EEKKOO knjigaNa{ planet na knji`nih policah

EKOLUMNABoris Kobal,mag. Mojca Kleva

Knji`ne nagradne igre

[krat Vodo

Pomlad 2012www.ekoknjiga.si

02

EKO recenzije

“Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen”

Knji`ni ekoklepet s slovenskimi evroposlanci

Naslednja {tevilka Eko knjigeizide sredi junija 2012.

3EEKKOO KNJIGA

Uvodnik

2 EEKKOO KNJIGA

Za dodatne podatke oz. informacije pokli~ite:

041 609 240in 07 30 89 430

ali pi{ite na: rebeka.zavetisceturk@@gmail.com

Kazalo

EKO kulturne drobtinice

EKOlumna

EKO klepet

EKO recenzije

mladinske EKO recenzije

tuje EKO recenzije

EKO intervju

EKO vrt

EKO Cvetka – MED

Kdor zaseje vrt, zasejeljubezen

4

6

10

14

18

19

20

26

28

29

FOTO

: Ana

log

Zelo dolg naslov, a nanizani pridevniki{e niso vsi, ki ozna~ujejo dana{nji vse-splo{ni trend na{e tako `elene usmerje-nosti v trajnostno prihodnost, ki pa jemorda malo premalo podprta z dejanji.Recimo ji kar EKO prihodnost. A vpra-{ajmo se najprej, kaj sploh je EKO …

Poklicno `e kar nekaj let spremljamposlovne trende predvsem v energetiki,sicer pa tudi v {ir{em gospodarstvu indeloma seveda tudi v energetsko zelopotratnem prometu. In brez dvoma tetrende ri{e prav usmerjenost v takoimenovano EKO prihodnost. Vse lepoin prav, toda vse pogosteje se dogaja –morda tudi nehote? –, da se `e pravvsak izdelek ali storitev promovira kotdel te EKO prihodnosti. Dejstvo pa je,da ga ni izdelka, ki ne bi imel vsajminimalen vpliv na okolje. (Sicer gane bi bilo, kajne?) No, vsekakor jebolje, da se izdelki, ki bi tako ali takougledali lu~ sveta, proizvedejo nana~in, da se zanje porabi manj materi-alov in energije. Ni pa najbolje, da sena ra~un sklicevanja na EKO prihod-

EEKKOO knjigaUrednicaAlenka @umbar Klop~i~

Uredni{ka ekipaIrena Mraz (Planet Zemlja) Jerneja Pav~ek Mateja Kegel

LekoriranjeMaja Su{in

OblikovanjeJamaja, Maja Rostohar

IlustracijeMarta Bartolj, Maja Rostohar

IzdajaEko knjiga d.o.o., Kra{nja 63, 1225 Lukovica

Kontakturednistvo@ekoknjiga.si, 031 673 236

Naklada20.000 izvodov

TiskTiskarna Akana, AKANA d. o. o.

ISSN 2232-3856

Na naslovnici Gaja Stanka in psi~ka Wayra.

FotoJan Bro~i~, Analog

Revija je dostopna tudi na www.ekoknjiga.si

Revija izhaja sezonsko, naslednja {tevilka izide sredi junija 2012.

02

nost proizvajajo dodatne enormnekoli~ine izdelkov, ki le dopolnjujejo `e obstoje~o ponudbo. Ta je `e tako(pre)bogata in tudi zato smo ljudje vtrgovinah manj odlo~ni, v nakupovalneko{arice pa me~emo stvari, ki jih splohne potrebujemo. Prav zares je potrebnopo~asi vklopiti mo`gane! No, sevedamoramo po drugi strani skrbeti tudi za likvidnost (torej po malem zaprav-ljati), pa vendar lahko za~nemo delatiizbor med tako imenovanimi EKOizdelki in se seveda odlo~ati za nakuppo svoji vesti in informacijah, ki tovest generirajo. Zatorej vam `elim ~imve~ ustreznega informiranja, da bomovsi skupaj sposobni spreminjati svet –na bolje, seveda!

Ker pa se danes prav vsak najprejvpra{a, zakaj se mu kak{na stvar splohizpla~a, pa na tem mestu lahkonamesto odgovora slu`i Gandijevamisel: "Bodi sprememba, ki jo `eli{ vide-ti." In pravim vam: "Se izpla~a!" Vsakaenergija najde svoje mesto in samatrdno verjamem, da ~e ~lovek po{lje vsvet dobro energijo, bo ta na nekemkoraku – morda takrat, ko bo to naj-manj pri~akoval – zopet sre~ala njega.In ~e si `e tako zelo (vsaj po gospo-darskih in marketin{kih trendih sode~)`elimo vstopiti v trajnostno oziromaEKO prihodnost, moramo za~eti sspremembami, ki jih torej sami`elimo. Bodimo sami (pozitivne!) spre-membe v svetu. Le tako bomo – vsajpo mojem skromnem mnenju – zaresEKO, na{i mo`gani pa zares vklopljeni!

Alenka @umbar Klop~i~

REINA je prava princeska. Je sterilizirana me{anka, ni`je rasti. Psi~ka imanekoliko dalj{o dlako. V skupini drugih psi~k se izka`e kot vodja, je vodljivain prijazna do ljudi.

FLAKE je enoletna me{anka srednje rasti. Na prvi poglednavihana in posko~na psi~ka, po drugi strani pa izjemno ne`nain vodljiva pasja prijateljica.

MISCHA je me{anka, stara pribli`noeno leto. Psi~ka je polna energije in je `e sterilizirana! Ob prihodu v zaveti{~e je bila nadvse plaha innezaupljiva, danes pa je `e prava iskriva kosmatinka.

I {~e jo topel dom . . .

KIM, RISSA ter PINA so sestrice, trimese~ne me{anke. Predvidoma bodo srednje rasti tako kot njihova mamica.

Zeleno, naravno,bio, okolju prijazno,~isto, pametno …Vklopimo mo`gane!

ALBERTO je razigran,ne`en, nagajiv muc. Imarad ljudi, ma~ke in pse.Kontakt: 041-991-682

AMY je prijazna, igriva in ne`nama~ja sr~ica, ki se zelo radacrklja. Kontakt: 040-858-059

ARTHUR jestarej{i muc,ki obo`ujeljudi in se radcrklja, a bi bilnajbolj vesel,~e bi bil edinimuc vstanovanju.Kontakt: 040-858-059

MICHELLEje `ivahna,radovedna inzelo prijetnamlada muca.Obo`uje ljudi,rada ima tudima~jo dru`bo.Kontakt: 041-991-682

NIKA je ~udovita, ekstra prijazna in crkljivamlada muca. Kontakt: 041-221-039

VIVI je prava u`iva~ica. To~no ve, kajho~e, zato z veseljem veliko ~asapre`ivi v dru`bi ljudi, ki jo razvajajo innosijo po rokah. Kontakt: 040-301-503

V se muce so veterinarskopregledane, cepljene,

kastrirane/sterilizirane.Domove i{~ejo pod naslednjimipogoji: izklju~no notranjebivanje, kvalitetna prehrana,veterinarska oskrba po potre-bi, podpis posvojitvenepogodbe.

Dru{tvo za za{~ito

`ivali Kranj

5EEKKOO KNJIGA

EKO kulturne drobt inice

4 EEKKOO KNJIGA

EKO kulturne drobt inice

Eko KULTURNE DROBTINICE

Z ekologijo do 100.000novih delovnih mestA `al ne v Sloveniji, pa~ pa pri na{ih sosedih. v Avstrijinamre~ ocenjujejo, da danes v poklicih, ki so neposrednopovezani z okoljem, dela pribli`no 185 tiso~ Avstrijcev.Kot je povedal tamkaj{nji okoljski minister, naj bi dr`avaza to poskrbela z ustrezno zakonodajo. Najve~ dela seobeta na podro~ju gradbeni{tva (podobno se obeta tudiNem~iji), saj bodo zakonsko dolo~ili rok, do kateregamorajo biti vsi objekti energijsko var~ni. Drugo podro-~je, kjer bodo s pomo~jo ekologije pridobili nova delov-na mesta, je t. i. zelena tehnologija, prora~unska sredstvaza raziskave in razvoj bodo namre~ pove~ali iz 8 na 12 od-stotkov. Nova delovna mesta bo prinesla tudi vi{ja doda-na vrednost ekoizdelkov, ki naj bi vplivala na 6000 novihslu`b na ra~una pove~anega izvoza, medtem pa ogrevanjena lesno maso predvideva delovna mesta za 7000 ljudi,izbolj{anje ponudbe javnega prevoza 15.000, investicije venergetske sisteme 20.000 in t. i. ekoturizem {e 13.000novih delovnih mest. Vsi ti obeti pa prina{ajo zaposlitvepredvsem za tiste s poklicno in srednje{olsko izobrazbo,medtem ko naj bi bile potrebe po univerzitetno izobra`e-nem kadru le 30-odstotne.

En.ob~ina 012: Nate~ajza energetsko najbolju~inkovito ob~inoEnergetika.NET `e tretje leto zapored spodbuja k ener-getski u~inkovitosti tudi v slovenskih ob~inah. Za to soizbrali nekoliko druga~en na~in, saj ob~ine spodbujajo,da se prijavijo na nate~aj, ki je namenjen tistim, ki v temvidijo prilo`nosti za izbolj{anje energetskega stanja v lo-kalni skupnosti, manj{e stro{ke za energijo in izpolnjeva-nje evropskih in slovenskih energetskih in okoljskih za-vez, nove poslovne prilo`nosti, ki jih prina{ata u~inkovi-ta raba energije, in uvajanje obnovljivih virov energije,hkrati pa tudi izbolj{anje `ivljenjskega standarda ob~anovin prispevek k varovanju okolja. Nate~aj, ki je `e objavljenna spletni strani www.energetika.net/enobcina012, je od-prt vse do 31. maja 2012. Komisija v sestavi mag. Toma`Fatur, Solvera Lynx, prof. dr. Andrej Predin, Fakulteta za

Zelene slovenske ob~ineSlu`ba Vlade RS za podnebne spremembe (SVPS), ki aktiv-no sodeluje s slovenskimi ob~inami, je tudi v preteklih mese-cih sodelovala pri razli~nih projektih. Tako je Ob~ina Idrijaskupaj s SVPS pripravila razpis za izdelavo lokalnega ener-getskega koncepta (LEK), ki je bil `e pripravljen in potrjenna Svetu ob~ine, ob tem pa so pripravili tudi oceno poten-ciala izgradnje daljinskega ogrevanja na biomaso za javneobjekte. V ob~ini Ko~evje je SVPS organizirala izobra`evan-je na temo okoljsko u~inkovite dr`avne uprave (OUDU), kjerso bili udele`enci iz lokalnih osnovnih {ol, sodi{~a, dav~negaurada in ob~inske uprave. Eden od pomembnih zaklju~kovizobra`evanja je bil, da bi bilo primerno, ~e bi ob~ina za svojejavne stavbe uvedla spletno energetsko knjigovodstvo. SVPSje izvedla izobra`evanje na temo okoljsko u~inkovite dr`avneuprave (OUDU) tudi v ob~ini Kr{ko, kjer so zajeli analizo tre-nutnega stanja in nabor ukrepov, s katerimi se lahko zni`ajoemisije pisarni{kega delovanja. Ob~ina Kr{ko je tudi sicerena izmed vodilnih ob~in s podro~ja izvajanja zelenih pro-jektov. V ob~ini Grosuplje, Trbovlje in Ko~evje je SVPS po-magala urediti postavitev polnilnega mesta za elektri~navozila v sklopu demonstracijskega projekta z Elektrom Lju-bljana. Cilj projekta je zagotoviti izobra`evalno okolje zaoblikovanje ustreznih pogojev za uvedbo elektri~nih baterij-skih vozil. V nadaljevanju SVPS na~rtuje {e ve~ sodelovanjna lokalnem nivoju v razli~nih okoljskih projektih.

V Emporiumu na ogledzmagovalne pti~je hi{iceokoljskega nate~ajaSredi januarja je v Emporiumu v BTC City Ljubljana pote-kala otvoritev razstave pti~jih hi{ic, izdelanih iz odpadnihmaterialov, ki so nastali v okviru okoljskega nate~aja Otrociustvarjajo pti~je hi{ice. Nate~aj sta za osnovno{olce izMestne ob~ine Ljubljana pripravila dru`ba BTC in spletniportal Zelena Slovenija. Na nate~aju so sodelovali osnovno-{olci iz {estnajstih ljubljanskih osnovnih {ol, `irija pa je iz-med prispelih izdelkov izbrala najbolj{e. Osnovno{olci, ki sov okviru nate~aja skozi makete uporabnih pti~jih hi{ic izodpadnega materiala izrazili svoja razmi{ljanja o okolju, sonavdu{ili `irijo. @irija je izmed prispelih pti~jih hi{ic izbralazmagovalne re{itve, pri tem pa upo{tevala izvirnost ideje,kakovost tehni~ne izvedbe oziroma obstojnost, vizualnost,uporabo razli~nih odpadnih materialov ter primernost zanamen uporabe (za{~ita in prehranjevanje ptic). Prvo nagra-do je tako prejela Osnovna {ola Be`igrad, drugo nagrado paso si prislu`ili osnovno{olci iz petih osnovnih {ol: O[ Bo`i-darja Jakca, O[ Vide Pregarc, O[ Vodmat, O[ Vrhovci in O[Maksa Pe~arja.

