januar 2007, letnik 17, tevilka 1 www.monitor.si

NA DVDJU MONITOR TV!ja

nuar

200

7

ISSN 1318-1017

cena: 6,22 EUR, 1490 SIT

Z DVD!

STRAN 100STRAN 34 STRAN 28

Nikon D40Digitalni SLR za zaetnike. V em je dober in kje so varevali.

Navidezna tipkovnicaV telefon lahko po novem tipkamo tudi s tipkovnico. Z laserjem narisano na mizo!

Windows DefenderOd novega Microsoftovega varovalnega sistema ni ostalo ve veliko. Le protivohunsko delovanje, pa e to bolj slabo.

WIN

DOW

S VI

STA

P

ROCE

SORJ

I P

REGL

ED IN

TERN

ETNE

PON

UDBE

Koliko vas bo stal internetPregled trga irokopasovnega interneta

Naredite si koledarDomiselno darilo koledar s fotografijami

STRAN 86

WINDOWS VISTAJE TUDVD

Koliko jeder bo dovolj? Na kateri matini ploi?

VSE O NOVEM

OPERACIJSKEM SISTEMU

STRAN 54PROCESORJI inMATINE PLOE

STRAN 64

KAKO ANALIZIRATI SPLETNI PROMET

STRAN 44

Odgovorni urednik Matja KlanarStrokovna urednika Vladimir Djurdji, Primo GabrijeliUrednitvo Uro Mesojedec, Nikolaj PeenkoVodja laboratorija Dare HriberekLektura Dora Mali Oblikovanje, raunalnika grafika in stavek Peter Gedei

Tehnini urednik Grega KropivnikFotografije Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja Naslov urednitva Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10, e-pota: urednistvo@monitor.siMonitor v spletu http://www.monitor.siNenaroenih rokopisov in fotografij ne vraa-mo. Vse gradivo v reviji Monitor je last dru-be Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoevanje je mogoe le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

4 Monitor / januar 2007

Revija Monitor posebej odlinim izdelkom pri svojih preizkusih podeljuje prizna-nje zlati Monitor. To je priznanje za konkretni izdelek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podjetje, ki ta izde-lek tri, s tem da jasno navede, v kateri tevilki Monitorja je bil objavljen test in kateri izde-lek je prejel priznanje.

Izdajatelj Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, davna tevilka: 83610405Direktor Andrej KlemencMarketing tel.: (01) 230 65 23 e-pota: marketing@monitor.si

Naronine in prodaja tel.: (01) 230 65 31 e-pota: narocnine@monitor.siTisk Schwarz d.o.o., Ljubljana naklada: 8.400 izvodovDistribucija Delo Prodaja d.d., Ljubljana

VSEBINA JANUAR 2007

Potnina za naronike plaana pri poti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v maloprodaji s priloenim DVDjem je vkljuen DDV v viini 20%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v viini 8,5%. ISSN 1318-1017

WINDOWS VISTADolgo smo akali in nazadnje le doakali. Novi rod

Microsoftovega operacijskega sistema za 32- in 64-bit-ne raunalnike Vista je odel v proizvodne dvorane. Od 30. novembra naprej ga lahko kupijo podjetja, uporabniki pa se bodo z njim po-sladkali ele po 30. januarju.

PROCESORJINa trgu procesorjev za osebne raunalnike je stal-

no kaj novega, eprav se na njem spopadata le dve podjetji. Za zadnje leto lahko ugotovimo, da je eno bolj zanimivih, saj smo bili pria obilici novih izdelkov, podnoij in naborov.

PREGLED PONUDNIKOV INTERNETAPonudba tevilnih ponudnikov interneta v Sloveniji je vsako leto pestrej-

a in hkrati ugodneja. Ponudnikov je toliko, da je vse prej kot enostavno iz-birati med njimi in tudi sistemi (kabel, DSL). Preesali smo trg internetnih po-nudnikov in zbrali vso trenutno aktualno ponudbo irokopasovnega interne-ta na domaem trgu.

VIDEO SPLETNE STRANIKako uinkovito, hitro, enostavno in po monosti s kar

najmanj stroki velikemu tevilu ljudi na razlinih koncih sveta predstaviti posneto fotograjo ali lm? Ena izmedbolj priljubljenih monosti je vsekakor uporaba speciali-ziranih strani, ki omogoajo nalaganje in gledanje slik in lmskih datotek. Saj veste, razvpiti YouTube in podobno

GRAFINI VMESNIKI ZA LINUXTako v okenskih operacijskih sistemih kot tudi v OS X je grani vmesnik

le en, privzet. Veini uporabnikov niti na misel ne pride, da bi ga zamenjali. Le odprta narava Linuxa je poskrbela za ve razlinih vmesnikov, ki jih po e-lji menjavamo.

ANALIZATORJI SPLETNEGA PROMETAKo so velike korporacije zaele uporabljati internet v komercialne namene,

so postali podatki o obiskanosti zelo pomembni. Toda kako zbrati te podatke in kako jih urediti v berljivo obliko?

PROGRAMI ZA IZDELAVO KOLEDARJEVLeto se konuje, zaenja se novo. Ravno pravi trenutek za izdelavo darila, ki

bi povrh vsega lahko bilo e koristno. Kaj ko bi to bil kar koledar?

6 UVODNIK 6 Vse za denar

Matja Klanar

8 TEHNOMANIJA Vladimir Djurdji 10 PISMA BRALCEV 12 JANUARJA NA MONITORJEVI PLOI 14 PRED DESETIMI LETI, NAPOVEDNIK 16 NOVICE 25 Telekomunikacijske novice 44 POGLED V PRIHODNOST

Primo Gabrijeli

54 BITKA GIGAHERTZEV Peter epetavc

64 IROKA PIPA V VSAKO GOSPODINJSTVO Grega imenc

74 OBJAVIMO SE Gorazd Ropoa

78 OBRAZ LINUXA Jure Forstneri

82 KDO, KDAJ, ZAKAJ? Jure Forstneri

86 IZDELAJMO SVOJ KOLEDAR Gorazd Ropoa

106 VARNOST 106 Muholovci na delu

110 NASVETI 110 Triki za Visto 111 Triki

116 MNENJA 116 Virtualizacija za vsakogar

Vladimir Djurdji 117 Nemir v blogosferi

Nikolaj Peenko 118 Darila za prihodnost

Uro Mesojedec

128 PRO ET CONTRA 128 Intel ali AMD?

92 PRENOSNI RAUNALNIKI 92 Sony VAIO VGN-FE39VP 93 Sony VAIO VGN-N19VP/B 94 Packard Bell Eeasynote MX66-004

95 LASERSKI TISKALNIKI 95 Samsung CLP-300 96 OKI C5900n 98 Konica Minolta Magicolor 2500W 98 Lexmark E250dn in E352dn

99 Brother HL-5250dn

100 DIGITALNI FOTOAPARATI 100 Nikon D40 101 Olympus E-400 103 Canon PowerShot A640 104 Nikon Coolpix L5 in L6 105 Ricoh Caplio RR630 105 Ricoh Caplio R5

MOBITEL .........................................OVITEK 2

VIBOR ............................................. OVITEK3

SI.MOBIL .........................................OVITEK 4

XENON FORTE ............................................. 1

MLADINA - DVD .......................................2,3

CANON ADRIA ............................................. 7

D-LINK ........................................................ 9

MOBINET ..................................................15

Esys ..........................................................21

MIKROPIS HOLDING .................................23

LOOP .........................................................34

NAJDI. SI ................................................... 51

SI. SPLET ..................................................53

RADIO CITY ...............................................63

MIKROING TRADE .....................................73

KLIK ..........................................................81

MLADINA-SISTEM ....................................90

RADIO MAXI ............................................105

CIKLUS ....................................................107

IRT 3000 .................................................108

SITECH ....................................................109

ASBIS ......................................................115

BURDA ....................................................119

Monitor / januar 2007 5

Naroanje na revijo MonitorRevijo Monitor lahko naroite tako, da plaate letno naronino in jo od naslednje tevilke naprej prejema-te na eleni naslov. Fizine osebe imajo 25 % popusta na polno ceno. Naroite se lahko z naroilnico, ki je vpeta v vsa-

ko tevilko revije, po telefonu, po faksu, ali po elek-tronski poti narocnine@monitor.si.

