REPUBLIKA MAKEDONIJA Dr`aven zavod za statistika · 2008. 9. 16. · Pregled na indikatori za sledewe na regionalniot razvoj Dostapen indika-torot na NTES 1/2 Dostapen indika-torot

REPUBLIKA MAKEDONIJADr`aven zavod za statistika

Skopje, 2008 godina

2

VE MOLIME PRI KORISTEWETO NA OVAA PUBLIKACIJA, NAVEDETE GO IZVOROT

Izdava~:DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

ul. “Dame Gruev” br.4, Skopje

Telefon +389/02/3295-600Faks +389/02/3111-336

WEB-stranica: http://www.stat.gov.mk

Odgovara:m-r Blagica Novkovska, direktor

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski"Skopje

311.2:339.56

PRESMETKA na bruto-doma{niot proizvod, po regioni: metodolo{kiobjasnuvawa. - Skopje: Dr`aven zavod za statistika, 2008. - 21 str.: graf.prikazi; 30 sm. - (Klasifikacii, metodologii, nomenklaturi istandardi, ISSN 1409-7044)

ISBN 978-9989-197-10-9

a) Statisti~ka metodologija - Bruto-doma{en proizvod - Makedonija -Statistika

COBISS.MK-ID 72291338

3

VOVED

Regionalnite ekonomski statistiki igraat zna~ajna uloga vo formulacijata,implementacijata i procenata na regionalnata politika. Verodostojnite, konzistentni irelevantni regionalni statistiki obezbeduvaat cvrsta osnova za kreirawe na politiki koiimaat za cel namaluvawe na ekonomskite i socijalnite razliki pome|u regionite.

Regionalnite smetki se set na podatoci za dodadenata vrednost, po regioni i bruto-doma{niot proizvod kako ekonomski agregat. Podatocite za bruto-doma{niot proizvod, po ̀ itel,raspolo`liviot dohod, po ̀ itel, i za potro{uva~kata na doma}instvata, se indikatori od golemava`nost, osobeno koga razlikata vo ekonomskiot i socijalniot razvoj na regionite na zemjata ezna~itelna.

So cel na korisnicite na statisti~kite podatoci da im se obezbedat podatoci za bruto-doma{niot proizvod, po regioni, i za potrebite na drugi istraùvawa i analizi, Dràvniotzavod za statistika, vo ramkite na Tvining-proektot poddràn od Evropskata unija, vo 2007godina gi podgotvi prethodnite podatoci za 2004 i za 2005 godina za dodadenata vrednost, odnosnoBDP, po regioni. O~ekuvame deka vo procesot na rabota }e ima postojani podobruvawa na metoditei koristenite podatoci, bidej}i vo idnata rabota }e se vklu~uvaat i drugi indikatori i metodi,a }e se podobruva i kvalitetot na ve}e koristenite podatoci.

Podatocite za 2004 i za 2005 godina se izraboteni spored Nomenklaturata nateritorijalnite edinici za statistika od dekemvri 2007 godina (NTES).

Vo soglasnost so Programata za rabota na Dràvniot zavod za statistika, 2008-2012, br.19-31/1 (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 11/ 08) i naporite za harmonizirawe nastatistikata so evropskite standardi, regionalnite smetki }e se podgotvuvaat redovno kakogodi{na publikacija.

Site sugestii i zabele{ki vo odnos na publikacijata }e gi smetame za mnogu korisni.

Direktor M-r Blagica Novkovska

Skopje, april 2008

4

SODR@INA

Voved ............................................................................................................................................................................ 3

Metodolo{ki objasnuvawa ........................................................................................................................................ 5

Pregled na podatocite na NTES 1, 2 i 3 nivo ........................................................................................................ 6

Koristeni metodi za presmetka na dodadenata vrednost na regionalno nivo za 2004 i za 2005 .................. 9

Tabeli:

Bruto-doma{en proizvod po regioni, 2004 godina .............................................................................................. 14

Bruto-doma{en proizvod po regioni, 2005 godina .............................................................................................. 15

Bruto-dodadena vrednost po regioni, 2004 godina ............................................................................................. 16

Bruto-dodadena vrednost po regioni, 2005 godina .............................................................................................. 16

Karta-NTES nivo 3 i NTES nivo 4 vo Republika Makedonija ............................................................................ 17

Nomenklatura na teritorijalni edinici za statistika - NTES 1, 2, 3, 4

(“Sl.vesnik na RM” br. 158 od 28/12/2007) ............................................................................................................. 18

5

METODOLO[KI OBJASNUVAWA

Za podgotvuvawe na regionalnite smetki, vo osnova, se koristi konceptot na nacionalnitesmetki vo soglasnost so Sistemot na evropskite smetki (ESA 95), no postojat zna~ajnikonceptualni i prakti~ni razliki i te{kotii vo sostavuvaweto na setot na smetkite naregionalno nivo.

Po regioni se podgotvuvaat podatocite za bruto-doma{niot proizvod i smetkata zadoma}instvata. Drug zna~aen indikator po regioni se bruto-investiciite vo osnovni sredstva(BIOS) koi{to gi prikaùvaat investiciite na rezidentnite proizvodni edinici vo regionot.Metodite {to se koristat za presmetkite po regioni se razli~ni vo sekoja zemja bidej}i tiezavisat od tipot na raspolo`livite podatoci i organizacijata na nacionalniot statisti~kisistem. Bazi~en dokument za metodolo{kite principi za presmetkata na bruto-dodadenatavrednost, po regioni, e Prira~nikot na Eurostat “Metodi na regionalnite smetki- bruto-dodadenavrednost i bruto-investicii vo osnovni sredstva, po dejnosti“.

