Recenzent:prof m-r Jana Andreevska.

GEOGRAFIJA

136

- ( ) ............................................................................ 137

- ( ) ................................................................................... 138

- ( ) ............................................................................ 139

- ............................................................................................................. 140

- ........................................................................................... 141

- ..................................................................................................................... 142

- ( ) ................................................................................ 143

- ( ) ............................................................. 144

- ............................................................................................................ 145

- ( ) ....................................................... 146

- ..................................................................................... 147

- , ........................................................ 148

- ........................................................................................... 149

- ...................................................................................... 150

- ......................................................................................... 151

- ............................................................................................................... 152

- ................................................................................................ 153

- ...................................................................... 154

- , ............................................... 155

- .............. 156

- ......................................................... 157

- ............................................... 158

- ...................................................... 160

- ..................................... 161

- .............................................................. 162

- ........................................................................ 163

- ......................................................................................... 164

- ........................................................................................................ 165

- .............................................................................. 166

DOBRE DOJDOVTEMoeto u~ilili{te

Opi{i ja slikata {to ja naslikal umetnikot.

Pej ja pesnata "Moeto u~ili{te#, pleskaj so racete i slobodnodvi`i se kako {to ti "ka`uva# muzikata - pesnata.

Zvu~na slika od ulica.

Slu{aj ja pesnata "Semafor# i postapuvaj spored tekstot na muzikata.A. Xambazov: Mojata u~itelka - detska festivalska pesna

137

SEMAFOR

Semafor,semafor,vnimavaj na semafor?Crveno {tom sveti,zastani ti,na zelena boja, toga{ mini ti.Semafor,semafor,vnimavaj na semafor!

Tamu ni e ubavo,ubavo i veselo,igri pesni peeme,ne`ni zvuci leeme

MOETO U^ILI[TE

Filip jas i Jasminaodime v u~ili{te.Filip jas i Jasminaodime v u~ili{te.

Muzika: L. AtanasovskaTekst: V. Kunovski

Gledaj te go Kirilna stol kako sviri:- trala, lala, la!- trala, lala, la!

A na dolap Borkaso dve race tropka:- trata, rata, ta!- trata, rata, ta!

A vo bokal Qubaduva kako v trupa:- tutu, rutu, tu!- tutu, rutu, tu!

A na na{a Mirkastapot í e svirka:- tili, lili, li!- tili, lili, li!

A so metla Marasviri na gitara:- xumba, xumba, ba!- xumba, xumba, ba!

A na sobna vratatakt im dava Kata:- trapa, tupa, ta!- trapa, tupa, ta!

Pej ja pesnata "Veseli svira~i# individualno i grupno.

Izveduvaj dvi`ewa vo zavisnostod sodr`inata na tekstot{to go pee{ vo strofata.

I JAS MO@AM...Veseli svira~i

138

Muzika: I. Nikolovski-LujTekst: S. Temkov

ESENSKA RAZGLEDNICAZo{to dedo

139

Kakvi se drvjata i prirodata vo esen. Raska`i ja sodr`inata na pesnata.

Pesnata pej ja ne`no, so umerena ja~ina i voedna~en ton.Koi ptici odat na jug vo esen, a koi ptici ostanuvaat vo na{ite krai{ta.Oboj gi pticite.

Koga ja slu{am ili peam pesnata kaj mene pobuduva:vedro, ta`no, {egovito, tmurno, radosno, ne`no raspolo`enie (podvle~i)

Kakvi dvi`ewa }e izmisli{ za da odgovaraat na sodr`inatai raspolo`enieto na pesnata.

Zo{to dedo lisja kapatveterot gi kosi?Zo{to dedo temen oblaksiten do`dec rosi?

Esen stasa milo ~edo,esen `olta ranacve}iwa i lisje, trevigi popari slana.

Kaj se dedo site ptici{to ni bea kaj nas?-Na jug topol milo ~edo,kaj {to nema mraz.

Muzika: T. BujkovskiTekst: G. Popovski

140

GAJDARSKO ORO

Pej ja pesnata "Gajdarsko oro# i so moliv~eto naizmeni~no udiraj po~etirite gajdi, kako {to ti "ka`uva# muzikata.

Koi drugi narodni instrumenti nacrtal umetnikot?

Gajdarsko oroTe{koto narodno oroBeran~e narodno oro. Obidi se da igra{ oro

Slu{aj muzika i poka`uvaj na slikata koj instrument sviri.Naboj gi ~etirite gajdi i drugite instrumenti.

Lu - du,li-du du! Tanec vodi Filip,a do nego Mara^ujte gajda sviri vesel glas se {irifatete se momi duri gajda sviri.

Refren:Lidu,lidu.lidu du, lidu,lidu, lidu, Refren: Lidu...lidu,lidu,lidu du, lidu,lidu,lidu du!

gajdar glasno vika pejte pesna stara.

Muzika: T. RadevskiTekst: R. Jov~eski

AJDE DA PEEME I DA IGRAME

Kako se ispolnuva pesnata - bavno, umereno, brzo?Pej ja pesnata "Ajde da peeme i da igrame# i so moliv~eto udiraj pokvadrat~iwata taka kako {to ti "ka`uva# muzikata.Na koe kvadrat~e podolgo go zdr`uva{ moliv~eto?Izberi instrument za pridru`ba na pesnata.

Narodno oro "^u~uk#- obidi se da go igra{.

Kako ja do`ivuva{ sodr`inata i muzikata na pesnata,.izrazi ja so slobodni dvi`ewa i igraj oro.

Stavi znak do krug~eto .

141

Brgu,brgu, site vamu,dru`no, dru`no da igrame.skokni levo, skokni desno.skokni levo, skokni desno.

^ekor napred, ~ekor nazad,~ekor levo, ~ekor desno,pojdi levo, pojdi desno,i zastani ti vo mesto.

Refren: Edno dve,edno dve ,i za race fati se, Refren: Edno dve...edno dve,edno dve,zavrti se sega ti.

Muzika: S. ZlatanoskiTekst: N.N.

DEDO MRAZ

Pej ja pesnata "Dedo Mraz#.

Kakov podarok saka{ da ti donese Dedo Mraz?

Izveduvaj dvi`ewa kako {to ti ka`uva sodr`inata i muzikata napesnata.Narodno oro Lesno pravo (Bav~ansko) - obidi se da go igra{.

Makedonija - detska festivalska pesna.

142

Sre}na Nova godina

Yunat, yunat svetulki, segde pokriv bel,dewe no}e patuvam, minam svetov cel.

