedaj njegovo poslanstvo, ki izhaja izsrcainstalniizziv,kigaosrečuježemnogo let. Kot zanimivost pove, da ni nikjer toliko lip kot v tej provinci, saj med Slovenci velja, da ni slovenskega doma brez lipe.

za zaKljučEKPrepričanasem,daštevilnadela

Carlosa Césarja Bizaja predstavljajo zapuščinoslovenskegarodustarihstaršev in so izjemnega pomena za zgodovinski spomin Slovencev v od- daljeni provinci Entre Rios. Brez dvoma jetougledenčlovek,kipresenečaposvojem strokovnem znanju in po drugi stranijemožizjemnegaslo-venskegaduha. Je zelo aktiven, na vsakem ko-rakudelujevpridslovenskedržaveinsivsekakorzaslužiposebnopriznanje.

Po zaslugi Carlosa Césarja Bizaja je »slovenski občutek« potomcev po več kot 133 letih močnejši kot kadarkoli.

27

NE PREZRITE

Kolesarska dirka v Motali na Švedskem

Tudi slovenska zanesenjaka sta bila zravenPo SKorAJ DESETIh urAh KolESArJENJA STA MITJA žITNIK, 41, IN MIrAN KurNIK, 40, PoPolNoMA IZčrPANA V ZgoDNJIh JuTrANJIh urAh, V DEžJu IN PrI oSMIh SToPINJAh cElZIJA KoNčAlA DIrKo VäTTErNruNDAN. KlJuB VSEMu PA SE JE MITJA žE oDločIl, DA PrIhoDNJE lETo SPET PrIDE. »To NI TEKMA. SoDEloVAl SEM ZArADI SEBE,« JE DEJAl.Besedilo in foto Ann-Sofie Öman

Deževatijezačelopribližno100 km pred ciljem. Mitja, kimujemedvožnjopočilaguma, je po dirki, ki je bila

zanjžedrugapovrsti,povedal:»Zazamenjavozračnicesempotrebovaldeset minut, saj so se mi zaradi mraza tresliprsti.«Atrdnojeodločen,daboprišeltuditretjič.Vsesejezačelo,kojeMitjevažena

prebirala o rekreativnem teku. »To je nekaj za nas!« je vzkliknila. Junija 2011 statakozakoncaŽitnikshčerkamaDorotejo in Bianco iz Križevc priLjutomeru krenila na kombinirane počitniceinkolesarskeavanturenaŠvedsko.Nekajčasasomislili,dajebilMitjaprvislovenskiudeleženecdirke, a se je letos izkazalo, da temu ni tako. Zagotovo pa je bil prvi Slo-venec, ki jebil nadirki žedrugič.Letossemu jepridružil svakMiran

KurnikizRadoslavcev.ObastačlanaKKTondachinstaskupajževelikoprekolesarila.Leta2009,denimo,staseodločila

prevoziti 310 kmdo Portoroža, naskodelico kave!

»Skupaj z odmori sva kolesarila 13 ur.InkosvaprispelavPortorož,svabila tako utrujena, da sva na kavo, kajpak,pozabila. To jebil ševečjinapor kotnaVätternrundan, kajtinisva bila pripravljena,« se smeje spominja Mitja, ki za naslednje leto načrtuje, da bo za udeležbo nadirkinavdušilšenekaterečlaneKKTondach,težkopaboprepričalMi-rana, ki je po petih urah spanja izjavil: »Mogočesebomprihodnjeletovrnil.To je odvisno od vremena.« Bil pa je navdušen, ko je videl, da so neka-teri kolesarji cilj v Motali dosegli šele popoldne.

180 m160 m140 m120 m100 m

80 m80 km 90 km10 km 20 km 30 km 40 km 50 km 60 km 70 km0 km 100 km 110 km 120 km 130 km 140 km

Mot

ala

Star

t

Häs

thol

men

43

km

150 km 160 km 170 km 180 km 190 km 200 km 210 km 220 km 230 km 240 km 250 km 260 km 270 km 280 km 290 km 300 km

Grä

nna

80 k

m

Jönk

öpin

g 10

9 km

Fage

rhul

t 140

km

Hjo

178

km

Karl

sbor

g 21

0 km

Bovi

ken

232

km

Med

evi 2

79 k

m

Mot

ala

Mål

– 3

00 k

m

Ham

mar

sund

et 2

59 k

m

»PoudeležbinaÖtztalerRadma-rathon v Söldnu leta 2010 smo rekli: nikoliveč.Todavseptembrusmosipremislili,« je povedal Mitja, ki ver-jame,dase jetrebaleodločiti,aliizzivsprejmešaline:1.200kmvožnjedo Rostocka, trajekt do Trelleborga innatoše400do450kmvožnjedoMotala šele, da potem prekolesariš 300 km okrog jezera.

»Na tej dirki nismo tekmeci in to cenim,« je povedal Mitja. »To je nova izkušnja.«Lani jeMitjaVätternrundančisto

samkončalvnekajvečkotdesetihurah,nedabimupočilaguma.Letosje potreboval 9 ur in 50 minut.

Letošnja tekma je bila zaradi mraza indežja zahtevnejša.Miranme jepodpiralinčakalname.Lahkobijoprejkončala,« jepovedalMitja,kiopaža,dajenakolesarskihdirkahvSlovenijivečpoškodb,čepravjeudeležbamanjša.

Mitja in Miran

Družina Žitnik

28

NE PREZRITE

Izseljenski spomeniki

Spomenik norveškega »Krištofa Kolumba« SPoMENIK lEIF ErIKSoNA JE SIMBol NorVEŠKIh IZSElJENcEV.

Prva izseljevanja z Norveške so bila povezana z vers-kimimotivi.V19.stoletjupase je začelo organizirano

izseljevanje, predvsem v Severno Ameriko. Z Norveške naj bi se med leti 1825in1925zaraditežkihživljenjskihrazmervAmerikoizselilovečkot800000 oseb, kar je pomenilo tretjino takratnega prebivalstva Norveške. Danes Američani norveškegaporeklapredstavljajo10.največjoameriško narodnostno skupnost, ki šteje 4,5 milijona oseb. Norveška je polegIrskeprispevalaZDAnajvečjiodstotek svojega prebivalstva. Kot zanimivost,danesživivZDAvečljudiznorveškimikoreninami,kotjihživinasamem Norveškem.

spomEnIK(I) lEIfa ErIKsona

Posebna pozornost pa gre osebi naslednje zanimivosti: prvi Evrope-jec, ki je pristal na ameriški celini, naj bi bil Leif Erikson. Bil je nordijski raziskovalec in viking, ki je okoli leta 999, torej skoraj 500 let pred Krištofom Kolumbom, »odkril« Ameriko in na polotoku Labrador (danes vzhodni del Kanade) ustanovil nordijsko naselbino. Po treh letih so se vikingi iz kolonije izselili, saj so bili nenehno tarčanapadovameriškihdomoro-dcev (t.i. Skaerlingov). Nekateri viri

Eriksona tako navajajo kot prvega Evropejca, ki je pristal na novi celini. VsvojemčasujebilLeifpravpose-benčlovek:rojennaIslandiji,živelnaGrenlandijiinvTrondeheimuslužilnorveškemu kralju. Zaradi svoje »koz-mopolitskosti« ga imajo za svojega vsi Skandinavci, predvsem pa tisti, ki so se iz rodne domovine odpravili v nepoznane kraje.

Zato v Trondheimu, pristaniškem mestu na zahodu Norveške, in v Kvin-sdalu, na jugu Norveške, stojita velika izseljenska spomenika Leifa Eriksona. Prvega so postavili leta 1997, drugega pa 2002, ob praznovanju 1000-letnice Eriksonovega »potovanja« v Ameriko inobeležitvi175-letniceorganizirane-gaizseljevanjazNorveške.ŽivljenjeEriksona je postalo simbol izseljevanja iz Skandinavije in presega samo norveško izseljevanje. Spomenika sta tako namenjena vsem skandinavskim izseljencem,kisosevželjizavečjimkosom kruha podali v ZDA. VendarspomenikavčastEriksonu

naNorveškemnistaedina.Vpriloženitabeli si lahko ogledamo, kje vse in kdaj so bili postavljeni še drugi Erik-sonovi kipi, ki spominjajo na njegov podvig in norveško priseljevanje v Ameriko. Prvi spomenik so mu leta 1887 postavili v Bostonu. Na rodni Islandiji stoji njegov kip od leta 1931, naGrenalandiji,kjerježivelzdružino,pa od leta 2000 .

VEz mED norVEšKo In zDaNorvežane je izseljevanje zelo

zaznamovalo. Številna »ameriška pisma«, ki so jih izseljenci pošiljali domov, predstavljajo pomemben del norveške kulturne dediščine.Zgodbe o Eriksonovih potovanjih

Leto Kraj

1887 Boston

1893 Chicago

1901 Chicago

1931 Islandija

1938 Virginia

1949 Minnesota

1956 Minnesota

1997 Norveška

2000 Islandija

2000 Grenlandija

2001 Cleveland

2002 Norveška

2003 Seattle

2007 Seattle

2007 Virginia

2010 Seattle

2010 Minnesota

2011 Grenlandija

2011 Severna Dakota

Spomeniki leifa Eriksona

v Severno Ameriko so imele velik vpliv na oblikovanje identitete kasnejših norveških izseljencev. VZDA vsakega 9.oktobra praznujejo dan Leifa Eriksona, ki je postal sim-bol norveških izseljencev v Ameriki. Na ta dan je namreč leta 1825 vnewyorškopristaniščepriplulaprvaladja z norveškimi izseljenci, ki je predstavljala začeteknorveškegaorganiziranega priseljevanja v ZDA.

Spomenik Leifa Eriksona v Trondheimu,

od koder je leta 999 odplul

proti Ameriki. Postavljen je v

spomin vsem norveškim in

skandinavskim izseljencem, ki

so se za boljšim življenjem podali

v Ameriko.

Spomeniki Leifa Eriksona so

postavljeni tudi na Islandiji (na sliki),

Grenlandiji, v ZDA in Kanadi.

29

NE PREZRITE

rodoslovje

Genetika v rodoslovjuo gENETIKI VEM PrESNETo MAlo. PrEcEJ SEM PrEBrAl IN ZDI SE MI, DA SE MoJE rAZuMEVANJE TEgA čuDEžA STVArSTVA NE Bo KAJ PrIDA PogloBIlo. ZATo NE PoNuJAM STroKoVNE, PAč PA PolJuDNo rAZlAgo.Peter hawlina

Verjamem, da je DNK (Deok-siribonukleinska kislina) no-silka genetske informacije v vsehživihorganizmih.Ver-

jamem,dajetonačrt,pokateremsmo »zgrajeni« tudi ljudje.

zaKaj bI bIl Ta načrT zanImIV za roDosloVCE?

Predvsem zato, ker je deden. Podedujemo ga po starših. To pomeni, dasegenskizapisočetainmatereprenaša v genski zapis otroka. Iz 23 kromosomovočeta in23kromoso-mov matere nastane unikaten genski zapisotroka,kivsebujepribližnopoločetovihinpolmaterinihgenov.Samodva od vseh kromosomov pa se na potomca prenašata (skorajda) nespre-menjena.TostakromosomaXinY.Prvi(tudi mtDNK) se nespremenjen prenaša od matere na potomca, drugi pa od očetanasina.Topomeni,dakromo-somYostajanespremenjenvvsejverigimoških prednikov in kromosom X pa v vsejverigiženskihprednic.

Zaradi te biološke zakonitosti imajo vsi moški potomci enak kromosom Y v vsehgeneracijah. To sicer nedržipovsem, kerobčasnoprihajado manjših sprememb ali mutacij. Vseenopasotespremembetakomalenkostne, da skorajda ne motijo primerjave.

Za rodoslovne potrebe so torej najbolj uporabne primerjave med dvemamoškimasorodnikoma.Čenaj bi imela oba istega prednika, mo-rata biti enaka tudi njuna genoma. Čestaenaka,jetodokazpravilnostirodovnika.Čestarazlična,pomeni,da je v verigi moških prednikov pri enem ali drugem (ali obeh) napaka.

Za tak dokaz ali za ugotovitev napake moramo najprej pridobiti genoma dveh moških sorodnikov. Dobimo ju tako, da svoj biološki in primerjalni vzorec pošljemo v labo-ratorijsko analizo in primerjamo rezul-tat. Taka analiza stane v ZDA okrog 170dolarjev in jo lahkonaročimopo e-pošti. Laboratorij pošlje set za odvzem brisa sline. Tega pošljemo vlaboratorijinpočakamonaizvid.

Sam sem naredil dva taka preskusa. Na spletu sem našel nekega Arnda Hawlina,kiživivNemčiji.Nikolise(še)nisvasrečala.Poe-poštisvaprimer-jala najina rodovnika in ugotovila, da svačetrtabratranca.Kosvaprimer-jala najina genoma, so se vrednosti po vseh analiziranih markerjih uje-male. To je dokaz o pravilnosti najinih rodovnikov.

Z drugim poskusom sem skušal potrditi pravilnost rodovnika po ma-teri. Njen dekliški priimek je bil Su- hadolc. Ker po njej nisem podedoval kromosomaYnjenegaočeta,sempodpredpostavko,dajebilnjenočetudi oče njenegabrata, uporabilgenom bratranca Janez Suhadolca. Primerjalno osebo sem izbral v ZDA: TamnamrečživiJosephSutter,kat-eregaočejesvojpriimekSuhadolc»amerikaniziral« v Sutter. Tudi tu so bile laboratorijsko ugotovljene vrednosti po vseh markerjih enake.V obeh mojih poskusih sta bili

primerjaniosebičetrtabratranca,kar pomeni, da sta imela primerjana para skupnega prednika pred petimi generacijami. Za Suhadolc (Sutter) je bil to Luka Suhadolc, ki je bil rojen v Dobovi pri Ljubljani leta 1855, zame in mojega nemškega bratranca pa Franc Hawlina, ki je bil leta 1790 rojen naseveruČeške.Omenilsemsamoennačinupo-

rabe genetike v rodoslovju. Ravno ta je dandanes tudi najbolj priljubljen. Pri unikatnih priimkih bi morali biti enaki tudi genomi moških z enakim priimkom. Izvajajo se primerjave ge-nomov moških z enakim priimkom. Takimprimerjavamrečejotam,kjerjeteganajveč,Onenamestudy.

Podobno kot preizkus pravilnosti rodovnika se genetska primerjava uporablja tudi v sodni medicini. Ta jeposebejmnožičnapriidentifikacijifosilnih ostankov trupel v neeviden-tiranih grobovih in grobiščih. Koživečisorodnikitakihžrtevpridobijosvoj genetski izvid, ga lahko primer-jajo z izvidi, narejenimi po izkopanih okostjih,instemomogočijopogrebfosilnih ostankov svojca.

Pravilnost tega prikaza sorodstva je bila dokazana z genetsko primerjavo.

30

MLADI

uroš Petrač

Mladi operni up ostaja na

NizozemskemTENorIST uroŠ PETrAč JE PEVSKo KArIEro ZAčEl V PrIZNANEM MlADINSKEM PEVSKEM

ZBoru VETEr PoD VoDSTVoM urŠE lAh IN Jo NADAlJEVAl S ŠTuDIJEM SoloPETJA PrI ProFESorIcAh TATJANI VASlE IN DoroTEJI

cESTNIK – SPASIć.Ana Mrzlikar

Na tekmovanjih je dosegal najvišja mesta, kar ga je spodbudilo k nadaljevanju študija v tujini, na Kraljevi

akademiji za visoko umetnost, ples in glasbo v Haagu na Nizozemskem. Leta2010jetamzaključilpodiplomskištudij z raziskovalno nalogo in magi-

strskim koncertom na témo italijan-ske romantične glasbe, kjer se jeosredotočilnaDonizettijevooperoL’elisir d’amore (Ljubezenski napoj). Pozaključenemmagisterijumladi

tenorist ostaja na Nizozemskem, kjer deluje kot samostojni umetnik. Poučujesolopetje,predvsempaseintenzivnoposvečaodrskiumetnosti;redno trenira, hodi na avdicije in sepripravljanasolističnenastope,opere, pasijone in recitale.

Avgusta 2010 je ob spremljavi odličnega nizozemskega pianistain organista Berta Mooimana s sa-mostojnim koncertom gostoval na priznanem slovenskem festivalu Pi-ranskiglasbenivečeri.Takoncertjebil predstavljen v umetniški oddaji OpusnaTVSlovenija.Vzadnjihdvehletih jemeddru-

gim pel Uriela v Haydnovi maši

Razsvetljenje in arije iz Bachovih pa-sijonov, sodeloval je pri projektu ob 25. obletnici amsterdamske operne hiše z vlogo Nemorina iz Donizetti-jeve opere Ljubezenski napoj in z Nizozemskim opernim studiem, kjer je pel Don Ottavia iz opere Don Giovanni. Septembra bo Uroš postal delsolističnegaansamblaNizozem-skega opernega studia.»Vseskupajse jezačelo,kosem

marca 2002 zasedel drugo mesto ter prejel drugo nagrado v prvi ka-tegoriji na državnem tekmovanjumladih glasbenikov v Mariboru,« pripoveduje Uroš. »Takrat se mi je prvičponudilapriložnostzaštudijvtujini, in sicer v Gradcu. Ker sem v tem časužebilčlansvetovnegazboramladih pevcev, sem poznal tudi veliko ljudi, ki so študirali solopetje v tujini. Takosemseodločil,dasiogledamkonzervatorij na Nizozemskem, in sicer Kraljevo akademijo za glasbo v Haagu. Po nekaj poskusnih urah s profesorico Rito Dams sem vedel, da siželimznjonadaljevatisvojepevskoizobraževanje.Pouspešnoopravlje-nih sprejemnih izpitih sem bil sprejet inleta2003začelštudiratinaKraljeviakademiji v Haagu.«

Kraljeva akademija je mednarodni inštitut, zato vsa predavanja pote-kajovangleščini.Urošzrazumevan-jem takonikoli ni imel težav, kljubtemupase jeudeležilenoletnegatečajanizozemskega jezika,kimuga je ponudila akademija. Velikdel solo-pevskega študija so jeziki

in med drugimi so bili njegovi glavni predmeti prva tri leta nemščina,francoščinainitalijanščina.»Kersemangleškožeprecejgladkogovoril,minizozemščinenibilotežko‘sestaviti’,saj je po mojem posluhu mešanica angleščine,francoščineinnemščine.Dandanes je na Nizozemskem to zame glavni jezik,« pravi.

poVsoD jE lEpo, a Doma jE najlEpšETrenutno teče deveto leto, kar

UrošživinaNizozemskem.Čese leda, domov prihaja trikrat letno, in sicerpoleti, zabožič in za zimskepočitnice.Priznava,da jezlastipoprihodunaNizozemskoinvzačetkuštudijačutildomotožje.»Najboljsem

Foto:W

esleyva

nderV

aart

Vedno je prihajal domov z lepimi občutki in dobro voljo.

Po zaključenem magisteriju mladi tenorist ostaja na Nizozemskem, kjer deluje kot samostojni umetnik.