Vo Dràvniot zavod za statistika, na nivo na regioni (NTES 3)1), se raspolo`livi golembroj na podatoci, osobeno demografski, i podatoci od delovnite statistiki, kako i podatoci odadministrativni izvori koi moàt da se koristat za presmetkite na dodadenata vrednost, poregioni. Za nekoi podatoci, osobeno za onie {to se podgotvuvaat po pat na primerok, rabotitese vo tek, a za del od podatocite se napraveni podgotovki za vklu~uvawe vo redovniteistraùvawa. Za nekoi podatoci, pak, principot na rezidentnost na edinicata na nabquduvawene moè da se primeni vo vistinska smisla bidej}i evidenciite na mestoto na ̀ iveewe, odnosnomestoto na sedi{teto na delovniot subjekt, ne soodvetstvuvaat so mestoto na aktivnostite ilinastanite (dadeni krediti i nemo`nost da se identifikuva mestoto na potro{uva~ot i sl.).

Podatoci {to se dostapni i se koristeni vo Dràvniot zavod za statistika zapresmetkata na bruto-doma{niot proizvod, po regioni

Najgolem fond na podatoci pri presmetkite na bruto-doma{niot proizvod, po regioni,pretstavuvaat podatocite od Skladi{teto na podatoci vo koe se nao|aat podatocite od godi{nitesmetki na edinicite od site institucionalni sektori. Dopolnitelno se koristeni podatoci odistraùvawata na Dràvniot zavod za statistika. Tie podatoci ovozmoùvaat da se napravidezagregirawe na dodadenata vrednost po sektori na ekonomska aktivnost, sporedklasifikacijata NKD.

1) Nomenklatura na teritorijalnite edinici za statistika

6

Pregledot na podatocite na NTES 1, 2 i 3 nivo.

Pregled na indikatori za sledewe na regionalniot razvoj

Dostapen indika-torot na NTES 1/2

Dostapen indika-torot na NTES 3

1 Zemjodelstvo

1.1 H H

1.2 HNa NTES 3 }e bidat dostapni od 2007

1.3 H H

1.4 H

1.5Podatocite }e bidat koristeni posoodvetno so vospostavuvaweto na Registarot na farmi

1.6

Vo DZS, podatokot moè da se obezbedi vo ramkite na Anketata za dobitokot i Godi{niot izve{taj za sto~arstvoto

2 Demografski statistiki

Demografskite podatoci vo ramkite na godi{nite istraùvawa, moè da se presmetaat na site NTES nivoa, za sekoj beleg koj e vklu~en vo istraùvawata. Ovoj opfat na belezi, vo golema merka se pro{iruva koga stanuva zbor za belezite koi se vklu~eni vo popisite na naselenieto, doma}instvata i stanovite

2.1 H H

2.2 H H

2.3 H HTo~en naziv na tabelata: Naselenie na sredina na godinata, po pol

2.4 H HTo~en naziv na tabelata: Naselenie na sredina na godinata, po pol i po poedine~ni godini na vozrast

2.5 Gustina na naselenie (NTES 3) H H

2.6 H H

To~en naziv na tabelata: Naselenie na po~etok i na sredina na godinata, po pol i po petgodi{ni grupi na vozrast

2.7 H H

Oddelenieto za demografija vakva tabela podgotvuva samo od belezite vklu~eni vo Popisot na nasele-nieto (edna{ vo 10 godini)

Zabele{ka

Godi{en prose~en broj na naselenie, po pol (NTES 3)

Prosek na naselenieto, po pol i po poedine~na godina na vozrast

Naselenie po petgodi{ni grupi na vozrast i po pol

Rabotna sila po petgodi{ni grupi na vozrast i po pol

Struktura na zemjodelskite stopanstva, po regioni, osnovni indikatori

Proizvodtvo na kravjo mleko na farmite

Naselenie - sostojba na 1 januari, po starosni grupi i po pol

Naselenie -sostojba na 1 januari, po pol i po poedine~na godina na vozrast

Obrabotlivo zemji{te

Sto~arstvo

Rastitelno proizvodstvo

Ekonomski smetki vo zemjodelstvoto

2.8 Ra|awa i umirawa (NTES 3) H H

2.9 Ra|awa spored vozrasta na majkata H H

2.10 Smrtnost po pol i po vozrasni grupi H H

2.11 H H

2.12 Smrtnost na doen~iwa H H

2.13 H H

Smrtnost po pol i po poedine~na grupa na vozrast

Stapki na fertilitet po specifi~na vozrast

7

3 Ekonomski smetki

3.1

3.2 H H

3.3 H HPodatocite se za 2004 i za 2005 godina

4 Obrazovanie

4.1

4.2

4.3 H H

4.4 H H

4.5 H H

5 Rabotna sila

5.1 H H

5.2 H H

5.3 H

5.4 H

5.5 H

5.6 H

5.7 H

5.8 H H

5.9 H H

Podatocite se harmonizirani so novata klasifikacija ISCED 97

Podatocite za NTES 3 se za 2004 i za 2005 godina

Napraveni se eksperimentalni presmetki za 2004 i za 2005 po regioni, i vo tek e nivnata analiza

Napraveni se eksperimentalni presmetki za 2004 i za 2005, po regioni, i vo tek e nivnata analizaNaselenie po pol i po vozrast (nad

15 godini)

Broj na doma}instva

Prose~en broj na voobi~aeni nedelni rabotni ~asovi vo glavnata dejnost

Vraboteni spored obrazovanieto, polot i vozrasta

Vraboteni so polno i so skrateno rabotno vreme

Vraboteni spored profesionalniot status

Bruto-doma{en proizvod po pazarni ceni

Bruto-doma{en proizvod po pazarni ceni (NTES 3)