Dedo Mraz, Dedo Mraz,Dedo Mraz, ide Dedo Mraz..

Podajte si ra~iwa, oro vito v ~as,dru`no da zapeeme: radost, vesel glas.

Nosam vre}i igra~ki, ne`nost, qubov, cvet,zdravi da mi rastete - deca od cel svet.

Dedo Mraz...

Dedo Mraz, Dedo Mraz,Dedo Mraz, dojde i kaj nas.

Muzika: T. RadevskiTekst: B. Mirkulovska

143

NANa{iot orkestar

FESTIVAL

Pejte ja pesnata "Na{iot orkestar# i imitirajte svirewena razli~ni instrumenti spored sodr`inata na tekstot.

Na koi instrumenti se ispolnuva muzikata?Slu{awe muzi~ki primeri.Poka`uvaj na slikata koj instrument sviri.Pesni od detski festivali: Cigi-ligu, Letaj gulabe.

Na{iot orkestar iako e mal,nastapuva denes na prv festival 2h

Dada Mara sviri na gitara,a na truba duva dada Qubaharmonika skladno sviri nika,a na prim~e ymka bate Dim~e,koj }e sviri tarabukadali Filil,Zore ili Mile.

Muzika: S. ZlatanoskiTekst: V. Kunovski

144

MORE [TO E VREVA STANALA

Raska`i ja muzi~kata narodna prikazna spored slikite {to gi naslikalumetnikot.Koj u~estvuva vo golemata svadba?Kako se ispolnuva pesnata - umereno, bavno, brzo?Kako se pee pesnata silno ili tivko?Kakva e pesnata - ta`na ili vesela - sme{na?

Nevestinsko narodno oroBaba \ur|a narodno oroCrnogorka narodno oroPej ja pesnata, slobodno dvi`i se kako {to ti "ka`uva# muzikata - igraj oro.

Stavi znak do krug~eto .

Zajko junak bajrak nose{e, nose{e,dokun medo tanec vode{e, vode{e.

Svirci beva trima zagari, zagari,a pak kumoj dvajca lovxii,lovxii.

Uzgun, duzgun svekor orelot,orelot,petel, a i oven, deveri, deveri.

Svatovi se zbrale vranite, vranitepesni si grakaat svadbeni, svadbeni.

More {to e vreva stanala, stanala,v ona pusto selo Stri`en Dol, Stri`en Dol.

Koga dojdov tamu, v Stri`en Dol, v Stri`en Dol,vidov ama svadba golema,golema.

Liska be{e mlada nevesta,nevesta,a pak vol~o gizdav mlado`en, mlado`en,

Narodna pesna

PROLETNA PESNA

Opi{i {to naslikal umetnikot na slikata.Kakva e "Proletnata pesna#, vesela, ne`na ili ta`na?Kako treba da se pee pesnata, silno, umereno, tivko?Pej ja pesnata i so rakata naizmeni~no tivko udiraj po dvata buketicve}iwa na dolniot kraj.

Toma Pro{ev: Igra vo poletoMoeto kow~e

Slobodno dvi`i se pod taktot na muzikata i pesnata.

Stavi znak do krug~eto .Stavi znak do krug~eto .

145

Radujte se de~iwana novite cvet~iwa,prolet mila vtasa v ~as,si otide dedo mraz.

Ajde dru`no de~iwa,da zbirame cvet~iwa,neka ekne vesel glas,si otide dedo mraz.

Segde trevki,segde cvet,i p~eli~ki zbirat med,segde lisne zelen list,i `ubori potok ~ist.

Muzika: I. Nikolovski-LujTekst: B. Ristovski

OD LO[OPOLO[O

[to naslikal umetnikot na dvete sliki?Opi{i gi dvete sliki i raska`i ja nivnata sodr`ina.Zo{to zaja~eto, ku~eto, lovxiite i ov~arot se nata`eni?Slu{aj gi pesnite Izgore gora zelena i Od lo{o polo{o.Koja od pesnite e ta`na, a koja sme{na-humoristi~na?Koj gi ispolnuva pesnite: peja~, peja~ka, hor?Kako se ispolnuvaat pesnite:brzo,bavno,umereno?

Stavi znak do krug~eto od legendata po sekoe pra{awe.

146

IZGOREGORA ZELENA

TAGATA I HUMOROT VO MUZIKATA

Izgore gora zelena,zelena,izleze zajko da gleda, da gleda,lovxii pu{ki spu{tile, spu{tile,zagari nemo molknale, molknale,ov~ari stado sobrale, sobralemomite crno zavile, zavile,trevkite suvi `oltnale, `oltnale,jagli~ki cvetoj sokrile, sokrile,ne gori gora zelena, zelena,tuku se ov~ar razbole, razbole.

Narodna pesna

Muzika: V. NikolovskiTekst: S. Janevski

DEN NA BUKVITE I NA BROEVITE

147

Peewe na pesnite "Azbu~en red# i "Deset ribar~iwa#.

Taki Hrisik: Sve~ena pesna za "Sv. Kiril i Metodij#

AZBU^EN RED

Bukva po bukva od red do red,cela azbuka nau~iv jas.I eve ve}e v {kolo na ~as,zboroj mama pi{uvam jas.

DESET RIBAR^IWA

Deset ribar~iwa, deset umni glavi,deset prazni jadici, deset prazni tavi.Eden, dva, tri i ~etiri, pet, {est,sedum, osum, devet, deset, nau~iv dabrojam jas do deset.

Muzika: T. RadevskiTekst: R. Jov~eski

MAKEDONIJO, ZEMJO PRADEDOVAVO SRCE TE NOSAM

148

Pee{e i slu{a{e tri pesni. Koj gi ispolnuva pesnite?a) peja~i - ma{ki, `enski, glasovi;b) hor - vozrasen, detski;v) orkestar.

Pesnite zvu~at: mirno veli~estveno ta`no sve~eno {egovito(podvle~i)

Kakvi se pesnite: oro valcer mar{ (podvle~i)Zo{to kompozitorite go izbrale ovoj vid muzika?Kakvi ~uvstva budat kaj tebe pesnite?

radost voshit `alost sre}a gordost smea (podvle~i)Koga gi peam i slu{am ovie sve~eni pesni najmnogu sakam:

da tr~am da tancuvam da mar{iram da igram da skokam da razmisluvam(podvle~i)

Izberi instrument ili pleskaj so racete kako pridru`ba na pesnite {tonajdobro }e odgovara na sodr`inata, raspolo`enieto i zvu~nosta na pesnite.