31

MLADI

pogrešalnašadružinskasrečanjaobnedeljah,doma,včasukosila.Obnedeljahsemvelikokratrekel,dačebi imel lastno letalo, bi brez oklevanja poleteldomovkdružinskimčlanomnakosilo,zvečerpabisezopetvrnil.Tosevedanibilomožno,vseenopasem ponosen, da smo se s starši in brativednotrudilizačimpogostejšasrečanjamednami,panaj jebiloto na Nizozemskem ali v Sloveniji,« pripoveduje. Krize, da bi vse skupaj pustil in odšel, ne pomni. Vednojeprihajaldomovz lepimiobčutkiin dobro voljo, prav tako pa se je zenakimiobčutkivračalnazajnaNizozemsko.Nekajdomotožjasogotovopreg-

nali njegovi kolegi, saj ob prihodu na akademijo ni bil edini slovenski študent. »Bilo nas je kar nekaj in z leti jih je prišlo še precej, še posebno na solopevski oddelek. Tako smo se tudi srečevali,kolikorjebilomogoče.Tudisedaj,pozaključenemštudiju,osta-jamo prijatelji in se redno dobivamo. Polegtegasembilnanekajsrečanjihdruštva Slovencev na Nizozemskem, kipogostoprirejasrečanja,branjaindruge kulturne dogodke. Prav tako pogostodobimvabilanasrečanja,prireditve ali proslave s slovenskega veleposlaništva v Haagu, tako da mislim, da je dogajanja za Slovence tukajkarprecej,«jeprepričan.Odkar živi v tujini, Uroš veliko

bolj ceni vse, kar Slovenija ima: njene naravne lepote, kulturo in vrednote, ki tu obstajajo. Pravi, da odkarjevtujiniinvidisvojodružinole tri- ali štirikrat letno, globoko ceni in je hvaležen za vsak svoj obiskdomačedežele indoma.»Kosemdoma,ničasazaprepire,slabovoljoalinečimrnost,ampakzačimvečsmeha, dobre volje in prijetnega druženja.Letakose lahkopopol-nomanaužijemdružinskegaduhainnapolnim baterije za prihodnje štiri mesece. Spominjam se, na primer, kako smo, ko sem bil še majhen otrok, veliko hodili v hribe. In po pravici povedano, jihtakratnisemprevečmaral,sedajpasosemojiobčutki

popolnoma spremenili. Slovenija jenamrečtako lepa inpolnapri-jetnih pokrajin, hribov in planin, da daneskomajčakam,da jihvidiminda sedružinskoodpravimonakakšen pohod,« Uroš ne skriva svojih občutkov.

Ko sanjE posTanEjo rEsnIčnosT

Zanimalo nas je, katere so bile tiste pomembne prelomnice v njegovem življenju,kisovplivalenanadaljnjipotek dogodkov v njegovi karieri. Polegžeomenjenegatekmovanja,kimujeomogočiloštudijvtujini,jebila druga prelomnica diploma, ki mu je odprla pot za nadaljevanje študija. »Junija 2010 sem magistri-ral s pisno raziskavo o italijanski ro-mantiki na temo Ljubezenski napoj skladatelja G. Donizettija in s kon-certom, na katerem sem interpretiral vlogo Nemorina iz njegove opere. Kasneje sem imel s to vlogo še kar nekaj nastopov. Lansko leto pa sem prvičkotgostsodelovalznizozem-skim opernim studiem, in sicer v vlogi Don Ottavia iz Mozartove opere Don Giovanni. Takoj zatem sem dobil ponudbo za glavno vlogo Orfeja v operi La Descente d’ Orphee aux Enfers skladatelja Marc-Antoinea Charpentierja, ki sem jo interpreti-ral letos marca. Isti mesec sem imel tudi uradno avdicijo za nizozemski operni studio. Ta mi je po tem po-nudil pogodbo za naslednjo sezono 2012/2013,kisemjosevedazvelikimveseljem sprejel, tako da bom postal redničlannjihovegaansambla,«seupravičenopohvaliUroš.Letos septembrabo tako začel

sodelovati v nizozemskem oper-nemstudiu,karmubodaloševečmožnostizaprepevanjevoperah,spoznavanje novih ljudi iz sveta operne glasbe, nove trge, nove avdicije ipd., kar so trenutno nje-govenajvečježelje.»Opernistudioso bile le ene izmed mojih sanj glede kariere,kijesedajpostalaresničnost.Pripoklicusolopevcapačnevidimkonca,vednosebomlahkoučilkajnovega;novihvlog,novih jezikov,drugačnihglasbenihstilov,drugihtehnik ...«.

Priznava, da se ima na Nizo-zemskem vendarle lepo, tam ima dobre prijatelje in predvsem veliko povezav iz glasbenega sveta. Pravi, da zaenkrat ostaja. »Dobro glede Ni-zozemskeje,daležizelocentralno,kar pomeni, da se kamorkoli pride z letalom, vlakom ali avtomobilom. ŽenekajkratsembreztežavpotovalnakoncertevNemčijoaliBelgijo,patudivJužnoKorejo,kjersemnasto-pilkotsolistvBachovihkantatah.Vdanašnjihdneh si težkopredstav-ljam, da bi gradil kariero na enem samem mestu, ne glede na to, ali gre za Slovenijo ali Nizozemsko,« pravi. »Karpasetičeizpolnjenihželja,so

Prizor iz opere La Descente d’ Orphee aux Enfers skladatelja Marc-Antoinea Charpentierja, kjer Uroš poje Orphea v glavni vlogi; predstava z nizozemskim opernim studiem letos marca.

Foto

: Ma

rzia

Cos

enza

Kar pa se tiče izpolnjenih želja, so se mi v Sloveniji že izpolnile, saj vsako leto za vse svoje poslušalce pripravim božično-novoletni koncert

semivSlovenijižeizpolnile,sajvsakoleto za vse svoje poslušalce pripravim božično-novoletnikoncert,kizadnjaletapotekablizumojegadomačegakraja-vCankarjevemdomunaVrh-niki, pogosto tudi z gosti«. Letos bo tožedesetičinstakolepo,okrogloobletnico bo cikel teh koncertov tudi zaključil.

32

IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST

Mateja Jutraž Yang

japonska – dežela vljudnosti in potrpežljivostiMATEJA JuTrAž YANg JE lEToS SPoMlADI KoNčAlA MAgISTrSKI ŠTuDIJ PEDAgogIKE V JAPoNSKI oSAKI. TEKočE goVorI IN PIŠE JAPoNSKo, V SloVENIJo SE ZAENKrAT VrAčA lE ZA KrAJŠI čAS. ISKANJE DElA JE NASlEDNJI ProJEKT, KI SE Mu Bo PoSVETIlA.Blanka Markovič Kocen

Matejavčetrtem letnikugimnazije na Filozofski fakulteti Univerze v Lju-bljani obiskovala lektorat

japonskega jezika. »Zakaj sem se zanj odločila,šesamanevempravdobro,vendar je ta odločitev odločilnozaznamovalamojoživljenjskopot,«pravi. Japonski jezik jo je prevzel in ko jeprišelčasodločitveosmerištudija,je izbrala japonologijo in sociologijo kulture. »Podrugemletuštudijasemprvič

obiskala Japonsko za dva tedna in pokončanemtretjemletnikuodšlana enoletno izmenjavo na Univerzo Wakayama,« pojasnjuje. Po vrnitvi domovjedokončalaštudijnafilo-

zofskifakultetiinpričelaiskatiustrezenprogram podiplomskega študija. Mestno univerzo v Osaki je, kot pravi, izbrala zaradi več razlogov: »Kertampoučujeprofesor,kiseukvarjas tematiko, ki sem jo obravnavala v diplomski nalogi, ker so mi ta del Japonskeinljudje,kituživijo,všeč,inseveda zato, da bi bila blizu svojemu možu,kijetakratštudiralvKyotu.«

Kaj ste vedeli o Japonski, preden ste tja odšli?PredensemprvičodšlanaJapon-

sko, sem vedela nekaj o njeni zgo-dovini in običajih, tudi osnovnosporazumevanjeminipovzročalovečjihtežav.SevedapajeJaponska,tako kot verjetno tudi vsaka druga država,nekajpovsemdrugega,kojoobiščešboljturističnozakrajšičas,kosi,denimo,enoletoobkrožensštudenti različnihdržavsvetaalipakotuživišnekajlet.

Kaj pa vas je najbolj presenetilo ozi-roma, čemu ste se najteže prilagodili?

Po pravici povedano, se niti ne spo-minjam, kaj me je ob prvem prihodu najbolj presenetilo, spominjam pa se, da sem se med študijem v Wakayami večkratčudilatemu,kakopočasisevozijo rešilci, kljub temu da imajo prižganosireno.Spoštovanjepraviljeočitnozelopomembno,čepravje situacija nujna. Najtežje sem se prilagodila ozi-

romase,boljerečeno,šeprilaga-jam,japonskemunačinudojemanjadelaindelovnegačasa.Pregovornodelavnim Japoncem se nadure zdijo nekaj samoumevnega, prav tako se jimne zdiniččudnega,da imajodopust, vendar si ga ne vzamejo, da ne bi povzročali neprijetnostisodelavcem in nadrejenim.

Kako je potekala vaša študijska pot v Osaki, kje ste našli delo in dom?

Prvih šest mesecev sem imela status raziskovalke in sem se ob obiskovanju predavanj pripravljala na sprejemni izpit. Opravljenemu izpitu pa je sledil dveletnimagistrskištudij.VtemčasusvazmožemživelanapolpotimedKyotom in Osako. Pred nekaj meseci pa sva se preselila v Naro, ki je bila nekočzakratekčastudiprestolnicaJaponske. Iskanje dela je naslednji projekt, ki se mu moram posvetiti.

Kaj vas je pri Japoncih najbolj navdušilo?

Japonci so zelo vljudni, prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Poleg tegasozelopotrpežljiviindobroor-ganizirani.Vsete lastnostisoseževečkratizkazalekotnepogrešljiveprinaravnihkatastrofah,kivečkratpriza-denejotodržavo.Tudipolanskempotresu in cunamiju so televizijske hišeposvetuzvelikimzačudenjemporočale,kakomirnopotekaživljenjetakojponesreči,nobenihropanjtrgo-vin, panike, prerivanja, samo ljudje, ki mirnostojijovvrstahinčakajo.

Kakšen je japonski šolski sistem v primerjavi s slovenskim?

Mateja Jutraž Yang: »Najtežje

sem se prilagodila oziroma se,

bolje rečeno, še prilagajam,

japonskemu načinu dojemanja dela in delovnega

časa.«

Spoštovanje pravil je na Japonskem očitno zelo pomembno, čeprav je situacija nujna.

Foto:O

sebniarhivM

.J.Y.

33

IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST

Vvelikivečiniosnovnašolatrajašestlet,nižjasrednjainvišjasrednjašolapapotrileta.Imajotudivečza-sebnih šol. Za fakultete in višje srednje šole(tudizanekaterenižjesrednjeinosnovne šole) imajo sprejemne izpite, za katere se zelo trudijo.Medtemkoprinasmedučiteljem

inučencivučnemprocesukomuni-kacija poteka predvsem ustno, pa se izobraževanjenaJaponskemopirana pisno sporazumevanje. Tudi pre-verjanjeznanjapotekavečinomavpisni obliki. Prav ta razlika med up-orabo govorjenega jezika in pisane besedepripoučevanju jebilatuditema mednarodne raziskave, pri kat-eri sta spomladi sodelovali tudi dve slovenski osnovni šoli.

Na Japonskem ste spoznali tudi svo-jega moža. Kako se je to zgodilo?V času enoletnega študija v

Wakayami sva študirala na isti uni-verzi. Skupnih predavanj sicer nisva imela,sajsvaštudiralanarazličnihfakultetah,vendarsemvelikočasapreživelavštudentskemdomu,kjerso stanovali številni tuji študentje, tudi mojmož.Izprijateljskihdruženjsejepo nekaj mesecih razvila ljubezen.

Med drugim ste se naučili tudi japonščine in japonske pisave. Ko-

liko časa ste za to potrebovali, kaj je zahtevalo največ truda?Japonščinesemseaktivnoučila

približno sedem let.Največ trudazahtevajo kitajske pismenke, ki so ena izmed treh pisav, ki jo Japonci uporabljajo.

Katere jezike Japonci poleg svojega sicer največ govorijo in se jih učijo?Japoncisenajvečučijoangleščine,

ačepravpoznajovelikoslovniceinbesedišča, leredkigovorijotekočeangleško.

Česa v komunikaciji z Japonci ni-kakor ne smeš storiti oziroma ka- tere lastnosti pri ljudeh le-ti najbolj cenijo?Priljudehnajboljcenijozmožnost

sodelovanja z drugimi in pripravljenost, da cilje skupine postavijo pred svoje cilje,nemarajopaljudi,kiželijoizstopa-ti in za vsako ceno vztrajajo pri svojem prav. Pri komunikaciji moraš biti pozo-ren predvsem na uporabo spoštljivega govora in pogosto dajanje znakov, da sogovorca pozorno poslušaš.

S kakšnim namenom ste spomladi obiskali Slovenijo?

Konec marca sem uspešno dokončalaštudijinodšladomovnazasluženepočitnice.Pomagalasem

tudi pri organizaciji prej omenjene mednarodne raziskave, ki jo je opravil mojmentor innjegovažena,pravtako profesorica na univerzi, in sode-lovala kot prevajalka.

Kako ohranjate stike s prijatelji in svojci v Sloveniji?

Predvsem preko elektronskih sporočil, Facebooka in Skypa. SepatrudimtudičimvečkratobiskatiSlovenijo;čelečasinfinančnostanjetodopuščata.

Ali ste tudi na Japonskem spoznali Slovence?Sem.VKyotujeprikupnarestavraci-

ja Pikapolonca, kjer gospod Igor s svojoženopripravljaizvrstnosloven-sko hrano in ima na zalogi tudi nekaj slovenskih spominkov.

Kakšen je položaj tujcev na Japonskem?Na Japonskem živi zelo malo

tujcev, le kakšen odstotek in pol. NajvečjeKitajcev,Korejcevinpo-tomcev Japoncev iz Brazilije. Po mojih izkušnjah je Japonska še vedno pre-cej zaprta do tujcev, kar je verjetno posledica kulturnih razlik, vendar se tuditopočasispreminja.Zletošnjimletomsebodotujcilahkoprvičvpisaliv registerprebivalstva.Kar se tičešolanja in zaposlovanja po mojem mnenjunivečjihrazlikz japonskimprebivalstvom. Predvsem v zadnjih dvehletihsepovečujezaposlovanjetujcev, ki so študirali na Japonskem, saj se podjetja zavedajo, da je samo japonski trg postal premajhen.

Kakšni so vaši cilji v prihodnosti, se nameravate vrniti v Slovenijo?

Zaenkrat še ne vem, kako se bodo odvijale stvari v naslednjih letih, bi pa z veseljem izkoristila kakšno dobro priložnost,dabisevrnilavSlovenijo,čenedrugega,zakrajšičas.

Medtem ko pri nas med učiteljem in učenci v učnem procesu komunikacija poteka predvsem ustno, pa se izobraževanje na Japonskem opira na pisno sporazumevanje.

Foto:O

sebniarhivM

.J.Y.

VIŠARSKI DNEVIRafaelovadružbavabimladeSlovenceizdomovine,zamejstvain tujine na POLETNE VIŠARSKE DNEVE od četrtka, 2., do nedelje, 5. avgusta 2012. Tudi letos bomo obiskali del slovenskega zamejstva insepovzpelinaSveteVišarje,kjerbomonašedruženjezaključilistradicionalnim Romanjem treh Slovenij.

Program: -druženjezmladimiSlovenciizrazličnihdržav,-srečanjazgostiindomačini,- pohodništvo.

Starostna omejitev: od 20 do 35 let.

Kerješteviloudeležencevomejenona15,pohititesprijavo!

Večinformacijnatel.+386 (0)1 438 30 50 in rafaelova.druzba@siol.net

34

IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST

oxford, mesto, ki diha z univerzo

Kemija je njegov svet, oxford drugi domroK SEKIrNIK JE MlAD ZNANSTVENIK, KI rAZISKuJE PoDročJE MEDIcINSKE KEMIJE NA oxForDSKI uNIVErZI, KJEr KoNčuJE DoKTorAT. uNIVErZA TAKo NJEMu KoT ŠE NEKATErIM SloVENSKIM ŠTuDENToM, PoVEZANIM V SKuPNoST, NuDI oDlIčNE PogoJE ZA ŠTuDIJ IN ZNANSTVENo DElo. Ana Mrzlikar

rokova študijska pot v tujini se jezačelaleta2004,potemko je zaključil programmednarodne mature na

Gimnaziji Bežigrad in se vpisal naštudij kemije na univerzo v Oxfordu. Ker jebilo to ravnovčasuvstopaSlovenije v Evropsko unijo, priznava, da je bilo to zanj konkretnega po-mena,saj jebilsprejetkotdomačin ne tuj študent. »Razlika je bila predvsemfinančnain jepomenilapribližno15-kratnižjošolnino.Študijnaoxfordski univerzi, eni najstarejših na svetu, je naenkrat postal dostopen. Zato sem se za ta dodiplomski študij ogrel, se prijavil, opravil intervjuje, ki so bili osnovni pogoj za vstop, in potem opravil mednarodno maturo z zahtevanim rezultatom, kar, gledano nazaj, sploh ni bilo tako preprosto. Kot dodiplomski študent kemije sem uživaloxfordskisistempoučevanja,ki temelji na t.i. tutorialih, tedenskih srečanjihsprofesorjivmalihskupi-nah, kjer ima študent redno podporo in mentorstvo, ki motivira zahteven študij,« pripoveduje Rok.

Po štirih letih dodiplomskega študija mu je kemija tako prirasla k srcu,dase jeodločilnadaljevatizdoktorskimštudijem.Možnostrazis-kovalnegadelavenemnajvečjihkemijskih oddelkov v zahodnem svetu zodličnoopremljenimi laboratorijigajeprepričala,dajeostalnaistiuniverzi. Prejel je tudi eno od dveh štipendij Cancer Research UK za študij medicinske kemije.

oxforD jE za šTuDIj IzjEmno mEsTo

Rok pravi, da Oxford ponuja izjem-no stimulativno akademsko vzdušje, celotno mesto pa diha z univerzo. »Mesto se je seveda razvijalo skupaj z univerzo, zato nikoli ne zmanjka obiskovzanimivihljudizvsehpodročij–akademikov,umetnikov,politikov,gospodarstvenikov. Študentje zelo radi povabimo zanimive ljudi, da nam predavajo o svojem delu, oni pa se z veseljem odzovejo. Z znanstvenega stališčapaOxfordponuja izjemnepraktičnepogoje–navoljoimamozelo dobro opremljene laboratorije in vzdušje v njih je stimulativno, tako da je raziskovalna pot posameznika omejena res samo z lastno iniciativo. S stališčanaravoslovnihznanosti,splohbiokemije,živimovzelozanimivemobdobju–humangenomeproject,kijeuspešno‘prebral’človeškigenom,namjedalnavoljovečinformacij,kot jih lahko v naslednjih nekaj letih obdelamo in prenesemo v prakso, recimonovazdravila«.Prepričanje,da jim dela zato v prihodnosti ne bo zmanjkalo, kar je za mlade znanstve-nikeodličnastimulacija.

Poleg raziskovalnega dela se rad posvečatudipoučevanju,sajmujesistem tutorstva zelo pri srcu. Tudi na tempodročjujedobilsvojopriložnostin postal tutor za organsko kemijo na Queen’s Collegeu v Oxfordu.

razIsKoVanjE, KI Ima TErapEVTsKI poTEnCIal

Rok se v svoji doktorski disertaciji ukvarjazraziskovanjemučinkakisikanaceličneprocese. »Zanimame,kakodružinaencimov,kise imenu-jejo oksigenaze, uporablja kisik in ga ‘prilepi’narazličneceličnestrukture,kikontrolirajoceličnorast.Zanimame struktura teh encimov in njihov mehanizem–čerazumemooboje,lahkonačrtujemomolekule,ki jimpravimo inhibitorji in bodo selektiv-nopreprečiliaktivnosttehencimov.Kersoencimi iztedružinepogostoprisotni v rakavih obolenjih, imajo naše raziskave terapevtski potencial.