Bruto- dodadena vrednost (NTES 3)

U~enici i studenti spored nivoto na obrazovanie, po pol (spored ISCED76)

U~enici i studenti spored vozrasta i polot (spored ISCED76)

U~enici i studenti spored nivoto na obrazovanie, po pol (spored ISCED97)

U~enici i studenti spored vozrasta i polot (spored ISCED97)

Broj na stranski studenti vo visokoto obrazovanie spored nivoto na obrazovanie i nacionalnosta

Aktivno naselenie po pol i po vozrast

Vraboteni spored NKD klasifikacijata

Stapka na vrabotenost po pol i po vozrast

Pregled na indikatori za sledewe na regionalniot razvojDostapen indika-torot na NTES 1/2


Zabele{ka

5.10 H

5.11 HDo`ivotno u~ewe (od 25 do 64 godini)

Naselenie spored obrazovanieto, po pol i po vozrast

8



Zabele{ka

6 Migracii

6.1 Vnatre{ni migracii

6.1.1Vnatre{ni migracii po pol, spored postojanoto ìveali{te i destinacijata

H H

6.1.2Doseluvawa po pol i po vozrasni grupi

H H

6.1.3Otseluvawa po pol i po vozrasni grupi

H H

6.2 Nadvore{ni migracii

6.2.1Doseluvawa po pol i po vozrasni grupi

H H

6.2.2Otseluvawa po pol i po vozrasni grupi

H H

7 Nauka i tehnologija

7.1 H H

7.2 H H

7.3 H H

8 Strukturni delovni statistiki

8.1 H

9 Zdravstvo

9.1 H H

9.2 H H

9.3 H HZa zemjite-kandidati (vo na{ata zemja podatocite gi obezbeduva RZZZ kako nadle`na institucija )

9.4 H HZa zemjite-kandidati (vo na{ata zemja podatocite gi obezbeduva RZZZ kako nadle`na institucija)

9.5 H HZa zemjite-kandidati (vo na{ata zemja podatocite gi obezbeduva RZZZ kako nadle`na institucija )

ôve~ki resursi vo naukata i tehnologijata na godi{no nivo, po sektori

Tro{oci za istraùvawe i razvoj, po sektori

Vraboteni vo istraùvawe i razvoj, po sektori

Statistiki na kreditni institucii

Pri~ini za smrt-stapka na nasilna smrt

Pri~ini za smrt-vo apsoluten broj (trigodi{ni proseci)

Zdravstveni rabotnici - apsoluten broj i stapka na 1000 ìteli

Bolni~ki kreveti - apsoluten broj i stapka na 1000 ìteli

Zarazni bolesti- prijaveni slu~ai i stapka na 100 000 ìteli

10 Turizam

10.1 H H

10.2 H H

10.3 H H

10.4 H H

10.5 H H

Broj na kapaciteti,sobi i kreveti (na nivo na NTES 3), godi{no od 1994

Prestoj na rezidenti, godi{no od 1994

No}evawa na rezidenti, godi{no od 1994

Prestoj na nerezidenti, godi{no od 1994

No}evawa na nerezidenti, godi{no od 1994

9



Zabele{ka

11 Soobra}aj i energetika

11.1 Patna, èlezni~ka mreà H

11.2 Paten soobra}aj H

11.3 Sigurnost na pati{tata H

11.4 Vozdu{en soobra}aj - broj na letovi HSamo na NTES 1 (po regioni, spored regionot na aerodromot)

11.5 Vozdu{en soobra}aj - broj na patnici HSamo na NTES 1 (po regioni, spored regionot na aerodromot)

11.6 H HKapaciteti za proizvodstvo na elektri~na energija (MW) za godinite 1990-2006

11.7 H H

- Potro{uva~ka na elektri~na energija (GWh) vo doma}instvata za godinite 1990-2006 - Potro{uva~ka na elektri~na energija (GWh) vo industriskite sektori (V, G, D, \) za godinite 2005 -2006(ovie podatoci se raspolo`livi na NTES 4 )

12 Nevrabotenost

12.1 H

12.2 H

12.3 H

12.4 H

13 @ivotna sredina

13.1 Statistika na vodi H H

13.2 Statistika na otpadni vodi H H

13.3 Statistika na otpadni materii H H

Kapaciteti za proizvodstvo na elektri~na energija

Dolgoro~na (long term) nevrabotenost

Potro{uva~ka na elektri~na energija po sektori (GWh)

Stapka na nevrabotenost, godi{en prosek

Nevraboteni, godi{en prosek

Ekonomsko aktivno naselenie, godi{en prosek

Koristeni metodi za presmetka na dodadenata vrednost na regionalno nivoza 2005 i za 2004 godina

Pri presmetkite na podatocite za dodadenata vrednost, odnosno bruto-doma{niotproizvod, po regioni, za 2004 i za 2005 godina, Dràvniot zavod za statistika izvr{i ocena nakvalitetot na podatocite {to treba da se koristat za presmetkata. Pritoa se opredeli da gikoristi podatocite {to bea najsoodvetni po sektori na aktivnost koristej}i go metodot nasporedba na podatocite od site raspolo`livi izvori vo odnos na opfatnosta na edinicite,statisti~kite gre{ki i sl.

Za sekoj sektor na ekonomska aktivnost, isto taka, e koristen razli~en metod na presmetka.Spored upatstvoto za regionalni smetki (Metodi na regionalni smetki - bruto-dodadena vrednosti bruto-investicii vo osnovni sredstva po dejnosti) mo`ni se tri metodi za presmetka:

- metodot na distribucija na vkupnata vrednost so koristewe na indikatori za distribucija(top-down);

10

- metodot na presmetka od ponisko nivo kon povisoko nivo (bottom-up);

- kombiniraniot metod (mixed).