TATKOVINO MOJA*

Zemjo moja rosno cve}etatkovino moja sveta,Goceva sum goro cvetev' pesnite ti cvetam. Kolku mnogu jas te sakam

ko proletna kitna rana,eve zavet jas ti davam,sloboda }e branam.

Muzika: Stojan StojkovTekst: Zvonko Stojanovi}

Taki Hrisik: Sve~ena pesna*Zemjo Makedonska - narodna pesna * SVE^ENA PESNA

ZA REPUBLIKA MAKEDONIJA

149

Pri peeweto potrudi se da go zadr`i{ sve~eniot karakter.[to treba da pravi{ koga ja pee{ ili ja slu{a{ himnata?Kakvo raspolo`enie do`ivuva{ koga ja pee{ ili ja slu{a{ himnata?(vedro sve~eno bodro radosno gordo veli~estveno ta`no) (podvle~i)

*Himna - sve~ena pesna koja se pee ili se sviri na prigodni sve~enosti.

Na 8 Septemvri 1991 godina gra|anite na Republika Makedonija so glasawese izjasnija Republika Makedonija da bide slobodna i nezavisna dr`ava.

Vo du{a mi qubov gree,qubov topla i blaga...i usta mi pesna peeRepublika draga!

DENES NAD MAKEDONIJA*- himna na Republika Makedonija -

Denes nad Makedonija se ra|anovo sonce na slobodata.Makedoncite se boratza svoite pravdini.

Odnovo sega znameto se veena Kru{evskata RepublikaGoce Del~ev, Pitu Guli,Dame Gruev, Sandanski.

Gorite makedonski {umno peatbojni pesni, novi vesniciMakedonija slobodna -slobodno `ivee.

Sekoja zemja ima edna pesna {to ja znaat i ja sakaat site gra|ani. Takva pesna ima ina{ata tatkovina. Taa pesna se vika . Himnata na Republika Makedonija e "DENESNAD MAKEDONIJA#. Taa e na{eto muzi~ko zname. Himnata e sve~ena pesna. Koga ja peemeili ja slu{ame, n¢ isprava na noze, vo stav mirno, vo znak na gordost i po~ituvawe kongra|anite koi `iveat vo Republika Makedonija. Pod nejzinite zvuci na jarbolot se viorina{eto zname. Himnata se ispolnuva na specijalni prigodni i dr`avni praznici, sportskipriredbi i natprevari so drugi dr`avi, koga vo na{ata dr`ava doa|aat visoki li~nosti oddrugi dr`avi ili koga na{i dr`avnici odat vo prijatelska poseta na drugi dr`avi.

himna

4-9 1-9

TATKOVINATA IMA MNOGU SRCA

150

Zo{to koga }e go izgovori{ zborot tatkovina srceto ti zatreperuva?Spored poetot kade se nao|a srceto na tatkovinata?- Pesnata "Srceto na tatkovinata# kaj mene budi ~uvstvo na:gordost, dostoinstvo, sram, `alost, radost, sre}a, zadovolstvo (podvle~i)- Koga ja slu{am i peam ovaa pesna, najmnogu sakam da patuvam vo site kraevi namojata tatkovinata; da sedam i da razmisluvam za nejzinite ubavini koi sum giposetil; da letam i da ja vidam celata tatkovina; da peam pesni i da slu{am muzikaza mojata tatkovina; da spijam, da igram i tn. (podvle~i)

T. Skalovski: Denes nad Makedonija - himna na Republika Makedonija[to treba da pravi{ koga ja slu{a{ i pee{ himnata?Kakvo raspolo`enie do`ivuva{ koga ja slu{a{ himnata?

- narodna pesnaNarode Makedonski

Tatkovinata na moite roditeli se vika Republika Makedonija. Koga goizgovaram zborot tatkovina na moite roditeli srceto mi zatreperuva. Toj zbormi zvu~i gordo, dostoinstveno, veli~estveno, zbor koj zra~i qubov i odanostkon nea. Tatkovinata e moeto najgolemo bogatstvo. Nejzinoto srce bie vo sekoj{to se rodil vo nea, koj `ivee i tvori za nea, no i kaj sekoj na{ gra|anin koj `iveei raboti vremeno vo stranstvo. Nivnoto srce postojano bie za tatkovniata. Akonekoj od niv go pra{a{ "Koja e tvojata tatkovina#, bez razmisluvawe }e odgovori- Makedonija!

Za Tatkovinata mnogu poeti imaat napi{ano mnogu stihovi, a pak,kompozitorite sozdale u{te poubavi melodii - pesni kako na primer.

Vo igra {to e~i smev,vo cvet na ubavinata,}e mo`e{ da go ~ue{,srceto na tatkovinata!

Tatkovino najqubena,vo srceto {to bie aj,tatkovino najmila,site srca v edno se zbrani!

Pod izvorot {to klokoti,pod karpi pod planinata

Vo srceto na {turecot,vo rosata na trevki

}e ~ue{ kako biesrceto na tatkovinata.

te,}e seti{ kako yvonisrceto na tatkovinata.

Srceto na tatkovinata Muzika: S. StojkovTekst: G. Popovski

SO MUZIKA NIZ MAKEDONIJA

151

Makedonskiot narod nema pozna~ajno kulturno-umetni~ko nasledstvo od narodnitepesni i ora. Tie se sozdavani so vekovi vo duhot na tradicijata i sekojdnevniot `ivot. Podpoimot (folk - narod) se podrazbira sevkupnoto narodno tvore{tvo.Folklorot e najprepoznatliviot element i preku nego nie mo`eme da gi razberemenajdlabokite veruvawa, tradicii, `elbi i potrebi na na{iot narod.

Narodnoto tvore{tvo se iska`uva vo pove}e oblasti. Pa taka, postoinarodna poezija i literatura, narodna muzika, narodna arhitektura, narodnirakotvorbi i drugi umetnosti.

