16
RELIGIJA - OPREDELITEV RELIGIJA - OPREDELITEV Etimološko: relegere ……………..ponovno brati, Etimološko: relegere ……………..ponovno brati, re-eligere ……………ponovno izbrati, re-eligere ……………ponovno izbrati, religare …………….. privezati se. religare …………….. privezati se. Sociološko: religija je način odgovarjanja na vprašanja Sociološko: religija je način odgovarjanja na vprašanja bivanja, ki pri bivanja, ki pri človeku vzbujajo stiske in tesnobo; človeku vzbujajo stiske in tesnobo; minljivosti; občutkov minljivosti; občutkov brezsmiselnosti; nemoči v človekovem brezsmiselnosti; nemoči v človekovem individualnem in individualnem in družbenem življenju. družbenem življenju. Durkheim: Religija je posledica razlikovanja med svetim (sakralnim) Durkheim: Religija je posledica razlikovanja med svetim (sakralnim) in nesvetim (posvetnim, profanim). in nesvetim (posvetnim, profanim). Vernon: religija je del kulture, ki je sestavljena iz skupnega Vernon: religija je del kulture, ki je sestavljena iz skupnega verovanja in običajev, ki določajo nadnaravno in sveto ter verovanja in običajev, ki določajo nadnaravno in sveto ter človekov odnos do njiju. To nadnaravno in sveto povezuje z človekov odnos do njiju. To nadnaravno in sveto povezuje z dejanskim svetom na tak način, da ljudi oskrbuje z moralnimi dejanskim svetom na tak način, da ljudi oskrbuje z moralnimi definicijami o tem, kaj je dobro in kaj je slabo. definicijami o tem, kaj je dobro in kaj je slabo.

RELIGIJA - OPREDELITEV

  • Upload
    moses

  • View
    180

  • Download
    3

Embed Size (px)

DESCRIPTION

RELIGIJA - OPREDELITEV. Etimološko: relegere ……………..ponovno brati, re-eligere ……………ponovno izbrati, religare …………….. privezati se. Sociološko: religija je način odgovarjanja na vprašanja bivanja, ki pri - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

Page 1: RELIGIJA - OPREDELITEV

RELIGIJA - OPREDELITEVRELIGIJA - OPREDELITEV

Etimološko: relegere ……………..ponovno brati,Etimološko: relegere ……………..ponovno brati, re-eligere ……………ponovno izbrati,re-eligere ……………ponovno izbrati, religare …………….. privezati se.religare …………….. privezati se.

Sociološko: religija je način odgovarjanja na vprašanja bivanja, ki priSociološko: religija je način odgovarjanja na vprašanja bivanja, ki pri človeku vzbujajo stiske in tesnobo; minljivosti; občutkovčloveku vzbujajo stiske in tesnobo; minljivosti; občutkov brezsmiselnosti; nemoči v človekovem individualnem inbrezsmiselnosti; nemoči v človekovem individualnem in družbenem življenju.družbenem življenju.

Durkheim: Religija je posledica razlikovanja med svetim (sakralnim) in nesvetim Durkheim: Religija je posledica razlikovanja med svetim (sakralnim) in nesvetim (posvetnim, profanim). (posvetnim, profanim).

Vernon: religija je del kulture, ki je sestavljena iz skupnega verovanja in običajev, Vernon: religija je del kulture, ki je sestavljena iz skupnega verovanja in običajev, ki določajo nadnaravno in sveto ter človekov odnos do njiju. To ki določajo nadnaravno in sveto ter človekov odnos do njiju. To nadnaravno in sveto povezuje z dejanskim svetom na tak način, da ljudi nadnaravno in sveto povezuje z dejanskim svetom na tak način, da ljudi oskrbuje z moralnimi definicijami o tem, kaj je dobro in kaj je slabo.oskrbuje z moralnimi definicijami o tem, kaj je dobro in kaj je slabo.