Od analizata na podatocite i na mo`nostite za primena na eden od navedenite metodi, zapresmetkite vo 2004 i 2005 godina se koristeni slednite postapki:

A. Zemjodelstvo, lov i {umarstvo

Podatocite od zemjodelskite statistiki se dobra baza za presmetka na bruto-dodadenatavrednost na oddelot 01 (Zemjodelstvo, lov i soodvetni uslu`ni aktivnosti). Podatocite zazemjodelsko proizvodstvo se dobar klu~ za primena na top-down metodot. Indikatorite koi sekoristat za raspredelba po regioni se zemjodelskoto proizvodstvo (izrazeno vo edine~navrednost) i raspoloìvite ceni. Za vrednuvaweto se koristeni i podatocite od ekonomskitesmetki {to Dràvniot zavod za statistika gi podgotvuva godi{no. Za oddelot 02 ([umarstvo,iskoristuvawe na {umi i soodvetni uslu`ni aktivnosti), poradi toa {to nema na raspolagawesoodvetni podatoci se koristi istata struktura kako i za oddelot 01.

B. Ribarstvo

Raspolo`livite podatoci za ribarstvoto ne se dobra osnova za regionalna raspredelbana bruto-dodadenata vrednost zatoa {to postojat podatoci za ulovot na riba, samo za ribnicite.Podatoci za volumenot na proizvodstvoto se dobar klu~ za primena na top-down metodot.Vrednuvaweto treba da se vr{i so multiplikacija na volumenot na proizvodstvoto i cenite naproizvodstvoto (moè da se koristi i klasifikacijata CPA).

Vo prvite eksperimentalni presmetki za alokacija na dodadenata vrednost e koristenbrojot na vraboteni po regioni vo ovoj sektor.

V. Vadewe na rudi i kamen

Statistikata na Makedonija raspolaga so dovolno podatoci spored dejnosti, po regioniMoè da se koristi top-down metodot, bottom-up i pseudo-bottom-up metodot. Kako prv ~ekor seprepora~uva primena na top-down metodot za regionalizacija od bruto-dodadenata vrednost nanacionalno nivo na NTES 3 nivo. Prometot moè da se koristi kako klu~ za regionalizacija nadodadenata vrednost vo Sektorot V, no po analizata e utvrdeno deka podobar indikator zaalokacija se bruto platite. Za vo idnina moè da se primenuva pseudo-bottom-up metodotkoristej}i podatoci od Skladi{teto so regionalnite ponderi koi se od platite i nadnicite odstatistikata za rabotna sila.

G. Prerabotuva~ka industrija

Za prerabotuva~kata industrija postojat dosta podatoci na nivo na regioni. Ovde moè dase koristi top-down metodot, bottom-up i pseudo-bottom-up metodot. Najnapred, kako prv ~ekor ekoristen top-down metodot, t.e. regionalizacija na bruto-dodadenata vrednost od nacionalnonivo, na NTES 3 nivo. Prometot moè da se koristi kako klu~ za regionalizacija na dodadenatavrednost vo Sektorot G, no po analizata e utvrdeno deka podobar indikator za alokacija sebruto-platite. Vo idnina }e se primenuva pseudo-bottom-up metodot koristej}i podatoci odSkladi{teto, a kako regionalen ponder }e se koristat platite od statistikata za rabotna silai toa za sekoj deloven subjekt.

D. Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda

Raspolagame so dovolno podatoci na nivo na regioni. Ovde moè da se koristi top-downmetodot, bottom-up i pseudo-bottom-up metodot. Kako prv ~ekor moè da se koristi top-downmetodot za regionalizacija na bruto-dodadenata vrednost od nacionalno nivo na NTES 3 nivo.

11

Prometot moè da se koristi kako klu~ sporeduvaj}i go so regionalnata struktura, no i vo ovojsektor bruto-platite davaat podobri rezultati. Vo idnina }e se primenuva pseudo-bottom-upmetodot, koristej}i podatoci od Skladi{teto, a kako regionalni ponderi }e se koristat platiteod statistikata za rabotna sila i toa za sekoj deloven subjekt.

Zabele{ka: Za Sektorite V, G i D vkupniot promet lociran po regioni ne ja otslikuvarealnata sostojba na industriskoto proizvodstvo. Toa e edna od pri~inite {to podatokot eprisposoben so bruto-platite kako poprifatliv indikator vo momentot.

\. Grade`ni{tvo

Podatocite vo ovaa dejnost se zemeni od godi{noto istraùvawe vo Sektorot za delovnistatistiki. Kako i kaj predhodnata dejnost, prvo se koriste{e top-down metodot i prometot kakoklu~, sporeduvaj}i go so regionalnata struktura na platite vo dadenata granka. Brojot navrabotenite i bruto-platite kaj presmetkite pokaùvaat sli~na regionalna struktura vo ovojSektor. So ogled na toa, bruto-platite se zemeni kako indikator za regionalizacija nadodadenata vrednost vo Sektorot \. Individualnoto gradewe na objekti (grade`ni{tvo) trebada se alocira spored rezidentnite grade`ni objekti. Vo idnina }e se primenuva pseudo-bottom-up metodot, koristej}i podatoci od Skladi{teto, a kako regionalen ponder da se koristatplatite od statistikata za rabotna sila i toa za sekoj deloven subjekt.