Konkretno, , odnosno narodnata muzika e umetnost koja enajbliska do narodot. Taa go pridru`uva sekoj moment od ~ovekoviot `ivot. Vonarodnata pesna narodot gi zapi{al svoite najdlaboki ~uvstva, najiskreniveruvawa i potrebi, vo orata gi ovekove~il svoite koreni, a vo instrumentite sidal sloboda na svojata fantazija.

e sozdadena od nepoznat avtor. Taa se prenesuvala po ustenpat, od koleno na koleno. Vo zavisnost od sodr`inata, momentot na izvedba inamenata na pesnata, narodnite pesni se delat na nekolku grupi:

Vo tatkovata tatkovina Republika Makedonija se neguvala i se neguva narodnata pesna sokoja treba da se gordee{.Makedonskiot muzi~ki folklor e mnogu bogat, raznoviden, sekoga{so radost i interes slu{an, izveduvan kako kaj nas,taka i niz svetot.

se povrzani so praznuvaweto na makedonskite hristijanskipraznici: Kolede, Bo`ik, Vodici, Lazarica, Veligden, \ur|ovden itn., na primer

folklor

muzi~kiot folklor

Narodnata pesna

Prazni~nite i obi~ajnite pesni

- prazni~ni i obi~ajni (najstari pesni);- trudovi pesni;- pesni za robuvaweto pod osmanliska vlast;- revolucionerni pesni (ajdutski, komitski, partizanski);- semejni pesni;- qubovni pesni,pe~albarski pesni;- humoristi~ni pesni- ov~arski pesni itn.

Pej gi prazni~nite pesni za Kolede i za Veligden.

\ur|ovdensko oro

KA@IMI MAMO, VELIGDEN [TO E?

Ka`i mi mamo, Veligden {to e?Ka`i mi mamo Veligden koj e?

Refren: Praznik na radost`ivot i mladost,so pozdrav vesel,Hristos voskrese.

Najstari skazni,toa se ~edoBo`estven praznik,tvoj i na dedo.

Refren: Praznik na radost...

Zbirajte se de~iwa sred selo na grealkaogan da si palime za da se zagreemeoti posle odime Kolede da vikamekosteni da zbirame za Badnik da jademe.

(Koledarska pesna od Ki~evsko)

Muzika: T. RadevskiTekst: T. Arsovska

HORSKO PEEWE

152

Vo tvojot star kraj horskoto peewe mo{ne se neguva i e popularno.

Makedonskiot kompozitor Trajko Prokopiev, svojot izraz go baralvo neguvaweto na makedonskot naroden melos, primenuvaj}i goskoro vo site svoi horski tvorbi. Inspiriran od poezijata na Ko~oRacin, napi{al horska kompozicija spored pesnata "Pe~al# vo kojapoetot go opi{uva te{kiot argatski `ivot na Makedonecot.

T. Prokopiev(1909-1979)

Kakov hor ja ispolnuva pesnata "Pe~al#?Kakvi ~uvstva budi vo tebe pesnata?Koj del od pesnata e najta`en?Dali vo pesnata ~uvstvuva{ deka ima nade` za argatitei deka }e dojdat podobri vremiwa? Na koi zborovi horotgo pee toj optimizam?

Stojan Stojkov e istaknat makedonski kompozitor. Vo negovoto bogatotvore{tvo vidno mesto zazemaat horski kompozicii za deca. Najpoznata detskahorska pesna mu e "Majska pesna#. Nea mnogu ~esto ja izveduvaat u~ili{nite horovi.Vo nea se opi{uvaat ubavinite na na{ata tatkovina i qubovta kon nea.

Tivko go molam trendafilot rosen{to plivnal majska rozovina, rozovina,go molam jas i poleto {irno{to di{e s' letna jugovina.

Kitka da mi dade od plamen vrel,kitka od plamen za mojata tatkovina.Da mi dade grst boi rasko{ni,boi za mojata tatkovina.

Ja molam jas i rekata bistra{to kraj sebe {iri ladovina, ladovina,go molam jas i srceto svoeso qubov topla da ra{iri krila.

Da mi {epne meka prispivalkada mi {epne za mojata tatkovinacvrsto a i toplo, pa cvrsto i toploja gu{nam mojata tatkovina.

Kakvo raspolo`enie te obzema koga ja slu{a{ ovaa pesna?vedro borbeno veselo ta`no dostoinstveno poletno (zaokru`i)

Kakvi ~uvstva budi kaj tebe Majskata pesna?sre}a radost gordost dostoinstvo sigurnost zadovolstvo (zaokru`i)

STOJAN STOJKOV: MAJSKA PESNA

ILINDEN - NA[A GORDOST

153

NA[ETO KULTURNO-ISTORISKO MINATOODRAZENO VO MUZIKATA

Makedonskiot narod i narodnostite koi `iveele vo Makedonija, nad petstotini godini bilepod osmanlisko ropstvo. Tie sekojdnevno bile izlo`uvani na grabe`i, razbojni{tva i ubistvaod strana na osmanliskite nasilnici. Vo devedesettite godini od 19 vek, vo site delovi naMakedonija se organizirale revolucionerni grupi - komiti, za samoodbrana od sultanovitesamovolnici, za nacionalna i socijalna sloboda na Makedonija.

Za Ilindenskoto vostanie, kako najzna~aen i najsvetol obid za nacionalno i duhovnoosloboduvawe na Makedonija, za negovite idejni voda~i, za nezaboravnite podvizi na heroiteprotiv mnoguiljadnata osmaliska vojska, se ispeani mnogu narodni i umetni~ki pesni -kompozicii komponirani od makedonski kompozitori.

Vo pesnite Goce Del~ev e opean kako nacionalenheroj so najtopli ~uvstva, so neizmerna qubovkon nego, no istovremeno e opla~ena negovatasmrt so najne`ni i bolni stihovi, kako, naprimer vo narodnata pesna:

Goro le, goro golemapod tvoeto lisje goro mlad Goce po~iva.Toj zagina za sloboda za Makedonija.Kolku solzi v tebe goro, tolku solzi v mene.Pla~i goro, pla~i sestro,pla~i i ta`i za Goce, za Makedonija,pla~i, pla~i goro sestro, pla~i.

Kompozitorot Todor Skalovski ovaa narodna

Pej ja pesnata "Izlegol Del~ev vojvoda# izrazno, so emocii, so jasnadikcija i kultiviran ton.Kakov hor ja ispolnuva pesnata "Ilindenka#?Kakvo ~uvstvo i raspolo`enie e opejano vo pesnata?Kakvi ~uvstva kaj tebe budi pesnata?Na koe mesto vo pesnata se ~uvstvuva najgolemata taga, so koi zborovise izrazuva tagata?Kako zavr{uva pesnata?

Slu{aj gi "Komitskoto oro# i "Bolen mi le`i#

IZLEGOL DEL^EV VOJVODA

Izlegol Del~ev vojvoda,niz taa Pirin planina,naramil pu{ka berdanka,i redum, redum kur{umi.