Edenuspešnozaključenihprojektovje bil na primer inhibicija histonskih demetilaz, ki uravnavajo nivo tran-skripcije nekaterih genov. Ker smo v našem laboratoriju rešili kristalno strukturo enega od teh encimov, smo lahko uspešno predvideli, kateri tip molekulbopreprečilaktivnosten-cimovnanačin,kidejanskoporušistrukturo encima. Delo je bilo objav-ljeno v Chemical Communications, objavili pa smo tudi mednarodni patent,« o svojem raziskovalnem delu pripoveduje Rok.

sloVEnIan soCIETy aT oxforD

Slovenci na univerzi v Oxfordu se srečujejožeodnekdaj,leta2006paso ustanovili Slovenian Society at Ox-ford. Organizacija skrbi za to, da se medsebojsrečujejointudipredstav-ljajo Slovenijo znotraj univerze. Slove-nianSocietyatOxfordpovprečnošteje letnookrog10do15članov,vsisoštudentje.»Našadruženjasoponavadi neformalna, včasih paorganiziramo tudi bolj zahtevne projekte;edentakihjebilnaprimerobisk predsednika republike med slovenskimi študenti leta 2010.«

Kot vsi drugi so tudi slovenski študentjeambasadorjisvojedeželein, kot se izrazi Rok, tistim, ki jih Sloveni-ja zanima, predstavljajo neke vrste referenco. »Sam sem imel na obisku v Sloveniji mnoge prijatelje in izkazalo seje,dasosevsiradivračali.Barvitostnašedežele,raznolikostingostoljub-nost so v svetu zelo cenjeni,«pove.

Zaradi svojega slovesa univerza vOxforduprivlačištudentezvsegasveta, kar je še ena od prednosti študija na tako veliki in priznani uni-verzi. Študentje mimogrede spoznava-jo različnekulture, različnenačinemišljenja in življenja.Rokpriznava,da se je od svojih mednarodnih ko-legovogromnonaučil.Všalipove,damupravzapravsplohnitrebavečpotovatiposvetu,temvečsesamousedenakavčv»commonroom-u«in posluša zgodbe, ki jih pripovedujejo njegovi kolegi z vseh koncev sveta.

Možnost raziskovalnega

dela v enem največjih kemijskih

oddelkov v zahodnem

svetu z odlično opremljenimi laboratoriji je

Roka Sekirnika prepričala, da je ostal na isti

univerzi.

Foto

: ose

bni

arh

iv

35

MED NAMI

Slovenija v svetu

20 let »društva izseljencev za izseljence«BIlo JE lETo 1991… SloVENcI V DoMoVINI IN IZSElJENSTVu SMo PolNI PoNoSA IN TuDI SKrBI SlEDIlI PoTEKu DogoDKoV… uSoDA SloVENIJE JE BIlA VPETA V TAKrATNo EVroPSKo DogAJANJE… PADEc BErlINSKEgA ZIDu, PErESTroJKA, lEch WAlęSA… SloVENIJA… IME MAJhNE DEžElIcE PoD AlPAMI JE PoSTAJAlo PrEPoZNAVNo V SVETu… Pavlinka in Boštjan Kocmur

Nekateri v Argentini rojeni Slovenci so na študij za nekaj let prišli v Slovenijo žepredletom1991,drugi

smo se preselili ob osamosvojitvi. Čepravsmopoznali jezik inkulturonašihstaršev,smoseradisrečevali,da smo si pomagali pri urejanju do-kumentov in z nasveti. Tudi Slovenci izsvetasosenanasobračali,češ»vi, ki ste v Sloveniji, ali mi lahko pomagate z ugotavljanjem sloven-skegadržavljanstva?«Seveda,kakšenponos – slovensko državljanstvo!Drugisoprosilizapomočpriorga-nizaciji gostovanja, iskanju primernih učbenikovzasobotneslovenskešole,iskanju primernih videokaset, ki bi mladimSlovencemnaprijetennačinpribližalislovenščino…Tesnosmobilipovezani s slovensko skupnostjo v Ar-gentini, iz katere smo izhajali, a tudi druge slovenske skupnosti so nam postajaledomače,kosoizseljencizvseh koncev sveta prihajali v Slovenijo na obisk.

oD usTanoVITVE Do uraDnEga prIznanja

Leto 1991 je povezalo razdeljene Slovence, stereotipi o izseljencih so počasi izginjali…MnogiSlovenci izdomovine in sveta so jasno videli, da Slovenija nujno potrebuje »društvo izseljencev za izseljence« – sogo-vornika, ki bi imel izkušnjo izseljenstva in bi slednje obravnaval kot subjekt, kot del narodovega telesa in ne le kot etnografsko-antropološki objekt. Po mnogih»birokratskih«težavahjebiloIzseljensko društvo Slovenija v svetu 1992.končnoregistrirano.

Na začetku sonaspodpirale leobčine,podjetjainrazličneustanove.Kmalu so se jimpridružili šeminis-trstvi za kulturo in šolstvo ter urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prva leta je celotna organizacija in iz-vedbaprogramovpotekalaizključnona podlagi prostovoljnega dela. Po letu1997pajeSVSpostalauradnopriznana institucija in kot taka tudi financiranasstranidržave.SVS si vsa letaprizadeva,dabi

omogočilapogoje,skaterimibiseSlovenci po svetu z veseljem zavedali svojih korenin, cenili svoj jezik, sloven-skenavadeinponosnočutilisvojeslovenstvo.Preučevanje izseljenskeproblematike, reševanje različnihvprašanjinvključevanjevslovenskodružbo jebilo vednoglavna skrbIzseljenskega društva Slovenija v svetu. V20 letihobstoja je SVSpoma-

galveč stotim ljudempriurejanjudržavljanstva, nostrifikacij diplom,denacionalizacijskem postopku, popravikrivic,pisanjuživljenjepisovin prošenj za delo, iskanju stanovanj, službinšolterpridrugihpravnihza-devah.Ozaveščali smo slovenskojavnost prek medijev, javnih tribun, predavanj in okroglih miz o Sloven-cih po svetu, zlasti o njihovem priza-devanju za mednarodno priznanje slovenske suverenosti, kar je bogato predstavljeno na razstavi Slovenci po svetuvčasuosamosvajanjaSlovenije.SVS jesodelovalanaštevilnihpos-vetih in pripravah zakona o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu v državnemzboruterspobudami indopolnitvamizakonaodržavljanstvu.

Poskrbeli smo za bogatitev slovenskih knjižnicposvetu,gostiliprek20sku-pin slovenskih maturantov in drugih mladih Slovencev, organizirali turneje pevskim zborom, gledališkim in folk-lornim skupinam, mnogim slikarjem in drugim umetnikom omogočilirazstavo v domovini ter organizirali nogometna in odbojkarska prvenstva Slovencev po svetu, pripravili okrogle mize,tabore,predavanja,srečanjamladih,romanjaposlovenskihbožjihpoteh. Stali smo ob strani Sloven-cem,kisoseodločalizapreselitevv Slovenijo. V20 letihse jekrogprijateljev iz

izseljenstva razširil iz Argentine na Kanado, ZDA, Kolumbijo, Avstralijo, Francijo,Belgijo,Švedsko,Nemčijo,Srbijo,Makedonijo…Kjerkoliposvetunamrečdoni slovenskabeseda inutripaslovenskočutečesrce,tamje»Slovenija, naš dom brez mej,« kot je zapisano v izseljenski himni »Slovenija v svetu«.

VabljEnI na prIrEDITVEPraznovanje 20-letnice SVS bo

obeleženo s koncertom MPZ SanJusto izArgentinevSlovenskifilhar-moniji, z večerom samospevov inizseljenske poezije Srečanje dvehsvetovnadandržavnostivZavodusv. Stanislava ob sodelovanju Marka Finka, Ivana Arnška in Lucasa So-moze, Jelene Boljubaš, Toneta Kunt-nerja, Mojce Jerman, Katje in Mije Novak, Erazmom Grafenauerjem ter dijakovŠKG,kibodorecitiraliSimčiča,Kosa,Novačana,Šoukalovo,Papežain Korošca. Lepote Slovenije razka-zujemo 60 slovenskim maturantom iz Argentine in Kanade. 21. julija pa bo 2. prvenstvo Slovencev po svetu v odbojki.Obletnici jeposvečentuditradi-

cionalnitaborSVS1. julijanaVelikiplaninispodporožupnijeStranje inDruštvaVelikaplanina.V duhu praznovanja bomo na-

daljevali tudi z jesenskimi programi, razstavami in glasbenimi skupinami iz izseljenstva.

Prvi odbor SVS z dolgoletnim predsednikom Boštjanom Kocmurjem

Foto:a

rhivSVS

36

MED NAMI

Svetovni slovenski kongres

Bo spet veljalo »samo milijon nas je«?SloVENSKA JAVNoST SE PogoSTo ZgrAžA ZArADI rAZNAroDoVAlNIh PrITISKoV IN uPADANJA rABE SloVENSKEgA JEZIKA TEr NAroDNE ZAVESTI PrI roJAKIh V SoSEDNJIh DržAVAh IN IZSElJENIŠTVu. A ZDAJ V NoBENI DržAVI DElEž IN ŠTEVIlo TISTIh, KI SE IZJAVlJAJo ZA SloVENcE Po NAroDNoSTI, NE uPADA TAKo MočNo KoT PrAV V MATIčNI DržAVI SloVENSKEgA NAroDA. luka Klopčič

V Slovenijideležnarodnostnoopredeljenih Slovencev pada že vse od koncadruge svetovne vojne, in

sicer od 97,00% (1948) prek 90,77% (1981) na samo še 83,06% (2002). V obdobju samostojne slovenskedržave je med popisoma 1991 in2002 naglo upadalo tudi abso-lutno število Slovencev, in sicer od 1,689.657 na 1,631.363 ali za 58.294 duš,vpovprečjutorejvsakdanza14,5.Tistatističnipodatkibimoralibitidovoljzaskrbljujoči,dabiseonjihboljpogosto govorilo v javnosti, pristojni pabimoraližerazmišljatiopobudahin rešitvah, ki bi lahko stanje na tem

področjuvsajstabilizirale,čeženeizboljšale.Pasetožalšenizgodilo!

Svetovni slovenski kongres je 29. maja v sodelovanju z Inštitutom za narodnostnavprašanja(INV)inKlu-bom koroških Slovencev v Ljubljani v okviruVečerovizzaKongresapripravilvečernopredavanje strokovnegasvetnikaINV,JanezaStergarja,kisegajeudeležilopreko60slušateljev.Predavatelja je uvodoma predstavil dr.DanijelGrafenauer,kijevečertudipovezoval. »Samomilijonnasje…«-namreč

SlovencevvRS–resdašenevelja.AobžeizrečenihopozorilihdodajaStergardvazaskrbljujočastatističnapodatka:vpetihletihsejepovprečnastarostprebivalcevRSpovečalazaenoleto-napribližno42let,karježezrela doba in naša »prebivalstvena piramida« že spominjanapovez-njenivrč.PolegdeležapriseljencevinetničnihNe-slovencevjevneka-terihslovenskihobčinahžeopazendeležprebivalcevsstatusomtujca:1. julija2010 jebilotakovVeržejukar 9,7 % tujcev, v Izoli 9,5 %... Preda-vateljjepodaltudistatističnipregledstanjaslovenskegaživljavsosednjihdržavah inposvetu.Vvsehsosed-njihdržavah jev20.stoletjuštevilostatistično ugotovljenih ali oce-njenihSlovencevpovsodpadalo;vnovihdržavahnaobmočjurazpadle

Jugoslavije so statistiki našteli pov-sod manj Slovencev kot v obdobju neposredno pred razpadom. Glede natosezdi,daješenajmanjkritičnostanje v t.i. izseljenstvu, kjer naj bi se po predavateljevih ocenah za Slovence opredeljevalo med 300 in400.000oseb.Vzadnjemčasuječutitivečjonaklonjenost idejamo»povabilu« Slovencem po svetu, naj sevrnejovSlovenijo.Aževtridesetihletih preteklega stoletja sta pred-stavnikadvehzelorazličnihpolovslovenskepolitike–dr.AntonKorošecinEdvardKardelj-Sperans–prišladoenakeugotovitve,namreč,dabodržavaSlovencevprivlačnazanašerojake po svetu le v primeru, da bodo vnjejpolno inzadovoljnozaživeli»matični«Slovencisami.Največjidelodgovornosti torej ležinaSloveniji,navsakemodnas,kiživimotukajv Sloveniji.

Katalonski pisatelj Jaume Cabré je v pogovoru »Zavidam vam neodvis-nost« (Delo, SP, 4.6.2011) navedel: »Ne vem, kako lahko Slovenci to razumete. Imate jezik, ki ga govori manj ljudi kot katalonščino,todaimatedržavo,daga brani. Katalonci pa je nimamo. /.../Zavidamvamneodvisnost.Zavi-damvamslovenščino.Lahkobranitesvoj jezik,ker imatedržavo,dagabrani.«Vsekakorvrednotemeljitegarazmisleka.

Še najmanj kritično je stanje v t.i. izseljenstvu, kjer naj bi se po predavateljevih

ocenah za Slovence

opredeljevalo med 300 in

400.000 oseb.

I. KONFERENCA SLOVENSKIH MLADIH RAZISKOVALCEV, PODIPLOMSKIH IN DODIPLOMSKIH ŠTUDENTOV IZ SVETA IN SLOVENIJE

Ljubljana, Inštitut Jožefa Stefana, 19. in 20. julij 2012

I. KONFERENCA SLOVENSKIH NOVINARJEV IZ SVETA IN SLOVENIJE

Ljubljana, Studio 14, Radio Slovenija, 27. in 28. september 2012

Informacije in prijave na : www.slokongres.com : info@slokongres.com VLJUDNO VAbLJENI!

37

MED NAMI

občni zbor SIM

Sergij Pelhan, novi stari predsednik SIM

Slovenska izseljenska matica

Slikarska kolonija 2012 VSAKo lETo, VEč KoT DVAJSET lET, SE V JuNIJu oDVIJA SlIKArSKA KoloNIJA, KI Jo SloVENSKA IZSElJENSKA MATIcA orgANIZIrA ZA SloVENSKE AKADEMSKE IN AMATErSKE SlIKArJE IZ SVETA. SlIKArJI uSTVArJAJo V čuDoVITEM oKolJu MoSTA NA SočI, KJEr TAMKAJŠNJE TurISTIčNo DruŠTVo PoSKrBI, DA So uDoBNo NAMEŠčENI IN uSTVArJAJo BrEZ VSAKoDNEVNIh SKrBI. Vesna Vukšinič Zmaić

Včetrtek,17.maja,sočlaniSIMnaže39.občnemzboruizvolilinovovodstvozdruženja.Tudivnaslednjemštiriletnemobdobju ga bo vodil dosedanji predsednik Sergij Pelhan.Vsvojem60-letnemdelujeSIMpreživelaveliko lepih, pa tudi manj lepih trenutkov. Iz obdobja edine in najpomembnejše osrednje organizacije za Slovence po svetu z velikim ugledom ne samo v Sloveniji,temvečpredvsemmedSlovencipo svetu, ji je pred leti grozila celo ukinitev oziroma prenehanje delovanja. Z velikimi napori, radikalnim zmanjšanjem obsega dela, ki se ga je morala lotiti zaradi

državnegazmanjševanjafinanciranja,jeSIM pod vodstvom Sergija Pelhana uspelo prebroditinajvečjokrizoinjelanižetretjeleto zapovrstjo delovala pozitivno, še več,poravnalajevsedolgove,kijihjeustvarjalo prejšnje vodstvo. Cena je bila seveda velika, posledice so se kazale predvsemvmočnookrnjenemdelovanjuzdruženja.Todanegledenatosočlaniobčnegazbora ugotovili, da je SIM navkljub podvajanju in celo tripliciranju skrbi zaSlovenceposvetu,uspelauresničitivečinosvojihnalog.Naobčnemzborujebilodogovorjeno,

da bo izgubo revije Rodna gruda nadomestila vedno bolj aktivna spletna stran www.zdruzenje-sim.si.Vizvršniodborsobiliizvoljeni:BrankoDolenc, podjetnik iz Nove gorice, Peter KovačičPeršin,publicist,JožeOsterman,predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije, mag. Igor Teršar, direktor JSKD, Janez Rogelj, dosedanji glavni tajnik SIM, ki bo po 23 letih dela na SIM jeseni odšel v pokoj. Za predsednico nadzornega odborapajebilaizvoljenaAdamičPapežVera,ekonomistka,povratnicaizBanjeLuke.- J. R. -

Za navdih, ki ga sicer v idiličnemkrajunemanjka,si slikarji v tednu gostovanja ogledajo krajevne znameni-

tostiinsepoučijoobogatizgodovini.Izjemne arheološke najdbe Most na SočiuvrščajomednajpomembnejšaprazgodovinskanajdiščavEvropi.Bogate najdbe segajo v mlajšo bro-nastodobo,največpajihjezapustilaželeznodobnaskupnost,kijedobilanaziv »svetolucijska kultura«. Okušanjekulinaričnihdobrotkraja

je del gostoljubne tradicije.Letošnjiudeležencislikarskekoloni-

je so prispeli s Hrvaške, iz Bosne in Her-cegovine, Švice, Jamajke, Španije in ZDA.Pisanadruščinavsehstarostisejelepoujelažeprvivečer.

Kljub nestabilnemu vremenu, ki ni dovoljevalopredolgegazadrževanjav naravi, so bile v koloniji ustvarjene čudoviteslike.David Vrtačnik iz ZDA je izdelal

skulpturo. Postavili jo bodo na nabrežjejezera,kjersebopridružilaostalim, ki so jih slovenski umetniki iz sveta ustvarili v kolonijah. Obiskovalci MostanaSočisi takonasprehoduob jezeru lahko ogledajo svojevrstno galerijo skulptur na prostem. SlikarjisoustvarjalivVodnihiši,ki

zaradi svetlobe in prostornosti ponuja umikalipadeloindruženjevskup-nem prostoru. Amaterski in akadem-ski slikarji so lahko drug drugemu dobriučiteljiinsvetovalci.Rdečonit likovnekolonijesoor-

ganizatorji poimenovali Podobe občutkov.MonikaIvančičFajfar,men-toricakolonije,jenatanačinslikar-jemponudila iztočnico,kakoupo- dobitiobčuteneindoživeteoblike,barve, vonje, okuse, zvoke in teks-ture, bodisi v upodobljenih pokraji-nah, predmetih ali ljudeh bodisi na abstraktennačin.

Junijsko vreme je lahko muhasto in letošnje je bilo prav gotovo. Slikarjem sejeponudilpejsažbarv,drugačen,kot smo ga navajeni iz tradicionalnih fotografijMosta na Soči, kjer pre-vladuje smaragdno zelena barva

Foto

: arh

iv S

IM

Od leve proti desni: Valerija Sever, Vesna Lenić Kreže, Monika Ivančič Fajfar, Uroš Božič, Zoran Karmelić in Maza, Sonja Povhe, Ivan Stojan Rutar, Jaka Okorn, Nada Dobnik.

jezera.Podobeobčutkov,kisonas-tajalevtehokoliščinah,sosezelolepo razlile na platna naših slikarjev.