E. Trgovija na golemo i malo

I vo ovaa dejnost e primenet top-down metodot. Za oddelot 52 (Trgovija na malo, osventrgovija so motorni vozila i motocikli; popravka na predmeti za li~na upotreba i zadoma}instvata) kako indikator se koristi prometot vo ovoj oddel; za oddelot 50 (Proda`ba,odrùvawe i popravka na motorni vozila i motorcikli, proda`ba na malo na motorni gorivakako i za oddelot 51 (Trgovija na golemi i posredni~ka trgovija, osven trgovija so motorni vozilai motocikli), kako klu~, se koristea bruto-platite. Vo idnina }e se primenuva pseudo-bottom-upmetodot, koristej}i podatoci od Skladi{teto, a kako regionalen ponder da se koristat platiteod statistikata za rabotnata sila za sekoj deloven subjekt.

@. Hoteli i restorani

Vo ovoj Sektor se koristi top-down metodot. Prometot se koristi kako klu~ zaregionalizacija bidej}i za malite pretprijatija platite ne se dobar klu~ za ovaa dejnost. Voidnina }e se primenuva pseudo-bottom-up metodot, koristej}i podatoci od Skladi{teto, a kakoregionalen ponder }e se koristat platite od statistikata za rabotna sila i toa na nivo nadeloven subjekt.

Z. Soobra}aj, skladirawe i vrski

Kako klu~ za distribucija na dodadenata vrednost vo ovoj Sektor na aktivnost se koristatplatite i prometot. Za presmetkite vo ovoj Sektor, a od aspekt na raspoloìvite podatoci,prepora~livo e da se koristat indikatori kako {to e volumenot na soobra}ajot, dolìnata naprugite, brojot na patnici i tovarot. Glavno se koristat bruto-platite, no vo nekoi oddeli sekoristat i drugi indikatori kako klu~ za regionalizacija na dodadenata vrednost.

Vo idnina }e se primenuva pseudo-bottom-up metodot, koristej}i podatoci od Skladi{teto,a kako regionalen ponder }e se koristat platite od statistikata za rabotnata sila za sekojdeloven subjekt.

12

Y. Finansisko posreduvawe

Vo ovoj Sektor se koristi net top-down metodot. Vrz osnova na ESS 95, dohodovniot metodse prepora~uva kako klu~ za presmetka po regioni kaj finansisoto posreduvawe. Bruto-vi{okotna vrednost treba da se alocira po lokalni edinici vo proporcija so sumata na zaemite idepozitite na komercijalnite banki.

Kaj kompaniite za osiguruvawe treba da se koristat premiite za osiguruvawe dokolku sedostapni na nivo na lokalni edinici. Vo slu~aj koga tie podatoci ne se dostapni, se koristi nettop-down metodot baziran na bruto-platite.

Vo idnina }e se primenuva pseudo-bottom-up metodot, koristej}i podatoci od Skaldi{teto,a kako regionalen ponder }e se koristat platite od statistikata za rabotnata sila i toa zasekoj deloven subjekt.

I. Aktivnosti vo vrska so nedvièn imot, iznajmuvawe i delovni aktivnosti

Se planira da se koristi top-down metodot. Za presmetkite za 2004 i za 2005 godina sekoristi net top-down metodata vrz osnova na podatoci za bruto-platite.

Treba da se ima specijalen pristap pri presmetkite po regioni za imputiranite stanarini(povr{ina na stanovi i ku}i vo individualna sopstvenost i prose~na cena na m2 ). Toj pristap eprimenet, a spored podatocite od statistikata na grade`ni{tvo. Vo idnina }e se primenuvapseudo-bottom-up metodot, koristej}i podatoci od Skladi{teto, a kako regionalen ponder }e sekoristat platite od statistikata za rabotna sila i toa za sekoj deloven subjekt. Se o~ekuvapodobruvawe na presmetkite.

J. Javna uprava i odbrana i zadolìtelna socijalna za{tita

Kaj ovoj Sektor se koristi top-down metodot. Kako dobar klu~ moè da posluàt bruto-platite, zatoa {to vo regionite moè da se o~ekuva sli~na stapka na platite kako stapkata nabruto-dodadenata vrednost. Regionalnata struktura na amortizacijata e sli~na kako strukturatana platite.

Vo idnina }e se koristi pseudo-bottom-up metodot, koristej}i podatoci od Skladi{teto, akako regionalen ponder }e se koristat platite od statistikata za rabotna sila i toa na nivo nadelovna edinica.

K. Obrazovanie

Vo ovoj sektor se koristi top-down metodot. Kako dobar klu~ moè da posluàt platite,zatoa {to vo regionite moè da se o~ekuva sli~na struktura na platite kako stapkata na bruto-dodadenata vrednost. Regionalnata struktura na amortizacijata e sli~na kako strukturata naplatite.

Vo idnina }e se koristi pseudo-bottom-up metodot, koristej}i podatoci od Skladi{teto, akako regionalen ponder }e se koristat platite od statistikata za rabotnata sila i toa za sekojadelovna edinica.

L. Zdravstvo i socijalna rabota

Vo Sektorot L - Zdravstvo i socijalna rabota, se koristi top-down metodot. Kako dobarklu~ moè da posluàt platite, zatoa {to vo regionite moè da se o~ekuva sli~na struktura naplatite kako stapkata na bruto-dodadenata vrednost.

Vo idnina }e se koristi pseudo-bottom-up metodot, koristej}i podatoci od Skladi{teto, akako regionalen ponder }e se koristat bruto-platite od statistikata za rabotnata sila i toaza sekoja delovna edinica.