Ov~ar~e mlado, ~oban~e,ne{to }e tebe da pra{am:"Dali ja vide ~etata,~etata verna dru`ina#.

Zapa{al sabja vrengija,so sivo guw~e na ramo,na sre}a sretna ov~ar~e,ov~ar~e mlado ~oban~e.

Dej gidi, Del~ev vojvoda,ete ja gore v planina,za tebe laf si ~inea,i tebe mi te ~ekaa.

DOGLEDAWE, JAS OTIDOVVO TATKOVINATA NA TATKO MI

154

Slu{aj gi pesnite "Lihnida#, "Despina# vo ispolnenie na Ohridskitetrubaduri

EZERO

Ribar eden glej na bregot{iri mre`a v dal,mo`e ni{to i da nemanade` v srce zbral!

Vetre {umi i go galisiot roden krajdojdi i ti milo dete{tom }e svr{i maj!

Ohridcrkvata"Sv. JovanKaneo#

Muzika: N.N.Tekst: R. Jov~eski

ZO[TO TREBA DA JA SAKAMTATKOVINATA REPUBLIKA MAKEDONIJA

155

Toma Pro{ev: Fragment od oratoriumot "Sonce na prastarata zemja# -Tatkovina

Za sloboda sveta mila Ete zo{to v mojto srcegolemi sme `rtvi dale: quboven jas nosam plamen,Goce Del~ev, Dame, Pitu, zo{to qubam rodna zemjaSandanski i mnogu drugi. sekoj ~ekor, sekoj plamen.

Tatkovinatase saka

so qubovi so vernost

Koj me pra-{a zo{ - to sa - kam se - koj ka - men si-ni

ri - doj ram-ni pol - ja i___ do - li - ni!

zo ri, zo{-to sa kam nej ni__ ri doj, ram-ni

pol - ja i do - li - ni, zo{-to sa - kam nej - ni__

Tat-ko vi - no zem - jo mo - ja zem-jo li~-na pra-de

don-ska li~-na ka - ko te - be ne - ma!

do va zem - jo rod- na ma - ke - don - ska, li~-na

ka - ko te - be__ ne - ma, zem-jo rod - na ma - ke -

Muzika: N.N.Tekst: R. Jov~eski

IZVORNA NARODNA PESNAI NOVOSOZDADENA PESNASO FOLKLORNI ELEMENTI

156

Slu{aj gi i pej gi pesnite: Oro se vie makedonsko i Biser balkanski,obidi se da gi igra{ kako pravo makedonsko oro

Pesnata postanala od narodot i mu slu‘i na narodot. Taa se prenesuvala odispolnuva~ na ispolnuva~, od pokolenie, na pokolenie... Pesnata postojano semenuvala, me|utoa, sodr‘inata, melodijata, ritamot i na~inot na izveduvawesekoga{ go nosele obele‘jeto na narodot {to ja sozdal.

Vo ponovo vreme vo Repub-lika Makedonija se pojavi edenvid “nova” narodna pesna, koja seodoma}inuva pod imeto novo-sozdadena pesna so folklornielementi.

Vo vrska so novosozdadenata pesna se postavuvaat pove}e pra{awa, kako {to se: vremetokoga se pojavila, na~inot na izveduvawe i prenesuvawe, formata i sodr‘inata i sl., a osobenonejzinata sporedba so izvornata narodna pesna.

Osnovna razlika e {to izvornite narodni pesni bile sozdavani kolektivno, prekuvarijanti od pomali grupi peja~i od narodot, dodeka novosozdadenata pesna pretstavuvatvorba samo na poedinci-muzi~ari.

Mal broj pesni, od novosozdadenite, uspeale da se dobli‘at do brojnite biseri odmakedonskite narodni pesni.

Narodnata pesna nema stopan, zatoa e ubava bidej}i nad nea e vr{ena prirodna selekcija{to ja vr{ele mnogu pesnopojci peej}i vo razni varijanti s¢ dodeka vo edna od varijantite enajdeno najlogi~no ritmi~ko-melodisko dvi‘ewe i soodvetni zborovi.

Me|utoa, isto taka, postojat i novosozdadeni pesni so folklorni elementi {to se plod naiskreni motivacii i ~uvstva, pa zatoa do‘ivuvaat podolgotrajna aktuelnost vo sovremenatamakedonska muzi~ka praktika, kako na primer pesnata “Biser balkanski”.

Solzi sami kapat,prostimite{ki se ko tvojte planini,pla~e srce od tri strani,{to krvari mnogu godini.

Samo ima edna vistina,ima edna Makedonijadelete ja,par~ete ja,pak }e bide Makedonija.

Makedonci na glas zapejte,makedonsko oro igrajte,majka mila spomnete ja`iva bila Makedonija.

Ej Makedonijo,ti si biser balkanski,sploti Pirin,Egej sin,so bistri vodi vardarski.

Ej Makedonijo...

Ej Makedonijo...

BISER BALKANSKI

ORO SE VIE MAKEDONSKO

NARODNATA MUZIKA VO UMETNI^KOTOTVORE[TVO

157

V. Nikolovski: Te{koto od koncertot za pijano i orkestarSporedi gi dvete ora - Makedonsko oro od T. Skalovski i Te{kotood V. Nikolovski i potrudi se da gi voo~i{ sli~nostite i razlikitepome|u dvete kompozicii so ista tematika.

Kako {to napomnavme, pesnite i orata se najgolemoto bogatstvo ostanato od minatoto naMakedonija za~uvano do denes. Narodnoto tvore{tvo - pesnite i orata se neiscrpen izvorna temi, motivi i bogat izrazen materijal na makedonskite kompozitori, sozdavaj}i golembroj vokalni, instrumentalni i vokalno-instrumentalni kompozicii, kako na primer:

Makedonsko oro e horska kompozicija za `enski i me{an hor. Vo nea Skalovski dolovuvaatmosfera na najvozbudliviot i najubaviot umetni~ki makedonski tanc - Te{koto. Toj namuzi~ki realen na~in go otkriva na{eto podnebje, so seto iskonsko vo svojot narodenmuzi~ki izraz. Vsu{nost “oroto” ja ilustrira istorijata i sudbinata na makedonskiot narod- negovoto minato i negovoto denes. Oroto zapo~nuva so povik za oro preku izvikot “ej”, apotoa go ilustrira negovoto odvivawe. Toa ima dvodelna forma: voved: a-a1 b-b1.