Plailo je mogoe tudi s plailnimi karticami. Naronina se plauje enkrat letno. e naronik ne

zahteva odpovedi, se naronina podalja za na-slednje obdobje.

Odpoved je mona pisno ali po telefonu. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu

(01) 230 65 31 ali po elektronski poti narocnine@monitor.si.

Seznam oglaevalcev

LEVEL ONE FBR-4000 MULTI-WANDoma imamo ponavadi le en i-rokopasovni prikljuek v internet, zato seveda zadostujejo navadni usmerjevalniki. V podjetjih, pa e-tudi majhnih, pa vasih pride prav redundanna postavitev, pri kate-ri ob izpadu enega ponudnika delo prevzame drugi. Zato potrebujemo nekoliko drugaen usmerjevalnik.

SYMANTEC NORTON INTERNET SECURITY 2007Nortonovi programi so zanimiv ra-unalniki pojav, saj se uporabni-ki v pogovorih med seboj pogosto pritoujejo eznje, e Nortona ne bodo nikoli ve namestili, ker jim je v preteklosti povzroil toliko teav. Kako je z razliico 2007?

26 PREIZKUSI

91 NAJBOLJI IZDELKI

CANON POWERSHOT A640Tradicijo Canonovih modelov serije A nadaljuje model A640. Hkrati pa izstopa ima namre tipalo, ki pre-more kar 10 milijonov pik. Tako lo-ljivost imajo trenutno veinoma le digitalni fotoaparati vijih razredov, katerih tipala pa so tudi veja in zato manj obutljiva za um.

SONY VAIO VGN-FE39VPSonyjev Vaio je lepo oblikovan pre-nosnik, ki ga krasijo tanko in lah-ko ohije ter pestra strojna in pro-gramska oprema. Zasnovan je na najnovejem dvojedrnem proce-sorju Core 2 Duo, ki tiktaka pri 1,66 GHz.

KAMERA UMTSSlii se uporabno: s telefonom UMTS preveriti dogajanje na neki oddaljeni lokaciji. Smo na poit-nicah in z enim klicem preverimo, ali je doma e vedno vse tako, kot mora biti. Ali pa iz slube pogle-damo, ali so otroci e prili iz ole. Vse to s kamero UMTS.

SAMSUNG CLP-300Samsung je med laserji zael re-volucijo nizkih cen in jo z najmanj-im barvnim modelom CLP-300 nadaljuje.

26 Symantec Norton Internet Security 2007

28 Microsoft Windows Defender

29 Detelfone

30 Microsoft Shared Computer Toolkit

31 Netgear Prosafe WAG 102

32 OpenBSD 4.0

33 Level One FBR-4000 Multi-Wan

34 I-Tech Virtual Laser Keyboard

35 Google Sketchup

36 Kamera UMTS

37 Babylon

e ste morda mislili, da bo tokratni uvodnik jamranje nad zgoraj omenjeno nadgradnjo operacijskega siste-ma, v katero sem se spustil zaradi Windows Vista, ste se zmotili. O Visti si lahko vse in e ve prebere-te na naslednjih straneh, tu se bom raje obregnil ob to, kar sem zaradi te nadgradnje (spet) opazil vsa-kovrstno oglaevanje nas bo prej ali slej preplavilo, kot kae, pa bo preplavilo tudi internet (o tem, da bo PR kot podmnoica oglaevanja uniil novinarstvo, pa morda kaj drugi).

Da bi se s spletom dalo tudi sluiti, se je marsiko-mu posvetilo e zelo kmalu po postavitvi prvih splet-nih strenikov. Ne nazadnje e od samih zaetkov na tevilnih straneh gledamo tudi oglasne pasice (t. i. bannerje). Vasih so bile to le statine bitne slike, po-tem so oglasi postali dinamini (beri: zaeli so poska-kovati in bliskati), zatem so se poasi preselili v pri-kazna (pop up) okna, danes pa si dovolijo kar lebdeti na naem namizju in nas ovirati pri delu. No, e huje teenje so celostranski animirani oglasi, ki se spro-ijo, e preden se naloi osnovna spletna stran. K sre-i teh pri nas nisem zasledil, tja, kjer sem jih zasledil v tujini, se pa tudi ne vraam ve.

Zakaj tak prehod s statinih na dinamine ogla-se, je logino. Oglasne pasice so enostavno premalo vsiljive, da bi jih opazili tudi tisti, ki jih njihova vse-bine eksplicitno tudi zares zanima. Na spletni stra-ni je kratko malo preve slik, da bi nas ena dodatna, pa etudi animirana, toliko pritegnila, da bi jo mor-da celo kliknili. Odvisno sicer od vsebine, vendar je uporabnikov, ki prikazano pasico tudi dejansko klik-nejo, le nekaj odstotkov, e raje manj. Reitev je torej v ve (animiranih) pasicah, ki se prikaejo tudi med lanki ali ob strani lankov, ali pa, enostavno, ve-ja vsiljivost. Najoitneja vsiljivost se je vasih zdelo odpiranje prikaznih oken. K srei je kmalu prevlada-lo mnenje, da je to vendarle prehudo in motee, in so ustrezno zaito proti takimi oglasi vgradili kar izde-lovalci spletnih brskalnikov. S prikaznimi okni tako danes bolj ali manj ni ve teav, le e na resnih por-nografskih straneh se lahko z njimi e vedno zaple-temo (oitno je vedno mo najti nain za odprtje pri-kaznega okna, etudi ga brskalnik naeloma ne do-voli ...). as za iskanje druganega naina pritegnit-ve pozornosti, torej.

Ponudniki spletnih oglasov so ga nali v t. i. leb-deih oglasih. Prideskate na neko spletno stran in si morate oi najprej spoiti na bolj ali manj duhovi-tih spletnih podobah, ki jadrajo po zaslonu in vam onemogoajo, da bi se dejansko posvetili vsebini stra-

ni. Res je (vsaj pri nas) veina teh oglasov takih, da je nekje bolj ali manj viden znak X, s katerim lahko oglas zapremo, pa vendar je to motee, kajti Xa va-sih ni lahko najti, vasih je zelo slabo viden, zaradi raznih napak (brskalnika ali pa tudi oglasa) pa ga je tu in tam tudi nemogoe klikniti. e ve, oglas je va-sih tudi nemogoe ignorirati, saj kliki mimo njega na spletno stran ne delujejo. Skratka, lovek bi kar pono-rel hej, priel sem po aktualne novice, ne pa si ogle-dovat reklamo za najnoveji avtomobil!

Takoj se sicer postavi vpraanje, zakaj smo (sem) tako alergini ravno na spletne oglase, saj so televizij-ski pravzaprav e veliko bolj motei. Veliko tee jim je ubeati kakor spletnim lebdeim oglasom. Enostavno smo obsojeni na njihov ogled ali pa moramo preklopi-ti na drug kanal (tudi tu se sicer monosti z diskovni-mi snemalniki, ki znajo preskakovati oglase, bistve-no izboljujejo). Razlog je v tem, da smo se bili sled-njih pravzaprav prisiljeni navaditi, v spletu pa smo vajeni, da je vse zastonj in, predvsem, da je izbira ne-verjetno velika. Le klik in e lahko beremo (vekrat kar enake) novice na drugi strani.