13

Q. Drugi komunalni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti

Vo ovaa dejnost se koristi top-down metodot. Kako dobar klu~ se bruto-platite, zatoa {tovo regionite mo`e da se o~ekuva sli~na struktura na platite kako stapkata na BDV. Potoa,rezultatite se sporeduvaat so brojot na vraboteni na nivo na dejnost.

Vo idnina }e se koristi pseudo-bottom-up metodot, koristej}i podatoci od Skladi{teto, akako regionalen ponder }e se koristat platite od statistikata za rabotnata sila i toa za sekojdeloven subjekt.

M. Privatni doma}instva so vraboteni lica

Presmetkata na bruto-dodadenata vrednost vo ovaa dejnost, na nacionalno nivo e nula.

Extra-regio - Vo momentov, ne e neophodno da se napravat presmetki za bruto-dodadenatavrednost za Extra-regio.

Idni aktivnosti:

Iscrpnost na podatocite

Prvite ekperimentalni presmetki na regionalno nivo se napraveni vrz osnova na ve}epresmetanite i objaveni podatoci na nacionalno nivo. So ogled na toa {to delot za neopfatenataekonomija e sodr`an vo presmetkite na nacionalno nivo, toj vo ovie presmetki ne se reflektirasoodvetno na regionalno nivo. Toa e pole za podobruvawe so {to presmetkite }e bidatporelevantni i po regioni. Za toa se potrebni dopolnitelni podatoci.

Bidejki e napravena presmetka na dodadenata vrednost spored regionot vo koj se sozdavadodadenata vrednost, vo presmetkite ne e oceneto vlijanieto na podvi`nosta na rabotnatasila. Del od regionite se karakteristi~ni so pogolema podvi`nost na vrabotenite i napotro{uva~ite. Toa e del od presmetkite {to treba da se podobruva.

Mo`nosta za regionalizacija na bruto-nacionalen dohod (BND) i smetkata nadoma}instvata.

Vo redovnata rabota na ova pole }e se posveti vnimanie osobeno od aspekt na utvrduvawena transferite od stranstvo kako element na presmetkite.

14

Bruto-doma{en proizvod (vo iljadi denari)

Bruto-doma{en

proizvod po ìtel (vo denari)

Struktura na bruto-

doma{niot proizvod

Bruto-doma{en

proizvod po ìtel

MK=100

BDP spored paritetot na

kupovnata mo}, po ìtel


kupovnata mo}

EU 27 =100

Republika Makedonija 265 257 259 130 505 100 100.0 5 800 28.0

Vardarski 19 839 467 128 453 7.5 98.4 5 669 27.6

Isto~en 16 831 582 92 505 6.3 70.9 4 082 19.8

Jugozapaden 20 122 820 90 475 7.6 69.3 3 993 19.4

Jugoisto~en 19 833 830 115 327 7.5 88.4 5 089 24.7

Pelagoniski 35 274 466 148 740 13.3 114.0 6 564 31.9

Polo{ki 18 931 426 61 616 7.1 47.2 2 719 13.2

Severoisto~en 11 565 553 66 679 4.4 51.1 2 943 14.3

Skopski 122 858 115 210 413 46.3 161.2 9 286 45.1

Bruto - doma{en proizvod po regioni, 2004 - prethodni podatoci -

BDP po ìtel, indeks MK=100, 2004

98.4114.0

161.2

51.147.2

69.370.9

88.4

0.0

20.0

40.0

60.0

80.0

100.0

120.0

140.0

160.0

180.0

Vardarski Isto~en Jugozapaden Jugoisto~en Pelagoniski Polo{ki Severoisto~en Skopski

Bruto-doma{en proizvod, 2004

Skopski46.3%

Severoisto~en4.4%

Polo{ki7.1%

Pelagoniski13.3%

Jugoisto~en7.5%

Jugozapaden7.6%

Isto~en6.3%

Vardarski7.5%

15

Bruto-doma{en proizvod (vo iljadi denari)

Struktura na bruto-

doma{niot proizvod

Bruto-doma{en

proizvod po ìtel (vo denari)

Bruto-doma{en

proizvod po ìtel MK=100


kupovnata mo}, po ìtel


kupovnata mo}

EU 27 =100

Republika Makedonija 286 618 959 100 140 716 100.0 6 200 28.0

Vardarski 21 278 202 7.4 137 830 97.9 6 118 27.4

Isto~en 18 261 106 6.4 100 654 71.5 4 468 20.0

Jugozapaden 20 811 959 7.3 93 484 66.4 4 149 18.6

Jugoisto~en 22 768 110 7.9 132 375 94.1 5 876 26.3

Pelagoniski 34 747 917 12.1 146 867 104.4 6 519 29.2

Polo{ki 20 933 686 7.3 67 796 48.2 3 009 13.5

Severoisto~en 12 129 142 4.2 69 789 49.6 3 098 13.9

Skopski 135 688 839 47.3 231 053 164.2 10 255 46.0

Bruto - doma{en proizvod po regioni, 2005 - prethodni podatoci -

BDP po ìtel, indeks MK=100, 2005

97.9

164.2

49.648.2

104.494.1

71.566.4

0.0

20.0

40.0

60.0

80.0

100.0

120.0

140.0

160.0

180.0

Vardarski Isto~en Jugozapaden Jugoisto~en Pelagoniski Polo{ki Severoisto~en Skopski

Bruto-doma{en proizvod, 2005

Severoisto~en4.2%

Polo{ki7.3%

Pelagoniski12.1%

Jugoisto~en7.9%

Jugozapaden7.3%

Isto~en6.4%

Vardarski7.4%

Skopski47.3%

16

vo iljadi denari

Bruto-dodadena vrednost

Zemjodelstvo, lov i

{umarstvo;ribarstvo

(A+B)