Todor Skalovski: Makedonsko oro

Jas za tebe oro viem, b Oro vie, oro tropa.Stojane, sevdo, le! Stojan vika, Jana ripa, oro.

1

Od kraj selo, tapan bie:Rumba, rumba, rumba baAjde oro od kraj selo,Celo selo tamo tropa, Rumba, rumba (basi)Lesno `ensko Jana vie,Vtoro oro te{ko, ma{koStojan vie.

Ajde oro od kraj selo Te{ko oro tamo tropaCelo selo tamo tropa lesno oro, Lesno `ensko oro vie, ajde

lesno `ensko Jano, sevdo, ajde de, ofLesno oro Jana vie, Kale{ jagne galeno, Jano.vtoro oro Stojan vie

te{koto ma{koto.

ORSKA NARODNA TRADICIJAVO REPUBLIKA MAKEDONIJA

158

Slu{aj narodni pesni i ora: Zapomni ja melodijata i obidi seslobodno

Narodot veli: "Kade {to ima pesna ima i oro#. Pesnite i orata se zaemnopovrzani.

U{te od drevni vremiwa orata go pridru‘uvale ~ovekot vo negovoto ~ekoreweniz ‘ivotot. Orata se tesno povrzani so narodnite obi~ai, nacionalniot duh,istorijata, kulturata i na~inot na ‘iveewe na Makedonecot. ^uvstvata, ideite,raspolo‘bite vo narodnite ora se izrazuvaat so razni dvi‘ewa na teloto, racete,razni vidovi ~ekori, mimiki i gestovi.

Formata na makedonskite ora

Vo makedonskite narodni ora e zastapena formata otvoren krug, vo kojigraorcite se svrteni kon centarot i se dvi‘at prete‘no nadesno. Na ~elo naoroto se nao|a orovodec ili tan~ar, a na krajot na oroto - opa{kar. Vo orotoigraorcite se fateni za raka za ramo za pojas a se igra i so spu{teni race.

Spored sostavot na izveduva~ite (igraorcite), postojat ‘enski i ma{ki ime{ani ora.

„ “ „ “ „ “, , ,

Ma{ko oro Osogovka

@ensko oro Nevestinsko

Me{ano oro Dra~evka

159

Slu{aj narodni pesni i ora od tvojata tatkovina Republika Makedonija

Makedonskite ora se izveduvaat vo razli~ni tempa: bavno, umereno ibrzo. Obi~no vo ma{kite ora vladee pogolema sloboda otkolku kaj‘enskite. Tie gi dostignuvaat krajnite granici na brzo igrawe so sitni~ekori vo oroto Potr~ano , i vo krajno bavni te{ki tempa, kako {to ebiserot na makedonskata orska tradicija Te{koto gali~ko oro vo koema{kata sloboda dostignuva visoko umetni~ko nivo. Oroto zapo~nuva soisklu~itelno bavno tempo koe kon sredinata se zabrzuva. Edno e odretkite vo odnos na ka~uvaweto na tan~arot na tapanot, a ima ipotkleknuvawa, ispu{tawe i vrtewe okolu sebe na igraorcite.

„ “

„ “

Imiwa na orata

Orata imiwata vrz razli~ni osnovi, na primer, po mestoto od kade {topoteknuvaat ili od mestata kade {to najmnogu se igrale:

Dra~evka po s. Dra~evo, Ratevka po s. Ratevo (Berovsko), Crnogorka po planinataSkopska Crna Gora, Kavadarka po grad Kavadarci itn.

Imeto na igraorecot - igraorkata koi najmnogu gi igrale: Baba \ur|a i drugi.Spored profesijata ili zanaetot: Kalajxisko i drugi.Dvi‘eweto na teloto i racete koe potsetuva na nekoja zemjodelska rabota:

`etvarki, kopa~ki i drugi.Imeto na instrument {to go izveduva: gajda, Gajdarsko i drugi.Imeto na orovodnata pesna: Crpi voda Jano, Tropnalo oro i dr.Obrednite sodr‘ini: Nevestinsko, Zetovsko i drugi.

gi dobile

Te{koto - Gali~ko oro

INSTRUMENTALNA I VOKALNAPRIDRU@BA NA ORATA

160

Slu{aj gi kompoziciite i obidi se da gi prepoznae{ narodniteinstrumenti

Makedonskite narodni oraod sekoga{ se pridru-`uvaat so instrumenti iliso pesni, Za ta cel se upo-t r e b u v a a t

gajda, kaval, {upelka,tambura, gusla, tapan, zurli.O v i e i n s t r u m e n t i s eupotrebuvaat kako solis-ti~ki i za sostavuvawesamostoen orkestar odi z v o r n i n a r o d n iinstrumenti, potoa dvezurli i eden tapan

n a r o d n iizvorni instrumenti:

Izvoren naroden orkestar

Kombinirano

o k e s t a r~algii

(fragmentarno)fabri~ki i izvorni narodnii n s t r u m e n t i -

, sostaven od violina,klarinet, ut, kanon, tarabuka,tambura.

Gajda

Staro ~algaxisko oro

Pajdu{ko oro

^algii

So :violina, klarinet, flejta,harmonika, kontrabas, gitara,tapan-

fabri~ki instrumenti

naroden orkestar

Makedonskite ora so svoitestilski, ritmi~ki, melodi-ski i koreografski karak-teristiki bitno se razliku-vaat od narodnite ora kajd r u g i t e n a r o d i n aBalkanot, Evropa i svetot.

Naroden orkestar

161

Pej ja pesnata Todoro sestro Todoro i obidi se da ja igra{ kako oropod takt na pesnata.Opi{i narodna nosija od krajot na tvoite roditeli.

Dve zurli i tapan -naroden orkestarna koj se igraTe{koto -gali~ko oro

Bogatstvoto na makedonskite ora i pesni edopolneto so originalni i vpe~atlivi narodninosii koi obiluvaat so mnogu ubavi boi, vezovii ukrasi, spored koi se poznavaat od koj kraj naMakedonija poteknuvaat. Na primer SkopskoBlato, Skopska Crna Gora, Tetovsko-gosti-varsko, Gali~ko, Stru{ko-ohridsko, Mariov-sko, Povardarie, Berovsko, Ko~ansko, Strumi-~kiot region i tn.Za vreme na verskite praznici vo minatotodevojkite i mom~iwata se sobirale na sred-selo, na manastir ili crkva sve~eno oble~enivo narodni nosii. Me|utoa, site devojki ne bilevo mo`nost da se oble~at poradi {to ne odelena soborite - igrankite. Vakvite primerinarodniot peja~ gi opeal, vo pesnata:

TODORO SESTRO, TODORO

NARODNITE NOSII VO MAKEDONIJANEPROCENLIVO BOGATSTVO

Narodna pesna

SVETOVNA I DUHOVNA MUZIKAVO MAKEDONIJA

162

Kiril Makedonski: Tropar za Sveti Kliment OhridskiAtanas Badev: Slava ocu i sinu od Liturgijata na Sveti Jovan Zlatoust

Od drevni vremiwa slovenskite plemiwa bile poznati kako muzikalen narod.Patuva~kite slovenski muzi~ari (svira~i, peja~i i igra~i) vo sredniot vek girazveseluvale lu|eto so narodni pesni isvirki. Niza stari obi~ai i igri prosledeniso muzika (dodole, rusalii i sl.), sezadr‘ale do na{i dni.