In preprian sem, da so lebdei oglasi natanko pravi vzgib, ki uporabnike preseli na konkurenno spletno stran. Res je, gotovo je mogoe z njimi v sve-tu, v katerem se obraunava vsak klik oglasa, zaslu-iti ve kakor z navadnimi pasicami. Oglasi so bolj oitni, ne nazadnje pa tudi marsikdo v iskanju ma-ginega Xa, ki naj bi zaprl oglas, klikne mimo in se tako odpelje na oglaevalevo stran. Res je tudi, da denar ne smrdi, kar zelo dobro vedo ravno oglaeval-ski oddelki v podjetjih, tudi medijskih hiah. Pa ven-dar bi se morala (vsaj) urednitva zavedati, da bodo tako izgubila vsaj del spletnega bralstva. S tem pa se jim bo na koncu zmanjal tudi dele oglaeval-skega kolaa.

No, vsaj dokler ne bodo tudi navadni uporabni-ki odkrili dodatkov za brskalnike, ki tako oglaeva-nje bolj ali manj za vedno izklopijo. Oziroma dokler ne bodo izdelovalci brskalnikov zaeli te dodatke e privzeto vgrajevati v svoje nove razliice in tako leb-dee oglase za vedno odpravili. Tako kot so storili s prikaznimi okni.

Za konec pa e napoved za prihajajoe leto.

Navajeni ste e, da Monitor izide enajstkrat na leto in imamo poleti poitnice. Z letonjim letom se sled-njim odpovedujemo in za poletne mesece pripravlja-mo posebno izdajo. Z Monitorjem boste torej po no-vem dobili ve, tudi dvanajsto tevilko.

Vse za denarOndan brskam po najbolj priljubljeni slovenski noviarski strani in se jezim nad lebdeimi oglasi, ki se mi kakor nala prikazujejo natanko nad povezavami do novic, ki me najbolj zanimajo. Vraga, kaj je zdaj to, od kod kar naenkrat poplava teh nasilnih oglaevalcev? Aha, me preine, na novo sem namestil operacijski sistem in s tem tudi brskalnik. Pa sem pozabil na novo namestiti e dodatek za obrambo pred tovrstno nesnago ...

Matja Klanarodgovorni urednikmatjaz.klancar@monitor.si

UVODNIK

Preprian sem, da so lebdei oglasi natanko pravi vzgib, ki uporabnike preseli na konkurenno spletno stran. Urednitva bi se morala zavedati, da bodo tako izgubila vsaj del spletnega bralstva. S tem pa se jim bo na koncu zmanjal tudi dele oglaevalskega kolaa.

6 Monitor / januar 2007

Le slaba dva tedna je trajalo, da je he-kerjem uspelo prelisiiti najnoveji

Microsoftov sistem za aktivacijo novega ope-racijskega sistema Windows Vista, za katere-ga so ponosno trdili, da bo prepreil piratizira-nje. Poslovne razliice programa namre lahko uporabljajo posebno storitev Key Management System (KMS) v enem od strenikov v podjet-ju, prek katerega se avtorizirajo raunalniki v omreju. Po internetu pa je e zael kroiti la-ni strenik KMS v obliki slike Vmware, ki opra-vi isti korak, a brez vednosti Microsofta. Zlom zaite pa ni popoln, saj bodo uporabniki mora-li postopek ponoviti vsakih est mesecev, dru-gae bo sistem Windows Vista domala nehal delovati. Kljub temu to postavlja pod vpraaj Microsoftovo tehnologijo, ki naj bi prepreeva-la take zlorabe, in je e en dokaz, da iznajdlji-vosti hekerjev ni meja.

Medtem se mora Microsoft sooa-ti z napovedmi, da si bodo uporabni-

ki Windows Visto po dosedanjih nartih na-mestili v raunalnike znatno poasneje, kot bi si eleli v Redmondu. Po oceni Gartnerja naj bi do konca leta 2007 le okrog 5 % raunalni-kov imelo poslovne razliice Windows Viste, do konca leta 2008 pa 15 %. Podjetja se pa ne pustijo motiti pri praviloma triletnih ci-klih menjanja opreme, ko je prilonost tudi za zamenjavo OS. Velik razlog za tako skrom-no napoved je najbr tudi to, da ve kot polo-vica raunalnikov v ZDA ni primerna za upo-rabo Windows Viste, kar 94 % pa ne ustreza specikacijam za razliico Vista Premium aliUltimate. Veinoma se odstotek precej spre-meni zgolj z dodatkom pomnilnika, pa ven-dar je izhodie precej manj ugodno kakor v asu predstavitve okolja Windows XP, ko je no-vemu okolju ustrezalo okrog 71 % sistemov. Microsoftu k srei kae nekoliko bolje glede uporabe pisarnikega paketa Ofce 2007, saj jeza menjavo leta 2007 pripravljenih okoli 37 % anketiranih, 19 % pa je e neodloenih.

Raziskovalci univerze MIT so obudili sto let staro zamisel Nikole Tesle o brezi-

nem prenosu energije, ki bi lahko pomenila re-volucijo na podroju delovanja elektronskih na-prav. Tako kot je zaradi pomanjkanja denarja propadel poskus za ivljenja Nikole Tesle, znan-stveniki tudi e zdaj ne vedo, kako bi brezi-

no prenaali energijo brez velikih izgub. Upajo, da bodo to vsaj delno dosegli z uporabo reso-nance (sicer posebne vrste, ki se ohranja dalj asa), s katero bi lahko v prihodnosti napaja-li majhne elektronske uporabnike, kot so pred-vajalniki MP3, mobilni telefoni in podobne na-prave. eprav delujoega prototipa e niso iz-delali, matematini model in raunalnike si-mulacije kaejo, da bi sistem deloval na razda-lji nekaj metrov; to bo, denimo, dovolj za rabo v stanovanju.

Nedavna anketa drube Harrison Group je pokazala, da se amerika mladina,

stara od 13 do 18 let, vse bolj spreminja v elek-tronske odvisnee. V povpreju menda e ve kot 72 ur na teden uporabljajo elektronske me-dije, kot so tv, internet, mobilni telefoni, glas-ba in igre. V primerjavi s prejnjimi anketa-mi se as, porabljen za elektronsko zabavo, e vea. Zanimivo je tudi, da se pogosto raba raz-

linih naprav prekriva, saj mladostniki navad-no hkrati ponejo ve stvari. Tretjina amerike mladine ima iPod (v primerjavi z letom 2003, ko je predvajalnike uporabljal le 1 % mlade-i), ve kot polovica (!) pa ima igralno konzolo PlayStation 2. Tri etrtine vpraanih igra igre redno, enak odstotek pa trdi, da na dan dve do tri ure prebijejo v internetu. Kar 41 % vpraa-nih se ne ozira na legalne ali moralne posledi-ce nalaganja in uporabe nelegalnih vsebin. V povpreju se prek sistemov za trenutno sporo-anje pogovarjajo z okrog 35 ljudmi, 68 % pa je vlanjenih v socialna omreja, kot je MySpace.com. Kljub nizki starosti je kupna mo mlado-stnikov presenetljivo velika, saj projekcija kae, da v ZDA za nakup tovrstne zabave porabijo kar 200 milijard dolarjev na leto. Verjamemo, da tudi Evropa (e) ni dale od tega.

Medtem ko kljub nekaterim pozitivnim premikom e vedno poteka spopad med

standardoma HD-DVD in blu-ray, so uporabni-ki, kot kae, e zaeli dajati prednost enemu

od njiju. Sode po raziskavi marketinke ana-litske drube Cymfony, ki je preuila mnenja v razlinih spletnih forumih in opravila anketo med zgodnjimi uporabniki, je v prednosti HD-DVD. Z analizo ve kot 17.000 zapisov so ugo-tovili, da je pozitivnih forumskih zapisov 46 % ve kot so jih zapisali za konkurenni blue-ray. Analitiki trdijo, da uporabniki predvsem izra-ajo nezaupanje do drube Sony kot ponudni-ka standarda, pa tudi precejnje nezadovoljstvo med ljubitelji iger, ker je Sony blu-ray vgradil v novo igralno konzolo PlayStation 3. Vodstvo HD-DVD res ni veliko, vendar je mnenje anke-tirancev pomembno, saj gre veinoma za nav-duence in zgodnje uporabnike, ki krojijo jav-no mnenje.