Kaj se zgodi v Sloveniji,ko v Indiji pade drevo?Januarja je dru{tvo Kerubin predstavilo umetni{ko-huma-nitarno akcijo za pomo~ pri obnovi Aurovilla, mesta najugu Indije, ki je nastalo po ideji francoske umetnice MirreAlfasa in indijskega modreca in borca za osamosvojitev SriAurobinda. Mesto je konec decembra opusto{il ciklon Tha-ne. Trenutno tam stalno `ivi okrog 2000 ljudi z vsega sveta,na~rti pa so narejeni za 50.000 prebivalcev. Mesto, ki delu-je pod okriljem Unesca in indijske vlade, je zgled `ivljenjav so`itju med ljudmi in naravo. Dalaj Eegol, znani sloven-ski raper in slikar, je povedal: "V 50. letih prej{njega sto-letja so na obmo~ju Aurovilla, kjer je bila prej pu{~ava,zasadili ogromno {tevilo dreves. Skoraj vsa ta drevesa sozdaj padla v eni sami no~i. Prizadeto obmo~je je veliko zapol Slovenije. Indija je precej kaoti~na de`ela, zato po kata-strofi ni bilo nobene organizirane pomo~i. Vsak se je moralznajti sam. Ljudje {e vedno odpravljajo {kodo v glavnemokrog svojih domovanj. Ocenjujem, da je dela za najmanjtri leta. Zato vabim ljudi, ki jim je prostovoljstvo blizu inimajo radi naravo, da se nam pridru`ijo. V zameno zapomo~ jim nudimo brezpla~no nastanitev in hrano. I{~emoljudi, ki znajo delati in `iveti z naravo. Tu so umetni{kiateljeji, obkro`eni z divjo naravo." Ve~ o akciji si lahko pre-berete tudi na spletni strani www.kerubin.si.

Podaj naprej!Ste `e kdaj prebrali knjigo, ki vas je navdu{ila, vam spre-menila `ivljenje? Ste prebrali knjigo, ki vam je privabilasolze v o~i? Vas je `e kak{na knjiga pripravila do tega, daste spremenili svoje `ivljenje in ukrepali druga~e, kot bisicer? Sedaj imate mo`nost, da to storite, da podate naprejnekaj dobrega! Podajte naprej knjigo, ki vam je spremeni-la `ivljenje! Namen dogodka Podarimo knjigo naprej je,da bi se ljudje pri~eli zavedati dela organizacije Podajnaprej (Pay It Forward Organisation) in da bi spoznali nji-hovo delovanje. Prejeti knjigo na nenavaden in nepri~ako-van na~in spro`i v ljudeh ob~utek presene~enja. 28. marca2012 od 16.00 do 16.30 ste vabljeni na Pre{ernov trg (primaketi mesta Ljubljana na koncu ^opove ulice) v Ljublja-ni, kamor s seboj prinesite knjigo, ki je vplivala na va{e`ivljenje, ki vam je `ivljenje spremenila.

FOTO

: dal

aj e

agol

Pripravila: Mateja Kegel

energetiko, dr. Darja Piciga, Slu`ba vlade RS za podneb-ne spremembe, Bojan Vogrin~i~, LEA Pomurje, dr. JanezPetek, LEA Ptuj, mag. Sabina Jordan, ZAG, mag. BorisSu~i}, IJS, in Mateja Kegel, Energetika.NET, med vsemiprijavljenimi ob~inami izbere najbolj{o med malimi,srednjimi in mestnimi ob~inami, na koncu pa izbere tudiabsolutno zmagovalko, energetsko naju~inkovitej{o ob~i-no, ki prejme glavno nagrado. Nagrade En.ob~ina 012bodo podelili 19. oktobra 2012 v okviru zaklju~nega celo-dnevnega izobra`evalnega dogodka En.ob~ina v organiza-ciji z lokalnimi energetskimi agencijami.

Ekoindeks – jedro trajnostnega razvojaDru`ba BTC je z vzpostavitvijo mo-dela ekoindeks stopila korak naprejk trajnostnim izbolj{avam na po-dro~ju okoljskih ciljev. Ekoindeksprina{a ve~ kategorij (energija, voda,odpadki, promet, varnost, vra~anje {ir{i dru`bi), v okvirukaterih spremljajo okoljske projekte. ^e ekoindeks raste, topomeni, da je bilo ve~ storjenega na podro~ju izbolj{av vpli-va dru`be na okolje oz. zmanj{evanja negativnih u~inkov.Tako na podro~ju energije preverjajo vlaganja v ni`anjeporabe ter iskanje alternativnih virov. Eden od tovrstnihprojektov je tudi nova son~na elektrarna z 900 kWp vr{nemo~i (za lastno porabo pridobijo 2 odstotka porabljene elek-trike), ki zni`uje emisije za pribli`no 700 ton na leto. Napodro~ju vode zmanj{ujejo izgubo ter skrbijo za racional-izacijo, pri odpadkih skrbijo za pove~evanje de`ela zbranihsekundarnih surovin, ki so primerne za recikliranje, in zaozave{~anje o smotrnem ravnanju z odpadki. Ko govorimoo prometu, je skrb namenjena u~inkovitemu usmerjanjuprometa, vlaganju v infrastrukturo in spodbujanju alterna-tivnih mo`nosti, medtem ko na podro~ju varovanja izvajajomodernizacije varnostnih sistemov in izobra`evanje sodelav-cev. Zagotovo pa ne smemo spregledati segmenta vra~anje{ir{i dru`bi. To izvajajo predvsem kot podporo (sponzorstva,donacije) {portu, kulturi, znanosti in glasbi, humanitarnimorganizacijam ter ureditvi okolja. Predvsem na podro~juekologije z dru`bo BTC sodelujejo tudi razli~ni strokovnja-ki in in{titucije, ki delujejo na tem podro~ju. Ve~ o aktiv-nostih na podro~ju okoljske in dru`bene odgovornosti silahko preberete tudi na www.eko-btc.si.

7EEKKOO KNJIGA6 EEKKOO KNJIGA

EKOlumnaEKOlumna

"Okol' ritiv var`et!"

Vsaka {ola nekaj stane. Nisem razumel osnovnih in enostav-nih na~el `ivljenja, recimo Kar seje{, bo{ `el in Starej{i imajov rokavu ve~ modrosti. Zelen in neizku{en mladi~ sem vedel bol-je, poznal ve~ prakti~nih pristopov, skoraj kri`arsko oznanjaledino pot in v svoji gonji za iskanjem bolj{ih re{itev pozabilna dejstvo, da toplo vodo `e poznamo, da je Amerika `e nekaj~asa na zemljevidu, da med spremembo in napredkom nestoji vedno ena~aj.

Dvajset let kasneje in manj zelene barve. Pokli~e me prijate-ljica. Zaupa, da je podedovala kmetijo z dvajsetimi hektarji,petnajstimi kravami, hlevom, svinjakom in kozolcem. Da biiz nje rada naredila mesto, kamor bi se ljudje hodili u~it nazajk naravi preprostega `ivljenja, ga podpisali z duhovnim, samipridelovali naravno in zdravo hrano in se v miru dru`ili. Kersem tudi sam `e sanjal, da bi se z dru`ino re{il mestnega smo-ga in mi je bila ideja o naravnem, potro{ni{ko neodvisnemsamozadostnem `ivljenju vedno doma~a, sem sko~il od nav-du{enja in v minuti serviral tiso~ idej, kaj vse bi lahko naredi-la skupaj. "Dogovorjeno, jaz bom naredil na~rt in strategijo!"

V navdu{enju in skoraj misijonarski mrzlici sem se takoj po-vezal s prijatelji, arhitekti, investitorji, mened`erji in vsemi,ki bi s svojo ekspertizo lahko kakorkoli pripomogli iz te lepe,velike, stare, a skoraj razpadle slovenske kmetije narediti sa-mozadostno trajnostno Meko za pode`elske navdu{ence.

Vse smo pregledali. Vse smo prera~unali. Vse smo premerili.Bili smo navdu{eni in spomnil sem se na {e enega prijatelja,strokovnjaka za trajnostni razvoj, ki je svoje magisterije indoktorate spisal med Islandci. Ti so se bojda nau~ili hi{e ogre-

O ~ala, frizura na gobico, karirasta srajca iz flanela, za-tla~ena v takrat modne barvne kavbojke na koren-~ka, visoke kronoske, petice pri zemljepisu in zgo-

dovini ter penfrendica z eksoti~nega Jezerskega. Tako nekakosem bil videti v petem razredu. Absolutno najbolj pameten!U~itelji~in all-time-favorite omiljeni enajstletni sogovornik.

Poudarek je na najbolj pameten. Najbolj pameten pri kontrol-nih nalogah, najbolj pameten pri re{evanju konfliktov in {enajbolj najbolj pameten pri vsakdanjih opravkih (pomivanjeposode, sprehod do trgovine, uga{anje lu~i …), ki zahtevajosamo odstotek zdrave kme~ke pameti, a sem jih vedno za~inilz najbolj pametnim filozofskim diskurzom. Starej{a sestra sena primer spominja kuhinjskega po`ara, pred katerim sem sfizikalnimi dejstvi vneto argumentiral, da lahko pri kuhanjujuhe najprej segreje{ olje in potem vanj vlije{ vodo!

Ampak mladost mi je na vso sre~o s ponavljajo~o mantrovztrajno po{iljala prakti~ne so{olce, strice in druge prizem-ljence: "Ojej, Siter, si {el spet okol' riti v var`et, a?" Si spetsegel po ne~em pomembnem z roko okoli zadnje v `ep na na-sprotni strani? Si si spet nakopal nepotrebno delo, filozofi-ranje, plavanje proti toku, trud in posmeh, ko bi lahko eno-stavno re{itev z lahkoto povlekel iz `epa in … voila?

Primo` Siter, FOTO: osebni arhiv

Projekt O~istimo Slovenijo2012 – klju~no je povezovanjeV Sloveniji je trenutno na akcijo prijavljenih okoli 72.000prostovoljcev, priprave pa potekajo v 203 ob~inah. Trenutnoje v registru divjih odlagali{~ preko 14.000 lokacij. Pri pro-jektu je tudi letos klju~no povezovanje ob~in, komunalnihpodjetij, izobra`evalnih in drugih lokalnih organizacij z ob-~inskimi koordinatorji, ki vodijo projekt na lokalnem nivo-ju. Organizatorji pozivajo vse posameznike ali skupine, najse na akcijo prijavijo ~im prej. S tem bo mo~no olaj{ana or-ganizacija akcije, saj bomo posameznike lahko enakomernorazporedili na ustrezna mesta ~i{~enja. Prijave potekajo naspletni strani projekta www.o~istimo.si na zavihku Pridru`ise. Izobra`evalne ustanove se akciji lahko pridru`ijo 23. ali24. marca. Prav tako pa organizatorji pozivajo vse, ki vedoza divje odlagali{~e, da ga prijavijo na www.o~istimo.si alina brezpla~no {tevilko 080 2622. Vsa prijavljena odlagali{~abodo o~istili 24. marca.

Priskrbi si morsko{koljko in pomagaj zgraditi {olo v Senegalu

V marcu poteka prav posebna kolesarskaodprava. Skupina 30 ljudi se bo odpravilana 560 kilometrov dolgo pot, ki jo na-meravajo opraviti v 10 dneh, potekala pabo po pu{~avi, savanah in obalah Senegala.Cilj odprave je zbiranje sredstev za izgrad-njo {ole v revni okolici Dakarja. Vsak od~lanov odprave mora zbrati vsaj 4.000evrov, ideja enega od ~lanov pa je zagotovonadvse izvirna, saj lahko v njej sodelujetetudi vi! Vse, kar je potrebno, je, da za 2 evra

kupite morsko {koljko. Vse {koljke so pobarvane in o{tevil-~ene, na koncu kolesarske odprave pa bo ena iz`rebana {kolj-ka dobila prav posebno nagrado – najzanimivej{o stvar, ki jobo ~lan odprave videl na poti v Senegalu. Vendar pozor: vse{koljke vam bodo slu`ile tudi kot vstopnice za velikidogodek, ki ga napovedujejo v letu 2012. Ve~ informacij opobudi in nakupu {koljk pa si lahko preberete tudi na splet-ni strani: http://sites.google.com/site/rigasp/veloafrique.

Cevkovo mesto za najmlaj{eCevko je junak ljubljanskega vodovoda in kanalizacije, kiima svoje Cevkovo mesto, spletno stran, ki je ustvarjena zanajmlaj{e radovedne`e in radovednice, pa tudi tiste starej-{e, ki so se pripravljeni na zabaven na~in pou~iti, razi-skovati, odkrivati neznano. Cevkovi spletni nasveti, kotsta Cevko med {~etkanjem zapre vodo, Cevko ne me~e

odpadkov v odtok in podobno, naspou~ijo in spomnijo, kako pravilnoin ~im bolj var~no ravnati z vodo. JPVodovod-Kanalizacija, ki je poskrbe-lo za projekt Cevkovo mesto, torejskrbi, da vodovod in kanalizacijadelujeta nemoteno in ju v mestu nitine opazimo. Dejstvo pa je, da sta zelopomembna in bi bila v mestih velikazmeda, ~e ne bi delovala. Vse to lah-ko preberemo na Cevkovi spletnistrani www.cevko.si, ki je tudi pre-

jemnica spletne nagrade Netko v let 2011. Sicer pa so zasvojo maskoto poskrbeli tudi pri Ri`anskem vodovoduKoper, kjer na pomen var~evanja voda opozarja Kapko.

vati brez ogrevanja … ali nekaj takega. "Gotovo bo imel kaktrajnostni eko trik!" sem bil prepri~an.