Page 2: RELIGIJA - OPREDELITEV

RELIGIJA - MAGIJARELIGIJA - MAGIJA

MagijaMagija: gre za prepričanje, da lahko z določenimi : gre za prepričanje, da lahko z določenimi obrednimi dejanji povzročimo fizične spremembe, obrednimi dejanji povzročimo fizične spremembe, kot si jih želimo.kot si jih želimo.

ReligijeReligije: gre za verovanja, da na božanska bitja : gre za verovanja, da na božanska bitja lahko le poskušamo vplivati, tako da bi delovala v lahko le poskušamo vplivati, tako da bi delovala v našo korist.našo korist.

Page 3: RELIGIJA - OPREDELITEV

RAZSEŽNOSTI – VSEBINSKE RAZSEŽNOSTI – VSEBINSKE PRVINEPRVINE

1. 1. RELIGIJSKA (VERSKA) PRIPOVEDRELIGIJSKA (VERSKA) PRIPOVED Jo vsebuje vsaka religija.Jo vsebuje vsaka religija. Razlike so v podajanju te pripovedi (Sveto pismo, Razlike so v podajanju te pripovedi (Sveto pismo,

Koran, ustno izročilo).Koran, ustno izročilo). Vsebuje simbolno, mitološko razlago nastanka in Vsebuje simbolno, mitološko razlago nastanka in

razvoja stvarnosti.razvoja stvarnosti. Znotraj verske pripovedi so tudi verske resnice.Znotraj verske pripovedi so tudi verske resnice.

2. VERSKE DOGME2. VERSKE DOGME Obvezujoče, teologi.Obvezujoče, teologi.

3. VERSKA RAVNANJA3. VERSKA RAVNANJA OObredi.bredi.

Page 4: RELIGIJA - OPREDELITEV

RAZSEŽNOSTI – VSEBINSKE RAZSEŽNOSTI – VSEBINSKE PRVINEPRVINE

4. VERSKA SIMBOLIKA4. VERSKA SIMBOLIKA

Svete reči so znane v vseh religijah (kraj, predmet, Svete reči so znane v vseh religijah (kraj, predmet, žival,žival,

osebe, časovna obdobja, verski obredi, sveta osebe, časovna obdobja, verski obredi, sveta besedila…).besedila…).

Sveto se pojavlja kot nekaj nevsakdanjega, pri ljudeh Sveto se pojavlja kot nekaj nevsakdanjega, pri ljudeh vzbuja občutek spoštovanja in strahu.vzbuja občutek spoštovanja in strahu.

5. VERSKO DOŽIVETJE5. VERSKO DOŽIVETJE

Srečanje s stvarnostjo, ki je skrivnostna in je ni Srečanje s stvarnostjo, ki je skrivnostna in je ni mogoče analizirati z objektivnimi znanstvenimi mogoče analizirati z objektivnimi znanstvenimi sredstvi.sredstvi.

Page 5: RELIGIJA - OPREDELITEV

ETIČNA RAZSEŽNOST ETIČNA RAZSEŽNOST RELIGIJRELIGIJ

Skoraj vsaka religija vsebuje tudi neko etiko – nauk (določila o Skoraj vsaka religija vsebuje tudi neko etiko – nauk (določila o moralno pravih in dobrih dejanjih).moralno pravih in dobrih dejanjih).

Nekatere religije etičnim normam pripisujejo božje avtorstvo (deset Nekatere religije etičnim normam pripisujejo božje avtorstvo (deset božjih zapovedi v krščanstvu).božjih zapovedi v krščanstvu).