Kljub temu da je internet mednarodno omreje, nad nainom delovanja struk-

ture omreja e vedno drijo roko amerike ob-lasti in tega, kot kae, ne elijo opustiti. Tako je ameriko ministrstvo za trgovino nedavno po-delilo drubi Verisign koncesijo za upravljanje domene .com do leta 2012, pri emer so si za-drali pravico do sprejemanja pomembnih od-loitev, denimo podraitev in prestrukturira-nja domenskih naslovov. Kritiki menijo, da je s tem amerika vlada podelila dovoljenje za na-daljevanje monopola na tem podroju in odpr-la vrata novim podraitvam letnih podaljanj veljavnosti domen, eprav so omejili podrait-ve na 7 % na leto.

Kljub temu da so ele zaeli prodajati ig-ralnike Sony PlayStation 3, predstavniki

podjetja e omenjajo naslednika, PlayStation 4. eprav nova konzola najbr ne bo nared pred koncem desetletja, e omenjajo ve pomemb-nih novosti. Igralna konzola naj bi imela v pri-hodnje tudi vlogo sredia za zabavo in digi-talne vsebine v stanovanju pa tudi interaktiv-ne krmilnike po vzoru tega, kar je predstavil Nintendo s konzolo Wii. Prav tako napovedu-jejo v asu ivljenja konzol PlayStation 3 kore-nite nadgradnje sistemske programske opre-me. Nekoliko zaskrbljeno se lahko le vpraa-mo, zakaj tako zgodaj napovedujejo korenite spremembe? Mar e vroa konzola ne bo izpol-nila priakovanj kupcev?

TehnomanijaVladimir Djurdjistrokovni urednik

TEHNOMANIJA

Po oceni Gartnerja naj bi do konca leta 2007 le okrog 5 % raunalnikov imelo poslovne razliice Windows Viste.

8 Monitor / januar 2007

Barvna pravilnost prenosnikov

Me veseli, da ste se odlo-ili prenosnike preizkusiti tudi po kakovosti vgrajenih zaslonov. Pred asom sem vas prosil za tak preizkus iz dveh razlogov. Prvi je ta, da elim prenosnik s kakovost-

nim, barvno pravilnim in svetlobno enakomer-nim zaslonom. Drugi razlog pa je ta, da se za-vedam, da nobeden izdelovalec prenosnikov temu ne posvea pozornosti, tako zaradi teh-ninih kot tudi ekonomskih omejitev.

Ob razmiljanju o tem sem ugotovil, da pravzaprav e nisem zasledil preizkusa pre-nosnikov, ki bi vkljueval preizkus vgrajenih zaslonov. Zato izdelovalci mislijo, da je to ne-kaj, kar kupcev ne zanima, in da je to kompo-nenta, pri kateri je mogoe privarevati. To je seveda moja pekulacija. Pa vendar, do zdaj so se izdelovalci pohvalili le:

z ivimi in kontrastnimi barvami (ven-dar ne tudi glede pravilnosti prikaza-nih barv),

s irokim kotom gledanja (po irini, a ne tudi po viini),

z odzivnostjo zaslonov, s svetlostjo (vendar ne tudi z enakomer-

nostjo osvetlitve zaslona).Danes, ko prenosniki mono izpodrivajo na-

mizne modele, smo nekateri, ki se ukvarjamo z barvno kritinimi aplikacijami, zaeli sanjariti tudi o prenosnih delovnih postajah, ki bi ponu-dile vsaj priblino barvno in svetlobno pravil-ne zaslone. Povsem se zavedam, da tak prenos-nik ne bi bil prenosen tako, kot si predstavlja-mo danes, pa vendar je lae prenaati 56 kg prenosnik kakor 30 kg delovno postajo.

Skratka, e bi testni laboratoriji zaeli pre-izkuati prenosnike tudi, kar zadeva kakovost vgrajenih zaslonov, bi s tem posredno prisilili izdelovalce, da bi se bolj posvetili tej problema-tiki in pripravili modele, ki bi pokrivali tudi ta segment kupcev. Nekateri izdelovalci svoje pre-nosnike zgornjega cenovnega razreda e imenu-jejo mobile workstation in se na glas pohvalijo z vgrajenimi pospeevalniki OpenGL. To naka-zuje, da elijo zadostiti zahtevam predvsem in-enirskih aplikacij. Nikjer pa nisem zasledil no-bene hvale z barvno pravilnostjo in svetlobno enakomernostjo zaslonov na teh tako imenova-nih mobilnih delovnih postajah. Torej o namiz-nem zalonitvu in digitalni obdelavi fotograjna prenosnikih e nihe ne razmilja? Dvomim, saj so vse druge komponente sodobnih prenos-nikov kos zastavljenim nalogam.

Preprian sem, da bodo preizkusi v prenos-nike vgrajenih zaslonov sasoma prinesli tudi modele, primerne za DTP in digitalno obdela-vo fotograj. V vai reviji ste se na mojo pro-

njo (verjetno nisem edini) odzvali v zelo krat-kem asu, za to se vam iskreno zahvaljujem. Rad pa bi poudaril, da sem enako pronjo na-slovil tudi na www.tomshardware.com. Kot je videti, bo revija Monitor prehitela znamenito ekipo in kot prva preizkusila prenosnike tudi po tej plati.

Anton

Nad rezultati ste sicer verjetno nekoliko ra-zoarani, saj so se skoraj vsi modeli izkazali kot barvno zelo nepravilni. Vsekakor pa bi zadevo ka-zalo ponoviti na tistih nekaj mobilnih delovnih postajah, ki so danes na voljo.

Rok uporabe tonerjev?

Cene barvnih laserjev so se res tako zelo zniale, da si jih lahko navaden smrtnik pri-voi tudi za rabo doma. Pa vendar mi je pri tisku do nekje 1000 strani na mesec vsakome-seno menjavanje kartu (20.000 tolarjev), ki jih zmanjka ravno v soboto popoldne, ko so trgovine zaprte, presedlo. Privoil bi drui-ni barvni laser SPC410DN, ker je ravno v ak-ciji in glede na va preizkus odlien. Skrbi pa me rok uporabe barvnih tonerjev, saj ti zdri-jo 15.000 strani, toliko pa bomo doma tiska-li kar dolgo. Vpraanje je torej, kaken je rok uporabe barvil?

Toma

Rok uporabe barvil ni omejen, vsaj doslej na ta podatek e nismo naleteli. Tudi v pogovoru s strokovnjaki, ki tonerje razvijajo, ne. To pravza-prav ne udi, kajti ta barvila so v osnovi prah. In prah je vzdrljiv... ;)

Internet na kmetih

Ravno sem prebral Va la-nek o WiFi oziroma o tem, kako do hitrega interneta v malce odronejih krajih. V bistvu s samim WiFi vse sku-paj niti ni tako rno, kot je morda razbrati iz lanka ...

Sam ivim v vasi kakih 24 km zahodno od Ljubljane, e merim po Telekomovih kriterijih, ko je seveda vsak kabel speljan v ravni rti od centrale do uporabnika, oziroma 30 km za vse druge, ki ivimo v realnem svetu. ADSL na moji lokaciji seveda ni mogo. Oziroma po mnenju Telekomovih komercialistov za ADSL pri meni seveda je mogo, izberem si lahko celo 2Mb/s/384 Kb/s paket ... V bistvu jim je v zadnjih dveh mesecih celo uspelo pripeljati 256 Kb/s/128 Kb/s ADSL do nekoga malce dlje od mene in dvema kak km blie centrali celo 1 Mb/s/256 Kb/s (ter e en 512 Kb/s/128 Kb/s ADSL). Danes je SIOL spet ponosno ugotovil,

da je pri meni mogo 1 Mb/s ADSL in pravijo, da bom v 14 dneh priklopljen. To, da nam e kakih 5 let obljubljajo lastno telefonsko centra-lo in da smo bili lani novembra z obinsko de-legacijo na Telekomu, kjer so nam sveto oblju-bili, da bo centrala postavljena do konca leta 2006, seveda ne pomeni ni.