Razlo`il sem mu, da se `elimo iti striktno, stoodstotno samo-zadostnost in naj iz ko{a poznavanja trajnostnih dobrotpovle~e kak{en poceni in u~inkovit trik!

Ampak! "Siter, zakaj gre{ okol' riti v var`et?" me je presene-tila reinkarnirana izjava. "Pojdi do najstarej{ega kmeta v vasiin naj ti pove, kako so `iveli, ko je bil otrok. Trajnostno po-meni enostavno.

Ne zapletaj preve~! Ko bo{ sli{al njegovo zgodbo, bo{ videl,da je novodobna opevana religija trajnostnega razvoja {e entrik, zapakiran v kopico marketin{kih celofanov."

In takrat se mi je posvetilo! Merili smo in ra~unali, modrovaliin se napenjali, pa smo bili cel ~as prepri~ani, da se najprejsegreje olje. Uporabili smo vse moderne metode in pristope zimenitnimi imeni in sproti pozabili na zdravo, dobesednokme~ko pamet in dejstvo, da je ~love{tvo vedno `ivelo sa-mozadostno, brez potrebe po nakupovalnih centrih, brez te-`av. Trajnostno, biolo{ko, eko, samozadostno je tisto, kar jebilo obi~ajno pred potro{ni{ko "ritjo". In zakaj bi morali zdajmimo nje do bistva? Vse, kar potrebujemo, drage sestre inbratje Zemljani, je z desno roko se~i v desni `ep in … voila:re{itev za Zemljo in Zemljane nenasilna bo na dlani.

Primo` P Ram Siter je vokalist ter avtor glasbe in besedil v skupiniNevember1.

vas `ivi izklju~no od pridelave banan, ki se znajdejo tudi vslovenskih domovih.

Verjamem, da lahko s tovrstnim prizadevanjem in {irjenjemdobrega zgleda ter izku{enj vsak od nas resni~no prispevasvoj del k trajnostnemu turizmu in razvoju dru`be, to pa naspopla~a tudi z osebno rastjo in zadovoljstvom ob zavedanju,da smo del pravi~nega in vzajemnega skupnega sistema. Natak na~in {irim dober glas o Slovenkah, Slovencih in na{ide`eli, ki jo na drugem koncu sveta razumejo kot ~udovitoin eksoti~no.

Mag. Mojca Kleva je slovenska poslanka v Evropskem parlamentu.

9EEKKOO KNJIGA

EKOlumna EKOlumna

Izpod peresa evropske poslanke in svetovne popotnice

T urizem je pomembna gospo-darska panoga, ki v svetovnemmerilu kljub finan~ni krizi {e

vedno raste. Ljudje, ki radi raziskuje-mo doma~e ali bolj oddaljene kraje,na razli~ne na~ine vplivamo na okol-je, v katerega potujemo. Intenzivnimno`i~ni turizem, ki je povezan zgradnjami velikih objektov, najve~-krat povzro~a negativne posledice naokolje in prebivalstvo, ker spreminjakrajino in navade prebivalcev. Z dvi-ganjem zavesti ljudi o svojem vplivuna okolje, kamor prihajajo, se odpiraprilo`nost za zvrst trajnostnega tur-izma, ki ima {tevilne prednosti vprimerjavi s konvencionalnim.

Kot svetovna popotnica sledim na-~elom trajnostnega razvoja, to sominimalni, pozitivni vplivi na okol-je, skupnost in ekonomijo, v koristtako sedanjih kot bodo~ih generacij.V `ivljenju se dr`im na~ela, da s

mag. Mojca Kleva, FOTO: osebni arhiv

V `ivljenju se dr`im na~ela, da s tem, ko dajem, tudi sama prejemam, zato se dopust pogosto spremeni v zanimivo avanturo, kjer se v`ivim

v `ivljenje doma~inov, njihove obi~aje in kulturo.

O~istimo Slovenijo … ampak ~esa najprej?!

D oma lo~ujemo odpadke.Ne prav natan~no, am-pak v glavnem vemo,

kam s papirjem, embala`o insteklom. Organske odpadkeme~emo na doma~ kompostnik.Vsebina tega dokon~no najdesvoj pokop na doma~i njivi.Naj po~iva v miru.

Ko sem pred kratkim odlagal pa-pir v zabojnik, se je ena stran ~a-sopisa tako obrnila, da so se vamezagledali obrazi na{ih glavnihpolitikov. Bili smo tik pred vo-litvami, zato so imeli {e velikopomembnega povedati nam, kismo potem volili. In evo jih predmano v zabojniku za papir.

Instinktivno me je imelo, da bijih re{il zabojnika in jih raje odlo`il v kanto za organskeodpadke. Ne, saj niso namenjeni organski predelavi!

Embala`a tudi niso, ~eprav se v njihovih glavah skriva velikonepotrebnega in {kodljivega. Kam torej s tem ~asopisom,poslikanim z na{imi voditelji? Kaj ~e bi jih odnesel na de-ponijo in jih tam odlo`il v koti~ek za strupene snovi ali vsajsnovi z visokim koeficientom onesna`evanja? Ne bodi sme-{en, sem si rekel. Tam jih pusti, jih bo `e ma{ina zmlela v

sluzasto maso in bodo slu`ili zakak{en manj plemenit papir.Kakorkoli, reciklirani bodo. Tu-di na{a politika je taka, od osa-mosvojitve dalje. Eni {e od prej.Non stop recikliran material. Zrecikliranimi idejami in dejanji.Problem je, da tudi mi volimoto recikla`o, ker nam je tako prav.Oddamo svoj recikliran glas, danam ni treba ve~ misliti in pre-pu{~amo drugim, da uravnavajona{e dr`avljansko `ivljenje.

Mi smo izvirni greh vsega neum-nega na tem svetu in pri nas. Onito samo izkoristijo. Ker vejo, da sonedotakljivi. Vsaj pri nas so nedo-takljive snovi, ki jih noben za-bojnik ne vzame vase. Mi pa ni-mamo ve~ jajc, da bi jih metali no-

ter ali vsaj posortirali. Zato zaprem svoj zabojnik s papirjem.

Nasmejani ksihti zevajo vame in me pozdravljajo medodpadnim papirjem in zabojnik jih ovije v temo. Pa ne zadolgo. Prej ali slej se vrnejo v predelani, reciklirani obliki.In mi jih bomo uporabljali. Kot vedno.

Boris Kobal je igralec, pisatelj, re`iser in ~astni ~lan dru{-tva Planet Zemlja.

Boris Kobal, FOTO: Miha Fras

tem, ko dajem, tudi sama prejemam, zato se dopust pogostospremeni v zanimivo avanturo, kjer se v`ivim v `ivljenje do-ma~inov, njihove obi~aje in kulturo. Pred vsakim popotovan-jem skrbno prou~im zgodovino in politi~no situacijo dr`ave.Najraje potujem v kraje, ki niso turisti~ni, spim v apartmajihv lasti doma~inov, od kmeta kupujem sve`e pridelano hranoin se preva`am z lokalnim, javnim prevozom. Trajnostni turi-zem gre tudi z roko v roki z volonterskim in tudi s t. i. odgo-vornim turizmom.

Na enemu izmed zadnjih potovanj po Kostariki sem v pra-gozdu otroke pou~evala o pomenu za{~ite vodnih virov inskrbi za ohranjanje narave, predvsem bananovcev, saj njihova

Jamaja, grafi~no oblikovanje, Maja Rostohar s.p., T: 041 508 674, maja.rostohar@gmail.com

11EEKKOO KNJIGA10 EEKKOO KNJIGA

EKO klepetEKO klepet

OB ZELENEM OBHODU EVROPSKEGA PARLAMENTA NA KNJI@NI EKOKLEPET S SLOVENSKIMI POSLANCI!

Dr. Romana Jordan

Kadar me ljudje vpra{ajo, kaj naj bere-jo, da bodo pravilno obve{~eni, jimre~em: "Berite osnovne dokumente."Seveda pa to ni vedno enostavno. VEvropskem parlamentu dobim sicerogromno osnovnih dokumentov inznanstvenih {tudij, seveda pa to nidovolj, tako da pose`em tudi pokak{ni drugi knjigi. Zagotovo sodokumenti po zahtevnosti razli~ni inznanost pa~ pi{e v jeziku znanosti,zaradi ~esar so potrebni dolo~eni vme-sniki. Tudi med politiko in ljudmimora biti nekdo, ki prevede stvari vrazumljiv jezik.Glede okoljskih tem je zagotovo po-trebno ogromno prebrati; ~e namre~`elimo ukrepati, moramo dobro poz-nati situacijo in ukrepe za naprej. Zatoje potrebno veliko brati.

Klepetala je Irena Mraz, dru{tvo Planet Zemlja, FOTO: © European Union

Ob "zelenem obhodu" Evropskega parlamenta smo se ustavili pri slovenskih poslancih,s katerimi smo poklepetali predvsem o ekolo{ki literaturi. Katere ekoknjige sami pre-birajo in kako spremljajo podro~je ekologije, pa si preberite v nadaljevanju ...

Na podnebna pogajanja v Durbanusem se pripravila tako, da sem prebralaknjigo Kyoto 2 avtorja Oliverja

Tickella, sicer pa se mi je v spominzelo zapisala knjiga Vro~e – Kakoustaviti pregrevanje planeta GeorgaMonbiota. Avtor se mi zdi odgovorenekolog, ki vidi vse tri zorne kotedana{njih problemov.Ko vzamemo v roke knjigo, ki jo jenapisal ekolog, se moramo zavedati, dabo v njej poudarjen ekolo{ki vidik.Potrebno je torej upo{tevati, da so vsiti dokumenti, ki tolma~ijo {tevilke inznanstvena dejstva, `e neke vrste tudisubjektivna mnenja pisca.Sicer pa se mi zdi, da je podro~je, kjer{e lahko morda kaj naredimo, pravdelo z mladimi in otroki, zato radapodprem literaturo za mlade. Takoredno pregledujem revijo Ekovelikan,ker na zelo prijazen na~in osve{~a inobve{~a otroke o tem, kar se dogaja zna{im planetom. Iz te revije pa se tudisama u~im, kako komunicirati z otro-ki in mladimi.

Tanja Fajon

Imam zelo zanimiv pristop k branjuknjig. Ker ~ez dan berem veliko doku-mentov, veliko zahtevnih stvari intudi veliko dnevnega ~asopisja, miobi~ajno zmanjka ~asa za knjige. Kerpa se selim med tremi kraji, imam vvsakem vedno odprto eno knjigo – enov Bruslju, drugo v Strasbourgu intretjo v Ljubljani. Glede na razpolo-`enje je vsebina teh knjig kar raznoli-ka. V Sloveniji, kamor pridem obi~aj-no za konec tedna, imam zahtevnej{egradivo. Zelo rada berem slovenskenagrajene avtorje, da sem najbolj nateko~em, kako se na{a literatura razvi-ja. Na letalu berem kaj lahkotnega, tahip berem pravljice o Narniji, ki sozelo zanimive za otroke.Dal mi jih je kolega, da si odpo~ijem.Kaj berem v Bruslju, pa je odvisno odtrenutka, v~asih prebiram tudi kak{nebolj politi~ne knjige. Nedolgo nazajsem brala o evropskem mandarinu, kipripoveduje o tem, kako vsi politiki inuradniki `ivijo po hodnikih evropskihinstitucij. Branja je tako vedno dovolj.Vpra{ali ste me tudi za knjige spodro~ja ekologije. Spomnim se zelosimpati~ne slikanice, ki sem jo pod-

prla skupaj s komisarjem Janezom Po-to~nikom konec leta 2010 v Ljubljani.To je Druga~na zgodba o hrastu zaotroke, ki je iz{la v sloven{~ini in an-gle{~ini. Mislim, da s ~udovitimi ilus-tracijami narave pribli`a pomen na{e-ga okolja otrokom. Tak{na slikanica zaotroke je zelo dobrodo{la stvar, na

malo vi{ji ravni pa bi bila tudi dobro-do{la knjiga za politike.Sicer pa bi rekla, da literature za bralce,ki nismo strokovnjaki na podro~juekologije, podnebja in okolja, priman-jkuje. To sicer pravim kot laik. Litera-tura o vpra{anjih podnebja, okolja inekologije, ki obstaja na trgu, je napisanav zelo strokovnem jeziku, ki ga povpre-~en bralec ali bralka zelo te`ko razume.Sama sem nedolgo nazaj spoznalaznanstvenika, ki se ukvarja s podneb-nimi spremembami.Imela sva zelo zanimiv pogovor o tem,kaj dejansko delajo znanstveniki inkak{ne gro`nje se nam obetajo v lu~ipodnebnih sprememb. Govoril je v je-ziku, za katerega moram re~i, da je zapovpre~nega ~loveka, ki ni strokov-njak, zelo te`ko razumljiv. Tudi litera-tura, ki mi jo je svetoval, je za bralce,ki zadeve zelo dobro poznajo. Iz tegalahko sklepam, da bi morali tudi znan-stveniki in strokovnjaki, ki nas opo-zarjajo na vse te`ave na podro~ju pod-nebja in okolja, ki se spreminja, upo-rabljati terminologijo, ki je razumljivaza povpre~nega bralca. To resno prob-lematiko, ki zadeva vse nas, je namre~potrebno ~im bolj pribli`ali {ir{emukrogu ljudi.