V teh primerih gre za V teh primerih gre za teonomne etike. teonomne etike. Druge (budizem) vidijo izvor etike v človeku.Druge (budizem) vidijo izvor etike v človeku.Govorimo o Govorimo o antroponomni etiki.antroponomni etiki.O etičnih modelih govorimo v primerih vzorov (svetniki).O etičnih modelih govorimo v primerih vzorov (svetniki).V nekaterih etikah obstaja ideja V nekaterih etikah obstaja ideja povračilapovračila (retribucije) za dejanja. (retribucije) za dejanja.Religijska etika je lahko Religijska etika je lahko univerzalnauniverzalna (velja za vse), (velja za vse),ali pa je ali pa je parohialnaparohialna (velja za odnose med pripadniki skupnosti). (velja za odnose med pripadniki skupnosti).Vsaka religija vsebuje Vsaka religija vsebuje vrednote, spoznanja in norme, simbolevrednote, spoznanja in norme, simbole(sestavine kulture).(sestavine kulture).Religije so oblike združevanja, sodelovanja, povezovanja ljudi.Religije so oblike združevanja, sodelovanja, povezovanja ljudi.

Page 6: RELIGIJA - OPREDELITEV

TIPI RELIGIJTIPI RELIGIJ

RELIGIJE SE DELIJORELIGIJE SE DELIJO

glede na stopnjo razvitosti (glede na stopnjo razvitosti (razviterazvite - dosegle visoko - dosegle visoko raven institucionalizacije kot npr, krščanstvo in islam, raven institucionalizacije kot npr, krščanstvo in islam, prvobitne prvobitne - tradicionalne religije Afrike, Avstralije, - tradicionalne religije Afrike, Avstralije, Oceanije, Amerike,) Oceanije, Amerike,)

glede na razširjenost (univerzalne-svetovne kot npr. glede na razširjenost (univerzalne-svetovne kot npr. budizem, krščanstvo, islam ter lokalne, nacionalne, budizem, krščanstvo, islam ter lokalne, nacionalne, etnične)etnične)

glede na stopnjo organiziranosti (ohlapno, strogo glede na stopnjo organiziranosti (ohlapno, strogo organizirane)organizirane)

glede na težnjo po širitvi (misionarske, nemisionarske)glede na težnjo po širitvi (misionarske, nemisionarske)

Page 7: RELIGIJA - OPREDELITEV

GLEDE NA PREDMET GLEDE NA PREDMET ČAŠČENJAČAŠČENJA

TIPOLOGIJA AMERIŠKEGA SOCIOLOGA McGEEJATIPOLOGIJA AMERIŠKEGA SOCIOLOGA McGEEJA Enostavni supernaturalizem (v naravnih pojavih se Enostavni supernaturalizem (v naravnih pojavih se

nahajajo sile – mane)nahajajo sile – mane) Animizem (verovanja v duhove)Animizem (verovanja v duhove) Teizem (verovanja v boga, bogove)Teizem (verovanja v boga, bogove) Sistemi abstraktnih idealov (skupni imenovalec za Sistemi abstraktnih idealov (skupni imenovalec za

etične religije kot npr. daoizem, konfucionizem, etične religije kot npr. daoizem, konfucionizem, budizem, značilnost je težnja k doseganju moralne in budizem, značilnost je težnja k doseganju moralne in duhovne čistosti človeka, bog je tu nepomemben) duhovne čistosti človeka, bog je tu nepomemben)

DAOIZEM: meditacija, nenasilje vodi k duhovnemu bogastvuDAOIZEM: meditacija, nenasilje vodi k duhovnemu bogastvu

BUDIZEM: odrešitev (nirvana)je pot iz kroga življenja in BUDIZEM: odrešitev (nirvana)je pot iz kroga življenja in trpljen.trpljen.

KONFUCIONIZEM: skladnost med človekom in naravo, KONFUCIONIZEM: skladnost med človekom in naravo, spoštovanje prednikov.spoštovanje prednikov.