Industrija vklu~u-vaj}i i energija (V+G+D)

Grade`-ni{tvo

(\ )

Trgovija na golemo i

trgovija na malo, popravka

na motorni vozila; hoteli

i restorani; soobra}aj,

sladirawe i komunikacii

(E+@+Z)

Finansiski aktivnosti,

aktivnosti so nedvi`nosti, iznajmuvawe i

delovni aktivnosti i imputirani stanarini

(Y+I)

Drugi uslu`ni

aktivnosti (J do M)

Imputi-rani

bankar-ski

uslugi

Republika Makedonija

228 156 319 30 094 370 51 784 859 14 735 776 60 814 512 32 024 940 43 422 072 4 720 211

Vardarski 17 064 566 4 207 806 5 692 484 990 881 2 742 289 1 342 530 2 444 576 356 000

Isto~en 14 477 386 2 975 767 3 545 191 1 116 519 2 219 910 1 948 130 2 958 749 286 880

Jugozapaden 17 308 287 1 886 238 5 081 763 882 968 3 579 483 2 646 464 3 573 116 341 748

Jugoisto~en 17 059 716 7 385 577 2 667 490 351 900 3 069 742 1 546 743 2 391 050 352 786

Pelagoniski 30 340 706 5 655 491 11 029 614 1 768 438 4 517 872 3 266 094 4 726 387 623 190

Polo{ki 16 283 530 2 937 124 3 358 999 480 984 3 802 016 2 721 963 3 300 468 318 024

Severoisto~en 9 947 905 2 456 286 1 572 180 361 033 2 222 830 1 452 387 2 079 111 195 922

Skopski 105 674 225 2 590 080 18 837 138 8 783 052 38 660 370 17 100 630 21 948 616 2 245 661

Bruto - dodadena vrednost po regioni, 2004

- prethodni podatoci -

vo iljadi denari

Bruto-dodadena vrednost

Zemjodelstvo, lov i

{umarstvo;ribarstvo

(A+B)

Industrija vklu~u-vaj}i i energija (V+G+D)

Grade`-ni{tvo

(\ )

Trgovija na golemo i

trgovija na malo, popravka

na motorni vozila; hoteli

i restorani; soobra}aj,

sladirawe i komunikacii

(E+@+Z)

Finansiski aktivnosti,

aktivnosti so nedvi`nosti, iznajmuvawe i

delovni aktivnosti i imputirani stanarini

(Y+I)

Drugi uslu`ni

aktivnosti (J do M)

Imputi-rani

bankar-ski

uslugi

Republika Makedonija

243 018 523 31 045 761 56 096 056 15 953 580 67 064 290 31 917 563 46 874 683 5 933 410

Vardarski 18 041 365 3 745 768 6 267 057 1 269 399 3 416 239 1 211 442 2 578 561 447 100

Isto~en 15 483 229 3 052 253 4 339 656 1 158 010 2 363 716 1 773 810 3 160 770 364 986

Jugozapaden 17 646 046 1 595 694 4 945 281 798 903 4 485 853 2 420 809 3 813 976 414 469

Jugoisto~en 19 304 628 8 682 839 3 520 651 314 901 3 347 121 1 375 785 2 538 532 475 200

Pelagoniski 29 462 068 6 271 758 10 370 100 1 711 713 4 121 485 2 822 890 4 881 645 717 521

Polo{ki 17 749 257 3 094 210 4 074 985 645 691 3 938 159 2 834 624 3 571 461 409 873

Severoisto~en 10 284 059 2 367 577 1 948 627 356 586 2 156 186 1 472 464 2 220 272 237 653

Skopski 115 047 872 2 235 662 20 629 701 9 698 379 43 235 532 18 005 739 24 109 466 2 866 607

Bruto - dodadena vrednost po regioni, 2005

- prethodni podatoci -

17

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

�� !��

"#��

$#�%��

��&

�

'��

()��

*+��

�,-��

.��%��%��

��

/01�&

2.�3�&

�/�3�

��4�

45�45

#�6��

��,,(

��

��

��

�

��

��

��

��

��

��

��

��

,,�

&��

��%��

,,�

5%� ��

,,�

7�

��

��

,,�

7�

�%� ��

,,"

!��

�

��%��

,,$

!�

��

,,'

��%� ��

,,(

��%��

��8��.42��9�%��%��

��

��8��.42��9��

#��!��

��

#��

��

��

��

�8�

0�

��

&��8�

# ��

-��

!��

��.��

�

#��

.�

��

&��

��

�

��

��

��

#��

��8�

&��

�%

!��

#��

/��

��:�%��

��

�

0�%��

#� ��

;��

�%��

�

18

NTES nivo 3 NTES nivo 4Statisti~ki

regioniOp{tini

1 edinica 1 edinica 8 edinici 84 edinici

1 2 3 4 5 6 8 9 100 Republika

MakedonijaMK

1 Republika Makedonija

MK0

2 Republika Makedonija

MK00

3 Vardarski MK001 0014 Vardarski Veles MK00101 11804 Vardarski Gradsko MK00102 12954 Vardarski Demir Kapija MK00103 13334 Vardarski Kavadarci MK00104 14904 Vardarski Lozovo MK00105 17084 Vardarski Negotino MK00106 18054 Vardarski Rosoman MK00107 20034 Vardarski Sveti Nikole MK00108 20464 Vardarski Чa{ka MK00109 22163 Isto~en MK002 0024 Isto~en Berovo MK00201 10404 Isto~en Vinica MK00202 12014 Isto~en Del~evo MK00203 13254 Isto~en Zrnovci MK00204 14574 Isto~en Karbinci MK00205 15114 Isto~en Ko~ani MK00206 15974 Isto~en Makedonska