Razstava slikarskih del je potekala danpredzaključkomkolonijevVodnihišiobjezeru.Otvoritvesejeudeležilolepo število obiskovalcev, ki so prisost-vovalitudiprogramuprireditveNočna jezeru.

Zadovoljni slikarji, gostitelji in orga-nizatorji so se razšli v upanju, da se še kdajsrečajo.Ogled razstave v Vodni hiši je

moženpopredhodnemdogovorusTurističnimdruštvomMostnaSoči.Jaka Okorn (Jamajka)

Foto:M

onikaIvanč

ičFajfa

r

38

MED NAMI

rafaelova družba

Iz Gorice na MatajurZADNJo MAJNIŠKo SoBoTo NAS JE SKuPINIcA MlADIh NAMENIlA VZPoNu NA MATAJur. Po 1.642 M VISoKEM hrIBu NAD KoBArIDoM PoTEKA MEJA MED SloVENIJo IN ITAlIJo. Mihela Zaveljcina

rafaelova družba

ob 100. obletnici rojstva dr. julija Savellija

14. julija se spominjamo rojstva zborovodje in glasbenega pisca dr. Julija Savellija, argentinskega Slovenca. Rojen je bil v Čelebiču(BiH),osnovnoinsrednjošolopa je obiskoval v Celju. Po opravljeni maturi se je vpisal na pravno fakulteto. Hkrati je poslušal glasbene predmete na akademijizaglasboinževčasuštudijain po njem sodeloval pri akademskem pevskem zboru pod vodstvom Franceta Marolta.Leta1945jedružinabežalanaKoroškoinseponekajletihtaboriščnegaživljenja(leta1948)izselilavArgentino.VBuenosAiresujedr.Savelliustanovilslovenski pevski zbor Gallus in ga skoraj 40 let tudi vodil. Gallus je nastal iz zborov, ki sodelovalivbegunskihtaboriščihvItalijiinAvstrijiinnekajčasajebiltoedinipevskizbor povojnih slovenskih naseljencev vArgentini.OzačetkihzborajevrevijiDuhovnoživljenje(1973,390-391)povedal:»…Pesem,privsejnašitakratnirevščinibogat zaklad, ki smo ga prinesli s seboj v novi svet, ni nikdar manjkala pri nedeljskih mašah.SštevilčnorastjonašeskupinevBuenosAiresusejevečalotudištevilopevkinpevcev,dasmokarkmaluzačeliznačrtnimdelom.Kosmozborudodališeorganizacijskoorodjeinime,sezačneGallusovapot–deloinprodiranjevnovookolje.« Zbor je predstavljal slovensko kulturo v argentinskemokoljuinjebilnekajčasacelo vodilni pevski zbor v kulturnem okolju argentinske prestolnice. Dr. Savelli je z njim na letnih in slavnostnih koncertih izvajal pomembnejša in zahtevnejša dela slovenske in svetovne glasbene literature. Za zbor je pri¬redil nekaj ljudskih pesmi (Lastovkam,Sedavnomra¬či,Zagorskizvonovi). Pod Savellijevim vodstvom je zbor Gallus dobil vrsto medalj, plaket, diplom in priznanj tudi z najvišjega mesta. Leta 1992 mu je ob 80. obletnici Slovenska škofovska konferenca podelila odličjesv.CirilainMetoda.Pevcisozadnjičskupajzapeli7.avgusta1999,insicer na »Jubilejnem koncertu ob 50—letnici.«Dr.JulijSavellijesspisiinporočilizglasbenegapodročjasode¬lovalpritedniku Svobodna Slovenija. Umrl je 4. aprila 1993 v Castelarju. - M. Z. -

Dnevapanismozačelizvzpo-nom,temvečnapokopališčuv Gorici. Ogled, ki ga je vodila gospa Erika Jazbar, novinarka

zRadiaTrst, jebilpravzapravsrečanjespolpreteklozgodovinonatemobmočjuins pokojnimi ljudmi, ki so jo sooblikovali. Na pokopališču,polnemzanimivihinraznolikihnagrobnikov,sštevilnimipoitalijančenimipriimkialipriimkivtrehrazličicah,meddrugimi počivajo Lojze Bratuž, LjubkaŠorli,FranErjavec,DušanČerne,večinaduhovnikovstegaobmočja,kisopravtakoimelipomembendeležpriohranjanjuslovenstva. Ogledu je sledila pot do Avse, male vasice na slovenski strani, kjer smo začelinašpohod.Pomalici,seveda.Dveurizmernehojeinslabaurazaudeleženki,ki sta šli osvajat hrib z italijanske strani, iz vasi Matajur, sta nas pripeljali na vrh hriba. Sledil je skupni prigrizek (med drugim tudi z sladkimidomačimidobrotamiizitalijanskeplaninskekočeRifugioPelizzo),klepetovrhovih,nakateresmozrli,čepravsonamoblaki nekoliko zastirali pogled, pogovor o Beneški Sloveniji, oddih, petje slovenskih pesmi v kapelici... VračalismosemimoKočenaMatajure,

ki jev lastiSlovenskeplaninskedružineBenečije.Bilaježalšezaprta,vendarsose v tem popoldnevu po našem odhodu v njej zbrale gospodinje iz kobariške in z

beneškestrani,dabiskupajkuhalečaj–kakomalojepotrebno,daseohranjaslovenska vez na obeh straneh meje! Posebnosttekočejetudi,daprinjihnične stane, lahko pa se pusti prostovoljni prispevek za vse, kar se poje in popije. Ob kočinamjeonjejinMatajurjuspregovorilnašvodičinprijateljdr.MatejŠekli,kinasjespremljaltudiževRezijoinTerskodolino.Spustvdolinojebilobarvanssproščenimklepetommedsimpatičnimiudeleženci.Zazaključek»uradnegadela«smoobiskališeTrinkovgrobvTerčmunu.Bogatjebilta majski dan!

Pred Trinkovim grobom v Terčmunu

39

ZAMEJSKI DNEVNIK

Slovenci na Koroškem

35. rojstni dan bralne značkeKAJ IMAJo SKuPNEgA VEč KoT 450 MlADIh BrAlcEV NA AVSTrIJSKEM KoroŠKEM, KI So V ŠolSKEM lETu 2011/2012 PrEBrAlI PrIBlIžNo 4.000 SloVENSKIh KNJIg, PIKIN FESTIVAl IZ VElENJA IN BrAlNA ZNAčKA? VSI SKuPAJ So V PoNEDElJEK, 11. JuNIJA 2012, V MlADINSKEM DoMu V cEloVcu PrAZNoVAlI žE 35. roJSTNI DAN BrAlNE ZNAčKE NA KoroŠKEM.Jerneja Jezernik

Švedska pisateljica Astrid Lindgren in njena genialna PikaNogavička,prevajalkaknjige o Piki Kristina Brenk,

Pikin zanesenjak Marjan Marinšek ter sedanjadirektoricaFestivalaVelenjeBarbara Pokorny si gotovo niso niti v sanjah predstavljali, da jih bo pot njihovega ustvarjanja in dela kdaj zanesla tudi v Slovensko študijsko knjižnicoSlovenskeprosvetnezvezein v Mladinski dom v Celovcu, še manj pa, da bodo 11. junija 2012 skupaj z mladimibralcipraznovaliživahnoinnagajivo obarvano 35-letnico Bralne značke,kijenaKoroškemševednoeno najpomembnejših kulturnih gibanj za spodbujanje branja v slo-venskem jeziku.

za maTErInščIno sE nI baTIPredstavnikBralneznačkeizSlo-

venijeJožeZupanjevpredgovoruvzborniku»35letBralneznačkeSloven-skeštudijskeknjižnicevCelovcu«,kigajepripravila,uredilainzaložiladol-goletna mentorica in organizatorka VidaPolanšek,zapisal:»Mineva35let,odkarjeLeopoldSuhodolčanzane-sel seme branja tudi med vas, dragi Slovenci onstran meje! In ker smo vsidedičizamislipobudnikovprof.Stanka Kotnika in pisatelja Leopolda Suhodolčana,zveseljemprihajamokvamkotvobljubljenodeželo.[...]Vsa-

koletna romanja k vam niso breme, pač pa veselje, da se boš znovasrečalz ljudmi,kisozaradi ljubeznidomaterinščine veliko več kot leznanci.[...]Pravzaradiljudi,kisopre-danimaterinščini–takesrečujemvCelovcu–senibati,damaterinščinane bi bila tudi jezik vnukov.«VidaPolanšekjezasvojementor-

sko delo decembra 2011 prejela zlati red predsednika Republike Slovenija Danila Türka, posebno priznanje v obliki umetniško oblikovanih ogrlic iz lesaMelineReichmannizBilčovsapajeobvisokemjubilejuBralneznačkeza dolgoletno prizadevno delo z mladimi bralci prejelo 15 mentoric Slovenske prosvetne zveze.

pIKa V CEloVCuPraznovanje 35-letnice Bralne

značkenaKoroškeminpraznikslo-venske knjige za mlade bralce sta sezačelaževponedeljekdopoldne,in sicer zobiskomPikeNogavičkeiz Velenja na Slovenski gimnaziji,Dvojezični ljudski šoli 24 in LjudskiMohorjevi šoli, dan pozneje pa tudi vŠmiheluinpriBožjemGrobu,kjerjePikavspremstvudvehneprevečbri-htnih policistov s svojimi vragolijami in simpatičnimidomislicamipredstavilaFestivalVelenje,partnerjaEvropskeprestolnice kulture Maribor 2012. UčencisoPikoznavdušenjemsprejeliin ji pripravili tudi krajši kulturni pro-

gram, od odigranih scen iz knjige o PikiNogavičkidopriljubljenihpesmico tej neustrašni deklici s Švedske.PopoldnesogostjeFestivalaVelen-

je v preddverju Mladinskega doma za mlade navdušence pripravili Pikino lepotilnico, v kateri so se deklice spre-menilevnagajivePikeNogavičke,fantje pa v pustolovske pirate, zatem pa so obiskovalci najprej prisluhnili krajšim slavnostnim govorom voditelji-ceSlovenskeštudijskeknjižnice,ge- neralne konzulke RS v Celovcu Dragice Urtelj in predsednice Bralne značkeDragiceHaramija,medtemko sta poslovodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle in predstavnik BralneznačkeJožeZupanmentorjempodelila priznanja, mladim bralcem paizročilabogateknjižnenagrade.

Seveda je imela prireditev zaradi vi-sokega jubileja in številnih prirediteljev (Slovenskaštudijskaknjižnica,Slov-enska prosvetna zveza, Mladinski dom, Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu in Društvo Bralna značka)tudiposebnokulturnopos-lastico. S svojo glasbeno-plesno pred-stavo Pika praznuje rojstni dan so se občinstvuvsklopuFestivalaVelenjekot partnerja EPK v izjemni ple-snikoreografijiNineMavecKrenkerpredstavile plesalke Plesnega teatra Velenje,nakoncupajemoralaPikaskupaj s policistoma z odra odgnati sicer prijaznega moderatorja Nika Kuppra, da so obiskovalci lahko odšli na pogostitev in sladoled.

Prizor s predstave Plesnega teatra Velenje Pika praznuje rojstni danFo

to:V

ince

ncGotthard

Pika Nogavička z mladimi koroškimi bralci

Foto:V

ince

ncGotthard

40

ZAMEJSKI DNEVNIK

Slovenci na avstrijskem Štajerskem

norma bale: učenje slovenščine v sproščenem ozračju K ANoNIMNoSTI SloVENcEV NA AVSTrIJSKEM ŠTAJErSKEM JE SVoJ DElEž PrISPEVAlA TuDI SloVENSKA PolITIKA, KI JE rAVNAlA SKorAJ TAKo KoT DEžElNA VlADA V grADcu. TA JE ZATrJEVAlA, DA So SE ŠTAJErSKI SloVENcI ZNAŠlI V AVSTrIJSKI DržAVNI PogoDBI Po PoMoTI IN JIM ZATEgADElJ Po NJENEM SEDMEM člENu NE PrIPADAJo ENAKE PrAVIcE KoT SloVENcEM NA KoroŠKEM IN hrVAToM NA grADIŠčANSKEM. Besedilo in foto: Ernest ružič

Mag. Norma Bale, zdaj direktorica gornjeradon-skega Zavoda za kulturo, turizem in promocijo, je

pred dobrimi petnajstimi leti še kot študentka slovenskega in nemškega jezika na mariborski pedagoški, sedaj filozofski fakulteti, začela spoučevanjem slovenskega jezika,še dokaj obrobnega in pri marsikom težkosprejemljivegadopolnilnegapouka na glavni šoli v Bad Radkers-burgu/Radgoni.NalogesoseskupajlotiliKulturnodruštvočlen7,avstrijskoministrstvo za šolstvo in mariborska pedagoška fakulteta, zlasti njen pro-

fesordr.MirkoKrižman.Zdajselahkopohvalijo z zavidljivimi rezultati: jezik sosedov,slovenščino,sejevminulemšolskemletuučiloprek300učenkinučencev.Čeprav so učiteljico, ki se je

učencemuspelapribližatizosebnotoplino in enakovrednim znanjem nemškega in slovenskega jezika, otroci vzljubili in v njej videli vzor-nico, okolje še ni bilo pripravljeno na prijaznejši sprejem nekoga, ki otrokeuči jezik iz nekdanje TitoveJugoslavije.Nekoč jeNormaBalezapisala, da se otroci za fakultativni poukslovenskegajezikaodločajo,ker se jim zdi zanimiv.

»Predvsem pa vsi poudarjajo, da ureslovenščineobiskujejozato,kerpotekajovsproščenemozračju,skoziigro in zabavo.«Dajedopolnilnipoukslovenščine

kot jezik sosedov razširjen v obmej-nem prostoru od avstrijske Radgone doArnfelsa/ArnežainGradca,sove-likoprispevaliprviučiteljiizSlovenije,mednjimiNormaBale.Čepravječasvtemprostoruševednoupočasnjen,je pred petimi leti prinesel novost, tudi z naklonjenostjo avstrijske vlade, pouk slovenskegajezikanadržavnigimnazi-ji v avstrijski Radgoni, ki jo obiskujejo tudi dijaki iz Slovenije. Mag. Norma Balenatejgimnazijipoučujeslovenskijezik, medtem ko je, preden je prev- zela vodenje Zavoda v Gornji Radgo-ni,poučevalanemškijeziknagimnazijiFrancaMiklošičavLjutomeru.

Povsem naravno je, da je Norma BaletudičlanicaKulturnegadruštvačlen7zaavstrijskoŠtajersko inak-

tivna sooblikovalka kulturnega in izobraževalnegaprogramavPav-lovi hiši v Potrni. Je avtorica knjige Rdečibalon,namenjeneotrokomz obeh strani meje, pa tudi sicer se jeuspešnopreizkusilavknjiževnosti.Skupna knjiga Sekstant Norme Bale, Štefana Kardoša in Roberta Titana je bila leta 2002 med petimi nomi-nirancizakresnika; jetudiavtoricamonodrame Halka.Ob80-letnicizaslužnegaprofesorja

dr.MirkaKrižmanajeprednedavnimizšel v Mariboru zbornik A svet je kroženje inpovezavazagonetna...,kjer mag. Norma Bale razkrije, da se je nagermanistikovpisalaponaključju,nekoliko pa tudi po materinem nasve-tu. Pomenljive so besede o profesorju, odličnempoznavalcuinproučevalcupoložajaSlovencevnaŠtajerskem:»In potem pade v predavalnico prof. dr.MirkoKrižman...Prvourošepre-davanemškopravorečje,drugourozačnedeklamiratiFausta…Čudišsefantastičnemuprofesorjevemuspo-minu in širni širini duha ... Pri njem sem opravila nemško diplomo, seveda o položajujezikavRadgonskemkotu,inon je bil tisti, ki me je potisnil na Most prijateljstva med Gornjo Radgono in BadRadkersburgom,dasemzačelasodelovatisPavlovohišoinpoučevatislovenščinonašolahavstrijskejužneŠtajerske. Tudi zaradi njega sem nato delalanagraškifilozofskifakultetiinradkersburški gimnaziji. In boljše ra-zumelaprostorsosedstva...«Čekdo,potem mag. Norma Bale razume in tudiživiprostorsosedstvaSlovenijein Avstrije.

Mag. Norma Bale in Kaja Kocuvan, Kristjan Rihtar in

Maja Kardinar, ki so letos kot prva

generacija ustno in pisno maturirali

iz slovenskega jezika na gimnaziji

BORG v avstrijski Radgoni/ Bad

Radkersburgu.

41

ZAMEJSKI DNEVNIK

Slovenci na hrvaškem

Planinska rapsodija reških SlovencevoB DNEVu DržAVNoSTI V SloVENIJI IN NA hrVAŠKEM PoVEZAlI TrI PlANINSKE VrhE – TrIglAV, SINJAl IN VoJAK.goran Ivanović, STA

Ko so se v nedeljo, 24. junija točnoopoldne,pomobil-nihtelefonihčlanisloven-skega Kulturno-prosvetne-

ga društva Bazovica na vrhu Triglava slišali s svojimi prijatelji, ki so bili na najvišjem hrvaškem vrhu Sinjalu na Dinari,terstistiminaVojakunaUčki,se jezačelaevforijapohodnikov,kisosimboličnopovezaliSlovenijo inHrvaško.Občudovitemvremenujestreh planinskih vrhov zvenela pesem številnih članov društva Bazovicain njihovih prijateljev, planincev iz Slovenije in s Hrvaške. S »Planinski trilogijo« so skupaj zaznamovali 25. junij,dandržavnosti,kigavSlovenijiin na Hrvaškem praznujejo na isti dan, ter deseto obletnico uspešnega de-lovanja planinske skupine reškega društva Slovencev. Poleg tega bo Slovenski dom - KPD Bazovica z Reke letos novembra praznoval tudi svoj 65. rojstni dan.

»Gre za velik uspeh, ker se je 130 članovizrazličnihplaninskihdruštevzReke in trehčlanovPlaninskegadruštvaRTVSlovenijavnekajurahpovzpelo na Triglav. Med njimi jih je 18tostoriloprvič.Najmlajšemupo-hodniku je bilo 12 let, najstarejšemu pa 70,« je polna vtisov po vrnitvi s tridnevne poti po Sloveniji dejala Mir-janaBrumnjak,kijebilazadolženazaorganizacijoizletanaTriglav.Čeprav

je bil to njen sedmi vzpon na Triglav, ni skrivala navdušenja nad uspešnim podvigom,kisoganačrtovalipodimenom »Planinska trilogija« in s kat-erimsopredvsemželeliprispevatik dobrim odnosom med obema narodoma.Posebejseježelelazahvalititrem

gorskim vodnikom Andreju Moharju, Andreju Grlicu in Damjanu Pipanu, ki so reškim planincem pomagali pri po-hodunaTriglav.GrezačlanePlanin-skegadruštvaSnežnikizIlirskeBistrice,kateregapodružnica jeplaninskaskupina iz društva Bazovica. Na 1830 metrov visokem Sinjalu so bili pred-stavniki slovenskih planinskih društev iz Ljubljane in Kopra. Na višini 1401m nadmorjem,nasvoji„hišni“goriVo-jaku,pasodandržavnostiobeležiličlanireškegaSlovenskegadomainnjihoviprijatelji,kiizrazličnihrazlogovpredprazničnegakoncatednanisomogli izkoristiti za pohoda na najvišja vrhaHrvaškeinSlovenije.Vsiskupajsopotrdili trdno sodelovanje med pla-ninskimidruštviizobehdržav,sajstaprojekt podrpli tudi osrednji planinski zveziobehdržav.