Vo Samuilovoto makedonsko carstvo vo Hi po~etokot na vek vo Ohrid, kako najista-knat kulturen centar, se razvival svetovnomuzi~kiot `ivot po ugled na Vizantija. Dokazza toa se mnogubrojnite freski i ikoni vomanastirite vo Staro Nagori~ani, Lesnovo,Markoviot manastir kade {to se naslikanigrupa svira~i kako dr‘at instrumenti voracete na koi svirat, a igraorcite igraat.

Vizantiski diplomat i istori~ar odvek zboruva deka vo Makedonija slu{al mnoguubavi pesni so harmoni~ni melodii, vookolinata na Strumica, koi se razlikuvaleod muzikata {to mu bila poznata dotoga{. Natemelite na toga{niot muzi~ki folklor serazvival dene{niot makedonski muzi~kifolklor.

Svetovna (narodna) muzika

XI

XIV

Freska od Lesnovskiot manastir vek)(XIV

Duhovna muzika

Crkovnata muzika vo Makedonija e povrzana so hristijanskatacrkovna muzika vo Vizantija. Taa se razlikuva od zapadnata -rimska crkovna muzika.

Makedonija odigrala zna~ajna uloga vo razvojot napravoslavnata crkovna muzika. Makedonija stanuva centar i‘ari{te na srednovekovnata crkovna pismenost, umetnost ikultura. Za organizirawe na crkovniot ‘ivot vo Makedonijagolema zasluga imaat sv. Kliment i sv. Naum Ohridski -u~enici nasv. Kiril i Metodij. Sv. Kliment vo Ohrid otvoril crkovnakni‘evna {kola vo koja gi u~el u~enicite i na crkovno peewe.

Prv makedonski kompozitor koj se zanimavali so crkovna muzika bil Atanas Badev (1860 - 1908), roden voPrilep. Toj se {koluval vo Rusija i napi{al pove}e kompozicii,no, za ‘al, za~uvana e samo pove}eglasnata crkovna kompozicija

so koja vo 1990 godina e osvetensoborniot hram Sv. Kliment Ohridski vo Skopje.

profesionalen

Liturgija na Sv. Jovan Zlatoust,

Sv. KlimentOhridski

OPERSKOTO TVORE[TVOVO MAKEDONIJA

163

Slu{aj operski arii od operite na makedonskite kompozitori

Novata zgrada na Makedonskiot naroden teatar

Makedonskiot naroden teatarsru{en vo zemjotresot 1963 g.Se o~ekuva nova gradba vo centarotna Skopje po ugledot na starata zgrada

Opera

Opera e muzi~ko - scensko delo, muzi~ka drama. Vo nea dramskiottekst, muzikata, igrata i likovno-scenskiot izraz se zdru‘eni vo ednaumetni~ka forma. Za razlika od dramata, vo koja dejstvoto se odviva sozboruvawe, vo operata muzikata e osnovna dvi‘e~ka sila. Zna~i, vo operatazborot (arii), horskoto peewe, simfoniskiot (operen) orkestar, baletskitesceni, elementi od likovnata umetnost (kostimi i dekori) se obedineti voedna celina, poradi {to velime deka operata e slo‘eno muzi~ko-scensko,vokalno-instrumentalno delo. Tekstot vrz koj se pi{uva operata se vika

, a go pi{uva libretist - pisatel ili samiot kompozitor.libreto

Operata kaj nasZa razlika od Zapadna Evropa, kade {to operata se pojavila vo po~etokot na 17

vek, vo Makedonija prvo muzi~ko scensko delo (opera) na makedonski jazik eizvedeno vo Makedonskiot naroden teatar vo Skopje na 9 maj 1947 godina. Toga{ eizvedena popularnata opera na italijanskiot kompozitor Pietro Maskawi -Kavalerija Rustikana . Na 24 maj 1954 godina e izvedena prvata nacionalna

makedonska opera Goce od kompozitorot Kiril Makedonski. Makedonskitekompozitori, od osloboduvaweto do denes gi napi{ale slednive operi: KirilMakedonski: Car Samuil i Ilinden; Toma Pro{ev: Paja`ina, Maliot princ TrajkoProkopiev: Razdelba, Kuzman Kapidan Risto Avramovski: Bolen Doj~in i Lidijaod Makedonija.

„ “

„ “

;;

Makedonski umetnicikoi pridonesoa za afirmacijana operskoto peewevo zemjata i vo stranstvo:Milka Eftimova, BorisTrajanov, Svetlana DonkovskaSlavica Petrovska - Gali},Vesna Ginovska-Ilkova i dr.

POZNATI MAKEDONSKI OPERI

164

Kiril Makedonski: monolog na Car Samuil od istoimenata opera

Scena od operataCar Samuil

Kiril Makedonski

Kiril Makedonski: Car Samuil(opera vo 3 ~ina)

So imeto Kiril Makedonski (1925 - 1984) e povrzna postanovkata na prvatanacionalna opera "Goce koja e izvedena na 24 maj 1954 godina.

Kompozitorot Kiril Makedonski e orientiran kon sozdavawe na makedonskinacionalen stil, zasnovan vrz karakteristikite na makedonskiot melos. Napi{algolem broj muzi~ki dela od koi pozna~ajni mu se operite: "Goce , "Car Samuil ,"Ilindenka , pove}e orkestarski i kamerni kompozicii, detski pesni itn.