No, teh Telekomovih bedarij sem se e zdavnaj najedel in mi trenutno e ve kot leto dni veselo obratuje podobno WiFi omreje ... S kolegom si deliva borih 1 Mb/s/256 Kb/s pove-zavo ADSL (centrala je sicer vrste ADSL 2+ ), pri emer je ta povezava v svet 3,5 km zrane rte stran od mene. Kolega je sicer kak kilome-ter blie, a mu dela nekoliko sence kozolec. Vse skupaj dosega isto zadovoljive hitrosti, prek FTP lahko kolega pretaka od mene datoteke s hitrostjo 300 KB/s, torej gre ez dostopno to-ko 600 KB/s. Stroki? Okrog 90.000 tolarjev za tri usmerjevalnike Linksys WRT54GS in tri zu-nanje usmerjene antene. Skratka, ni v primer-javi s skoraj 30.000 tolarji mesenega rauna za klicno povezavo.

WiMAXa me je pa kar malo strah, ker bo to pomenilo najprej to, da se lahko od nove cen-trale kar poslovimo, potem bomo pa konec na-slednjega leta ugotovili, da e vedno nismo po-kriti s signalom WiMAX.

Marko

SiOL TV na raunalniku in televizorju

Zanima me, ali je kak nain za spremljanje tv programa SiOL TV loeno na PC in te-levizorju. Pri meni namre deluje na PCju le program, ki je hkrati tudi na televizij-ski strani.

Toma

Seveda. Na SiOLov modem prikljuite dodat-no stikalo (switch), nanj pa potem z enim ka-blom Amino, z drugim pa raunalnik, ki ima dve omreni kartici. Toliko zaenkrat, e tega morda e niste imeli. Smo pa o tem e pisali, nazadnje v zadnji poletni tevilki.

Faksiranje prek telefonije VoIP

Imel bi le kratko razlago za bralca Damirja, ki je sprae-val o faksu prek VoIP (pis-ma bralcev, 11/2006).

Ena pogostejih teav pri tem je hitrost prenosa. Veina dananjih faksov de-

luje s hitrostjo 14.400 b/s, to pa lahko povzro-a teave napravam, povezanim prek prilago-jevalnikov za analogne telefone. Npr. prvi del

PISMA

10 Monitor / januar 2007

Piite nam na urednistvo@monitor.si.

Monitor / januar 2007 11

besedila na listu je normalno berljiv, drugi del pa je precej zmazan ali celo prazen. Reitev je, da na faksu nastavi hitrost prenosa na 9600 b/s (ali manj).

Uro

Zaklenila sem se iz Oken

Bila sem nerodna in se mi je uspelo zakleniti iz Oken na prenosniku IBM Thinkpad T42. Kako mi je to uspelo? Za prijavo e nekaj let upo-rabljam prstni odtis (ta pre-nosnik ima bralnik zanj).

No, naneslo je, da sem to prijavo hotela od-straniti, da bi imeli do prenosnika dostop tudi drugi lani druine. To mi je tudi uspelo, ven-dar bi morala zdaj za prijavo vpisati geslo za moje uporabniko ime. Tega pa se seveda niti priblino ne spomnim ve

Ura

K srei ni tako zelo teko vdreti v Okna in je za te teave mo hitro najti konkretno reitev. O tem smo pisali tudi v Monitorju, in sicer v Nasvetih 6/2006. Najenostavneje bo, e uporabite OfineNT Password & Registry Editor (home.eunet.no/pnordahl/ntpasswd). Na tem naslovu dobite da-toteko ISO, s katero zapeete zagonski CD in se mu prepustite. Ves postopek vam ne bi smel vze-ti ve kot 15 minut.

Kupiti DirectX 9 ali 10?

Zadnje ase sem razmiljal o nakupu nove grane kartice, vendar me obhajajo dvomi,ker z Windows Visto prihaja tudi DirectX10. Predvidevam, da bodo izdelovalci granihkartic (ATI, Nvidia) konec tega leta in v za-etku naslednjega poslali na trg nove serije granih ipov (kot je GeForce 8800). Zanimame, ali se splaa poakati ali pa bi bilo vsee-no, e bi si kupil grano kartico, ki e imaDirectX9? Bral sem e, da DX10 ne bo pod-pirala prejnjih razliic, saj je zasnovana is-to drugae. Ali to pomeni, da starejih iger ne bo mogoe igrati, ali pa? Ne nazadnje ne vem, kako se bodo odloali izdelovalci iger, ali bodo izdelovali igre samo za novi DX10, in e, ali bo to uvajanje trajalo leto ali dve, saj bi si morali uporabniki vmes zagotoviti tudi novo strojno opremo.

Tadej

Vse je odvisno od tega, kako strasten zbira-lec ekskluzivne raunalnike opreme ste. e ima-te grano kartico, se z nakupom splaa poaka-ti. Za trenutno najbolji nakup e vedno veljajo kartice s podporo DirectX 9, ki stanejo tam okrog 30, 40, najve 60 tisoakov.

Nove, denimo GF8800, ki jo omenjate, ima-jo za zdaj e teave z gonilniki in izkorianjem svojih sposobnosti, stanejo pa od 120 do 170 ti-so tolarjev. Tudi iger, ki bi prikazovale vse, kar te kartice zmorejo, za zdaj e ni. Bolji as za nakup bo spomladi, ko bodo na voljo okrnjene razliice po sprejemljiveji ceni. Prav takrat se napoveduje izid prvih iger, ki bodo DX10 izko-ristile v celoti. Igra Alan Wake, ki jo zaradi pre-lomnosti vsi priakujemo, bo tako delovala le na teh karticah in le na operacijskem sistemu Windows Vista.

Sicer pa si o preizkusu zadnjega rodu gra-nih procesorjev in ve o izidu DirectX 10 lahko preberete v zadnji tevilki nae revije.

Telemach in tarok

Sem Telemachov naronik v Kopru in se iz obupa obraam e na vas. V zadnjem asu se je namre zaelo dogajati, da me vsak veer ne-kajkrat vre iz interneta, vsaki sicer le za ne-kaj minut. Slii se nekodljivo, saj, navsezad-nje, kdo pa potrebuje internet res polnih 24 ur na dan? No, v mojem primeru ni isto tako, ker zveer v spletu tarokiram. In ni hujega, kot e te sredi napete igre (npr. pagat ultimo ) vre ven. In te morajo drugi trije igralci ne-kaj minut akati in vmes gledati v zrak. e te sploh poakajo

Skratka, v koprskem Telemachu so me naj-prej poskuali odpraviti, e ah, pa saj nekaj minut res ni hudega, zdaj pa e poasi ugotav-ljajo, da hm, ja, saj nas tudi tako mee ven, in je torej oitno teava na povezavi z Ljubljano. Hkrati pa pravijo, da bo treba pa poakati, da v Ljubljani zadevo popravijo, oziroma se zmenijo z eleznico, od katere imajo v zaku-pu optini vod.

Moj tarok pa trpi Jure

Youve got mail!

Iem program, ki ga vidimo v amerikih lmih in nas opozarja, da smo prejeli e-poto,in to na namizju. Opozarja z velikim okencem in zvono oznako Youve got mail! ali nekaj podobnega. Ne iem programa, ki opozarja v spodnjem desnem vogalu zaslona z malo ozna-ko in brez zvone oznake!

Ker omenjenega ne najdem, sej obraam s pronjo po pomoi na vas.

Mitja

Program, kot ga omenjate, svojim naronikom priloi ponudnik interneta iz ZDA AOL (America OnLine). Lahko pa si naloite katerega od dodat-kov, ki omogoajo podobne sheme. Za vas smo izbrskali tega: widgets.yahoo.com/yahoomailc-hecker.