Planinska skupina Bazovica se je v preteklih desetih letih uveljavila ne lemedplanincinaobmočjuReke,temvečimajovrstoprijateljevtudidrugod na Hrvaškem, v Sloveniji, Italiji in v Bosni in Hercegovini. Poleg

pohodov organizirajo številna nara-voslovna,planinska inalpinističnapredavanja, fotogafske razstave, balinarske turnirje in mnoge druge družabnedogodke.VKPDBazovi-ca,kijejeseni1947začeloohranjatidelčekdomačegakrajavskromnisobici na Reli, so dejavni tudi pevski zbor ter dramska, folklorna, plesna in foto skupina.

Letošnja prva »Planinska trilogi-ja« je bila ocenjena kot izjemno uspešna.VplaninskiskupiniDruštvažerazmišljajo,dabipodvigobprilikitudiponovili.Goreobožujejo,sicerpana morje nikoli ne pozabijo, saj naj bi tudiletosnavrhuTriglavanajvečkratpeli »Bele ladje na morju«.

Foto

: Mirj

ana

Bru

mnj

ak

Foto

: Mirj

ana

Bru

mnj

ak

Foto

: Mirj

ana

Bru

mnj

ak

42

ZAMEJSKI DNEVNIK

Slovenci na Madžarskem

Kar je dobro za manjšino, je tudi za večinoSloVENIJA JE V MoNoŠTru, PorABSKEM SrEDIŠču, 18. NoVEMBrA 1998 oDPrlA gENErAlNI KoNZulAT IN ZA PrVEgA gENErAlNEgA KoNZulA IMENoVAlA Dr. ZlATKA MurŠcA. NJEgoVo DElo STA NADAlJEVAlA MArKo SoTlAr IN MAg. DrAgo ŠIFTAr. ZDAJ JE V MoNoŠTru gENErAlNI KoNZul DuŠAN SNoJ, KI JE BIl, MED DrugIM, TuDI SloVENSKI VElEPoSlANIK V MoSKVI.Besedilo in foto: Ernest ružič

Kar samo po sebi se torej ponuja vprašanje, koliko je bilo Porabje za vas neznanka?

Porabje je neznanka - in v tem je poglavitni izziv.VPrekmurjuvesteonjemveč,jazpasevseenosprašujem,zakajvsitistereotipivvečiniSlovenije,da je Porabje nekakšno gospodarsko nezanimivoobmočjezdolgočasnozgodovino in na določen načinmanj pomembno manjšino. Resnica jedrugačna.Obedolini,vkaterihso slovenska naselja, sta v nacional-nemparkuÖrség,enemodnajlepšihv Evropi, ki je povezan s krajinskim parkomGoričkoinparkomRaabvAvstriji. Tukaj imamo izvir reke Zale in slikovitVelikitromejnik.Ondansemtamnaletelnamnožicoavstrijskihtu-ristov in na nikogar iz Slovenije. Imamo večzanimivihmuzejev,vMonoštruje muzej Avgusta Pavla, v Andovcih mordanajboljšimuzejoživljenjuobželezni zavesi, naGornjemSenikujemuzejporabskegaČedermaca,

Janoša Küharja. Zakaj ne bi katera od slovenskih agencij naredila iz Po-rabjaprivlačneturističnedestinacije?Ali naprej, kdo v Sloveniji ve, da ima MonoštercvetočoindustrijskoconozenonajvečjihOplovihtovarnvEv-ropi, ob njej pa so avstrijske in celo ameriška tovarna, a nobena iz Slo-venije? Podobno velja za porabske Slovence. Zakaj le redki v Sloveniji vedokajoSlovencihnaMadžarskem,večinapamaloalinič?Zakajvsevemo o asimilaciji Slovencev v Avstriji in Italiji, le maloštevilni pa o tisti na Madžarskem?Zakajostajamanjšinazokrogpet tisoč Slovenci vPora-bju v splošni zavesti kot nekaj manj pomembnega od drugih manjšin? Poznamo odgovor: ta manjšina se je zaradi železne zavese, ki jo jehermetičnoodrezalaodPrekmurjain politično izolirala, na prizoriščupolitičneinmedijskepozornostipo-javila s skoraj polstoletno zamudo. Toda to je le delen odgovor. Drugi del

bi se moral glasiti takole: a prav zaradi tezamudejimoramonamenitivečpozornostiinpomoči.Generalnikon-zulat v Monoštru si skupaj z obema krovnima organizacijama, Zvezo SlovencevnaMadžarskeminDržavnoslovensko samoupravo, prizadeva razbijati te predsodke in stereotipe ter utrjevati prepoznavnost Porabja takovSlovenijikotnaMadžarskem.Žezato,kerzamujainuvajadvojezičnostv šolah šele šest let, je bolj ranljiva od drugih.

Kako ste sprejeli porabsko narečje, za katero pravimo, da je porabski knjižni jezik, saj ga uporabljajo pi-satelji in mediji?Porabščina je, tako kot

prekmurščina, govorjen, tiskan inpisan slovenski jezik. V porabščinioddajaradioMonošter,vporabščinije velik del časopisa Porabje.Pomembno pri zadevi je to, da predstavlja ne le kulturo, zavest ali, čehočete,značajljudi,ampaktudimočanpovezovalnidejavnik,kiust-varja regionalno identiteto porabskih Slovencev.Sempažeugotovil,datisti,kigovorijootežkorazumljivemporabskem govoru, močno preti-ravajo:jamčim,dabovsakslovenskikolesar, ki zavije s Srebrnega brega čez šengenskomejoproti obemaSenikoma, zdomačini vgostilnahobpotibreztežav»gučalponaše«.VsakseizPorabjavračapresenečen.

Vaše delovno področje sta Železna županija, kamor spadata Pora-bje in slovenska manjšina, in Zalska županija, s katero imajo bogate, dolgoletne stike prekmurski Madžari. Županij i predstavl jata ši rše

področje jurisdikcijegeneralnegakonzula vMonoštru, a središče jeseveda Porabje kot naselitveno območjemanjšine,ki je todod6.stoletjainkaterepoložajsiprizadevaizboljševati slovensko predstavništvo. Zato sta tu in ne v Budimpešti ali Sombotelutudisedežaobehkrovnih

Generalni konzul RS v Monoštru

Dušan Snoj.

43

ZAMEJSKI DNEVNIK

manjšinskihorganizacij.Vlogikistvariseveda je, da mora predstavništvo urejatiproblememanjšine inščititislovenske interese v sodelovanju, dialoguinizmenjaviidejspolitičnimvodstvom regije. Vsa vprašanjarazrešujemo sproti in predsednik SkupščineŽeleznežupanijeFerencKovács ter vodja urada vlade v županijiBertalanHarangozókarpo-gosto obiskujeta generalni konzulat.

Več stikov imate z županom mestne občine Monošter gospodom Gábor-jem Huszárjem, ki je naklonjen slo-venski manjšini. Zlasti pomembne so njegove pobude, da naj Slovenija pomaga pri gospodarskem razvoju Porabja, s čimer bi spobudili zani-manje za učenje slovenskega jezika. Župan Monoštra Gábor Huszár

razmišlja po evropsko. Močnejšikot bo gmotni položaj Slovencev,bogatejšibodoMadžari,inboljekotbošlovečini,boljšibotudipoložajmanjšine.Izkušnjekažejo,daseasimi-lacijskim pritiskom, ki zahtevajo skrb-norazmišljanjeinzreleodločitveprizaščitimanjšin,najboljeupirajogos-podarsko uspešne skupnosti. Dober primer v Porabju je nemška manjšina, kinaneknačin,kogrezapoukjezikav tukajšnjih šolah, tekmuje s sloven-sko,vendarimaboljšipoložajzaradivelike podružnice avtomobilskedružbeOpels1.800zaposlenimi.Tojezmagovalnaformula.ŽupanHuszárjepovedal,karNemcižedelajo:čeimaš tukaj svojo tovarno, potem se bodovvsehšolah,neledvojezičnih,pričeliučititvoj jezik.Jezikni lesim-bol pripadnosti in odraz narodnostne identitete, ampak je tudi ekonomski dejavnik in mora biti zaposlitvena prednost.

Zdi se mi, da je to tisto, kjer najbolj zaostajamo,indajetotudinajvečjiizziv za matično Slovenijo in zanjeno diplomatsko predstavništvo. Sodelovanje med slovenskim in madžarskimavtomobilskimgrozdomje leenaodpriložnosti.Koskušamugotoviti, zakajnismonatanačinpomagalimanjšiniževpreteklosti,kojebilotomogočenareditiboljveliko-potezno,kojebilošemožnopocenikupovatinepremičninevPorabju,koso nam - zaman - ponujali gradnjo hotela ob termalni rivieri v Monoštru, ne najdem pravih odgovorov, razen tega, da smo se s Porabjempačpremalo ukvarjali in mu namenjali prešibko pozornost. To pa ni dobro.

Šolstvo je ob gospodarstvu drugo, če ne celo najpomembnejše področje, kjer ste se posebej angažirali, zlasti ob prenosu pristojnosti za dvojezični šoli na Gornjem Seniku in v Števanovcih z občin na Državno slovensko samoupravo.Prenos financiranja ključnih šol

manjšine na krovno organizacijo, ki boodzačetkašolskegaleta2012-

2013prejemaladenarizdržavnegaproračunaneposrednomimoobčin,ki jih tarekroničnafinančnakriza,predstavljapriložnostzadolgoročnoin sistemsko ureditev finančnegapoložaja tehšol,anadrugi stranitudi dodatno odgovornost na treh straneh hkrati. Najprej je zahtevno na-logodobilaDržavnaslovenskasamo-uprava, ki se bo morala seveda tudi kadrovsko okrepiti. Dalje, manjšina je spremembo šolske zakonodaje razu-melakotpripravljenostMadžarske,dabosvojeproračunskeobveznostido nje odslej redno poravnavala. In tretjič,ker»matičnadomovina«,kotSloveniji pravijo Porabci, pomaga manjšini, bo priložnosti za takšnosodelovanje pri izboljševanju kako-vostipouka slovenščinevečkot vpreteklosti.

Kako ocenjujete odnos Slovenije do Slovencev na Madžarskem oziroma v Porabju. Letos mineva 20 let od podpisa Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic porabskim Sloven-cem in prekmurskim Madžarom. Z uresničevanjem sporazuma, torej iz njega izhajajočih obveznosti, nista zadovoljni ne ena ne druga manjšina, porabska vsekakor manj kot prek-murska. Je obletnica priložnost za dogovor in sprejem bolj zavezujočih obveznosti Madžarske do porabskih Slovencev in Slovenije do prekmur-skih Madžarov?NajilustriramrazpoloženjePorab-

cev ob neenakopravnosti s prek-murskimiMadžarikotšalo.Pokazalisomikarikaturoiznekegačasopisa,nakaterikuhatabograč,prijateljskodrug ob drugem, poslanec Lászlo GönzkotpredstavnikMadžarovvSloveniji inJožeHirnök,predsednikZvezeSlovencevnaMadžarskem.Prvije zadovoljen - njegov kotel je velik, kotsespodobizakuhanjebograča.Drugigledakislo-njegovkotličekjekot lončekzakavo.Sporočilokari-

kature je:PorabskiSlovencisiželijoenakopravnost ob mizi in enake por-cijebograča.Topoudarjajoobvsehpriložnostihintakobotudinajubilej-nem zasedanju mešane medvladne komisijeozaščitiobehmanjšin,kibopredvidoma jeseni letos v Ljubljani.

Se vam ne zdi, da bi lahko bilo v ta-koimenovanem panonskem prostoru, kamor spadajo Železna županija na Madžarskem, južna Gradiščanska v Avstriji in severovzhodna Slovenija, več sodelovanja?Prepričan sem, da sodelovanja

meddržavami,kogrezamanjšine,nikoli ni dovolj. A zdi se mi, da ta trenutek težave s pomanjkanjemtakšnega sodelovanja kljub vsemu niso hude: Razvojna agencija Sloven-ska krajina, katere ustanoviteljica je ZvezaSlovencevnaMadžarskem-pookrogducatuuspešnouresničenihevropskih projektih v praktičnovsakem slovenskem naselju v Pora-bju - letospoleti začenjagradnjodoslej najbolj ambicioznih projektov. Obakrat bodo zahrumeli gradbeni stroji v Gornjem Seniku. Najprej pri gradnji evropskega projekta prede-lovalnice sadja v okviru sodelovanja Slovenije in Madžarske »Upkač«,hkratisebočezcestopričelagra-ditivzorčnakmetija,ki jofinanciraslovensko ministrstvo za kmetijstvo in okolje inkaterenalogajenačrtnoin premišljeno širjenje kmečkegaturizma in sodobnega kmetovanja v Porabju in v regiji. Še nekaj: pred nekajtednijemadžarskastranpro-sila slovenski generalni konzulat za pomočpriustanovitvievropskegazdruženjazateritorialnosodelovanje»Eurocities«. Ideja jenastalavčasunedavnegamadžarskegapredsedo-vanja EU, gre pa za sodelovanje 24 obmejnihmestMadžarske,AvstrijeinSlovenijevbližinitromeje.Generalnikonzulatjepripraviluspešnosrečanjemadžarskihinslovenskihžupanov.

Slovenski generalni konzul se pogosto srečuje z vodilnimi predstavniki manjšine, tokrat v pogovoru z Martinom Ropošem, predsednikom Državne slovenske samouprave.

44

ZAMEJSKI DNEVNIK

Slovenci v Italiji

jole namor – odgovorno na čelo paritetnega odboraPo oDSToPu BoJANA BrEZIgArJA, KI JE INSTITucIoNAlNo DEloVNo TElo ZA VPrAŠANJA SloVENcEV V ITAlIJI VoDIl oD MAJA 2007, Do PrEVZEMA VoDENJA SlužBE ZA oDNoSE Z JAVNoSTMI SloVENSKEgA MINISTrSTVA ZA IZoBrAžEVANJE, ZNANoST, KulTuro IN ŠPorT, So ZA PrEDSEDNIco IZVolIlI JolE NAMor. Mirjam Muženič, rTV Slovenija

odbor bo do izteka mandata prihodnje leto vodila dol-goletna novinarka, ured-nica tednika iz Čedada

Novi Matajur, bivša pokrajinska predsednica krovne Slovenske kul-turnogospodarskezvezenaVidem-skemindružbenadelavkavBenečiji.Prejelajevelikovečinoglasovsloven-skihintudiitalijanskihčlanovparitet-nega odbora, kar je zagotovo dobra popotnica za prihodnje delo.

IzVajanjE zaščITE brEz VEčjIh napETosTI

Medtem ko so v prvem man-datu nekateri italijanski člani od-bora z vsemimočmi nasprotovalizaščitnemu zakonu in brez sramuovirali njegovo uresničevanje, jeza delo sedanjega značilno ust-varjalnoinstrpnovzdušje.Zaključiljenedokončanodelopridoločitviozemlja,nakateremveljajodoločiladržavnega zakona za Slovence izleta2001.Uresničil je tudi10.členzakonainznjimvidnodvojezičnostna Videmskem. Uspeh pa je tudiodločitevzaširitevšpeterskegamo-deladvojezičnegašolstvaševTerskedolineintrijezičnegaizobraževanjav Kanalsko dolino, kjer ob Italijanih

in Slovencih živijo tudi pripadnikinemške narodne skupnosti. Do konca mandata, ki se bo iztekel z volitvami v FurlanijiJulijskikrajiniinvsedržavnimivolitvami prihodnje leto, bo še na-prejspremljal izvajanjezaščitnegazakona, to spodbujal in predlagal posameznerešitve, izrekalrazličnamnenja.Predsednicajeodločena,da bo med veljavnimi pravnimi temelji inpolitičnovoljo krajevnihuprav pri spoštovanju norm krmarila premišljenoinvčimtesnejšemdo-govoru z javnimi upravami, ki te zaščitnenormeizvajajo.Odbor jimbo pri tem v oporo, spodbudo in pomoč.Morebitnihnapetostiinspo-padovnipričakovati,jeprepričanaJoleNamor.Vzdušjejeustvarjalnoinverjame, da bodo slovenski in itali-janskičlanidobro inkoristnodelalido konca.

DobrI časI In razmErE za sloVEnCE

Jole Namor povsem soglaša z ocenoRudijaPavšiča,predsednikaSlovenske kulturno gospodarske zveze, da pripadniki slovenske na-rodne skupnosti v Italiji še niso imeli bolšjihmožnostizasvojobstojinraz-voj.Imajodržavniindeželnizaščitni

zakon, krajevne uprave so jim naklo-njene,odnosovmedmatičnoSloveni-jo in krušno Italijo ne obremenjujejo večjaodprtavprašanja.Prepričanajetudi,dasomožnostirastiinrazvojater uveljavljanja slovenskega jezika in kulturevdeželnemprostoruizjemnodobre.Sencemečelehudagospo-darskainfinančnakrizavdomačemin širšem evropskem prostoru, vendar je v narodnostnih vrstah prisotna za-vest, da morajo varno pluti tudi v takih vodah in se prilagajati. Na Slovencih samihje,dabodoznaliinzmogličimboljeizkoristitidanemožnosti.

prIznaVanjE parITETnEga oDbora

Doslej je to delovno telo vzpostavilo ustvarjalen odnos s posameznimi ustanovami v italijanski družbi intudi v narodnostnih vrstah. Nekateri so njegovo vlogo celo precenili, saj sopričakovali izvajanjezaščitnegazakona, kar pa ni naloga in ne pri-stojnost tega telesa. Paritetni odbor spodbujaizvajalcezaščitnihdoločil,spremlja njihovo delo in pomaga pri iskanju najboljših rešitev, ki so skladne z veljavnim zakonom. Ne smemo po- zabiti, da ljudi v njem imenujejo rimska vlada, vlada in parlament Furlanije Julijske krajine ter krajevne uprave.Zato imavsemožnosti,dasvoje delo opravlja skladno, v dogov-oru in sodelovanju z njimi.

mED noVInarsTVom In polITIKo

Jole Namor je za pokrajinskim krmi-lom Slovenske kulturno gospodarske zveze nasledila Luigia Negro iz Rezije. Nekatere svoje poklicne odgovor-nosti je tudi že prepustilamlajšimnovinarskimkolegomvčedajskemuredništvu Novega Matajurja. Delo predsednice je sprejela z vso odgo-vornostjo in opravljala ga bo po svojih najboljšihmočeh, ješepovedala.Sicerpaječasovnoomejeno,sajsebo paritetnemu odboru mandat iz-tekelčezenoleto.

Foto

: Da

rko

Bra

da

ssi

45

AMERIŠKE ZGODBE

Med Slovenci v Ameriki

joann birsaV PrIčuJočI ŠTEVIlKI SloVENIJE DANES ZAčENJAMo SErIJo žIVlJENJSKIh ZgoDB NAŠIh roJAKoV, KI Bo, uPAMo VSAJ, luč uglEDAlA TuDI V KNJIžNI oBlIKI.A. g., B. M. K.

Z namenom obogatiti izseljensko dediščino tudi na bolj neznanih predelih ZDA, v zveznih državah colorado, utah in Wayoming, kamor so prvi Slovenci prišli že pred letom 1900, so lani nastajali intervjuji z našimi rojaki, ki sodijo v drugo, tretjo in tudi že četrto generacijo Slovencev. Najstarejši intervjuvanec, gospod Skala, denimo, ima kar 92 let in je bil rojen v leadvillu.