Vo operata "Car Samuil opi{uva istoriski nastani od vremeto na makedonskiotvladetel car Samuil. Po bitkata na Belasica so vizantiskite vojski na car Vasilij, 1014 godina, koja Samuil ja gubi tragi~no, zapo~nuva brzo raspa|awe na negovoto

carstvo. Vo libretoto, koj Makedonski samiot go napi{al, opfa}a glavni momentiod sudbonosnite nastani vo Makedonija kon krajot na H i vo po~etokot na vek. Votrite ~ina (so pet sliki) i epilog se odvivaat sceni na dvorcite na dvajcatavladeteli i nivnite voeni tabori. Vo niv se prika`ani dvorski sve~enosti,intrigi, predavstva, borba za vlast itn. Vo epilogot na deloto, pred stravotnatagletka na 14000 oslepeni vojnici, umira car Samuil.

“

“ ““

“

II

XI

Moite sinovi se mladimoite sinovi se mladino slepi, no slepi...

Kon krajot na 19 vek vo Makedonija,kako rezultatna te{kata ekonomska polo`ba, se javuva

Pe~albarite odele vo tu|izemji na rabota, naj~esto vo Amerika, ne vra}aj}ise doma za podolg period da go vidat svojotroden kraj i svoite najbliski.Za sudbinata na pe~albarite i nivnite najbliskinarodot ima ispeano mnogu pesni,na primer:Pusta ostanala Amerika,@ali mome da `alime,Pileto mi pee i dr.Te{kiot pe~albarski `ivot na Makedoncite votu|ina go imaat opi{ano i pisatelite,kako naprimer, Anton Panov vo dramata Pe~albari.

pe~albarstvoto.

POZNATI MAKEDONSKI OPERI

MAKEDONSKI BALET

165

T. Prokopiev: Arija na Kostadin od operata RazdelbaG. Smokvarski: Te{koto od baletot Makedonska povest

Scena od operata Razdelba

Trajko Prokopiev: Razdelba(opera vo 7 sliki)

Trajko Prokopiev (1909 - 1979) pripa|a na generacijata makedonskikompozitori koi svojot muzi~ki izraz go baral vo primena na makedonskiotmuzi~ki folklor. Operata "Razdelba e rabotena spored dramata "Pe~albari odAnton Panov. Vo ova opersko delo Prokopiev e veren na obrabotkata na narodnipesni i horski pesni vo duhot na makedonskiot melos. Dejstvoto vo operatacelosno odgovara na tradicijata na pe~albarstvoto so celiot ritual na

pe~albarskite razdelbi oddoma{nite, od rodniot kraj,nivnoto vra}awe vo rodniteogni{ta, pri {to muzi~kata kom-ponenta vo obi~aite igra nezamen-liva uloga. Vo operata se upotre-beni nekolku pesni od pe~albar-skiot muzi~ko-folkloren Gali~-nik i okolnite sela. Vo pove}emuzi~ki sceni emocionalno eodrazena `ivotnata drama naprotagonistite.

Sekoja razdelba od najbliskitee trogatelna i te{ka bidej}ipe~albarite odat vo neizvesnost.Pred poa|awe na pe~alba pe~al-barite peat: projde zima neste,projde zima, jas }e odam vo tu|ina,jas }e odam vo tu|ina.

Mo{ne vpe~atliva e arijata naKostadin koj pee pred prozorecotna Simka.

“ “

Vo 1952 godina so golem zanes i entuzijazam e izveden prviot makedonski nacionalen balet"Makedonska povest od kompozitoroto Gligor Smokvarski (1914 - 1974), ~ij simboli~ennaslov zboruva za negovata sodr`ina. Za kratko vreme makedonskite kompozitori sozdadoapove}e baleti, izveduvani vo tvojata tatkovina Republika Makedonija i vo stranstvo

“

Baletot "Makedonska povest“ e pi{uvan vrz osnova na folklorni motivi ili motivi voduhot na makedonskata narodna pesna. Vo baletot se prika`ani sceni od pe~albarskiot`ivot na lu|eto od Zapadna Makedonija. Baletskatafabula e izgradena vrz osnova na dramskiot tekst"Pe~albari“ od Anton Panov. Baletot izobiluva sosceni, postaveni vrz stilizirani narodni ora, vokoi se istaknuva igrata Te{koto.

Gligor Smokvarski: Makedonska povest

Scena od baletot Makedonska povest

MAKEDONSKA ZABAVNAI XEZ MUZIKA

166

Leb i sol: Jovano JovankeSintezis: Vo na{e selo; Postupano,Ilija Pejovski: Big-bend MRT - Ne si go prodavajPero i Paramecius: Abre makedon~e; More sokol pie,To{e Proeski: Iljada i dvesta dena, Zajdi zajdiKa`i zo{to me ostavi kako i muzika po svoj izbor.

Zabavnata, odnosno popularnata muzika vo vek, kako specifi~en muzi~ki`anr e nameneta, pred s , za razonoda i relaksacija na lu|eto.Po Vtorata svetska vojna ju`noamerikanskite zvuci i ritmi, italijanskata

kancona, amerikanskata xezirana zabavna muzika ne ja zaobikoli nitu Makedonija.Pionerski zafati na poleto na zabavnata muzika datiraat u{te od 1945 godina,

pri {to golem pridones dade Dragan \akonovski - [pato - instrumentalist,aran`er, dirigent i kompozitor. Toj formira i rakovodi so prvite instrumentalnisostavi vo Makekdonija: Ritmi~ki sekstet, Zabaven ansambl na Radio Skopje, so kojrakovodea, osven [pato i Aleksandar Xambazov i Ilija Pejovski.

Makedonskata zabavna muzika vo razvojniot pat minuva niz nekolku periodi vokoi davaat svoj pridones pove}e kompozitori, kako na primer: Ilija Pejovski, Van~oDimitrov, Gligor Koprov, Vlatko Stefanovski i mnogu drugi.

Za razvojot na zabavnata muzika vo Makedonija mo{ne pridonesuvaat ireproduktivnite umetnici od pos-tarata i pomladata generacija, naprimer: Qupka Apostolova, Tomi-slav Mani}, Nina Spirova, ZafirHaximanov,Maja Oxaklieva, Mari-jana i Rosana, To{e Proeski, Karo-lina Go~eva i mnogu drugi.Za popularizacija na zabavnatamuzika poridonesoa i mnogubrojnivokalni pop i rok grupi, na primer:Impulsi, Bis-bes, Makedonija, Leb isol, Anastazija, Sintezis i dr. kakoi Skopskiot festival na zabavnimelodii i Mak-fest - [tip.

XX

è

Tancoviot orkestar na MRTV

Leb i sol

To{e Proevski

Karolina Go~eva

SREDNOSILNO