KamenicaMK00207 1732

4 Isto~en Peh~evo MK00208 19294 Isto~en Probi{tip MK00209 19614 Isto~en Чe{inovo -

Oble{evoMK00210 2232

4 Isto~en [tip MK00211 22833 Jugozapaden MK003 0034 Jugozapaden Vev~ani MK00301 11714 Jugozapaden Vrane{tica MK00302 12284 Jugozapaden Debar MK00303 13094 Jugozapaden Debarca MK00304 10314 Jugozapaden Drugovo MK00305 13844 Jugozapaden Zajas MK00306 14144 Jugozapaden Ki~evo MK00307 15204 Jugozapaden Makedonski

BrodMK00308 1759

4 Jugozapaden Oslomej MK00309 18724 Jugozapaden Ohrid MK00310 18994 Jugozapaden Plasnica MK00311 1937

Nomenklatura na teritorijalni edinici za statistika - NTES 1, 2, 3, 4 ("Sl. vesnik na RM" br. 158 od 28/12/07)

[ifra na NTES

edinicata

Mati~en broj na

op{tinata

[ifra na

statisti~kiot region

NTES nivo

NTES 0

NTES 1 NTES 2

4 Jugozapaden Struga MK00312 21354 Jugozapaden Centar @upa MK00313 22083 Jugoisto~en MK004 0044 Jugoisto~en Bogdanci MK00401 10824 Jugoisto~en Bosilovo MK00402 11394 Jugoisto~en Valandovo MK00403 11554 Jugoisto~en Vasilevo MK00404 11634 Jugoisto~en Gevgelija MK00405 12794 Jugoisto~en Dojran MK00406 2097

19

4 Jugoisto~en Kon~e MK00407 15624 Jugoisto~en Novo Selo MK00408 18304 Jugoisto~en Radovi{ MK00409 19704 Jugoisto~en Strumica MK00410 21433 Pelagoniski MK005 0054 Pelagoniski Bitola MK00501 10664 Pelagoniski Demir Hisar MK00502 13414 Pelagoniski Dolneni MK00503 13764 Pelagoniski Krivoga{tani MK00504 16354 Pelagoniski Kru{evo MK00505 16434 Pelagoniski Mogila MK00506 17834 Pelagoniski Novaci MK00507 18214 Pelagoniski Prilep MK00508 19534 Pelagoniski Resen MK00509 19963 Polo{ki MK006 0064 Polo{ki Bogoviwe MK00601 11044 Polo{ki Brvenica MK00602 11474 Polo{ki Vrap~i{te MK00603 12364 Polo{ki Gostivar MK00604 12874 Polo{ki @elino MK00605 13924 Polo{ki Jegunovce MK00606 14814 Polo{ki Mavrovo i

Rostu{aMK00607 1724

4 Polo{ki Tearce MK00608 21604 Polo{ki Tetovo MK00609 21783 Severoisto~en MK007 007

4 Severoisto~en Kratovo MK00701 1619

4 Severoisto~en Kriva MK00702 16274 Severoisto~en Kumanovo MK00703 16784 Severoisto~en Lipkovo MK00704 16944 Severoisto~en Rankovce MK00705 19884 Severoisto~en Staro MK00706 21273 Skopski MK008 0084 Skopski Aerodrom MK00801 00944 Skopski Ara~inovo MK00802 10154 Skopski Butel MK00803 01084 Skopski Gazi Baba MK00804 00274 Skopski \or~e Petrov MK00805 00354 Skopski Zelenikovo MK00806 14224 Skopski Ilinden MK00807 14734 Skopski Karpo{ MK00808 00434 Skopski Kisela Voda MK00809 00514 Skopski Petrovec MK00810 19024 Skopski Saraj MK00811 01164 Skopski Sopi{te MK00812 20544 Skopski Studeni~ani MK00813 21514 Skopski Centar MK00814 00604 Skopski Чair MK00815 00784 Skopski Чu~er -

SandevoMK00816 2259

4 Skopski [uto Orizari MK00817 0086

NTES nivo 3 NTES nivo 4Statisti~ki

regioniOp{tini

1 edinica 1 edinica 8 edinici 84 edinici

1 2 3 4 5 6 8 9 10

Nomenklatura na teritorijalni edinici za statistika - NTES 1, 2, 3, 4 ("Sl. vesnik na RM" br. 158 od 28/12/07)

[ifra na NTES

edinicata

Mati~en broj na

op{tinata

[ifra na

statisti~kiot region

NTES nivo

NTES 0

NTES 1 NTES 2

21

Redakciona komisija:

Mira Todorova (pretsedatel)Verka Panova (zamenik na pretsedatelot)Mirjana Bo{wak,~lenSlavka Atanasova, ~lenLidija Kralevska, ~lenDijana Krstevska (sekretar)

Lektor: Jasmina \or|ieva

Tehni~ki urednik: Quben Ilievski

Klasifikacii, nomenklaturi, metodologii i standardi - ISSN 1409-7044:

Presmetka na bruto-doma{niot proizvod, po regioni za 2004 i za 2005- ISBN 978-9989-197-10-9

Izleguva edna{ godi{no

Tira`: 120

Stranici: 21

Pe~ateno vo: Pe~atnicata na Slu`bata za op{ti i zaedni~ki rabotipri Vladata na Republika Makedonija

Documents

REPUBLIKA MAKEDONIJA Dr`aven zavod za statistika · 2008. 9. 16. · Pregled na indikatori za sledewe na regionalniot razvoj Dostapen indika-torot na NTES 1/2 Dostapen indika-torot