Prve majske dni leta 2011 smo v Denverju, Colorado, srečaligospoJoannBirsa,ki bo septembra dopolnila

71 let insodiževtretjogeneracijoSlovencev v Ameriki. Njeno ime je, kot pravi, skovanka iz imen starih mam, Josephine in Anne, priimek ŠtefaničpajestariočeobprihoduvAmeriko spremenil v Stevens. Joann ne ve, od kod je dedek prišel. »Bil jepijanec,tepel jebabico…Nibilnajboljšičlovek,«zgrenkobopovesogovornica. Umrl je deset let pred njenih rojstvom in veseli jo, da ga ni poznala.

V amErIKo s TrEbuhom za Kruhom

Joann je bila, tako kot njeni starši, rojenavLeadvillu.Tudistarioče,kije sprva delal kot drvar v Oregonu, se je leta 1910 zaposlil v leadvillski to-pilnici. »Stara mama je imela takrat 18let,«poveJoann.»Starioče,kijevSlovenijiživelblizuLjubljane,jeosemletobiskovalšolotervojaščinoodslužilv avstrijski vojski in je imel tako precej večizobrazbekotdrugiemigranti.«VAmeriko so po njenih besedah ljudje odhajali s trebuhom za kruhom, saj so vedeli, da je tam delo, rudniki, ki so bili dotakratsiceržeprecejizpraznjeni,delale pa so topilnice. In v njih vsi Joannini predniki.

Slovenci iz Leadvilla so bili večinomazDolenjske, lenekaj jihje prišlo z Notranjske in iz Bele kra-jine. Joann hrani statistiko, po kateri je leta1910vLeadvilluživelokakihšest,vcelemokrajupadesettisočprebivalcev. »Živela sem precej daleč od

cerkve.Vključenasembilavsloven-sko društvo KSKJ in tudi v slovensko ženskozvezo,kipajezaradiprepirovžezdavnajpropadla,«sespominjaJoann in dodaja, da je društvo zbi-raloprispevke,kiso jihčlani lahkouporabili za nujne primere. Joann pojasnjuje: »Nekajkrat sem bila operi-rana in ko sem se vrnila domov, so mi iz društva poslali denar.« Nekakšna hranilnica torej!VdružiniJoanninihstarihstaršev

je bilo šest otrok, njena mama je bila tretjerojena, vendar najstarejša, ki je odrasla.»Prvisin,William,jeumrlžeprišestihmesecih.HčerkaAnajebilastara šest let, ko je umrla v epidemiji

pljučnice,kijepobralatudičetrtegaotroka Edvarda. »Teta Marie je bila pravazverina,znjonisemimelanič,dočakalaje25let.NajmlajšibratToneje delal v topilnici, od koder so ga po zaprtju leta 1961 premestili v Texas, kjer je delal do upokojitve,« pripoved o svojih stricih in tetah zaključujesogovornica.

sloVEnščIna sE Izgublja, obIčajI osTajajo

Blizu slovenske naselbine so sloven-ski otroci obiskovali šolo, ki je imela šest razredov s 30 do 35 otroki, med katerimi jih je bila polovica sloven-skegarodu,nekajpatudiMehičanovinAmeričanov.Učilisosevangleščini,takoJoannkotnjenamama,kiježeznalanekaj jezika.Mladaučiteljicairskega rodu ni imela lahkega dela: učila ještiri razredevenisobi.»Pakako jih jedobronaučila!« jebilanavdušena Joann. Šolanje so na-daljevali v mestu, v tako imenovani Central School, kamor je hodila večinaSlovencev,tudinašasogo-vornicainnjenoče.Zadnjerazrede,7., 8. In 9., pa so obiskovali v novozg-rajeni Junior High, kjer je danes skupaj z uradom rudarski muzej. Tečajev slovenskega jezika niso

poznali, saj so starši, kot poudarja Joann, želeli, da se otroci dobronaučijo angleško in postanejoAmeričani.»Mojamamaje,doklerježivelastaramama,šegovorilasloven-sko, potem je pa tudi veliko pozabila. Danes so redki, ki znajo kakšno slo-venskobesedoinšetosovečinomakletvice,« hudomušno doda Joann, ki pa, presenetljivo, še vedno govori razumljivoslovenščino.»Zapraznikepečempotico,ki jo

želijovsiimeti,«oohranjanjusloven-skihobičajevgovoriJoann.»Znancihočejoimetirecept,asepotemdela,kigajeprecej,nelotijo.Kojemožšeživel,mijepripekipomagal,zdajpamoramvsesama…«Leta1879se jenatemobmočju

Amerikezačelorazvijati rudarstvo,Slovenci pa so se naseljevali kakih 20letpozneje,kojerudeženekolikozmanjkovalo, a je prihajala tudi od drugod, da so topilnice lahko delale insoljudjeimelislužbe.

Nekateri so zelo obogateli, vendar ne Slovenci, se spominja Joann. »Ti so bili delavci, nekateri tudi trgovci,

največjajebiladružinaZajc.FrankZajc je bil nepismen, a je vseeno pro-dajal avtomobile, se ukvarjal tudi z rudarstvom, prodajal hrano, obleko, čevlje…SlovenskipriseljencisoprišlivAmerikozželjo,dasebodonekočvrnili domov, po obeh svetovnih voj-nahpanikomurvečnibilodotega,pravi Joann. Slovence v Leadvillu je po njenih besedah povezovala skupna kultura, slovenska kuhinja, zelo aktivna sta bila slovenska cerkev in društvo, prirejali so plese, prepe-vali v cerkvenem pevskem zboru. »Leadvillski Slovenci ne razmišljajo več o slovenskem poreklu. To soAmeričani,«poveJoannBirsa,kiimakljubvisokistarostišeštevilnenačrte,še zlasti, ker je 26 let skrbela za bol-negamožačasazasepraktičnoniimela.

Foto

: A. G

.

46

DOŽIVIMO SLOVENIJO

Knapovske marionete

Kako so se lesene lutke

enakovredno kosale z

nogometom

V Hrastniku so bili navdušeni modelarji in ljubiteljski le-talci, katerih glavna gonilna silajebilViliKohne,kijebil

dovzetenzavsemogočenovosti.Vobrtnišolipajemladeročnihspret-nostiučilSilvoKošutnik,nekdajtudisamlutkarvŽalcu.IzCeljasoletalcinekako uspeli dobiti jadralno letalo –Vrabca. Imelipasonekajsmole,letalo je strmoglavilo in utrpelo poškodbe,ki soonemogočilena- daljnje polete. Pri pouku v obrtni šolijeučiteljSilvoKošutnik»zapeljal«mlade gojence z lutkami. Navdušeni sootehfiguricahinnjihdelovanjuraz- lagaliVilijuKohnetuprimodelarskemdruštvu.Vilijajestvartakozanimala,daseješeistegavečeraoglasilpriučiteljuKošutnikuinsepustil»zastru-piti« do konca.

noVI sVET marIonETMarionetesobilezaHrastničane

povsem nov svet. Sprva so v njih zbu-dilezanimanjepotehničniplati,po-menilesovelikizzivzaročnospretneintehničnousposobljenefante.Leta-lo je bilo razbito in morali so ga vrniti v Celje. Naivno so sanjarili, kako bodo z

KJE So TISTI čASI, Ko SE JE hrASTNIŠKIM lETAlcEM PoloMIl »VrABEc«, JADrAlNo lETAlo, KI So gA TAKo TEžKo DoBIlI IN TAKo hITro IZguBIlI? KAJ BI BIlo, Ko »VrABEc« NE BI STrMoglAVIl? KAKo So SE lETAlSKA VoDIlA SPrEMENIlA V luTKArSKA, KAJ VSE JE TEMu BoTroVAlo IN KogA So luTKE NAMESTo lETAlA PoPElJAlE V NoVE, DrugAčNE SVEToVE?Tekst in fotografije: Andrej Blatnik

Lutkar Darko Majcen s svojim

legendarnim Jurčkom

Kralji, kraljice, hudiči in

čarovnice, ravbarji in

žandarji, celo okostnjaki... vsi so oživeli

na hrastniškem marionetnem

odru.

47

DOŽIVIMO SLOVENIJO

lutkovnimgledališčemzaslužilizaob-novo letala. To misel so kmalu opustili, saj jebila le računbrezkrčmarja.Vendarsozačelirezljatitrupe,noge,roke…orodjasosi izdelovali sami,»slabši nož si naredil, bolj žuljaverokesi imel«.GlavejimjevzačetkuizdelovalkiparLojzeLavričinpoznejeAnton Jezovšek. Oba sta bila za svoje deloponavadipoplačanakarvpre-mogu, ki ga je velikodušno prispeval hrastniški rudnik. Ko so lutke dobile obraze, so se mladi navdušenci nanje začelinavezovatitudičustveno.Všiviljski zadrugi so šivilje po navodilih VilijaKohnetainpodbudnimočesomPepce Dolinšek izdelale tudi male kostume za »male igralce«. Tudi šivanjejebilopoplačanoskurjavo.Dnevi so bili za šolo, delo, nogomet, gasilskevaje…večeriinnočizarez-barstvo in lutkovne vaje. Že leta 1947, v prvem letu de-

lovanja,sovdomuPartizan(nekočSokolski dom) uprizorili prvo lutkovno predstavo»Začaranigozd« in leta1948»PoletnaMars«.Novopečenilutkarji so prišli do novega spoznanja: kako»les«naodruoživi,kajpomeni,da se lutke premikajo, spregovorijo. Občinstvo pa jim je z zavzetostjoin burnimi aplavzi pokazalo, kako lahko z »lesom« povsem prevzamejo tudi gledalce. Naštudirali so tehniko vodenja marionet, dramaturgijo, poskrbeli za pravi svetlobni park, kjernibilomotečihsencinsoseživebarve prelivale po odru kot mavrica. Na voljo so imeli stari Konzum, kjer so uprizarjali predstave, in leseno barako, kjer so vadili. Ene in iste lutke sonastopalevrazličnihkostumih inv različnihpredstavah.Nadansobile tudi po štiri predstave. Zani-manjeobčinstvajebilonepopisno,ob vsaki predstavi je bila dvorana natrpanadozadnjegakotička.Danpo premieri se je na delu o predstavi razpravljalo ravno tako burno kot o kakšnimeddržavninogometnitekmi.

luTKarjI In luTKE KoT loKalnE zVEzDEMarionetnogledališčejevHrast-

niku delovalo celih trideset let. Tudi po tistem prvem bumu, ko so lutke inznjimi lutkarjipostali, takorekočlokalne zvezde, zanimanje zanje ni uplahnilo. Nastopali so doma, gos-tovali po Sloveniji, nekateri kritiki so jih raztrgali, drugi so jih hvalili in spod-bujali,občinstvopajebiloznovainznova navdušeno. Na repertoarju so imeliznatnovečmarionetnihpred-stavkotkaterokolidomačeprofe-sionalnolutkovnogledališče.Zatoje bilo zaslužnoprostovoljnodelo,prepričevanje domačih oblasti inindustrije ter velikodušen odziv le-teh.Profesionalnogledališčejebiloneposredno odvisno od denarja, ki sogadobili, tamninihčedelalpokončanem delovniku za premog,jamski les…nihčenizagostovanja

žrtvoval letnega dopusta. Mario-netne predstave so bile in so drage. Hrastniški lutkarji so se spoprijeli tudi zročnimilutkami,vendarjimtonišlood rok. Pripravili so dve predstavi, potem je tiste velike volje in prave trmepočasizmanjkalo.

po šEsTDEsETIh lETIh znoVa sKupaj

Po dolgih letih premora je na lutke ponaključjunaletelaJanaMlakarAdamič, kustosinja Zasavskegamuzeja v Trbovljah. Lutke so bile v kaj klavrnem stanju. Najti je bilo treba nekoga, ki bi jih restavriral in tega so se vsi otepali. Na koncu so v Lutkov-nemgledališčuLjubljanaizvedelizakiparja in restavratorja Mirana Prod-nika, ki je bil pripravljen sprejeti izziv. Vnekajletihmukotrpnegadelainobprecejšnjihstroškihso lepodružinolutk ozdravili, pokrpali in na novo oblekli. Medtem je Jana brskala po borniharhivih,starihčasopisih inseredno shajala z lutkarji, ki so posta-jali vse bolj zaupljivi in odprti. Leta 1994 jebilObutimačekpostavljenna ogled v Cankarjevem domu v Lju-bljani na Drugem muzejskem sejmu. Šestdeset letpotistem,kosoprvičzablestelinaodru,soselutkarjizačeliponovnodružiti,vaditi innastopati.Povpraševanje po ponovitvah ne pojenja. Skoraj tako udarno kot pred šestdesetimi leti so nekdanji rudarji z lutkamivZasavjuponovnosprožilivalzanimanja.

Zbrana gospoda s Sovjega gradu

Med bolj priljubljenimi predstavami je nedvomno Obuti maček.

Iste lutke so oblekle ničkoliko različnih kostumov in odigrale ničkoliko nepozabnih vlog.

48

SLOVENSKA KUHINJA

grad otočec

Preteklost v objemu

sodobnosti

grAD oTočEc PoNuJA cEloVITo DožIVETJE NEKDANJIh čASoV oB PoPolNEM uDoBJu DANAŠNJIh DNI. VrhuNSKA hrANA, PrIPrAVlJENA IZKlJučNo IZ SloVENSKIh SESTAVIN, V grAJSKI rESTAVrAcIJI ZAgoTAVlJA NEPoZABNo KulINArIčNo DožIVETJE.Blanka Markovič Kocen

Pomanjkotenournivožnjipoavtocesti iz Ljubljane mimo dolenjskihgričev,sodobnihin urejenih naselij prispemo

doedinstvenegaotočkanaKrki,pokaterem je grad dobil ime. Odpre se povsem nov svet, tih, umirjen, veličasten…

Gostiteljica Maja Bele, odgovorna za promocijo Term Krka, ki imajo v lasti Grad Otočec, nas pred pri- pravo obeda povabi na kratek ogled golfskihigrišč,ki,zgrajenaleta2006,sodijo v dodatno ponudbo Gradu Otočec.»Zaigralcejezanimivo,kerje teren nekoliko zahtevnejši,« pove Beletova, ki nas po kratkem ogledu vodi nazaj v grajski objem. Notranjost gradujebilapodtaktirkoJanijaVo-zljaprenovljenapredtremileti.Čiste,minimalističnelinije,kiseprepletajosstarinskim slogom, in vsa oprema, od kamnadopohištva,pustijomočanvtis, skozi okno pa se odpre pogled na grajsko jaso in reko.

Medtem je miza za tri na grajski te-rasipripravljena.Optimistično,glede

na spremenljivo vreme, sedimo na prostem.

Za grajsko dobrodošlico nam postrežejozdivjačinskopaštetozbučnimisemeniinpenoizbučnegaolja in doma pečen kruh: beličebulni, ajdov z orehi in otrobins slanino. Uvodoma izvemo, da glavnikuharDejanPavličnadaljujetradicijo priprave hrane iz lokalnih, sezonskih sestavin, po receptih naših mam in babic, vendar v sodobni preobleki. Že»dobrodošlica«jezbudilanaše

brbončiceinveselopričakovanje,čepravsmožekmaluzačutilidežnekapljice, ki so nas pregnale v notranjo grajsko jedilnico.GostiteljicaVidaTrenz pove, da med gosti sicer prev-ladujejoItalijaniinRusi,zakulinaričnipostanek pa se poleg Slovencev radi oglasijo tudi Hrvatje in Srbi, tako spo-toma. Podjetja, zlasti tuja, ki imajo predstavništva v Sloveniji, na Gradu Otočecpogostoorganizirajoposlov-nasrečanja,sestankeinkonference,poaliobkaterihseobičajnozadržijotudinakosilualivečerji.Deteljnajuhastravniškimizeliščije

bila nadaljevanje naše nadvse pri-jetnekulinaričneizkušnje.Stežekdajjedli travniške cvetlice v juhi? Ne? To morateposkusiti–brezzadregejih,namočenevkremnojuhonekolikorezkega okusa, nesemo v usta. Saj zato so tam, kajne? Apetit je dodo-bravzbujen inkomajčakamona-daljevanja….Postrežejonamzmodrofrankinjo–sicerboljtipičnidolenjskicvičeknamrečvtozgodbonekakonisodil–belokranjskegavinarjaPrusa,svetovnega šampiona v sladkih vinih. Popolnougodje…Inžeprihajaglavnajed:pečendivji

prašič(mimogredeizvemo,dajebilaživalizkočevskihgozdov)zomakoiz

črnihorehov,dvobarvnimikrompir-jevimi štruklji in šparglji z lešniki. Sladkast okus omake se prepleta s slaniminksrečisojedipostreženevmajhnih,finihkoličinah,sajbisicernatemmestugotovožeomagala.Ašedobro,danisem,kajtizaključnopresenečenjejebilopopolno!Bezgo-va strjenka z limonino peno in jago-dami–zelolahko,primerno,vseka-korodlična zamenjava za kakšnovisokokaloričnorezinotorte.»Dejan,kje ste nabrali bezeg?« je Trenzeva začeladialogzglavnimkuharjem,ki je za hip prišel k mizi. »Tod okoli ga je polno, skupaj s sodelavci smo ga nabrali,« se je glasil odgovor in v potrditev tega, da veliko da na se-zonsko hrano, glavni kuhar še doda, da »gredo šparglji h koncu«.

Iztekal pa se je tudi naš obisk na Gradu Otočec, ob katerem smomed drugim slišali tudi vrsto za-nimivih »poročnih zgodb«. GradOtočec namreč slovi po orga-nizacijiporok,zakatereseodločajopariodblizuindaleč,kisizaeneganajpomembnejših dogodkov v življenjuželijonekajposebnega.»Po-navadi gre za manjše poroke, okoli 20 ljudi,« pojasnjuje gostiteljica. »Za večjeporokepajemožnozakupiticel grad in v tem primeru imajo go-stjenekajvečsvobode,«pravigos-titeljica in dodaja, da organizirajo tudinajrazličnejšapraznovanja,odosebnih obletnic do obletnic podjetij, rojstnih dnevov ipd.

Zakaj se torej iz Ljubljane peljati v slabourooddaljeniGradOtočecalise tu zgolj zaustaviti na potiprek Slo-venije?Čedoslejnistevedeli,vestezdaj:grajskoinkulinaričnodoživetjestapopolna,čepasibosteprivoščiliše kako uro golfa, boste brez dvoma postali redni gost.Glavni kuhar Dejan Pavlič

49

ŠPORT

Peter Kauzer

obeta si dvojno srečo SloVENcI DoMA IN Po SVETu BoMo MočNo STISKAlI PESTI ZA NAŠE ŠPorTNIKE NA olIMPIJSKIh IgrAh V loNDoNu, MED 27. JulIJEM IN 12. AVguSToM, VENDAr SI TAKo BogATE BErE KoT PrED ŠTIrIMI lETI – V PEKINgu JE SloVENIJA oSVoJIlA KAr PET KolAJN oZIroMA ENo NA 400.000 PrEBIVAlcEV, S čIMEr JE ZAoSTAlA lE ZA BAhAMI IN JAMAJKo – VENDArlE NE MorEMo oBETATI. MorDA NAJBolJ VročE žEZlo V ogNJu Bo KAJAKAŠ PETEr KAuZEr, KI oDKrITo PrIZNA, DA BI BIlo VSE, rAZEN oSVoJITVE KolAJNE – Po MožNoSTI ZlATE – ZANJ NEuSPEh.Peter Zalokar, Delo

TudičasnikUSAToday,kisevselej ukvarja s projekcijo re-zultatov na olimpijskih igrah, je Sloveniji namenil dve sre-

brniodličji, karbi jouvrstilona52.mestomedvsemidržavami.Osvojilanaj bi ju Peter Kauzer v slalomu na divjihvodahinPrimožKozmusvmetukladiva. Ker zmagovalcu iz Pekinga Kozmusu v pripravah ni šlo vse po načrtih,jevendarleboljverjetnaprvamožnost,čepravjetrebavedeti,daje slalom na divjih vodah kot loterija, v kateriodločajonajmanjšemalenkosti.Žeendotikvraticjelahkopoguben.