Foto

: Ire

na

Mra

zFo

to: I

ren

a M

raz

12 EEKKOO KNJIGA

EKO klepet

Lojze Peterle

[e ko pri nas nismo imeli kraljev,cesarjev, premierjev in ne kaj dostigeneralov – ~e pa so `e bili, so bili zadruge – smo se pre`ivljali z besedo.Upam, da se ne ~udite, ~e v tem poslu{e berem kaj literature, vendar je tovpra{anje pre`ivetja, to je du{evnaekologija.Zdaj berem Drevo brez imena, kigovori o ~love{ki naravi, ki i{~e druge-ga ali drugo. Drago Jan~ar me vednoznova nagovarja in literatura, v katerini duha po modrosti, me pravzapravne pritegne, pri ~emer ni nujno, da li-terat izra`a modrost neposredno.Modrost lahko vidim tudi v tem, kakose je teme sploh lotil. Tudi ko gre zaomembo, ki je lahko be`na, se potemzave{, da je tam lahko tudi kak{no

mo~nej{e sporo~ilo. Jan~ar zna velikostvari mimogrede povedati, pa se kas-neje zave{, da tam niso bile naklju~no.Danes ugotavljam, da avtorji ne more-jo mimo narave in seksa, saj je obojetako izpostavljeno, da se pisatelji tegana veliko poslu`ujejo; rekel bi, da statemi kot nek humus, v katerega potemvlo`ijo svoja sporo~ila. Ne vem, kdajsem nazadnje bral kak{no knjigo, kine bi imela neke povezave z okoljem, vkaterem `ivimo. Sam gledam na okol-jevarstvo kot na temeljni odnos dostvarstva oziroma do narave, v katerismo se rodili in v katero se spetvrnemo. Meni se to zdi bistvenovpra{anje.Moja najljub{a knjiga pa je Svetopismo – tam je skoraj vse, kar za `ivl-jenje potrebujemo.

Jelko Kacin

Zadnji dokument, ki bo najbolj vplivalna prihodnost odnosa ~love{tva dookolja in do klimatskih sprememb, jedogovor iz Durbana. A ker se ni~ nedogovori, dokler se vse ne dogovori, jezdaj potrebno pripraviti {e izvedbenedokumente. Takrat bo {ele jasno, kaj jepotrebno narediti in kaj je uresni~ljivov posameznih dr`avah in tudi na nivo-ju posameznika, gospodinjstva ali po-samezne gospodarske enote.Za dedke in babice, strice in tete,mamice in o~ete, pa tudi otroke, bratein sestrice na to temo predlagam bra-nje dela pokojnega Toneta Pav~kaJuri Muri v Afriki. To literarno delotudi na podro~ju ekologije in osve{~a-nja o dejstvu, da poleg Evrope obsta-

jajo {e kaki drugi kontinenti, na zelone`en na~in u~i odgovornosti do sa-mega sebe in do okolja, predvsem paopozarja, da ne gre le za pregrevanjeozra~ja, ampak tudi za na{ odnos dovode, higiene in tudi do (ne)onesna-`evanja okolja. Od Jurija Murija v Afriki do lo~evan-ja odpadkov je samo pol koraka. Inzato se mi zdi, da so nekatere re~i nata na~in bolj verodostojne, razumljivein ~ustveno dojemljive.Ljudje, ki ne dojemajo tudi ~ustveno,ampak razumejo le racionalno, so ved-no prikraj{ani in se v `ivljenju te`koznajdejo, predvsem pa so osamljeni. Ve~ina ljudi je ~ustvenih in ko gre zaplanet, moramo imeti do njega tudi~ustven odnos.

Foto

: Ire

na

Mra

z

Foto

: Ire

na

Mra

z

EKO klepet

14 EEKKOO KNJIGA

AnastaAvtor: Vladimir MegreIz{lo pri: Zalo`bi @arek, Helena Cesar, s. p., 2011

N ova, vednogloblja raz-

krivanja sposob-nosti mo~i ~love{-kih misli, ki jihskozi zgodbo raz-kriva glavna juna-kinja Anastazija,bralca ne pustijoravnodu{nega. Svet,v katerem `ivimo,je izrazito tehnokratski, ~love{tvo s se-danjim nezavednim na~inom delovanjain `ivljenja stopa po poti samouni~enjain je `e blizu prepada. Te obsodbe ne na-poveduje neka vi{ja sila, temve~ ~loveksam, ko se oddaljuje od svojega bistva:ni ve~ povezan z naravo in ne spo{tujevodnih virov kot bistva obstoja `ivljen-ja na planetu. Dandanes so bistvene ma-terialne dobrine, {tevilna poseganja napodro~ja, kjer je biolo{ka oblika kreaci-je sama po sebi najpopolnej{a in nepotrebuje pomo~i (oploditve, kloniran-ja, genske spremembe). Vse to le zaradipohlepa, `elje k vse vi{jim zaslu`kom.Pa vendar je na Zemlji `e vse narejeno,vse izumljeno s pomo~jo narave, ki jeedini resni~ni Stvarnik. Otroci, ki se ro-jevajo na na{ svet, so popolni, v sebinosijo informacije iz pradavnine, ~iste inedinstvene, {e nikoli umi{ljene.

Obstoje~i vzgojno-izobra`evalni sistemjih `e v njihovi rosni mladosti prisili,da prekinejo svojo naravnost, se ukloni-jo in prilagodijo novim okoli{~inam.Nekateri otroci so druga~ni, ne popu-stijo. Le ti so semena svetlej{e prihod-nosti. Tak{na je bila tudi Anasta, dekli-ca, ki je pred mnogimi leti svoje ljudst-vo obvarovala pred podnebnimi spre-membami in le z mo~jo lastnih misliustavila ledenik, ki je dosegla, da sta serazum in antirazum za nekaj ~asa zdru-`ila v eno in tako prepre~ila katastrofona planetu. Velik poudarek je skozi ce-lotno zgodbo namenjen tudi rodovnim

15EEKKOO KNJIGA

EKO recenzije EKO recenzi je

JasperAvtorica: Nata{a EberlincIz{lo pri: Samozalo`bi, 2010

J asper je ljube-zenski roman,

ki skozi bogatobesedi{~e avto-rice in z izjemnoglobino poveda-nega zelo dobroprikazuje, kakohitro lahko ~lo-vek v gonji za{e ve~ izgubi lastno bit, hkrati paskozi o~i glavne junakinje Tise pre-do~i tudi, kako je vendarle mogo~eostati zvest samemu sebi in vredno-tam, ki jih ni iznakazil kapitalisti~nisistem. Zgodba, ki jo pospremita od-li~en uvod o `ivljenju na na{em pla-netu in sr~na poezija, se za~ne s hi-trim prikazom dejstev o glavnem ju-naku, slovenskem dopisniku in novi-narju Arisu. Aris se je nespametnoporo~il, si na prvi pogled nesre~nozape~atil `ivljenje ~ez lu`o, potem pado`ivi hudo prometno nesre~o. Obdolgih mesecih okrevanja se vklepetih s prijetno medicinsko sestroKelly vrne v preteklost, na otok, kjerje sre~al in kasneje tudi dobro spo-znal Tiso, ljubezen svojega `ivljenja.

Avtorica Nata{a Eberlinc zelo nazor-no prikazuje, da "`ivljenje ni naklju-~je, je svojstven namen" in da je lena nas samih, kako bomo ta namenoziroma poslanstvo, ki nam je dano,izkoristili in predvsem `iveli. Bralcaopozarja, da `iveti ne pomeni zgoljimeti, kar je za dana{nji ~as `e sko-raj samoumevno, pri tam pa mimo-grede pozabljamo tudi na sam pla-net in njegove zaklade. Tako je da-na{nji ~as, kot pi{e avtorica v spre-mljajo~i poeziji, med drugim "~asdivjega razdiranja ~love{kih vred-not, divjega pohlepa po tujem,neustavljivega izkori{~anja, neobrz-danega napredka in brez~utnegaosvajanja sveta". Na zelo posre~enna~in prav skozi zgodbi glavnih ju-

nakov, katerih poti se stalno sre~uje-ta in razhajata, prika`e, kako hitrolahko ~loveka navdu{i kapitalisti~nisvet z vsemi pripadajo~imi material-nimi dobrinami, ki pa lahko `e vtrenutku – v zgodbi je odlo~ilnaArisova prometna nesre~a – izgubi-jo ves svoj bli{~ in precenjen pomen.Prav minljivost ~asa je namre~neizbe`en proces v `ivljenju.

Gre torej za ljubezenski roman, ki ssvojim realizmom bralca kar posrka,poeti~ni vlo`ki pa poskrbijo zadodatno globino spoznanj, predkaterimi si v vsakdanjem `ivljenjuzatiskamo o~i.

Legenda o jezdecukitovAvtor: Witi IhimaeraIz{lo pri: Zalo`bi Mi{, 2004

N eko~ sta bi-la le morje

in nebo. V obi-lju vsega je pri-~akovanje rastloin rastlo. Pri{elje ~lovek, naravaga je ob~utilakot darilo, bla-goslov. Med mor-je in nebo je ~lovek pri{el na velikemkitu, ki je nosil znamenje rasti in `iv-ljenja na ~elu. ^lovek je naselil kopno,kit se je vrnil v morje. [e leta sta se kitin ~lovek pogovarjala, klicala drugdrugega s pomo~jo {koljke in pi{~ali,sobivala. Novi potomci so prihajali iniz roda v rod se je prena{ala zgodba omogo~nem kitu, ki je sam veliki duh,ki varuje. Povezanost med ~lovekom inmorjem je bila nenadoma pozabljena v~asu stra{nega kitolova, ko je ~lovekzaradi svojega pohlepa po denarju indobrinah tako zdesetkal populacijokitov, da so {e danes na robu pre`ivet-ja. Glavna junakinja zgodbe je deklica,ki se celo otro{tvo bori za pozornost prisvojem pradedku, stare{ini va{kegaplemena. Ta med vsemi de~ki `eli poi-skati novega jezdeca kitov in nikakorne `eli videti znakov, da je novi jezdecdeklica, ki se pogovarja z delfini in ki-ti, razume njihov jezik in oni njenega.Ob mno`i~nem nasedanju kitov na mor-sko obalo Nove Zelandije se stare{inaplemena sprijazni z usodo, da je to ko-nec njegovega ljudstva. Pogumna dekli-ca za~uti klic starega, mogo~nega kita.Brez oklevanja se poda v morje, uka`ekitom, naj se vrnejo v varne vode, intako re{i `ivljenja {tevilnim orjakom insvojim ljudem.

Zgodba na ~uten na~in opisuje `ivljenjekitov skozi ~as in vpleta ljudi, ki tiso~-letja `ivijo z njimi. U~i, da smo vsi po-vezani, da tvorimo celoto in da brezmedsebojnega spo{tovanja vseh bitij natem planetu sobivanje ni mo`no. Ravno-vesje je stanje, ki je nujnost v posame-zniku in v okolju, s katerim se zlivamo.

Vro~eAvtor: George MonbiotIz{lo pri: Zalo`bi Krtina, 2010

V ro~e je manifest za ukrepanje napodro~ju boja proti podnebnim

spremembam, hkrati pa predstavlja mi-selni poskus, kot priznava tudi sam av-tor, ki je za predmet tega poskusa vzelVeliko Britanijo. George Monbiot, meddrugim pisec kolumn za britanskiGuardian in dobitnik {tevilnih nagrad,med drugim UN Global 500 za izjem-ne okoljske dose`ke, ne pristaja na to,da dr`ave kot izgovor za to, da na po-dro~ju podnebnih sprememb ne ukre-pajo, izrabljajo hitro razvijajo~o se Ki-tajsko. Kot med drugim navaja v knji-gi Vro~e, na Kitajskem izpusti na pre-bivalca res nara{~ajo za pribli`no dvaodstotka letno, toda {e vedno Kitajecpovpre~no proizvede 2,7 tone ogljiko-vega dioksida letno, prebivalec VelikeBritanije 9,5 tone in Ameri~an celo 20ton. Avtor z bogatim in ostrim jezikompredo~i, kako razviti svet vpliva na manjrazviti s svojim na~inom ̀ ivljenja, ki vklju-~uje potrebe po energiji, po mobilnostiin udobju, ki ga omogo~a (pre)bogatamo`nost potro{ni{ke izbire. Posledicepodnebnih sprememb bodo iz leta vleto terjale ve~ podhranjenih in bodomo~no ogrozile napredek v borbi proti

rev{~ini. Povi{a-nje temperaturelahko prinese tudidodatne bolezni,zaradi dviga mor-ske gladine pa boslana voda one-sna`ila pitno. Pod-nebne spremem-be pa seveda nepredstavljajo gro`nje le za ~loveka,ampak tudi za ostala `iva bitja. Avtorpravi, da po predvidevanjih znanstveni-kov ~aka izumrtje 15 do 37 odstotkovvrst na svetu, ~e se do leta 2050 tem-peratura povi{a za eno stopinjo.