Page 8: RELIGIJA - OPREDELITEV

PREBIVALSTVO SLOVENIJE PO PREBIVALSTVO SLOVENIJE PO VEROIZPOVEDI (2002)VEROIZPOVEDI (2002)

SKUPAJSKUPAJ 1.913.3551.913.355 100100

KATOLIŠKAKATOLIŠKA 1.135.6261.135.626 57,857,8

PROTESTANTSKEPROTESTANTSKE 16.13516.135 0,90,9

PRAVOSLAVNAPRAVOSLAVNA 45.90845.908 2,32,3

ISLAMSKEISLAMSKE 47.48847.488 2,42,4

JUDOVSKEJUDOVSKE 9999 0,00,0

ORIENTALSKEORIENTALSKE 10261026 0,10,1

VERNIK, A NE PRIPADA VERNIK, A NE PRIPADA NOBENI VEROIZPOVEDINOBENI VEROIZPOVEDI

68.71468.714 3,53,5

NI VERNIK, ATEISTNI VERNIK, ATEIST 199.264199.264 10,110,1

NEZNANONEZNANO 139.097139.097 7,17,1

NI ŽELEL ODGOVORITINI ŽELEL ODGOVORITI 307.973307.973 15,715,7

Page 9: RELIGIJA - OPREDELITEV

DRUŽBENE IN KULTURNE FUNKCIJE DRUŽBENE IN KULTURNE FUNKCIJE RELIGIJRELIGIJ

INTEGRACIJSKA FUNKCIJAINTEGRACIJSKA FUNKCIJAReligije imajo povezovalno vlogo.Religije imajo povezovalno vlogo.Povezujejo različne socialne skupine, ker:Povezujejo različne socialne skupine, ker: imajo enoten sistem vrednot,imajo enoten sistem vrednot, zaradi svoje osmišljvalne funkcije (pripisovanja smisla dogodkom, zaradi svoje osmišljvalne funkcije (pripisovanja smisla dogodkom,

ki so za ljudi nepričakovani, frustrirajoči…).ki so za ljudi nepričakovani, frustrirajoči…).Religije lahko družbeno integracjo tudi ogrožajo.Religije lahko družbeno integracjo tudi ogrožajo.

SOCIALNO-NADZORNA ALI ETIČNA FUNKCIJASOCIALNO-NADZORNA ALI ETIČNA FUNKCIJADejavnik družbenega nadzora v institucionalnih religijah.Dejavnik družbenega nadzora v institucionalnih religijah.

KOMPENZACIJSKA IN LEGITIMACIJSKA FUNKCIJAKOMPENZACIJSKA IN LEGITIMACIJSKA FUNKCIJAPrvo postavlja v ospredje marksistična teorija (kritizira predstavePrvo postavlja v ospredje marksistična teorija (kritizira predstaveonostranskem življenju, češ da je to nadomestek za tostranskoonostranskem življenju, češ da je to nadomestek za tostranskoneenakost). Z drugo funkcijo pa opravičuje družbene neenakosti medneenakost). Z drugo funkcijo pa opravičuje družbene neenakosti medljudmi.ljudmi.

Page 10: RELIGIJA - OPREDELITEV

SEKULARIZACIJASEKULARIZACIJA

S pojmom označujemo spremembe, ki so nastale v S pojmom označujemo spremembe, ki so nastale v modernimoderni

družbi na področju religije in religioznega.družbi na področju religije in religioznega. Gre za proces, Gre za proces, vv

katerem posvetni način življenja prevladuje nad religijskim.katerem posvetni način življenja prevladuje nad religijskim.

Zmanjšal se družbeni pomen religije, religioznega mišljenja,Zmanjšal se družbeni pomen religije, religioznega mišljenja,

ravnanja in religijskih institucij.ravnanja in religijskih institucij.

Najprej se je pojavil v 17. In 18. stoletjuNajprej se je pojavil v 17. In 18. stoletju (sekularizacija (sekularizacija

cerkvenega imetja oz. odvzem cerkvenih posesti).cerkvenega imetja oz. odvzem cerkvenih posesti).

Nato se pojavi s prehodom iz tradicionalne v modernoNato se pojavi s prehodom iz tradicionalne v moderno

družbodružbo (je sestavni del modernizacijskih procesov – (je sestavni del modernizacijskih procesov –

industrializacija, uveljavljanje znanosti, urbanizacija, laizacijaindustrializacija, uveljavljanje znanosti, urbanizacija, laizacija

države in javnega življenja).države in javnega življenja).