Ali pa si, e ste zadovoljni zgolj z zvokom, v zvono shemo Windows namestite katerega od opozorilnih zvokov: www.monklands.co.uk/com-puters/index.htm.

Kaken PC naj kupim

Kot dolgoletni naronik bi vas rad prosil za uslugo, ki verjetno ni obiajna. Potreboval bi nasvet o sestavi PC, ki bi omogoal risanje, sli-kanje, grano pripravo tekstilnih vzorcev, ob-delavo in manipulacijo slik do 100 70 cm.

Zdajnji PC z AMDjem 1200 MHz, 512 MB SDRAMa (nadgradnja ni mogoa) in granokartico na matini ploi ne prenaa ve najbo-lje programov Photoshop, Illustrator, Indesign, Painter, Corel x3. Ponudba na trgu ne ponu-ja objektivnih specinih izvedb, konkuren-ni uspeni graki pa tudi niso pripravljeni sve-tovati. Prosim vas torej, da mi bodisi navede-te potrebne strojne postavke ali pa strokovnja-ka, ki bi mi lahko pomagal, ker sam nisem ra-unalnikar.

Ferdinand

Dovolj dobra sestava bi stala priblino 170.000 tolarjev, brez napajalnika (10.000 tolarjev), diska (20.000 tolarjev), DVD pekaa (8.000 tolarjev) in ohija (10.000 tolarjev):

Procesor: Intel Core 2 Duo E6300 (1,86 GHz),

Osnovna ploa: ASUS P5VD2-MX, Pomnilnik: 2 x Corsair 1 GB, DDR2, Grana Kartica: ASUS GeForce 7600GT

(256 MB).Manjkajoe (disk, napajalnik in zunanje na-

prave) si je najbolje izbrati tisti dan, ko dejansko naroate raunalnik, saj se splaa upotevati raz-ne akcije ipd. Disk, DVD peka in ohije lahko za prvo silo obdrite staro, ne bo lo tako z napajal-nikom, saj je za Core 2 Duo potreben nov, ATX2 napajalnik.

Snemanje zvoka

Program Snemalnik zvokov v Windows XP deluje 60 sekund. Ali je mogoe to nastavi-tev spremeniti in kako? Kateri brezplani pro-gram je sicer mogoe uporabiti za snemanje zvokov?

Zdravko

Imate prav, snemalnik, priloen Windows XP, ima dolino posnetka omejeno na 60 sekund. Microsoft to neuradno opraviuje z nizko stopnjo stiskanja, zato so datoteke posnetkov precej ve-like. Sicer pa je izbira brezplanih snemalnikov straansko velika. Morda poskusite z Audacity, ki ga najdete na: audacity.sourceforge.net. Izbrali smo ga zato, ker boste o njem na gornji povezavi lahko marsikaj prebrali tudi v slovenini.

ropada klasinih operacijskih sistemov z namenskimi programi, ki ga nekate-ri vsako leto znova napovedujejo za pri-hodnje leto, zelo verjetno tudi leta 2007

ne bomo doiveli. Zdi se, da spletne aplikacije in storitve res vse bolj prevladujejo in izpodri-vajo samostojee, a te morda vendarle ne bodo izumrle. as bo pokazal, ali bodo preivele ali ne, nam pa ne preostane drugega, kakor da iz-ziv spletnih aplikacij obravnavamo z vso res-nostjo. Pri tem bo kljuno vlogo odigrala izbi-ra nesporno najpomembnejega programa br-skalnika. Na januarski Monitorjevi ploi vam ponujamo pestro izbiro.

Kdor ne brska, ni Slovenc!

Premierno predstavljamo konno razliico Internet Explorerja 7 nov ponos Microsofta,

s katerim poskua softverski velikan ubiti dve muhi na en mah: vrei rokavico izzivalcem, ki so IE6 e zdavnaj prekosili, in si povrniti zaupa-nje uporabnikov, ki ob misli na Internet Explorer malone odidejo na bolniko. Novi Explorer se je iz izdelka z zgolj osnovnimi potrebinami za brskanje vsekakor prelevil v dostojnega naspro-tnika Firefoxa, Opere, Safarija in drugih tekme-cev. Brskanje z zavihki, v orodno vrstico vgraje-ni iskalnik po spletnih straneh, napredne mo-nosti tiskanja, enostavno iskanje in prebiranje virov RSS ter izboljana varnost z zaito pred krajo identitete na elu so le nekatere izmed te-vilnih novosti, ki jih prinaa sedma razliica.

V drugi skupini brskalnikov je kar pet predstavnikov, ki izvirajo iz Netscapa oziroma Mozille. Legendarni Netscape je neko obvlado-val velikanski del trga, a je bil v vojni brskalni-kov poraen. Zdaj v zadnjih vzdihljajih upa na bolje ase. Razliica 8 ima povsem prenovljen

uporabniki vmesnik in nekaj novih zmoglji-vosti, zato jo vsekakor velja preskusiti. Mozille formalno sicer ni ve, ker se je preimenovala v SeaMonkey, zdruuje pa brskalnik, potni odje-malec z adresarjem, urejevalnik spletnih stra-ni in orodje za klepetanje po protokolu IRC. Precej manj znan je specializiran brskalnik K-Meleon, ki je nastal s podobnimi nameni kakor Firefox iz gromozanske Mozille iztrgati samo komponento za brskanje in jo narediti kar naj-hitrejo in kar najprijaznejo do uporabnika. Drugemu je sicer uspelo prepriati veji krog uporabnikov, razvijalci K-Meleona pa trdijo, da je njihov izdelek varneji. Najnoveja pridobitev Mozillinega tabora pa je Flock, ki v sam br-skalnik povezuje razline spletne aplikacije in storitve, ki med drugim omogoajo lajo izme-njavo fotograj in spremljanje novic.

Po deleu uporabnikov veno tretja Opera

je eden najbolj priljubljenih alternativnih br-skalnikov. Slovi po hitrem nalaganju strani, br-skanju po ve straneh hkrati, kompaktnosti in tevilnih dodatnih zmogljivostih, ki niti niso znailne za brskalnike. Vgrajen ima tudi odje-malec za elektronsko poto in noviarske skupi-ne, klepetalnico IRC ter Googlov iskalnik. Opera je primerna predvsem za napredneje uporab-nike in velja za brskalnik z najvejim izborom privzeto nameenih zmogljivosti.

Med ducatom izbranih brskalnikov sta med bolj znanimi e Avant Browser in Maxthon

(prej imenovan MyIE2), ki e ve let ponuja-ta enak prikazovalnik strani kakor Internet Explorer 6, uporabniki vmesnik pa je precej bolj napreden.

V sklepnem delu smo si ogledali e Samsung CLP 300, ki velja za enega najmanjih barvnih laserskih tiskalnikov na trgu.

Sam & Max

Sam & Max je serija avanturistinih iger, ki temelji na likih iz istoimenskega stripa Steva Purcella. Pred kratkim je izla ele prva izmed estih epizod serije, pogosto imenovana tudi Sezona 1. Prvo nadaljevanje bo sledilo januar-ja 2007, vsak nadaljnji mesec pa bo potem iz-

Januarja na Monitorjevi ploi

Na naslednjem DVDju ne spreglejte:

potnih odjemalcev, filma Propad rimskega cesarstva (The

Fall of the Roman Empire).

Tretji lovek (The Third Man)Holly Martins

(Joseph Cotten) je ameriki pisec kriminalk, ki po II. svetovni vojni na povabilo prija-telja Harryja Lima (Orson Welles) pripotuje na Dunaj, tam pa ugotovi, da je prijatelja do smrti povo-zil tovornjak. Holly zane raziskovati oko-liine nesree in kmalu se izkae, da je

tovornjak, ki je povozil Harryja, vozil Harryjev ofer, pa tudi obe prii nesree sta bila Harryjeva sodelavca. Ker mu vse skupaj ne da miru, brska e naprej in spozna, da je bil dogodku pri-a e nekdo. Zane ga iskati in sproti odkriva nove sledi za mrtvim prijateljem; kmalu se

izkae, da Harry ni bil ravno svetnik.