V knjigi s pomenljivim naslovom avtorrazkriva tudi, katera korporacija stoji zazanikanjem poteka podnebnih spre-memb in je med drugim podprla vzpo-stavitev portala JunkScience.com ternavede vzroke za to. Naj zaupamo le, dane gre za naftno dru`bo, kot bi mordapomislili prvi hip ... Izvemo tudi, kakobi bilo videti na{e `ivljenje, ~e bi imelioglji~no debetno kartico, in kaj konkret-no bi morali narediti, da bi podnebnespremembe vsaj upo~asnili. Le na krat-ko: med drugim bi morali poskrbeti zasvoje energetsko potratne domove in zato, da bi ~im ve~ energije pridobili izokolju prijaznej{ih virov, k racionalizaci-ji rabe energije pa bi prispevala pametnaenergetska omre`ja in ustreznej{i `elez-ni{ki sistemi. Podrobnosti pa v knjigi, kiv predgovoru nosi avtorjev apel nepo-sredno Sloveniji, pospremijo pa jo tudizelo tehtne spremne misli Vide OgorelecWagner iz Umanotere. Izjemno so~no –oprostite, vro~e! – branje, ki bralca karposrka med vrstice!

posestvom, s katerimi na{ planet dobi-va druga~no podobo. Ta se ne ka`e le vkoli~ini obdelane rodovitne zemlje instopnji samooskrbe s hrano v posame-zni dr`avi, ampak tudi v druga~ni mi-selnosti ljudi, prvinski naravnanosti,zaupanju v lastno znanje, ki je `e pose-jano v nas. Vse mo`nosti sprememb sov na{ih rokah, vpra{anje je le, kdaj bodose`ena kriti~na masa, ko bo razum pre-tehtal antirazum. Vse se za~ne pri posa-mezniku, zdravem semenu, morda zdaj{e otroku, ki bo ljudi ponovno nau~il`iveti po glavnem vesoljnem zakonu, kise glasi: Izpolnjevati `ivljenjsko okolje.

EkoremediacijeAvtor: dr. Jaka Razinger ... [et al.], Iz{lo pri: Zalo`bi KATR, 2008

P o d n a s l o vknjige Eko-

remediacije, pri ka-teri gre sicer zanabor znanstve-nih ~lankov, jeSredstvo za dose-ganje okoljskihciljev in trajno-stnega razvojaSlovenije, s ~imer `e deloma dobimoodgovor na vpra{anje, kaj ekoreme-diacije sploh so. Med drugim avtor-ji ~lankov, zbranih v omenjeni knji-gi, na zelo zanimiv in raziskovalnopodprt na~in prikazujejo, kateriokoljski elementi so najbolj ogro`e-ni in zakaj. Tako, denimo, lahko za-sledimo, da ima Slovenija tretjinoozemlja ogro`enega zaradi plazenjatal, da je poplavno ogro`enih preko300.000 ha povr{in in da je kljubbogastvu z vodo na{a dr`ava ogro`e-na zaradi su{e. Pri tem velja omeni-ti, da je su{a Slovenijo v obdobju od1967 do 2001 prizadela kar deset-krat, glede na napovedi klimatolo-gov pa naj bi bile su{e {e pogostej{ein naj bi se raz{irile na obmo~ja vnotranjosti dr`ave. Po drugi strani si

P ostapokalipti~niroman Cormaca

McCarthyja prina{azgodbo o potovanjuo~eta in sina skoziopustelo, oropano inpo`gano pokrajino.Nek katastrofalni do-godek, ki ga avtor nerazkrije, je uni~il ve-~ino civilizacije in `ivljenja na Zemlji.Redki, ki so pre`iveli, so se zatekli ali hkanibalizmu ali pa se oprijemajo {e zadnje~love{kosti, ki jo premorejo. Zgodbo, zakatero je McCarthy leta 2007 prejel Pulit-zerjevo nagrado za fikcijo, lahko vidimokot napoved prihodnje katastrofe, ki selahko zgodi, ~e bomo nadaljevali z onesna-`evanjem, izsekavanjem gozdov, ~e bomogledali samo na dobi~ek ... ̂ eprav v roma-nu ni nobenih potrditev, da je za vseopusto{enje, skozi katerega se sprehajatao~e in sin, krivo ~love{ko onesna`evanje,bo knjiga spremenila va{ pogled na svet.

CestaAvtor: Cormac McCarthyIz{lo pri: zalo`bi Mladinska knjiga, 2008

16 17EEKKOO KNJIGA EEKKOO KNJIGA

EKO recenzi je EKO recenzi je

lahko oddahnemo, ko v knjigi zasle-dimo podatek, da prst v Sloveniji nimo~no onesna`ena, ~eprav jo ~lovekvztrajno degradira. Tak{ni degradi-rani prsti pa se zmanj{a samo~istilnasposobnost, fizikalne, kemi~ne inbiolo{ke lastnosti.

Ekoremediacije spominjajo na znanookoljsko dejstvo, ki pa je {e vednopremalo usvojeno: ~lovek z vednove~jimi posegi in vedno ve~jo {te'-vil~nostjo obremenjuje naravo doskrajnosti. Tako je zagotovo namestu morda `e sli{an opomin, ki paga vendar velja vztrajno ponavljati:v prihodnost moramo stopati boljtrajnostno. Le trajnostni razvoj bonamre~ zadovoljil na{e potrebe tako,da pri tem ne bo ogrozil zmo`nostprihodnjih generacij, da bi zadovol-jevale svoje potrebe. Zagotovo vred-no branja!

Podnebna prevaraAvtorica: Mi{o AlkalajIz{lo pri: zalo`bi Orbis, 2010

Podnebje po-staja eden

od osrednjih boj-nih polj na med-narodnem pri-zori{~u. Imamoz a g o v o r n i k ep o d n e b n i hsprememb, kimenijo, da mo-ra ~love{tvo spremeniti svoje navadein na~in ̀ ivljenja, in imamo tako ime-novane podnebne skeptike, ki meni-jo, da so podnebne spremembe leposledica naravnih dejavnikov in ne~love{kih izpustov. Med slednje sodiMi{o Alkalaj, ki svoje dvome v ~lo-ve{ko povzro~ene podnebne spre-membe pojasnjuje v knjigi Podnebnaprevara. Alkalaj nasploh dvomi vtezo o globalnem segrevanju in sku-{a dokazati, da se atmosfera od leta2002 celo ohlaja in da je ~love{tvo`e davno pred izkori{~anjem fosilnihgoriv do`ivljajo toplej{a obdobja.Poleg tega i{~e napake znanstveni-kov, razkriva njihove manipulacije spodatki in sku{a odkriti, kdo slu`i zzelenimi tehnologijami. Vsaka stvarima dve plati, zato je vredno preve-riti tudi, kaj o podnebnih spremem-bah menijo skeptiki. Ob tem pa seje potrebno zavedati tudi, da nobenastvar ne more biti samo ~rno-bela.

SolarAvtor: Ian McEwanIz{lo pri: zalo`bi Mladinska knjiga, 2011

Britanskega pisa-telja Iana Mc-

Ewana najbr` {tevil-ni poznate po ro-manu Pokora (Ato-nement), po kateremje bil posnet tudifilm. Najnovej{i ro-man Solar je sicerpopolnoma druga-~en od prej omenjenega, a ni~ manj zani-miv. V njem McEwan na satiri~en na~inopisuje disfunkcionalno `ivljenje Nobelo-vega nagrajenca iz fizike Michaela Bearda,katerega najbolj{a dela so za njim. Tako sepre`ivlja na ra~un stare slave in med dru-gim vodi raziskovalni center, ki naj bi da-jal vtis, da britanska vlada dela nekaj vsmeri boja proti podnebnim spremem-bam. A Beard ima ve~je te`ave, kot so pod-nebne spremembe, njegova peta `ena ganamre~ vara. Kaj takega se mu {e nikoli nizgodilo, saj je vedno sam bil tisti, ki jevaral. A Beardu se naenkrat spet nasmehnesre~a. V roke dobi zapiske nesre~no premi-nulega kolega, s katerimi dobi idejo o noviobliki pridobivanja obnovljive energije ins tem zaslu`ka. Beard tako naenkrat posta-ne glavni promotor obnovljivih virov ener-gije, vendar se nam ob tem postavlja vpra-{anje, ali lahko mo{ki, ki je iz svojega `iv-ljenja naredil popoln nered in je sam preti-ran porabnik "surovin", po~isti nered ~love{tva.

Britanski okoljevarstvenik George Mon-biot, avtor knjige Vro~e, je bil tako nav-du{en nad romanom Cesta, da je avtorjaozna~il za enega od 50 ljudi, ki lahko re{i-jo svet. "Morda je to najpomembnej{a okolj-ska knjiga, ki je bila kdaj napisana. Gre zamiselni eksperiment, v katerem si avtorzami{lja svet brez biosfere in ka`e, da je vse,kar ima za nas vrednost, odvisno od eko-sistema," je o knjigi napisal Monbiot. Vse-kakor se boste ob branju romana zamisliliin razmislili, kak{en svet `elite pustitizanamcem. Najbr` `elite, da vidijo modromorje, zelene gozdove in vse druge lepotenarave, ki ste jih lahko ob~udovali sami.

Okolje v stripuAvtorja: Larry Gonick, Alice OutwaterIz{lo pri: Tehni{ki zalo`bi Slovenije, 2001

Okolje v stripuna zabaven in

pou~en na~in pred-stavi ekologijo kotznanost in z njopojasnjuje, s kak-{nimi okoljskimiproblemi se soo~a-mo, kako so nastaliin kako bi jih lahko re{ili. Avtorja knji-go v stripu za~enjata z zgodbo prebival-cev Velikono~nega otoka, ki so skozi ~ass se~njo gozdov po~asi uni~ili ekosistemotoka in s tem tudi svojo civilizacijo. Taprimer je nato {e ve~krat omenjen kotnekak{no svarilo in poziv k spremembina{ih navad.Naj vas stripovska oblika knjige ne zave-de, da bi mislili, da so predstavljene te-me lahkotne. Na ta na~in je le la`je doje-ti vse, kar Okolje v stripu obravnava, ni pazato ni~ manj pou~na kot kak drug u~-benik s podro~ja okoljske znanosti. Mor-da jo bodo tako otroci in mladi {e rajeprebirali, star{i pa jih bodo la`je nau~ili,zakaj je pomembno, da se odgovornovedemo do okolja. Knjiga sicer obravna-va teme, kot so kro`enje snovi in pretokenergije, prehranjevalne verige, `ivljenj-ske skupnosti na kopnem in v morju,kmetijstvo, rast ~love{ke populacije innjen vpliv na okolje, viri energije, odla-ganje odpadkov in njihovo recikliranje,onesna`evanje, okoljski ukrepi ...

Peti danAvtor: Frank SchätzingIz{lo pri: zalo`bi U~ila, 2008

K dorkoli boprebral ro-

man Franka Schät-zinga, bo hvale-`en za vsak me-ter zemlje in sebo zagotovo izo-gibal vodnimposteljam," soroman Peti danpospremili vnem{kem ~asniku Die Zeit. Ko go-vorimo o boju proti podnebnimspremembam in varovanju okolja,velikokrat spregledamo del, ki sesta-vlja ve~ino Zemlje – oceane. Schätzin-gov znanstvenofantasti~ni roman pase osredoto~a prav nanje in ugotavlja,kaj bi se lahko zgodilo, ~e bi nammorje vrnilo udarec za vse onesna`e-vanje in pobijanje morske biosfere.Si predstavljate, da bi se morske `i-vali, tudi tiste, ki prej nikoli nisonapadle ~loveka, kar naenkratobrnile proti ~love{tvu? Nastala bikatastrofa, kakr{ne ne pomnimo.Schätzing v romanu pi{e o novi vrstimorskih ~rvov, ki skupaj z bakteri-jami destabilizirajo metanski led nacelinski polici. Ko se celinsko pobo-~je zru{i, podzemni plaz povzro~icunami, ki prizadene ve~ino obaleob Severnem morju in pobije namilijone ljudi. Pi{e o kitih, ki pota-pljajo ladje, toksi~nih rakih, ki za-strupijo zalogo vode na Long Islan-du ... Dogajajo se vse huj{e nesre~e,ki ogro`ajo ~love{ko vrsto. Romanse dotika razli~nih tem, tudi po-membnosti morja za ~love{tvo in so-bivanje razli~nih vrst. Ob vsem temka`e tudi na to, kako slabo poznamomorje; njegove globine so namre~ za~loveka {e v veliki meri nedostopne.