Page 11: RELIGIJA - OPREDELITEV

SEKULARIZACIJASEKULARIZACIJA

Pomeni spremembe:Pomeni spremembe: zmanjša se vloga religioznih institucij,zmanjša se vloga religioznih institucij, sprememba v odnosu do verske prakse,sprememba v odnosu do verske prakse, sprememba v odnosu do religijskih dogem in vrednot,sprememba v odnosu do religijskih dogem in vrednot, odtujevanje od cerkve (obiskovanja verskih obredov, odtujevanje od cerkve (obiskovanja verskih obredov,

opravljanja verskih dolžnosti !?…),opravljanja verskih dolžnosti !?…), pojav verskega pluralizma (več religij na formalno pojav verskega pluralizma (več religij na formalno

pravni ravni v enakem položaju, soobstoj različnih religij pravni ravni v enakem položaju, soobstoj različnih religij in religijskih organizacij),in religijskih organizacij),

državnih religij ni več (razen še v kakšnem teokratskem državnih religij ni več (razen še v kakšnem teokratskem sistemu),sistemu),

pojav verske tolerance (spoštovanje v vrednotnih pojav verske tolerance (spoštovanje v vrednotnih sistemih posameznikov).sistemih posameznikov).

Page 12: RELIGIJA - OPREDELITEV

REVITALIZACIJA RELIGIJREVITALIZACIJA RELIGIJ

O NJEJ SE GOVORI OD 80. LET 20. STOLETJA DALJE.O NJEJ SE GOVORI OD 80. LET 20. STOLETJA DALJE.

Opazi se naraščanje udeležbe pri verskih obredih (ob velikihOpazi se naraščanje udeležbe pri verskih obredih (ob velikih

praznikih, poroke, krsti – kaže na porast cerkvene praznikih, poroke, krsti – kaže na porast cerkvene religioznosti).religioznosti).

Več ljudi se ima za religiozne, manjša se delež nereligioznih Več ljudi se ima za religiozne, manjša se delež nereligioznih oz.oz.

ateistov.ateistov.

Toda množična je tudi Toda množična je tudi ljudska religioznostljudska religioznost::- magična, okultna, vedeževalska praksa,magična, okultna, vedeževalska praksa,- verovanje v usodo, čudeže, astrologijo, horoskope,verovanje v usodo, čudeže, astrologijo, horoskope,- uveljavlja se ljudska pobožnost (krajevni prazniki svetnikov, uveljavlja se ljudska pobožnost (krajevni prazniki svetnikov,

procesije, romanja),procesije, romanja),- Religiozna praznovanja oživljajo (božično, velikonočno, Religiozna praznovanja oživljajo (božično, velikonočno,

martinovanje, vsi sveti…, Medjugorje).martinovanje, vsi sveti…, Medjugorje).

Omeniti moramo še pojavOmeniti moramo še pojav novih religijskih gibanj. novih religijskih gibanj.

Page 13: RELIGIJA - OPREDELITEV

NOVA RELIGIJSKA GIBANJANOVA RELIGIJSKA GIBANJA

S TEM MISLIMO NA TISOČE MALIH VERSKIH SKUPNOSTIS TEM MISLIMO NA TISOČE MALIH VERSKIH SKUPNOSTI

(SEKT, KULTOV), KI SO SE POJAVILE NA NOVO V MODERNIH(SEKT, KULTOV), KI SO SE POJAVILE NA NOVO V MODERNIH

SEKULARIZIRANIH OKOLJIH.SEKULARIZIRANIH OKOLJIH.

Najprej v ZDA (60. leta 20. stoletja). Nato Evropa. Japonska. Najprej v ZDA (60. leta 20. stoletja). Nato Evropa. Japonska. TudiTudi

drugod. Izhajajo iz starih (vzhodnoazijskih tradicij – hinduizma,drugod. Izhajajo iz starih (vzhodnoazijskih tradicij – hinduizma,

budizma, konfucionizma, židovsko krščanske tradicije). Nova sobudizma, konfucionizma, židovsko krščanske tradicije). Nova so

zato, ker to staro kombinirajo na novo. zato, ker to staro kombinirajo na novo.