MONITORJEV DVD Monitor je na voljo v razliici s priloe-nim DVD in brez njega. Obe sta na voljo tako v prosti prodaji kot naronikom. Za kakrnakoli vpraanja vam je na voljo na naroniki oddelek narocnine@monitor.si, (01) 230 65 31.

12 Monitor / januar 2007

Tretji lovek je eden najbolj cenjenih filmov vseh a-sov. Prepoznaven je tudi zaradi rno-bele izrazne tehni-ke z moteo osvetlitvijo in nenavadnimi perspektivami kamere. Skupaj z glasbo, odlino igro in skrbno izbrani-mi prizorii ustvarja pristno ozraje povojnega Dunaja, ki se poasi pripravlja na zaetek hladne vojne.

P

Monitor / januar 2007 13

la naslednja sezona.Priloili smo prvo nadaljevanje avanture,

Culture Shock (Kulturni ok), v katerem samo-oklicana policista Sam, pes v modro-sivi opravi, in Max, goli zajec, po svoje in predvsem sme-

no reujeta teave. Za zaetek so to Soda Poppers, zvezde otro-ke nadaljevanke iz se-demdesetih, ki se vede-jo neprimerno in to je seveda treba odpraviti, e prej pa najti telefon. Igra nastaja ob tesnem sodelovanju ustvarjal-ca likov in razvijalcev igre. eprav so tevil-ni razvijalci sodelovali tudi pri opueni igri Sam & Max Freelance

Police, ta ni neposredno povezana z novo.Za delovanje potrebujemo osebni raunal-

nik z operacijskim sistemom Windows XP, pro-cesorjem s frekvenco 800 MHz, 512 MB pom-nilnika, zvono kartico in grano kartico z32 MB pomnilnika ter s podporo prikazovanju 3D in HTL.

Na DVDju tudi Monitor TV

Prva letonja Monitorjeva ploa premierno predstavlja Monitor TV, video ponazoritev nekaj preizkusov izdelkov iz prejnje tevilke. e vam bo tokratni posnetek ve, se bomo potrudili in nove epizode prilagali vsaki tevilki. Poudarek bo na prikazu samega preiz-kuanja, pa tudi na prikazu manj znanih podrobnosti posameznih izdelkov in tehnologij. Nenazadnje je mo z video posnetkom videti marsikaj, kar je v samem opisu izdelka skoraj-da nemogoe natanno popisati. In seveda potrudili se bomo, da video zapisi naih preiz-kuanj ne bodo ve za nazaj, kot so tokrat, ampak bodo aktualni in bodo morda delno tudi napovednik naslednje tevilke.

Podrobneje smo predstavili preizkus prenosnih raunalnikov s irokimi zasloni, pri ka-terem smo se e posebej posvetili zaslonom. Preverili smo, kako je z barvno pravilnostjo, to smo izmerili s kalibratorjem, ogledate pa si lahko celoten postopek merjenja in povze-tek rezultatov.

Sledi predstavitev videokamer, ki posnetke shranjujejo na posebne nosilce DVD; ti so ne-koliko manji od obiajnih, e vedno pa jih lahko uporabimo v vseh enotah DVD. Spoznali smo prednosti in slabosti teh kamer in preverili, kako se obnesejo v praksi.

Za konec smo posneli tudi trenutno najmanji barvni laserski tiskalnik, Samsung CLP-300. Videli boste, kako je v resnici majhen, e posebej pa kako majhne so njegove posodi-ce z barvilom.

MONITORJEV DVD

Brskanje v kavarnahNa tokratni Monitorjevi ploi vam po-

nujamo namensko napravo z operacij-skim sistemom rPath Linux 1.0.3 in na-meenima upraviteljem oken FVWM in prilagojenim brskalnikom Firefox v nai-nu kiosk. Primeren je za rabo v spletnih kavarnah, knjinicah, galerijah, muzejih, izobraevalnih ustanovah, turistinih, in-formacijskih in nakupovalnih centrih, na konferencah in letaliih, skratka povsod tam, kjer je primerno ponuditi brezplaen dostop do spleta.

Okleeni Firefox je nastavljen tako, da po vsaki uporabi samodejno poisti vse osebne podatke, tako da se ne mo-rejo trajno shraniti. Poleg tega sta odstra-njena glavna orodna vrstica in kontekst-ni menu, brskalnik se po doloenem ob-dobju nedejavnosti znova zaene, onemo-goeni so zgodovina, predpomnilnik, shra-

njevanje gesel in dostop do zunanjih pro-tokolov (npr. mailto: in telnet:). Prav tako ni mogoe spreminjati nastavitev ali upo-rabiti nekaterih tipk blinjic.

14 Monitor / julij-avgust 2006

PRED DESETIMI LETI

V PRIHODNJIH TEVILKAH

FEBRUARSKA TEVILKA IZIDE 29. JANUARJA OBIITE NAS V SPLETU: WWW.MONITOR.SI

Najbolji na sejmu INFOS 96Na sejmu INFOS 96 je revija Monitor izbi-

rala izdelek sejma. Take akcije so v tujini povsem vsakdanje, na slovenskih raunalni-kih sejmih pa jih e nismo zasledili. Pogoji za sodelovanje so bili zelo preprosti: nomini-rani izdelki so morali biti prvi predstavljeni leta 1996 (pri programski opremi smo za nov izdelek upotevali tudi novo inaico programa), se-veda pa so morali biti tudi razstavljeni na sejmu.

Izbiranje najboljega izdelka je bilo naporno. e pred sejmom smo vsem razstavljalcem poslali dopis, v katerem smo jih povabili k sodelo-vanju. Tako smo zbrali skoraj 140 prijav, nekaj izdelkov pa so razstav-ljalci nominirali tudi kar med prireditvijo. Ekipa Monitorjevih uredni-kov si je na sejmu vse izdelke ogledala. al se je zgodilo, da nekaterih nominiranih izdelkov na sejmu ni bilo, zato smo morali njihove nomi-nacije umakniti.

Na koncu smo izbirali med 144 izdelki, ki jih je nominiralo 54 podje-tij. Izdelki so bili razdeljeni v tiri skupine: domai izdelki, raunalniki sistemi, zunanja oprema in programska oprema. V vsaki skupini smo iz-brali tri naliste, med njimi zmagovalca skupine, med zmagovalci sku-pin pa e zmagovalca Infosa.

Prvi estbarvno tiskanje Primo Gabrijeli

Posebnost tiskalnika HP DeskJet 690C in hkrati njegova najveja prednost pred kon-kurenco je estbarvno tiskanje. Doslej smo poznali dve vrsti barvnih brizgalnikov: nekateri za tiskanje uporab-ljajo le modrozeleno, krlatno in rumeno, drugi pa poleg teh e rno. Kakovost izpisa, e posebej rnin, je bistveno bolja pri tiskalnikih s ti-rimi barvami. Vseeno pa imajo tudi ti teave z nenimi, nenasienimi barvami (koa, bledorumena, svetlomodra...). Deskjetu 690C lahko zato rno glavo zamenjamo s posebno tribarvno glavo, ki ji pravijo tudi foto glava (celotnemu postopku pa foto tisk). V njej sta poleg rne barve e svetlo modrozelena in svetlo krlatna. Izpis nenasienih barv je zato bi-stveno bolji, kar lahko tudi sami preverite na sliki.