Kauzer se tega še kako dobro za-veda, saj so ga pred štirimi leti po prepričljivizmagivkvalifikacijahpravvsi–tekmeci,strokovnjaki,navijačiintudionsam–ževidelinazmago-valnemodru.Vednosebospominjalzadnjih15sekundpolfinalnetekme,na kateri se je po najboljšem vmes-nemčasudotaknil16.in19.vratic.Teso mu odnesle ne le kolajno, ampak tudifinale.VPekingujetakoosvojilnesrečno13.mesto.

Od takrat je šla Kauzerjeva tekmov-alna krivulja še bolj navzgor in je kot aktualni svetovni prvak glavni favorit za zmago. Generalka pred OI mu sicer ni uspela najbolje. Na tekmi za svetovnipokalvfrancoskemPauju–zadnji,kisejejeudeležil,si jesredijunija zaradi tveganega veslanja nakopal50sekundčasovnegabre-menainkončalšelena30.mestu.»Morda je bila to tista hladna prha, ki jo potrebujem. Na OI bom v boljši

formi,kotsemzdaj,inspočit.Kosempraviinspočit,senimamčesabati,«sejetolažilKauzerinobenemspomnil,da je do obeh naslovov svetovnega prvaka prišel po zelo slabem nastopu v svetovnem pokalu. Pred tem je bil na tekmi v Cardiffu šesti, vendar ni utonil v razočaranju.Njegovciljsezonejepačjasen in usmerjen proti 1. avgustu, ko bodo na olimpijski progi v Londonu delili odličja, vse drugo je bila ledopolnitev njegovega programa.

šTEjE samo zlaToZa razliko od mnogih njegovih

športnih rojakov Kauzerja ne bremeni pretirana skromnost. Zelo je samoza-vesteninodločen,zatosenezado-voljuje z mesti med deseterico, tudi nižjistopničkinazmagovalnemodruganeprivlačitapreveč.Sanjasamoozlatnini. »Cilji so jasni, odveslati dobro in narediti vrhunski rezultat. Kaj zame

pomeni vrhunski rezultat, vsi veste, tako da se mi ni treba ponavljati,« je žepomajskemevropskemprvenstvuv Augsburgu, na katerem je osvojil šesto mesto, povedal Kauzer in dodal, da bodo vse tekme do OI zanj samo pripravanadogodekleta,čenecelokariere. Osnovno šolo je sicer končal v

rodnem Hrastniku, gimnazijo v Celju, trenutno je študent na Fakulteti za šport in zaposlen v športni enoti Slov-enskevojske.Veslatijezačelprišestihletihinživljenjabrezkajakasineznapredstavljati.Treniragakaroče,PeterKauzerstarejši.Njegovnajvečjiciljvživljenjupajepostatiolimpijskiprvak.Vprostemčasuraddeskanasnegualinavalovih,tečenasmučehinigrabadminton, še najraje pa vesla po dolinirekeSoče,kijenjegovnajljubši

Po napovedih uSA Today – te res niso preveč merodajne, saj je revija predvidela tudi nastopa telovadcev Aljaža Pegana in Mitje Petkovška, ki ju v londonu ne bo – naj bi bila Martina ratej osma v metu kopja, Sara Isaković na istem mestu v plavalni disciplini 200 m prosto, Iztok čop in – luka Špik sta predvidena kot sedma v veslaškem dvojnem dvojcu, urška žolnir peta v judu v kategoriji do 63 kg, lucija Polavder na istem mestu v kategoriji nad 78 kg, še ena slovenska judoistka, raša Sraka, prav tako peta v kategoriji do 70 kg. Judoist rok Drakšič naj bi bil osmi v kategoriji do 66 kilogramov, Benjamin Savšek peti med kanuisti na divjih vodah, luka Božič in Sašo Taljat četrta v kanuju dvosedu, urša Kragelj pa peta med kajakašicami. od naših sosed bi Madžarska (18. mesto) osvojila tri zlate, šest srebrnih in sedem bronastih kolajn, hrvaška bi bila 27. (2, 2, 5), Avstrija pa tik pred Slovenijo, na 49. mestu z eno zlato in eno srebrno medaljo.

nadaljevanje na strani 50

50

ŠPORT

anŽE KopITar na hoKEjsKEm olImpu

SlovencisomnogojunijskihnočiprebedelizaradiizjemneganastopaAnžetaKopitarjainnjegovihKraljevizLosAngelesavkončnicihokejske lige NHL. LA Kings so po zmagi vfinalniserijiprotiNewJerseyDevilss4:2prvičosvojiliStanleyjevpokal,Kopitar,komaj24-letniHrušičan,pajebilnajboljšistreleckončnice.Bilbiizbranzanajboljšegaigralca(MVP),čenebiimeliKraljivvratihizjemnegaJonathana Quicka. Kopitar je konec junija prišel v domovino, kjer je skupaj z njim rajala nekajtisočglavamnožicanavdušencev,Stanleyjev pokal pa je Slovenijo obiskal 6. junija.Čepravjezanamišelepolovicaleta,ježezdajboljalimanjjasno,dabonašprvišportni zvezdnik »Kopi« glavni kandidat za športnika leta v Sloveniji.

roKomETašI grEDo na sp

Slovenski rokometaši so izpustili svetovni prvenstvi na Hrvaškem (2009) in Švedskem (2011), toda v tretje se jim ni zalomilo. PodvehzmagahvkvalifikacijahprotiPortugalski–vStožicah31:26,vGuimaraesu27:26–soseuvrstilinaSP,kigabijanuarjaprihodnje leto gostila Španija. Slovenija pod vodstvomselektorjaBorisaDeničajetakopo osvojitvi visokega 6. mesta na EP v Srbiji znovapokazala,dajetrebaznjoračunati.NaSPželimešatištrenenajboljšim,glavnicilj tega rodu pa je nastop na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru.

TrIglaV spET najVIšjIPo šestih letih se šampionske zvezdice spet veselijovaterpolistiTriglava.VodločilnipetitekmifinaladržavnegaprvenstvasoKranjčanivrazburljivikončniciinvzadnjičetrtinivkoprskiŽusternipremagalivečnegatekmecaRokavoKoperz10:8(2:2,

3:4,2:1,3:1).Triglavjeosvojilže14.naslovvsamostojniSloveniji,Koprčaniostajajopri šestih, potem ko so naslove osvajali v zadnjih petih sezonah.

brajKoVIču sloVEnsKa pEnTljaNajboljšislovenskikolesarJaniBrajkovičje bil zmagovalec dirke Po Sloveniji. Na kronometru v Ljubljani je zasedel 6. mesto in v skupnem seštevku samo za šest sekund premagal Domenica Pozzoviva. Razlika je bila manjša le leta 1998, ko sta Branka FilipainGorazdaŠtangljaločilizgoljdvesekundi. »Zaradi zmage bom na Tour de France odšel še bolj samozavesten,« je dejalBrajkovič,kijezatemnadržavnemprvenstvuvMirniPečiosvojilšele9.mesto(prvak je po sprintu ducata kolesarjev postalBorutBožič).SicerpaSlovencizdajnanajvečjidomačidirkipredtujcivodijoz10:9vzmagah.PredBrajkovičem,nekdanjim mladinskim svetovnim prvakom, so tri leta kraljevali Danec Jakob Fuglsang terItalijanaVincenzoNibaliinDiegoUlissi.

szs čEz polETjE brEz glaVEPo neuspešni kandidaturi Planice za organizacijo svetovnega prvenstva vnordijskemsmučanjuleta2017inposledičnemodstopuosramočenegapredsednikaSmučarskezvezeSlovenijeTomažaLovšeta–tasejepotemšesprlspredsednikomOKSJanezomKocijančičem–krovnasmučarskaorganizacijašenekajčasaneboimelaprvegamoža.SZSbonamrečonovempredsednikuodločalašele konec septembra. Med resnimi kandidatizatapoložajjetudiPrimožUlaga.Čeboizvoljen,boprvinordijecnačeluzveze.SP2017jesicerdobilfinskiLahti,kijevfinalnemglasovanjuvJužniKorejipremagalPlanico,karjesprožilovalobtoževanjingrdih besed. Najkrajšo je potegnil uspešni podjetnik Lovše, katerega mandat je zaznamoval tudi spor z najboljšo slovensko smučarkoTinoMaze.

ŠPorTNE NoVIcE P. Z.

Potniki na olimpijske igre v londonu:Atletika:PrimožKozmus,MartinaRatej, Marija Šestak, Tina Šutej, RožlePrezelj,PrimožKobe,MatijaKranjc,MarinaTomić,BarbaraŠpiler,BrentLarue,ŽanaJereb, Sonja RomanBadminton: Maja TvrdyGimnastika: Saša GolobJadranje:VasilijŽbogar,KarloHmeljak,TinaMrak,TejaČerneJudo:MatjažCeraj,RokDrakšič,AljažSedej,VesnaĐukić,LucijaPolavder,UrškaŽolnir,AnamariVelenšek,RašaSrakaVukovićKajak kanu - slalom: Peter Kauzer,SašoTaljat,LukaBožič,BenjaminSavšek,EvaTerčeljKajak kanu - mirne vode: Špela PonomarenkoJanićKolesarstvo - cestno: Janez Brajkovič,BorutBožič,GregaBole, Polona BatageljKolesarstvo - gorsko:BlažaKlemenčič,TanjaŽakeljLokostrelstvo - tarčno: Klemen ŠtrajharNamizni tenis:BojanTokičPlavanje:DamirDugonjić,SaraIsaković,AnjaKlinar,AnjaČarman,PeterMankoč,RobertŽbogar,TjašaVozel,TjašaOder,TanjaŠmid,UrškaBežan,MojcaSagmeister, Nastja GovejšekStrelstvo: Rajmond Debevec, BoštjanMaček,ŽivaDvoršakTaekwondo: Nuša Rajher, Ivan Trajkovič,FrankaAnićTenis: Polona Hercog, Katarina Srebotnik,AndrejaKlepač,BlažKavčičTriatlon: Mateja ŠimicVeslanje:LukaŠpik,IztokČop

kraj na Zemlji, kot je zapisal na svoji spletni strani.Leto2011 jebilozanjodlično.Po

2009. (Seu d’Urgell) je v Bratislavi drugičpostalsvetovniprvak intudidrugičosvojilsvetovnipokal,dobiljedomačotekmosvetovnegapokalavTacnuterbilzanamečekprvičiz-bran za športnika leta v Sloveniji. Pred njim je samo še ena velika stopnica. A kakor koli se bo na prvi avgustovski dan razpletlo v britanski prestolnici, bo za 28-letnega Kauzerja letošnje leto v vsakem primeru prelomno. Hrastničan je sočasno z gradnjoolimpijskega projekta gradil tudi domačegnezdecein lemesecpoOI, se bo, kot upa, veselil še druge velike zmage v življenju. NjegovaJanja,kigaževrstoletspremljanavsehprizoriščihpoEvropi,namrečpričakuje njuno prvorojenko. Čebodo obveljale napovedi zdravnikov, bonasvetprijokalapravnaočetovrojstni dan, 8. septembra.

nadaljevanje s strani 49

51

VAŠA POŠTA

Vabimovasksooblikovanjunašerevije.Nanaslovu vasa.posta@sloveniatimes.net pričakujemozanimiveutrinkeizživljenjaSlovencevposvetu.Vašopoštosprejemamotudi na naslovu Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija.

VnoVIč bIrma sloVEnsKIh oTroK

17. maja, na dan Kristusovega vnebohoda, je bilo pri SKM Berlin, ki jo vodiIzidorPečovnikDori,šeposebejslovesno.Vnabitopolnicerkvisv.Elizabete je bila po treh letih ponovno birma slovenskih otrok. Birmancev je bilo 16, obred pa je vodil ljubljanski pomožniškofprof.dr.AntonJamnik.ObtejpriložnostiješkofJamnikzazaslugevslovenskimisijiodlikovaltudidvačlanažupnijskegasveta,AntonaBačovnikainŠtefana Horvata. Nepozaben dan pa se je po obredu nadaljeval še s pogostitvijo in praznovanjem v veliki dvorani SKM. - J. L. A. -

parIšKo praznoVanjE DnEVa DrŽaVnosTIVsoboto,9.junija2012,jeDruštvoSlovencev v Parizu v sodelovanju z veleposlaništvom RS v Franciji, Hišo slovenske poezije v Franciji in Slovensko katoliško misijo organiziralo praznovanje obslovenskemdnevudržavnosti.KulturnegapraznikasejeudeležilaveleposlanicaRSVeronikaStabej,veleposlanik RS pri OECD g. Andrej Rant, profesor,filozofinpredsednikodborapisateljev za mir mednarodnega PEN kluba,prof.dr.EdvardKovač.Kulturni program je z Zdravljico otvorila mezzoporanistkaRebekaHrenDragolič,sledili so nagovori predsednice društva, AneSteguVičič,predstavnikaslovenskekatoliške misije v Parizu, Aleka Zwittra in veleposlaniceRSvFranciji,VeronikeStabej.Glavni del kulturnega programa, koncert Poti Ljubezni, je bil sestavljen iz pesmi slovenskih skladateljev in opernih arij, ki

stajihodličnointerpretiraliRebekaHrenDragoličinBarbaraCamilleTanzeobspremljavipianistaVladimirjaMlinariča.Mateja Bizjak Petit, direktorica Hiše slovenske poezije v Franciji, je za to priložnostpripravilaizborpoezijenatemo prijateljstva in ljubezni, lektorica slovenskega jezik mag. Meta Klinar pa je predstavila posebno številko društvenega glasila Korenine, ki je po 16 letih premoraponovnoizšlo.Vnadaljevanjuje predsednica Društva predstavila potujočorazstavoIzseljenskegadruštvaSlovenija v svetu z naslovom Slovenci po svetuvčasuosamosvajanja.Obzaključkukulturnegaprogramasejepredsednica Društva poslovila od Barbare HuntVodopivec,promotorketurističnihpotovanj v Slovenijo, in Mete Klinar, lektoriceslovenščinenaInalcu.Obestase v zadnjih letih dejavno udejstvovali v društvenemživljenjupariškihSlovencevinzdaj odhajata iz Pariza.- Nataša Vičič -

učna ura o ljubljanI »V ŽIVo«

UčencidopolnilnegapoukaslovenščineizBuzeta,PuljainzRekesoobfinančnipomočiMinistrstvaRSzašolstvo,znanost,kulturo in šport oziroma Zavoda RS za šolstvo 19. maja 2012 odšli na strokovno ekskurzijo v Ljubljano. Del sredstev so prispevala tudi slovenska društva iz Bazovice Reke, Buzeta in Pulja. Naekskurziji,poimenovaniUčnauraoLjubljani»vživo«,kismojonatančnonačrtovalipridopolnilnempoukuslovenščine,smospoznavalislovenskoprestolnico in njene znamenitosti. Medsebojno sodelovanje med Reko, Buzetom in Puljem je bilo pomembno tudizaskupinskoizbiroinnaročilokosila.Tonalogojeopravilaučenka,kijenainternetu izbirala menuje, se po elektronski poštipovezovalazučenciizvsehkrajevinnaročalakosilavljubljanskogostilno.Pane v katerokoli! Povezala se je s Šestico, eno izmed najstarejših gostiln v Ljubljani. Udeleženciekskurzijesobiliosnovno-insrednješolci, odrasli ljudje in tudi upokojeni udeležencipouka.Inpravvsisobiliaktivnivodniki po Ljubljani. Svoje naloge so resno vzeliinjihtudiodličnoopravili.Kpoukuhodijovrazličnekrajeinnimajopriložnostizamedsebojnasrečanja.Zavsejebilatoprvaskupna»učnaura«.Obpesmistazačetnanapetostinnegotovostpočasiizginjali.Po ekskurziji smo se pri pouku ponovno pogovarjali o vsem, kar smo videli,

spoznali,doživeli…Takosmozopeturilislovenščinospripovedovanjeminpisanjemodoživetjih.Teprispevkebomoujelitudivnaššolskičasopis,kigaučenciurejajo, in njegov del predstavili na zaključniprireditvi,kiboletosvČabru.Obkoncukotučiteljicaugotavljam,kako vredno je pred strokovno ekskurzijo motiviratiučencezaaktivnosodelovanje.Njihove izjave to potrjujejo: »Ekskurzija je bila vsebinsko zahtevna, morali smo biti nenehno aktivni, veliko smo videli, doživeli.Bilojevrednoteganapora.Komajčakam,dapopeljemsvojodružinotočnopotehpoteh.TolikokratsembilavLjubljani,inničnisemvedelaonjej.Zdajvsaj vem, kaj je kaj v Ljubljani vredno obiskati. Zdaj razumem, zakaj Ljubljano poimenujejoPlečnikovaLjubljana…..«Da, bilo vredno prizadevanja.- Dragica Motik, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine -

glEDalIšKo sloVo oD šolEPrve junijske dni smo se v Frankfurtu na MajnizgledališčemKu-kucšepredzaključkompoukaposloviliodšolskegaleta.Izpeljalismozaključnoprireditevoddelkovdopolnilnegapoukaslovenščine,udeležilisosejeučenciDPSizFrankfurtainMainza,učenciEvropskešolevFrankfurtuterodraslirojaki.ObiskalonasjegledališčeKu-kuc(igralkiAnainUrškaRaščan).UčenciDPSFlorijaninMarinaHvalaterGalja Moehn so nam zaigrali na kitaro in klavir.JakobinMaksimzEŠstaobčinstvuzastavilaugankoFranaLevstika…»Karptičevletaponebu…«ternaoderpovabila Alijano in Luka iz predšolske skupine na EŠ, da sta rešila svojo uganko, deklamirala, zapela ter k petju pesmice Kje je copatek? povabila še vrstnike DPS.ZakonecprogramaučencevsmogledalciskupajznastopajočimizapeliNakmetiji je lepo, spremljala sta nas Florijan inMetkaHvala.UčenciDPSsoprejelipotrdila MIZKŠ RS o obiskovanju DPS in knjižnenagradeBZSlovenijezadobrebralce.IgralkigledališčaKu-kucstanass predstavo Gremo na kokstars popeljali včarobnisvetgledališča…IzsrcasmosenasmejalipiščančkuŠtefanuingaučili,kjejelevo,kjedesno,sočustvovaliskokoškoEmilijozaradiizgubeslužbeinsehahljalinjeninerodnosti…Sploskanjemsmo ji pomagali do zmage na »Kokstars« inskupajznjospoznali,da»…VSAKDOLAHKOURESNIČISVOJESANJE,česitodovoljželiinkljuboviram,težavamnapotido uspeha ne odneha.« Hvala MIZKŠ Republike Slovenije in Uradu VladeRSzaSlovencevzamejstvuinpo