Babice svetujejo svetuAvtorica: Carol SchaeferIz{lo pri: Zalo`bi Gnostica, 2008

Svet trinajstih sta-roselskih starih

mam je prvi~ zase-dal oktobra 2004.Sestale so se z `eljopo ohranitvi in {ir-jenju naukov izvir-nih ljudstev plane-ta, katerih potomcismo tudi mi. Skozi posamezne `ivljenj-ske zgodbe babic spoznavamo, da njiho-vo `ivljenje ni bilo lahko, saj so zaradisvoje druga~nosti v skupnosti izstopalein tako naletele na {tevilne ovire pri ure-sni~evanju svojega poslanstva. Vse nasu~ijo, da moramo ostati zvesti sebi inohranjati stik s svojimi predniki, ki sona{e najve~je bogastvo, na{e korenine.Babice u~ijo, da niti znanost niti kopi~e-nje bogastva nista bistvena, najpomem-bnej{e je vzgojiti dobra ~love{ka bitja.Otroci so tisti, ki bodo poskrbeli, da sebo prihodnost razvijala v pravo smer.Poskrbeti moramo za polnej{e in kvali-tetnej{e `ivljenje vseh prebivalcev plane-ta. Spomnijo nas, da bi morali bolj spo-{tovati in ~astiti vodo, ki je kri planeta.Le ko zavestno pozdravimo vodo predpitjem ali kopanjem, lahko razvijemo donje pravilen odnos. Babice u~ijo, da sovsi odgovori, ki jih i{~emo, v vodi.Babice svetujejo svetu je pravi zaklad sta-rih znanj, izro~il in obredov. Knjiga nasspomni, da je kakovostno sobivanjemo`no le z udejanjanjem sprememb vvsakem izmed nas. Skupaj tvorimo ce-loto, ki pravilno deluje le uravnote`enain v harmoniji.

“

18 19EEKKOO KNJIGA EEKKOO KNJIGA

mladinske EKO recenzi je tuje EKO recenzi je

Zeli{~a male~arovniceAvtorica: Polonca Kova~Iz{lo pri: Dr`avni zalo`bi Slovenije

K n j i g aZeli{~a

male ~arov-nice ni na-vadna slika-nica, to jeprava ~arov-ni{ka bukva!^a rovn i c aLen~ka je povidezu mala ~arovnica, po znanju, kiga premore, pa je zelo velika in mo-dra. V starem herbariju ima prileplje-na posu{ena zeli{~a in o vsakem zeli-{~u ve ~isto vse. Pozna jih tako dobro,da pomaga prijateljem od blizu in da-le~. Nau~i nas, kdaj naj nabiramo po-samezna zeli{~a, komu lahko {koduje-jo, katera so koristna za lepoto in ka-tera za zdravje. Seveda pozna tudi ti-ste, ki so {kodljiva. Za vsako zel izve-mo pou~no zgodbico in tako prekpravljice spoznavamo koristne nasvetein recepte. Nekatera zeli{~a lahko za-sadimo tudi doma, v lon~ke ali na vrt,si iz njih kuhamo zdravilne ~aje, nare-dimo tinkture, poparke in obkladke.Le pokukaj k Len~ki, spoznaj {tevilnazeli{~a in zasadi svoj zeli{~ni vrti~ek,navdu{en bo{.

Groznovilca v Hudi hostiAvtorica: Jana BauerIz{lo pri: Zalo`bi SodobnostInternational, 2011

G roznovilca! @eko izre~e{ to

ime, te kar ~udnostrese po celem tele-su. A ko Groznovil-co spozna{ in ugo-tovi{, kako pogum-na in iznajdljiva je,si za`eli{, da bi sta-noval v Hudi hosti.Hodil bi k njej na obisk in v njenem ~aj-niku srebal ~aj iz porcelanastih skodelic, kijih je Zatuliveter sunil njeni prababici. Karpredstavlja{ si, kako z njo ~ofota{ po naj-ve~ji lu`i, kar si jih sploh lahko zamisli{.Ali pa kako v svojih gumijastih {kornjihnajde{ ~arobno mivko – prav tako, kot joje na{la Groznovilca. Spoznaj to navihanobitje, ki ima ~epico na glavi, iz katere ra-stejo nekak{ni rogovi. Ob branju njenih do-godiv{~in se po{teno nasmeje{ in ko gre{ vgozd, opreza{ za ~ajnikom, ki leti po zrakukot balon, in ~aka{, ~e ne bo tokrat mordaGroznovilca pristala prav pred teboj.

Pripravili:Jerneja Pav~ek, Alenka @umbar Klop~i~,Matija Le{tan in Tanja Srnovr{nik

Varuhi drevesAvtorica: Vesna MajesIz{lo pri: Zalo`bi K2M, 2010

^ e odgrne-mo tan~ico

zunanjega sve-ta, kot ga poz-namo, se pravhitro znajdemov svetu bitij, kina neki drugiravni skrbijo zana{ planet. Eni

Varuhi Vrbovega LogaAvtor: Anton KomatIz{lo pri: Samozalo`bi, 2011

S ilvija je najst-ni{ko dekle,

ki `ivi z o~etom.Ta nekega dne do-bi po{to, da je iz-bran za dobro pla-~ano delovno mestov tujini. Silvija seodlo~i, da bo osta-la pri dedku inbabici in kon~ala {olanje. V vasi VrbovLog, kjer `ivita babica in dedek, sipo~asi poi{~e nove prijatelje. Pridru`i senjihovi skupini Varuhi Vrbovega Loga,ki zavzeto varuje doma~o vasico.Nekega dne se zgodi nekaj groznega. Vpotoku, ki te~e ~ez vas, plavajo mrtveribe. Tako se za~ne njihova najve~japustolov{~ina. Pri svojem delu so uspe-{ni, pravi detektivi. Otroci zlobne`aspravijo za zapahe.Knjiga govori o najstnikih, ki so zelopogumni in naredijo tisto, ~esar mar-sikdo od odraslih ne bi naredil. Spo-znamo, da svet stoji na mladih; pred-vsem na tistih, ki si upajo izraziti svojemnenje in ga uresni~iti.

klju~nih so Varuhi dreves, ki `ivijo vdrevesni auri in skrbijo za drevo.V knjigi se prepletajo tri zgodbe. Vospredju je `ivljenje petnajstletnegade~ka z imenom Bratec, ki podedujezeli{~no kmetijo od stare tetke; sledi-mo tudi zgodbi sestre Ule, ki je hudozbolela zaradi nespo{tovanja narave, inzgodbi de~ka Tadeja, ki ̀ ivi s svojo ma-mo, ki pa mu nikakor ne dovoli odrasti.Bratec je osve{~en mladeni~, vegetari-janec, ljubitelj `ivali in narave. Nadrugi strani je negativni lik lovecKorel, ki rovari po okoli{kih gozdovihin brezsr~no pleni ni~ hudega slute~e`ivali. @elela sem poudariti vse tisto,za kar verjamem, da je pozitivno insvetlo, in se ob tem zavestno vzdr`alapridiganja in nalaganja krivde.Pri branju knjige bo bralec ne gledena to, v kaj verjame, lahko ob~util lju-

No Impact Man:Saving the PlanetOne Family at a Time(Okolju prijazen~lovek: Postopnore{evanje planeta,za~en{i z enodru`ino)Avtor: Colin BeavanIz{lo pri: Little, Brown BookGroup, 2009

K ak{no bibilo `ivlje-

nje, ~e bi po-polnoma spre-menili na{e na-vade in bi bilna{ vpliv naokolje ni~eln?Bi bilo na{e ̀ iv-ljenje bolj{e alislab{e? Te`je ali la`je? Se je tega splohsmiselno lotiti? Odgovore na ta vpra-{anja se je odlo~il poiskati ColinBeavan, avtor knjige No Impact Man:Saving the Planet One Family at a Time(ali v prevodu Okolju prijazen ~lovek:Postopno re{evanje planeta, za~en{i z enodru`ino). Odlo~il se je za enoleten po-skus, v katerem postopoma svoj vplivna okolje manj{a na minimum, vse pazabele`i v svoji knjigi, ki je nekak{endnevnik njegovih "okoljskih" dogo-div{~in. Seveda se morata njegovemunovemu na~inu `ivljenja prilagodititudi `ena, ki obo`uje sodoben `ivljenj-ski stil, in h~erkica. Beavan tako po-~asi preneha uporabljati toaletni pa-pir, plastiko, elektriko, uporablja sa-mo {e kolo (kar je precej te`ko gledena to, da `ivi na Manhattnu), je le {elokalno pridelano organsko hrano, od-pove se televiziji, tudi poletom z leta-lom, kar {e posebej jezi njegovo ta{~o,ki `ivi na drugem koncu ZDA ... Izvsega tega nastanejo zabavne dogo-div{~ine, s pomo~jo katerih dru`inaBeavan odkrije, da je v tak{nem na-~inu `ivljenju marsikaj pozitivnega.Knjiga No Impact Man vas bo nasme-jala in nau~ila, da tudi en ~lovek (ali

The Firemaker(Povzro~itelj ognja)Avtor: Peter MayIz{lo pri: Minotaur Books, 2005

T he Firemaker(Povzro~itelj ognja)

je prava izbira zavse, ki so jim v{e~napeti trilerji, kjerna razplet ~akamoprav do zadnjih stra-ni knjige. Zgodbanudi tudi prvovr-sten vpogled na to,kako je biti tujec (natan~neje Ameri-~anka) v Pekingu. A kar knjigo uvr{~amed eko knjige, je njena tema: genskospremenjena hrana. Ta je po besedahenega od bralcev knjige tako grozljiva, davas lahko za vedno odvrne od u`ivanja do-lo~ene hrane.A pot do resnice je dolga. Forenzi~na pa-tologinja iz Chicaga Margaret Campbellse odzove povabilu kitajske vlade in za{est tednov pride pou~evat na policijskouniverzo v Pekingu. Po slabem za~etkuzaradi nepoznavanja kitajske kultureMargaret pomaga pri identifikaciji hudoza`ganega trupla. Pri iskanju morilca sepridru`i detektivu Li Yanu, a trupel je vseve~ in resnica vse bolj grozna. Ko odkri-jeta, da nekdo posku{a prepre~iti, da bisvet izvedel, da je {lo nekaj zelo narobepri genski spremembi ri`a, sta v nevar-nosti tudi sama. Gensko spremenjenehrane je vse ve~. Kdo nam lahko zagotovi,da se vsaj del zgodbe ne bi mogel v resni-ci zgoditi?

Forty Signs of Rain([tirideset znakovde`ja)Avtor: Kim Stanley RobinsonIz{lo pri: HarperCollins PublishersLtd., 2004

N everjetnavro~ina,

oto{ke dr`ave,ki jih skrbi, dajih bo rast oce-anov zbrisala stega sveta ...Zveni znano?[tirideset znakovde`ja (Forty Signsof Rain) je {e ena v vrsti knjig, ki se lo-teva problemov ~love{kega vpliva naokolje. ̂ eprav roman uvr{~amo v ̀ anrznanstvene fantastike, v njem najde-mo marsikaj, kar se dejansko `e doga-ja. Glavni junak romana Charlie, okolj-ski svetovalec v senatu, se trudi in pi{epriporo~ila, da bi senatorje prepri~al,da so ukrepi proti podnebnim spre-membam potrebni. Tudi njegova `enaAna se bori za dobro okolja, a na po-dro~ju znanosti. Toda videti je, kot daje vse boj z mlini na veter. Medtem kozasebni interesi ostajajo pomembnej{iod javnega dobrega, se zunaj priprav-lja nevihta, ki bo morda le streznilapolitike.Roman Kima Stanleyja Robinsonaopozarja, kaj nas ~aka, ~e bomo na-daljevali po poti, po kateri gremo. ^ebosta politika in znanost {e naprejgledali le na denar, nam prihodnost nebo prinesla ni~ dobrega.

bezen, ki ne razsoja, se u~il odpu-{~anja in spoznal znanje, za katereganavadno mislimo, da ne obstaja.Pustite se torej zapeljati v svet zeli{~-nih vil, ki zdravijo ~ustvene bole~ine,in globokega gozda, ki skriva skriv-nosti, ki se nam {e v sanjah zdijo ne-verjetne in ~arobne. ena dru`ina) lahko prispeva nekaj do-

brega za okolje. Annie Leonard, avto-rica animiranega filma Zgodba stvari(The Story of Stuff), o zgodbi pravi:"Okolju prijazen eksperiment je spre-menil Solina Beavana in branje knji-ge No Impact Man bo spremenilo vas."