Nekatere imajo svojega karizmatičnega vodjo (posredovalecNekatere imajo svojega karizmatičnega vodjo (posredovalec

nauka), druge imajo demokratično izbranega vodjo, nekatere sonauka), druge imajo demokratično izbranega vodjo, nekatere so

hierarhične skupnosti.hierarhične skupnosti.

Večinoma so neinstitucionalizirane, začasne, odprte zaVečinoma so neinstitucionalizirane, začasne, odprte za

spreminjanje. Gibanje za zavest Krišne, Scientološka cerkev…spreminjanje. Gibanje za zavest Krišne, Scientološka cerkev…

Page 14: RELIGIJA - OPREDELITEV

NOVA RELIGIJSKA GIBANJANOVA RELIGIJSKA GIBANJA

NRG je skupen naziv za “cerkve, kulte, sekte” kot so (bili).NRG je skupen naziv za “cerkve, kulte, sekte” kot so (bili). Zedinjujoča cerkev Korejca Muna (Moon),Zedinjujoča cerkev Korejca Muna (Moon), Scientološka cerkev,Scientološka cerkev, Hare Krišna gibanje,Hare Krišna gibanje, Poslanstvo Božje luči,Poslanstvo Božje luči, Transcendentalna meditacija,Transcendentalna meditacija, Univerzalno življenje,Univerzalno življenje, Jezusovo ljudstvo,Jezusovo ljudstvo, Tempelj ljudstva…..Tempelj ljudstva…..Opazna so bila zaradi svoje poudarjene drugačnosti, ki je zlasti Opazna so bila zaradi svoje poudarjene drugačnosti, ki je zlasti

vidna pri gibanjih azijskega izvora. Pa tudi zato, ker so pogosto vidna pri gibanjih azijskega izvora. Pa tudi zato, ker so pogosto povzročala probleme in konflikte (ali bila povzročala probleme in konflikte (ali bila

njihova žrtev).njihova žrtev).

Page 15: RELIGIJA - OPREDELITEV

SEKULARNA RELIGIJASEKULARNA RELIGIJA

Naj bi bil pojav, značilen za moderne sekularizirane Naj bi bil pojav, značilen za moderne sekularizirane družbe. V njihdružbe. V njih

so “sveti objekti” izgubili prepričljivost, nadomestili so jih so “sveti objekti” izgubili prepričljivost, nadomestili so jih novi:novi:

- posvetni dogodki in osebe iz sveta politike,posvetni dogodki in osebe iz sveta politike,- osebe iz množične kulture.osebe iz množične kulture.

Del sekularne religije je tudi Del sekularne religije je tudi civilna religijacivilna religija. Nadomešča . Nadomešča klasičnoklasično

religijo oz. njeno integracijsko in legitimacijkso funkcijo v religijo oz. njeno integracijsko in legitimacijkso funkcijo v nacionalninacionalni

državi. To nadomesti s sakralizacijo naroda, državnih državi. To nadomesti s sakralizacijo naroda, državnih simbolov.simbolov.

Page 16: RELIGIJA - OPREDELITEV

VERSKI FUNDAMENTALIZEMVERSKI FUNDAMENTALIZEM

Mislimo na raznovrstne religijske doktrine, gibanja in Mislimo na raznovrstne religijske doktrine, gibanja in skupine, ki soskupine, ki so

usmerjene proti moderni družbi, modernemu načinu usmerjene proti moderni družbi, modernemu načinu življenja,življenja,

znanosti, prilagajanju tradicionalnih religij modernemu znanosti, prilagajanju tradicionalnih religij modernemu svetu.svetu.

So zelo različna. Razlikujejo pa se glede vzrokov nastanka, So zelo različna. Razlikujejo pa se glede vzrokov nastanka, ciljev inciljev in

načinov njihovega doseganja.načinov njihovega doseganja.