Foto

: Da

niel

Ga

bo

rFotoPetraBod

lovič

Foto:KatjaKremžarBurkardt

52

VAŠA POŠTA

Zaradi prostorske omejenosti in tudi zato, ker biželeliobjavitičimvečvašihsporočil,vasprosimo,dajihomejitenanajveč1000znakovs presledki, v nasprotnem primeru si uredništvo pridržujepravicokrajšanjaprispevkov.Primernosporočilojetudifotografijavjpgformatuskratkimopisom.Veselimosesodelovanjazvami! / vasa.posta@sloveniatimes.net

svetuzafinančnopodporogostovanjagledališčaKu-kucvFrankfurtuterdruštvuBralnaznačkaSlovenije–ZPMSzaknjižnenagrade pridnim bralcem. Svetu staršev DPS in staršem z EŠ, slovenski katoliški župniji,UOslovenskegadruštvaSavasezahvaljujemzapomočpriizvedbiprireditve. - Natalija Robnik, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Frankfurtu -

sloVEnsKI KozolEC V oxforDu

Sredi junija smo imeli britanski Slovenci tradicionalni piknik pod slovenskim kozolcem v arboretumu blizu Oxforda. KozolecsoizdelalivDomžalahzarazstavov blagovnici Liberty v Londonu leta 1993. Ko je tam odigral svojo vlogo, so ga postavili nazemljiščeantropološkegamuzejaPittRivers v Oxfordu, zdaj pa stoji v arboretumu oxfordske univerze blizu Oxforda. Postavljen je ob vhodu v arboretum, tako da si ga lahko ogleda vsak obiskovalec. Marcus se je lotil naloge spravljanja sena na svoje mesto,otrocipasotudivedeli,čemulahkokozolecsluži.Veleposlaništvosejeodrezalo s polno prisotnostjo, polno košaro slovenskihdobrotinpraktičnostjožepripostavljanjušotorskegakrilazazaščitohranepredmorebitnimikapljamidežja.Prišlo je veliko mladih ljudi, ki v Angliji bodisi študirajobodisižeimajodelo.Vsismosevdružbisonarodnjakov,skaterimismolahkotakojboljdomačitudizato,kerlahkovsigovorimosvojjezik,dobropočutili.Takozdaj naš kozolec ne stoji pozabljen v nekem parku,ampakslužikotsimbolslovenstva,okoli katerega smo se zbrali brez velikih besedinsepočutilisproščenoindomače.Vesdannipadlanitikapljadežja.- Evelina Ferrar -

muCa CopaTarICa sKrIla CopaTKE TuDI oTroKom V parIzu

Prvo junijsko soboto je med slovenske otroke v rezidenco veleposlanice v Parizu prišla na obisk Muca Copatarica. Po prijetnem sladkem sprejemu otrok in njihovih spremljevalcev sta Irena Rajh in MarjanKunaver(LutkovnogledališčeFru-Fru)zlutkamiinglasbenoilustracijooživilapriljubljeno pravljico Ele Peroci o muci, ki nerednim otrokom odnese copatke. Otroci so se podali na pot proti njenemu domu,popotipasrečaliživali,kisojimpomagale priti do Muce Copatarice. Predstava je bila odigrana v slovenskem jeziku, medtem ko je za prevajanje v francoščinoposkrbelaMatejaBizjakPetit.Po predstavi je sledila lutkovna delavnica, kjersootrociustvarjaličistosvojelutketernato izdelke odnesli domov.Šolskoletosepočasižezaključuje,aprojekt »Povej mi pravljico!«, ki ga vodi Hiša slovenske poezije v Franciji, se bo nadaljeval tudi naslednje leto in se lahko potihoževeselimoprihodnjihpredstav.- M. B. P. -

sprIčEVala V bErlInuNa slovenskem veleposlaništvu v Berlinu je bilo 10. junija veselo vzdušje. Zanj so poskrbelikargostje-učencidopolnilnegapouka slovenskega jezika in mlajši iz slovenskega vrtca, ki so bili povabljeni na podelitevspričevalobkoncušolskegaleta.PoukpriučiteljiciMagdaleniNovakje letos obiskovalo 56 slušateljev- od najmlajšihdoodraslih.Vsepovabljenepaje ob zvokih kitare in prepevanju zabavnih pesmiozmajčkuDraguinšemarsičemrazveseljevalvBerlinuživečislovenskiglasbenik, pesnik, igralec Martin Marion.- J. L. A. -

razlIčnosT bogaTI KulTurno ŽIVljEnjE mEsTa

Mednarodnidankulturnerazličnosti,kiseposvetuobeležuje21.maja,sovZadru,na prireditvi v Domu hrvaške mladine oziroma Citadeli, v starem mestnem jedru, zabeležiližesredimeseca.Predsednikzadarske koordinacije narodnih manjšin VeselkoČakićjepozdravilštevilneprisotne in goste, od katerih so mnogi pripotovalivlastnirežiji.Manjšine,kiživijovZadruinZadarskižupaniji,žesedemletsodelujejovdelovniskupiniinizdajajočasopisZadarskimostprijateljstva, mednarodni dan kulturne različnostipasmoprvičobeležiliže2006.leta. Tudi letos so se narodne manjšine predstavile s tradicionalnimi pesmimi, plesi in posebnostmi gastronomske ponudbe. ŽupanZadarskežupanijeStipeZrilićjeznajožjimisodelavcipozdravilorganizatorje prireditve in njihove goste. Posebnepohvalejebilodeležnodobrosodelovanje mesta Zadra in Zadarske županijezmanjšinami,nesamonapolitičnem,temvečtudinakulturneminsocialnempodročju,kjerssvojimdelovanjembogatijokulturnoživljenjemestaindržave,vkateriživijo.Da imajo kaj pokazati, se kaj novega naučiti,soznastopipotrdilakulturno-umetniška društva vseh sedmih narodnih manjšin.Slovencisoobčinstvorazveseliliznastopom ljudskih godcev Trio vetrnica iz društva Mala vas Gorišnica, predstavili pa sosešeMakedonci,Italijani,Srbi,Madžari,Bošnjaki. - Darja Jusup -

»ŽIVljEnjE poD TrIglaVom« V banja luKIVpetek,18.maja2012,jebilavprostorihDruštva Slovencev Triglav v Banji Luki razstava Planinske zveze Slovenije z naslovomŽivljenjepodTriglavom.Obiskovalci razstave so lahko v prijetnem vzdušjuuživalivprogramudruštvainučencevdopolnilnegapoukaslovenščine.Bistvoprogramajebilapredstavitev slovenskih gora s Triglavom

Foto

: A. S

itnic

a

načelu,kiganosivsvojemgrbutakoslovenskadržavakotDruštvoSlovencevvBanjiLuki.Nazačetkuprogramaseje obiskovalcem predstavil pevski zbor društva Slovencev Davorin Jenko, potem pasonastopiliučencidopolnilnegapoukaslovenščine,kistajihvodilamladanadebudnaučencaAleksandarZrnićkot Kekec in Aleksandra Špehar kot sovoditeljica. S pesmijo in besedo so učencitakonarediliuvodvrazstavo,kigovori o planinstvu na Slovenskem, poleg tega pa so si obiskovalci lahko ogledali še začetekfilmaSfinga,kijihjenavdušil.Nekaj besed o razstavi sta obiskovalcem namenila še podpredsednica Društva SlovencevTriglavMarijaPetkovićinsekretar Planinske zveze Slovencev Matej Planko,obkoncupasolahkouživališevpodrobnem ogledu panojev razstave, ki jenavdušilatakočlanedruštvakottudidruge obiskovalce iz raznih planinskih društev Republike Srbske in BiH.- Marina Šopalović -

53

SUMMARIES

Welcome home!

Scattered all around the World, yet home in SloveniaSlovenians from neighbouring and other countries gathered on a meeting with Slovenians from the homeland, entitled Welcome home. On 4th July, Ljubljana yet again bursted with Slovenian songs, dances, traditional art and crafts products and Slovenian language. The event took place on Breg, the riverbank of the Ljubljanica river where musicians and theatre ensembles from Slovenia and abroad presented themselves. They were greeted by the minister Novak and the mayor of Ljubljana ZoranJanković.The introduction to the event was a conference, organised by the Slovenian Migration Institute, dubbed “Ethical economyandSloveniansabroad”,afterwhich the happening moved to Breg. The stage in Novi trg saw a great number of performing artists from Slovenia and abroad, among which were also the youngest ones, while Slovenian societies across the globe, tourist agencies and craftsmen presented themselves on the numerous stalls.The next day Slovenians from abroad and the homeland met at the parliament. The 12th pan-Slovenian meeting which this year revolved around the intergenerational dialogue was attended by a large number of young compatriots from around the world who shared their views on collaboration and strengthening the ties among Slovenians living in the homelandandabroadonthefirstyouthparliament. The participants of the pan-Slovenian meeting were greeted also by the prime minister Janez Janša who thanked the compatriots for their help in the independence process.

Tomaž Kunstelj

Prerequisite for Diplomacy: love for the homelandTomažKunstelj,currentlyactingsecretarygeneral at the Ministry for foreign affairs, has had a great diplomatic career and his experiences among the Slovenians in Argentina and Canada are priceless. The carpentry engineer has found himself in the state administration by chance as carpentry has always been a part of his family’s tradition. The time in which TomažKunsteljfinishedhisfacultystudieswas the time of the Slovenian awakening in the 1980s. According to him, he was invited to establish the Slovenian Catholic Democratsandafterthefirstdemocratic

elections, in which he took part as a member of Demos’s campaign, he joined theofficeoftheparty’sthenpresidentLojze Peterle. “And so my technical and economic career took an unexpected turn which I’ve never planned. I simply offered my knowledge which was followedbyvariouschallenges,”hesays.After the second election in 1992, Kunstelj wasagaininvitedtotheofficeofthethenminister Lojze Peterle and it was at that time when he started to realize that this was something he would like to do in the country’s public administration. And he doing excellent work.

conference in grosuplje

International Connecting of the local EntrepreneurshipInmid-June,DružbenidomGrosupljesawa conference on cross-border connection of the Slovenian organisations abroad with similar organisations in the Republic of Slovenia. The event was organised by theOfficeforSloveniansAbroad,theregional Chamber of Craft and Small Business Grosuplje and the municipality of Grosuplje. Slovenians on both sides of the border have a great potential in knowledge and personal and business skills and experiences which can be further enhanced with collaboration and uniting forces. “There a many unexploited possibilitiesinthefieldofentrepreneurshipwhichSlovenianscouldbenefitfromwithmutual collaboration that would create anin-deptheconomiccooperation,”believes the minister for Slovenians abroad Ljudmila Novak who sees the chancesinthefieldofinvestmentandemployment as well as in the promotion of Slovenian economy.

Jerica gregorc Bukovec

she found her home againAfter eight wonderful and incredibly successful years in Sweden, the conductor Jerica Gregorc Bukovec returned to

Sloveniaandfulfilledherchildhooddreams–conducttheAvechamberchoir. She says her departure to Sweden was not really planned. Initially she wantedtogotoVienna,butsincetheprofessor she wished to study with retired, she did not apply for the university there. As her friend Petra Brdnik Juhart (who also helped with the student exchange programme) was an exchange student in the Swedish Malmö, she made a last minute decision to apply for the programme too. When after a year she wanted to continue her studies in Copenhagen,thestoryfromViennahappened again, but with a different professor. She then chose Stockholm in which she was very interested. She passed the entry test, moved there and stayed until last December. Altogether she spent more than eight years in Sweden. This is how Jerica Gregorc Bukovec told her story of eight years abroad for Slovenija danes. She says that time she spent in Sweden left a big mark on her.InStockholmshefinishedherchoirconducting studies and became a freelance cultural worker.

Among the Venetian Slovenes in Argentina

Slovenianness Without the Slovenian LanguageAmong the numerous Slovenian communities in Argentina which moved to the country of tango and asado in different time periods and for different reasons, the community of Slovenians fromtheregionofVenetoistheleastknown. The majority of compatriots from theNadižaandTervalleysandResiaemigratedbetweenthetwoworldwars;some went abroad already before the firstandsomeafterthesecondwar.The reasons for emigration were both economic and political. Today there arefiveVenetianSlovenians’societiesinArgentina. They are connected by the Slovenians abroad organisation with a seat in the Italian Cividale del Friuli which unitesnumerousVenetianSlovenians’societies from Americas, Australia and Europe.YouareinvitedtomeettheVenetianSloveniansinArgentina!

54

RESÚMENES

Bienvenidos a casa

Dispersos por el mundo, en casa en EsloveniaEslovenos del mundo entero se reunieron con sus pares locales durante el evento “Bienvenidosacasa”(Dobrodošlidoma)en Ljubljana el pasado 4 de julio. Por segundo año consecutivo la ribera del río Ljubljanica se llenó de música, danza, teatro y artesanías tradicionales eslovenas presentadas por grupos locales y del exterior. Además dieron discursos ZoranJanković,JefedeGobiernodelaMunicipalidad de Ljubljana, y Ljudmila Novak, Ministra de los Eslovenos en el Exterior.El evento fue inaugurado por la Conferencia intitulada “Economía étnica y el pueblo esloveno allende las fronterasdelaRepúblicadeEslovenia”organizada por el Instituto de Migración delCentrodeInvestigaciónCientíficadela Academia Eslovena de Artes y Ciencias (ZRC SAZU). El centro de actividades se mudó luego a la ribera del Ljubljanica y al escenario de Novi Trg, donde se presentaron un gran número de artistas de todo el mundo y todas las edades. Al día siguiente tuvo lugar la 12ma Sesión Plenaria de la Asamblea Nacional de la República (N. del T.: Cámara de Diputados), de la cual participaron delegados del pueblo esloveno residente en el exterior. La sesión tuvo como tema el diálogo intergeneracional, y un gran número de jóvenes delegados de todo el mundo participaron del primer Parlamento de la Juventud. El premier esloveno Janez Janša, además, agradeció en su discurso a los compatriotas por su apoyo durante el proceso de independencia.

Tomaž Kunstelj

No es posible hacer diplomacia sin amor a la patriaTomažKunstelj,hoysecretariogeneraldel Ministerio de Relaciones Exteriores de la República de Eslovenia, es un diplomático de carrera con larga experiencia con el pueblo esloveno residente en Argentina y Canadá. Sin embargo, ingresó a la administración públicacasiporcasualidad.Afinesde los años 80 concluía sus estudios universitarios en ingeniería en carpintería, y como muchos estudiantes en esa época, estaba activo en política. Participó de la campaña electoral de la coalición DEMOS para las primeras elecciones abiertas de Eslovenia, y luego fue llamado a formar parte del

gabinete del primer Primer Ministro, Lojze Peterle. “Así fue como mi educación técnica tomó un giro completamente inesperado. Fue una época de muchos ymuyvariadosdesafíos”,dijo.Luegodelas elecciones de 1992, Kunstelj continuó su carrera junto a Peterle (por entonces Ministro de Relaciones Exteriores), y ahí comenzó a darse cuenta que lo suyo era realmente la administración pública del joven estado esloveno.

congreso en grosuplje

Relaciones internacionales para empresas locales

EnelCentroSocial(N.delT.:Družbenidom) de Grosuplje tuvo lugar el pasado mes de junio un Congreso sobre Integración Transfronteriza entre organizaciones eslovenas que operan en el exterior y sus locales. El eventofueorganizadoporlaOficinaGubernamental para los Eslovenos en el Exterior, la Cámara Regional de Comercio y Artesanía de Grosuplje y la Municipalidad de esa ciudad. Los eslovenos a ambos lados de la frontera cuentan con un enorme potencial en conocimiento, experiencia, destrezas personales y comerciales, potencial que puede realizarse mediante el trabajo conjunto y la ayuda mutua. “En el área empresarial existen muchas oportunidades no aprovechadas que podrían ser explotadas en forma cooperativa por los eslovenos a ambos lados de la frontera, profundizando de esta manera la cooperación económica transfronteriza”,dijoLjudmilaNovak,Ministra de los Eslovenos en el Exterior, quien además aseguró que existen varias oportunidades para incrementar la inversión y el empleo.

Jerica gregorc Bukovec

De vuelta en su hogarLuego de ocho exitosos años de vivir en Suecia, la directora coral Jerica Gregorc

Bukovec regresó a Eslovenia a cumplir el sueño de dirigir al coro de cámara Ave.JericafueaSuecia“casiporerror”,yaque su objetivo original era estudiar en Vienabajolatuteladeunrenombradoprofesor quien justo en ese momento se jubiló. Sin saber muy bien qué hacer, a último momento decidió sumarse a la aventura de su amiga y colega Petra Brdnik Juhart, por aquel entonces una de las pocas eslovenas que estaban de intercambio universitario en Malmö, Suecia. Un año más tarde se repitió la historia: Jerica planeaba mudarse a Copenhague para estudiar con un profesor muy querido, ¡y éste también se jubiló! Inquebrantable, decidió mudarse a Estocolmo, ya que la capital sueca le interesaba como ciudad, y ahí fue donde completó todos los estudios posibles en dirección coral, y donde luego continuó como trabajadora independiente en el área de Cultura. Jerica Gregorc Bukovec regresó a Eslovenia el pasado diciembre, y lógicamente, más de ocho años vividos en Suecia dejaron una importante marca en su vida personal y profesional.

Eslovenos Venecianos en Argentina

Eslovenos de sangre pero no de lenguaEntre las numerosas comunidades eslovenas que emigraron a la tierra del tango, el mate y el asado, se encuentran los eslovenos venecianos (N. del T: Beneški Slovenci). La mayoría de estos compatriotas, originarios de la región de ResiaydelosvallesdellosríosNadižayTer, arribaron a Buenos Aires durante los años entre las dos Guerras Mundiales, si bien algunos también lo hicieron antes de la Primera Guerra y otros luego de finalizadalaSegunda.Losmotivosfueronprincipalmente económicos y políticos. Hoy en día funcionan en Argentina cinco círculos de eslovenos venecianos, a los cuales coordina la Sociedad de Eslovenos en el Exterior sita en Cividale delFriuli(Čedad).Conozcaenestenúmero de Slovenija danes la historia del pueblo esloveno veneciano en Argentina.

55

KRIŽANKA

Prenovljen osrednji medij za Slovence izven Republike Slovenije izhaja mesečno - zadnji petek v mesecuŽelite prejeti brezplačni ogledni izvod?

Would some of your family members like to read news from Slovenia in English?

Pošljite nam vaš poštni naslov na e-mail: slovenija.danes@sloveniatimes.netalipopošti:Slovenijadanes,c/oTheSloveniaTimes,TrgMDB12,SI-1000Ljubljana,Slovenija

Sendusyoure-mail:subscription@sloveniatimes.comorfillinandcutouttheenclosedform and send it to: The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

IME

NASLOV

DRŽAVA

TELEFON DATUM

E-POŠTA PODPIS

NAME

ADRESS

COUNTRY

TELEPHONE DATE

E-MAIL SIGNATURE

6 številk 6 issues6 issues

15 EUR 28,80 EUR43,12 EUR

22 EUR 39,60 EUR61,60 EUR

12 številk 12 issues 12 issues27 EUR 54,72 EUR 79,27 EUR

38 EUR 75,25 EUR 113,24 EUR

Slovenija SloveniaSlovenia

Mednarodno WorlwideWorlwide

Revija bo poslana z avionsko pošto, tako da jo prejmete 5-7 dni po izidu

You can subscribe to The Slovenia Times, the leading Slovenian monthly in English.

30% discount if you subscribe to both magazines - The Slovenia Times and Slovenija danes

Geslo nagradne križanke julij/avgust lahko do 17. avgusta pošljete po pošti na naslov Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija ali pa nam ga sporočite po elektronski pošti slovenija.danes@sloveniatimes.net. V sporočilu navedite tudi svoj točen naslov, da vas bomo lahko obvestili o nagradi.

Geslojunijskekrižankeseglasi:IDRIJSKAČIPKA.

REACHING THOSE THAT MATTER

The Leading Slovenian Monthly in the English Language

www.sloveniatimes.com

Experts for Top Level Business Network Events