21EEKKOO KNJIGA

Jernej Stritih, nekdanji direktor nekdanje Slu`be Vlade RS za podnebne spremembe:

Knjige nam omogo~ajo poglobljenorazumevanje okoljskih problemov

O rganizacije, kot so OECD in Zdru`eni narodi, edino prilo`nost za gospodarsko rast vidijo v zelenih tehnologijah,Slovenijo pa v tej krizi nad gladino dr`i ravno izvozna visokotehnolo{ka nizkooglji~na industrija. V teh segmen-tih gospodarstva imamo danes rast, je sedaj `e nekdanji prvi mo` nekdanje Slu`be Vlade RS za podnebne spre-

membe (nova vlada jo je ukinila kmalu po na{em pogovoru) Jernej Stritih poudaril na lanskem Forumu inovacij. "La`je kotutirati nove poti je ponavljati modele iz preteklosti. Tako se v Sloveniji ponuja model iz tridesetih let prej{njega stoletja,da naj bi gradnja avtocest spodbujala gospodarski razvoj. Ta razvojni model danes morda {e deluje na Kitajskem, medtemko na zasi~enem evropskem trgu, kot je tudi slovenski, na to ne moremo ve~ staviti; sploh ~e pogledamo, kaj se je zgodi-lo zaradi pospe{ene gradnje avtocest v zadnjem desetletju, ki so ob nastopu krize povzro~ile mo~an pok gradbenega balonav Sloveniji. Za razliko od propadlih gradbenih velikanov pa raste segment gradbeni{tva, ki se osredoto~a na energetskou~inkovitost in energetske sanacije," je za Eko knjigo strnil Stritih. Z njim smo sicer govorili predvsem o sve`i strategijiprehoda Slovenije v nizkooglji~no dru`bo, zaupal pa nam je tudi, katera je njegova najljub{a ekoknjiga.

Pogovarjala se je Alenka @umbar Klop~i~, FOTO: Analog

Kako bi morali po va{em nadaljevatigospodarsko pot? Pripravili ste strate-gijo za prehod v nizkooglji~no dru`bodo leta 2050. Kje torej za~eti?› Mislim, da smo z izvajanjem strategije`e kar dobro za~eli. Izvaja se Operativniprogram zmanj{evanja emisij toplogred-nih plinov 2008-2012, Akcijska na~rtaza energetsko u~inkovitost in obnovljivevire energije, podpora nizkooglji~nim te-hnologijam v okviru sredstev za raziskavein razvoj in Strategija prilagajanja kme-tijstva na podnebne spremembe. Strate-gijo je sicer potrebno {e sprejeti, poudarilpa bi, da ne zahteva drasti~nih sprememb`e v prvih letih njenega izvajanja. Strate-gija temelji predvsem na izvedbi ukrepovin projektov, ki `e te~ejo ali so priprav-ljeni, in na njihovem postopnem intenzi-viranju. V ~asu izvajanja znanih ukrepovpa bi razvili {e potrebne nove tehnologijein ukrepe, predvsem na podro~ju prome-ta in industrije.Omeniti denimo velja centre odli~nosti,kompeten~ne in razvojne centre, ki so na-menjeni prav nizkooglji~nim tehnologi-jam. K njihovi vzpostavitvi prispevataMinistrstvo za visoko {olstvo, znanost intehnologijo ter Ministrstvo za gospodar-stvo. Naslednji ukrep strategije je, da se

tehnologije ali storitve, ki ji bodo ti cen-tri razvili, ~im prej uveljavijo v praksi inna trgu. Drugi primer je Revoz, ki pri-pravlja proizvodnjo elektri~nih vozil.Uvedbo subvencij za nakup teh vozil smopredlagali prav na Slu`bi Vlade RS zapodnebne spremembe, hkrati pa sodelu-jemo s ponudniki elektrike in ob~inamipri vzpostavljanju infrastrukture za nji-hovo polnjenje.

S strategijo prehoda v nizkooglji~no dru`bo selahko Slovenija neha vrteti v krogu in lahkopostane razvojno naravnana dru`ba!

Dejstvo je, da se moramo ljudje nasplohzavedati, zakaj je potrebno ukrepanje …› Dr`i. Zato tudi upam, da bosta novavlada in dr`avni zbor strategijo sprejela inda bomo {li ~im prej po zastavljeni poti.Glede inovativnih javnih naro~il pa veljapojasniti, da gre pri tem za uvedbo novihtehnologij in pristopov v okviru javnihinvesticij in naro~il. Tako bi ministrstvalahko v svojih razpisih podala zahtevo, damora neka naro~ena storitev ali produkttemeljiti na {e nepreizku{eni tehnologiji,s ~imer prevzamejo del tveganja, a hkratibistveno pospe{ujejo uvajanje tehnologi-je. S tem gospodarstvu zagotavljajo tako

imenovani vodilni trg. Prav skozi omen-jene centre odli~nosti prehajamo do noverazvojne in industrijske politike, kjer nebo vloga dr`ave le razdeljevanje sredstevza razvoj, ampak da bo tudi sama spod-bujala razvoj s tem, ko dolo~i prioritete invanje tudi investira.Veliko se govori o potrebnem prilaga-janju podnebnim spremembam. Kaj tosploh pomeni? Za kak{ne ukrepe gre?› Slovenija se nahaja na zelo specifi~nemobmo~ju, ob Sredozemlju in v Alpah.Obe obmo~ji sta med najbolj ob~utljivi-mi obmo~ji sveta z vidika podnebnihsprememb. Zaradi tega se pri nas tempe-rature dvigajo hitreje kot v globalnempovpre~ju. Zaradi stika ve~ ekosistemovna majhnem prostoru pa so obstoje~iglobalni izra~uni za napovedovanje doga-janja pri nas premalo natan~ni. V prihod-nje pri~akujemo vse ve~ ekstremov, odvro~inskih valov in su{ do mo~nej{ih de-`evij, ki lahko prinesejo ve~je poplave.Ne vemo pa, ali se bo celotna koli~inapadavin pove~ala ali zmanj{ala. Zato jepotrebno najprej izbolj{ati napovediregionalnega podnebja in u~inkov pod-nebnih sprememb. Na podlagi teh napo-vedi lahko pripravimo ustrezne fizi~ne inupravljavske ukrepe na primer na javni

EKO intervju EKO intervju

infrastrukturi, v prostorskem na~rtovan-ju, gospodarjenju z gozdovi itd.Ra~unati pa moramo tudi na u~inke dru-gega reda in jih kolikor mogo~e predvi-deti. Gre za u~inke na globalni gospo-darski in dru`beni sistem ali celo na glob-alno varnost, kot na primer rast cen hranezaradi hkratnega izostanka pridelkov v ve~delih sveta ali pojav podnebnih beguncev.Najprej potrebujemo izbolj{ane napovedi,nato bomo definirali preventivne ukrepepo posameznih podro~jih politik. Bistvenopa je, da bodo v podnebnem skladu, ki sebo polnil s 50 % od prihodkov iz dra`bemisijskih kuponov v okviru emisijskesheme EU od leta 2012 naprej, sredstvatudi za ukrepe prilagajanja.

Slovenija spada med obmo~ja, ki jim podatkiin modelni izra~uni v prihodnosti napoveduje-jo hitrej{e nara{~anje temperature od svetovne-ga povpre~ja. Grozi nam dvig temperaturezraka za ve~ kot 6 °C. Posledic tak{ne otoplit-ve ne moremo v celoti napovedati, toda njihovezametke lahko opazujemo `e danes, kot so naprimer ekstremni vremenski pojavi, su{e, po-plave, pojav prenosljivih bolezni, ki jih doslejtu ni bilo, in ~edalje ve~ja gospodarska {koda(VIR: Strategija prehoda Slovenije v nizko-oglji~no dru`bo do leta 2050).

Sprememba podnebja je nastala ne-posredno ali posredno zaradi ~love-kove dejavnosti, ki spreminja sesta-vo zemeljskega ozra~ja in se polegnaravne spremembe podnebja opa-`a v primerljivih ~asovnih obdobjih.(VIR: Okvirna konvencija Zdru`e-nih narodov o spremembi podnebja;citirano tudi v va{i strategiji) Va{astrategija torej stremi k temu, da seposledice ~lovekovih dejavnosti(emisije) drasti~no zni`ajo (konkret-no za 80 %). Toda kako je to mogo~ebrez drasti~nih sprememb v splo{nimiselnosti? [e vedno se vozimo poen v avtomobilu, potratno ogreva-mo, kuhamo brez pokrovk …› Menim, da je miselnost javnosti dale~pred ukrepi dr`ave. ^e nimamo ustre-znega javnega prevoza, ki bi nam omo-go~il prevoz na delovno mesto v prib-li`no enakem ~asu, kot nam to omo-go~a prevoz z avtomobilom, potem nemoremo pri~akovati od ljudi, da bodospremenili ravnanje. Sedanja naloga jeurediti ponudbo tovrstnih trajnostnihukrepov, povpra{evanje po njih s stranijavnosti pa je `e prisotno. Dober pri-mer tega je uvedba projekta Bicikelj vLjubljani.

Medtem ko se je v svetu povpre~natemperatura dvignila za 0,8 sto-pinje Celzija, se je v Sloveniji dvi-gnila za 1,2 stopinji. Za dvig po-dnebne ozave{~enosti si na Slu`biVlade RS za podnebne spremembeprizadevajo tudi s projekti, kot jedenimo U4Energy, kjer je {lo zanate~aj za slovenske {ole.

Preidiva {e v bolj literarnevode … Katero ekoknjigobi priporo~ili bralcem revi-je Eko knjiga?› Zagotovo bi priporo~il angle-{ko knjigo How bad are bana-nas? Mika Bernersa-Leeja, kiprikazuje oglji~ne odtise vsegamogo~ega, od banan do recimoatomske vojne. Zelo velik vplivname pa sta imeli knjigi Mindand Nature – a Necessary UnityGregoryja Batesona in Pragozd vna{i krajini mojega profesorjaDu{ana Mlin{ka.

Kak{no je po va{em mnenju okoljskoodgovorno vedenje? Kako sami skr-bite, da ste odgovorni do okolja?› Pomembno je, da se zavedamo svojegaokoljskega vpliva, ~emur sledi ukrepanjeglede tega vpliva. Seveda pa je pomembnotudi, kako je to ukrepanje dru`beno spreje-to in koliko se oziramo na to. Sam se reci-mo ne odrekam normalnemu socialnemu`ivljenju, da bi dokazoval, da sem okoljskoodgovoren, smo pa z dru`ino `e pred letipostavili hi{o, ki je za tisti ~as dobro izoli-rana in projektirana tako, da lahko koristi-mo son~no energijo pasivno in za ogrevanjetople vode. Pravkar smo pre{li na ogrevan-je z geosondo in toplotno ~rpalko, s ~imer jehi{a `e zelo malo oglji~na. Sicer se `e vsokariero poklicno ukvarjam z varstvom okol-ja, kjer upam, da dajem za svoje zmo`nostinajve~ji prispevek k varstvu okolja.Kak{no mo~ in vpliv imajo po va{emknjige pri na{em vedenju do okolja?› Po mojem mnenju imajo knjige zelomo~an vpliv na na{e vedenje, saj namomogo~ijo poglobljeno razumevanje okolj-skih problemov in njihovih re{itev. Neka-tere zame klju~ne knjige ve~krat preberemin tako obnavljam razumevanje teorije inresni~nosti. V mojih krogih je knjiga zelopogosto darilo.

20 EEKKOO KNJIGA

Kaj se dogaja v BTC-ju?

Ne zamudite!

Razstava pti~jih hi{ic je na ogled v spodnji eta`iEmporiuma v BTC City Ljubljana. Sodelovalo je16 ljubljanskih osnovnih {ol in skupaj 300 u~encev,ki so iz odpadnega materiala izdelovali pti~jehi{ice. Najlep{e hi{ice so bile tudi nagrajene.

V BTC-ju imamo zaobiskovalce namenjenidve brezpla~ni polnilnimesti za polnjenjevozil na elektri~nipogon, ki staname{~eni pred dvora-no A in pred poslovnostolpnico BTC City.

V BTC-ju imamorezerviranih 14 parkirnih mest zanose~nice in star{ez dojen~ki. Parkirnamesta so ozna~ena sposebno obvestilnotablo in narisano{torkljo.

21. aprila bo potekal na Tr`niciBTC od 9. do 14. ure `e tradicio-nalni Festival slovenskih jedi.Predstavile se bodo slovenske ekokmetije in kulinari~na dru{tva izvse Slovenije. Obiskovalci bododegustirali slovenske dobrote kotso gibanica, kranjska klobasa, po-tica, `likrofi itd. Potekal bo pesterzabavni program.

Dogodek Podari pokrov~ek bopotekal v maju na parkiri{~uBTC CITY Ljubljana. Izpokrov~kov bomo izdelalimozai~no sliko. Zbrane pokrov-~ke bomo prodali predelovalcusurovin in pomagali socialnoogro`eni dru`ini. Namen akcijeje izkazati dru`beno in okoljskoodgovornost in poudariti huma-nitaren in solidarnosten pomen.

Arhitekturna delavnica BTCZeleno mesto bo potekala vtorek 24. 4. 2012, v BTC City vspodnji eta`i Emporiuma. U~enciosnovne {ole bodo na orto fotoposnetek postavili lesene objek-te ter z barvnimi papirji inoznakami naredili predlog za ozelenitev lokacij.

Bodite z nami! www.eko-btc.si

26 EEKKOO KNJIGA

EKO vrt

Kalimo semena z nalepko [krata VodaPripravlja: Jerneja Pav~ek

V zimskem ~asu, ko {e nimamomo`nosti pridelave lastne zelen-jave na vrtu, nam kal~ki nudijo

izreden vir naravnih mineralov, vita-minov in hranilnih snovi, ki jih v zelen-javi, ki je prepotovala dolge kilometreiz enega konca planeta na drugega, nenajdemo.

Danes semenom namenjamo premalopozornosti. Zavedati se moramo dejstva,da je od kakovostnih semen odvisen ob-stoj `ivljenja na planetu. Energija, ki jeshranjena v semenu, ob ugodnih okoli-{~inah poskrbi za pravilen razvoj rastline.

Kal~ki so semena, iz katerih se ob ugo-dnih pogojih (toplota, svetloba, vlaga)za~nejo razvijati korenine in listi, kiimajo visoko hranilno vrednost intvorijo snovi, ki jih na{e telo uporabi inlahko absorbira. Z rednim u`ivanjemkal~kov imamo ve~ `ivljenjske energije,na na{e telo delujejo alkalno, izbolj{uje-jo kri, prebavo, na{i lasje so lep{i in boljzdravi, prav tako tudi ko`a in nohti.Vsebujejo visoke koncentracije vitami-nov in mineralov, zato se izbolj{a imun-ski sistem organizma. Kalimo lahko ra-zli~na semena. Enostavno in hitro ka-limo lucerno, brokoli, kre{o, redkvico,{pina~o in rde~o peso.Ve~je kot je seme, ve~ ~asa potrebuje,da vzklije. Za u`ivanje izbirajmo eko-lo{ka semena avtohtone doma~e vrste.

Kaj potrebujemo za kaljenje?

Za kaljenje semen potrebujemo vodo,nalepko [krata Voda, steklen kozarecali kalilnik, okensko poli~ko, toploto inveselje.

Kako kalimo?

Semena speremo pod teko~o vodo. Polo-`imo jih na tanko gazo in v steklenkozarec. V kozarec nato~imo toliko vo-de, da so semena prekrita. Zjutraj vodoodlijemo, semena speremo in polo`imonazaj v kozarec ali kalilnik. Kozareczapremo s pokrov~kom, v katerega smoizvrtali luknjice. Kozarec postavimo vpo{evni polo`aj (navzdol), da voda od-te~e. Tako zagotovimo dobre pogoje zakaljenje.Semena spiramo zjutraj in zve~er oz. popotrebi; redno namre~ opazujemo, ali sekal~ki sluzijo. Kal~ke kalimo v svetlem in toplemprostoru, v katerem naj bo okoli 20stopinj. Ne pu{~amo jih na direktnison~ni svetlobi. Poskrbeti moramo, dazrak v kozarcu dobro kro`i, saj ga seme,ki kali, potrebuje.

Semena kalijo razli~no hitro, najhitrejekalijo alfaalfa kal~ki (kre{a, kvinoja inajda), in sicer od 3 do 5 dni. Hitrost kal-jenja je odvisna tudi od kakovosti vode.

a

• Delavnice za {olske in pred{olske otroke • Ozave{~anjenose~nic, star{ev o zdravem na~inu `ivljenja • U~imo z lastnimi zgledi

– posadi drevo, obdeluj lasten vrti~ek, skrbi za `ivali in soljudi • Vzpodbu-jajmo igrivost v naravi • Odgovornost do lastnega telesa • Odlo~imo

se za spremembo na bolje • Zdrava hrana • Dobra voda • U~imo seiz narave • Ideje za prosti ~as • Pou~ne zgodbe o sobivanju v naravi •Medgeneracijsko sodelovanje

Ve~ na ww.ringaraja.net/ekoin na www.facebook.com/Ekovila

Primerjava kaljenja semen

Prvi kozarec semen smo kalili z vodo,ki je imela nalepko [krata Voda, drugikozarec semen pa smo kalili z navadnovodo iz pipe.

Kaj pravi{, kateri kal~ki na fotografijiso bili vsak dan polo`eni in zaliti zvodo, na kateri je bila nalepka [krataVoda? Razmisli, kako bi voda, ki teobkro`a (npr. de`evnica, lu`a, stopljensneg, voda v bli`nji reki), vplivala nakaljenje kal~kov.

Svoj odgovor sporo~i na naslovRevija Eko knjiga, Eko knjigad.o.o., Kra{nja 63, 1225Lukovica in ne pozabi pripisatisvojega naslova. Za nagrado prejme{ nalepko [krata Voda.Doma sam poskusi kaliti semena in sporo~i ugotovitve meni indrugim prijateljem. Vesel bomtudi kak{ne risbice ali misli o vodi.

Lepo vas pozdravljam,

[krat Vodo

b a b

27EEKKOO KNJIGA

Eko vila obo`uje zeleno barvo, prav tak{ni so tudi njeni lasje! Rado se zgodi, da seprav takrat, ko jo `eli{ pocukati za rokav, skrije v visoko travo in `e je ne vidi{ ve~.Majhna je in navihana.Vendar pozor, ne pozabi, da je vedno kje v bli`ini in opazuje,ali ljudje spo{tujejo drevesa, vodo in `ivali. Zelo rada bere pravljice, zbirasemena, kuha dobre ~aje, skrbi za zdravilne vodne izvire in skrbno recikliraodpadke. Kadar se potepa{ v naravi, pozorno opazuj in poslu{aj.Lahko se ti primeri, da jo bo{ sli{al ali celo videl.^e si `eli{ maj~ko, nakupovalno vre~ko za ve~kratno uporabo, sestav-ljanko, lasnico za lase z motivom Eko vile ali njen obisk v tvoji {oli, vrtcu, ~e biz njo rad le malo poklepetal, ji lahko pi{e{ na naslov ekovila@danu.biz, razveselijojo tudi risbice, pesmice, pobarvanke ... z veseljem ti odpi{e in po{lje vre~ko semen,s katerimi lahko zaseje{ lasten mini vrti~ek!

29EEKKOO KNJIGA

EKO vrt

28 EEKKOO KNJIGA

O troci so polni energije in zamisli. Veseli jih, da nam priopravilih lahko pomagajo in opravljajo pomembna dela

na vrtu. Omogo~imo jim, da bodo sami skrbeli za manj{ogredico ali vrt v lon~kih na balkonu.Pomembno je, da tudi odrasli dela na vrtu ne jemljemo kotnadlogo ali opravilo, ki nam je odve~, ampak kot nekaj lepegain dobrega. Vrt je lahko najbolj{a u~ilnica. Otroci spoznavajosemena, iz katerih zraste hrana, dobijo pravo sliko o tem, odkod pride hrana, ki jo potem lahko kupimo v trgovini, da so zarast potrebne ugodne okoli{~ine, predanost in ljubezen. Ob de-lu na vrtu posnemamo vzorce, ki jih najdemo v naravi. Rastlinesadimo skupaj na podlagi dobrih medsebojnih odnosov, zemljorahlo zra~imo in smo veseli de`evnikov, ki pomagajo tudi prikompostiranju. V tem krogu vse igra svojo vlogo: od recikli-ranja, porabe ogljikovega dioksida za rast, ustvarjanja kisika za`ivljenje do prisotnosti in pomena drobnih `ivali, ki so v tleh.

Primer permakulturnega otro{kega vrti~ka

Drobno zaplato zemlje smo ogradili s starimi deskami, da sezemlja ne porazgubi. V permakulturi plevel ni osovra`en, za-to smo novo zemljo iz drugega konca vrta stresli kar ~ez ple-vel. Gredice smo razdelili na tri dele. Zasadili smo jih po na-~elih dobrih sosedskih odnosov (korenje, zimski tr`a{ki solat-nik, za~imbe in di{avnice, paradi`nik, fi`ol, peter{ilj). Na ko-nec gredice smo postavili pti~jo hi{ko.Stor`i, lubje in veje so namenjeni domovanju pajkov, hro{~evin drugih malih obiskovalcev. Tudi kamenje ima v permakul-turnem vrtu pomembno vlogo, saj pono~i oddaja ~ez danzbrano energijo sadikam, {~iti jih pred vetrom in nudi oporo.Pod kamenjem je vla`no, kar je odli~no domovanje za de`e-vnike. ^e v vrt zaidejo pol`i, krasta~a iz bli`njega ribnika vseuredi tako, da je naravno ravnovesje ponovno vzpostavljeno.Sejanje semen v zemljo je za otroke prava dogodiv{~ina. Velikopozornosti namenimo tudi opazovanju prvih poganjkov, ki bo-do pogledali iz zemlje. Vrt se vsak dan spreminja, otroci pa seu~ijo naravo v naravi. Kak{no veselje je, ko zraste prvi koren~ek!

Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezenPripravlja: Jerneja Pav~ek

Seznam prijaznih in neprijaznih sosedov

BU^KE• prijazna soseda: ~ebula, fi`ol preklar

BERIVKA• prijazni sosedje: {etraj, koper, jane`, belu{i, rabarbara,

bela in rde~a redkev, zeljnatazelenjava, rde~a pesa, paradi`nik, nizke sorte fi`ola

• neprijazen sosed: peter{ilj

^EBULA• prijazni sosedje: bu~ke, kumare, paradi`nik, korenje,

jagode, kamilica, koper, rde~a pesa• neprijazni sosedje: zeljnate zelenjave, por, grah, fi`ol

NIZKE SORTE FI@OLA• prijazni sosedje: rde~a redkvica, repa, zelena, krompir,

kumare, blitva, paradi`nik, zelena, solata, rde~a pesa,belu{i, rabarbara, {etraj

• neprijazni sosedje: por, ~ebula, ~esen

FI@OL PREKLAR• prijazni sosedje: zelena solata, rde~a, bela in ~rna

redkev, bu~ke, {pina~a, kumare, kapucinke, {etraj,brsti~ni ohrovt, repa

• neprijazni sosedje: por, ~ebula, ~esen

PAPRIKA• prijazne sosede: {pina~a, rde~a redkvica, blitva,

zelena solata• neprijazen sosed: fi`ol

ZELENA (glavnata) SOLATA• prijazni sosedje: rabarbara, belu{i, paradi`nik, rde~a,

~rna in bela redkev, {etraj, radi~, koper, grah, fi`ol,repa, ~rni koren

• neprijazen sosed: peter{ilj

[ALOTKA• prijazni sosedje: korenje, jagode, kamilica, motovilec,

rde~a pesa, koper• neprijazni sosedje: zeljnata zelenjava, por, grah, fi`ol

Misel Grahama Bella: "Vrtnarjenje je najpopolnej{a oblika

meditacije, kar jih poznam. Ne{kodljivoje in zadovolji nekatere od na{ih potreb.

Tudi ve~ kot trideset vrst pti~ev z mojega vrta bi se strinjalo z mano."

EKO vrt

@elite svojo eko knjigo?

Na elektronski naslov alenka.klopcic@ekoknjiga.si po{ljite sporo~ilo z izkazano `eljo, katero eko knjigo `elite in zakaj.

Prvih pet najbolj prepri~ljivih `elja bo izpolnjenih! Pohitite!

VE^: www.ekoknjiga.si

30 EEKKOO KNJIGA

RADI^• prijazni sosedje: {etraj, fi`ol preklar, paradi`nik,

zelena solata, jane`, korenje• neprijazen sosed: peter{ilj

POR• prijazni sosedje: koleraba, jagode, zelena, korenje,

paradi`nik, zelena solata• neprijazni sosedje: ~ebula, grah, fi`ol

PARADI@NIK• prijazni sosedje: kamilica, bazilika, zeljnate zelenjave,

por, zelena solata, jagode• neprijazni sosedje: grah, ~ebula, fi`ol

RDE^A PESA• prijazni sosedje: {etraj, koper, nizke sorte fi`ola,

~ebula, berivka• neprijazna soseda: {pina~a

BLITVA• prijazen sosed: nizek fi`ol

KUMARE• prijazni sosedje: sladki jane`, nizke sorte fi`ola, ~ebula

KROMPIR• prijazni sosedje: brsti~ni ohrovt, nizke sorte fi`ola,

hren, poprova meta, kumina

KORENJE• prijazni sosedje: por, ~ebula, bela in ~rna redkev, rde~a redkvica

GRAH• prijazni sosedje: belu{i, sladki jane`, rde~a redkvica,

bela in ~rna redkev, zelena solata, koleraba• neprijazni sosedje: ~ebula, ~esen, fi`ol, krompir, por

KOLERABA• prijazni sosedje: paradi`nik, zelena, rde~a pesa, {pina~a,

zelena solata, grah, nizke sorte fi`ola

JAGODE• prijazni sosedje: por, ~ebula, zelena solata, ~esen

BELA IN ^RNA REDKEV• prijazni sosedje: paradi`nik, korenje, {pina~a, fi`ol,

grah, zelena solata• neprijazne sosede: kumare

RDE^A REDKVICA• prijazni sosedje: korenje, peter{ilj, vrtna kre{a, grah,

{pina~a, zelena solata

SADNO DREVJE• prijazni sosedje: kapucinke, ~esen, hren

BELU[I• prijazni sosedje: nizke sorte fi`ola, grah, zelena solata,

koleraba

[PINA^A• prijazni sosedje: zeljnata zelenjava, rde~a redkvica, bela

in ~rna redkev, repa, fi`ol preklar• neprijazna soseda: rde~a pesa

ZELJNATA ZELENJAVA• prijazni sosedje: zelena, krompir, grah, fi`ol,

paradi`nik• neprijazni sosedje: ~ebula, grah, rde~e zelje kot

monokultura

ZELENA• prijazni sosedje: por, paradi`nik, fi`ol, {pina~a,

zelena solata, zeljnata zelenjava

NNOOVVOO!!

NNOOVVOO!!

NNOOVVOO!!