Prvi prenosnik 16:9 Vladimir Djurdji

Sharp je na Comdexu predstavil prenos-nik, ki so ga doslej prodajali le na japon-skem trgu, od drugih pa se najbolj razliku-je po izvedbi zaslona. Nartovalci so si za-mislili zaslon, ki po diagonali meri 27,5 cm, vendar je bolj podolgovat, podobno kakor nekateri televizorji. Razmerje med irino in viino zaslona je 16 : 9, ponuja pa nenavadno

loljivost 1024 x 600 pik. Pri Sharpu trdijo, da so s tem bistveno izboljali uporabnost pre-nosnika, saj lahko na takem zaslonu hkrati brez teav opazujemo dva programa, ne da bi morali preklapljati iz okna v okno. Poleg tega so kljub velikemu zaslonu ohranili kom-paktnost celote.

Casio Cassiopeia Vladimir Djurdji

Prvi raunalnik iz nove druine prenos-nikov Handheld PC (HPC), ki smo ga imeli prilonost preskusiti, je Casio Cassiopeia, epni raunalnik, zasnovan na Hitachijevem procesorju SH-3. Povsem enak model smo videli tudi pri Compaqu, kar pomeni, da sta ta dva izdelovalca pri nartovanju naprave tesno sodelovala.

Raunalnik je z zaprtim zaslonom dolg 17,5 cm, irok 9,2 cm in vi-sok 2,6 cm. Odpre se skoraj na dve enaki polovici, kar pomeni, da je kar nekaj elektronike tudi v delu, kjer je zaslon. Zato je zaslon sorazmerno teak in vasih se Cassiopeia (predvsem na neravni povrini, recimo v naroju) prevrne.

Raunalnik tehta skupaj z baterijo le 380 gramov, zato ga brez teav prenaamo naokrog tudi v notranjem epu obleke ali plaa. Vseeno so Cassipeia pa tudi drugi tovrstni raunalniki veliki in jih bo marsikdo raje nosil v torbici ali kovku. Delo z raunalnikom je preprosto in prirono, saj se predrami v trenutku, poleg tega pa vedno s takim zaslonom, ka-krnega smo pustili pred izklopom.

JANUAR 1997

TV KARTICESvet se (e desetletja) pospeeno digitali-

zira, v zadnjem asu tudi televizija, pa vendar velika veina e vedno spremlja televizijski pro-gram prek analogne povezave. A ker si ga e-limo gledati (tudi) na raunalniku in ga tja tudi shraniti, je as za osveitev naega zadnjega preizkusa tv kartic. Kako dobro prikazujejo sli-ko na zaslonu, kako dobro jo shranijo, v kak-nih formatih, ali omogoajo t. i. timeshifting in e marsikaj v naslednji tevilki Monitorja.

BREZINA OPREMA IN USMERJE-VALNIKI

Vasih so imeli irokopasovni usmerjevalnik doma le najveji navduenci. e bolj je to velja-lo za brezino razliico te naprave. Danes pa je usmerjevalnik e skoraj vsakdanji spremlje-valec tistih, ki premorejo povezavo ADSL (ali ka-

bel), ne manjka pa tudi brezinih modelov, saj so ti le malenkost draji od navadnih. Preesali bomo ponudbo v nai mali Sloveniji in preuili prihodnost najrazlinejih brezinih (pod)stan-dardov.

OFFICE 2007Office 2007 je verjetno najdrzneja pote-

za, ki jo je Microsoft storil v vsej svoji zgodo-vini. Program, ki je najdonosneji v njihovem asortimanu, so se odloili tako zelo spremeni-ti, da bo veliki veini uporabnikov postaj tuj in zapleten. Program, denimo, po novem nima ve menujev in orodjarn, temve le e nove trako-ve. Zdaj, ko je konno zares ugledal lu sveta, bomo ele videli, koliko se bo Microsoftu drz-nost izplaala. Mi novi Office uporabljamo e dalj asa in smo se ga (nekateri) navadili, (dru-gi) pa tudi osvojili.

14 Monitor / januar 2007

NOVICESony mora vpoklicati digitalne fotoaparate

Po tem, ko je Sony napaka pri akumula-torjih za prenosne raunalnike stala kar ne-kaj ugleda in predvsem denarja, so zdaj jav-nost obvestili e o vpoklicu osmih modelov di-gitalnih fotoaparatov, pri katerih so ugotovi-li napako na vgrajenih zaslonih iz tekoih kri-stalov. Vpoklicani so modeli DSC-F88, DSC-M1,

DSC-T1, DSC-T11, DSC-T3, DSC-T33, DSC-U40 in DSC-U50, ki so bili narejeni med septembrom 2003 in januarjem 2005. To je e drugi, da je Sony sproil vpoklic digitalnih fotoaparatov, saj je oktobra nadomestil e posamezne seri-je izdelkov iz nabora okrog 20 modelov. V Sonyju ne elijo razkriti podrobnosti, med drugim to, koliko kosov izdelkov bo treba zamenjati, je pa pohvalno, da jav-nost redno obveajo o svojih proizvod-nih napakah in ponujajo popravilo.www.sony.com

JBuilder 2007

Borland je objavil sveo razliico enega vo-dilnih razvojnih orodij za javo, JBuilder 2007, ki je tokrat prvi zrasla na odprtokodni pod-lagi Eclipse (projekt je nastajal pod imenom Peloton). eprav JBuilder 2007 izkoria pod-

lago Eclipse, jo nadgrajuje s svojimi vizualni-mi urejevalniki, ki uporabljajo predvsem stan-dardne javanske gradnike swing. Svea razlii-ca je velika nadgradnja, tako zaradi nove pod-lage kot tudi nedavne reorganizacije podjetja, saj bo za nadaljnji razvoj JBuilderja zdaj skr-bela podrunica CodeGear. Borland eli zmog-ljiveje razliice JBuilderja prodajati za precejnje vsote denarja, to pa je v svetu Eclipsa prej izjema kot pra-vilo.

Novi JBuilder prinaa napredna orodja za izgradnjo celovitih poslov-nih reitev, ki znatno nadgrajujejo zdajnje dodatke za podlago Eclipse. Med drugim najdemo ProjectAssist, ki razvojnim skupinam namesti celo-vit sklad orodij za razvoj, nadzor raz-liic, proliranje, razhroevanje in skupinskodelo. Borland/CodeGear ie prilonost prav v celovitem okolju, ki ga je veliko lae upravlja-ti kakor osnovni Eclipse s kopico najrazlinej-ih dodatkov, napaberkovanih z najrazlinej-ih spletnih vetrov. Seveda so podprti najno-

veji standardi, tudi razvoj za Javo EE 5 in EJB 3.0. Vizualna orodja zajemajo modelirnik Java UML 2.0 in vse priboljke, ki smo jih poznali e iz prejnjih razliic.

Cene izdelku pri tako tevilni brezpla-ni konkurenci gotovo ni bilo lahko doloiti. V Borlandu so se odloili zgolj za popust glede

Sodie zahteva zaasno odstranitev Siolovega bloga

Okrono sodie v Ljubljani je izdalo zaasno odre-dbo, s katero je zahtevalo odstranitev objave bloga avto-rja Miha Gutina - Gutija, ki ga gosti SiOL na svojih splet-nih straneh. Gre za prvi tak primer v Sloveniji, v katerem je okodovana stran prek sodia zahtevala in dosegla za-asno odstranitev vsebine, objavljene na javni internetni strani, zaradi krenja pravice do zasebnosti. Sporna obja-va z naslovom Boleina male Ane Jud naj bi namre vse-bovala podrobnosti iz zasebnega ivljenja Ane Jud pa tudi navedbe, ki blatijo njeno ime. Zanimivo, da je tonica naj-prej zahtevala neposreden umik od SiOLa, a se je ta odzval in umaknil vsebine ele po intervenciji sodia.

Po pisanju spletne strani 24ur.com mu je sodie namre zagrozilo s kaznijo, ki bi lahko dosegla kar 50 milijonov tolarjev, in celo rube de-narnih sredstev do viine izreene kazni v korist prorauna, e se ponud-

nik internetnih storitev ne bi ne-mudoma odzval. SiOL je pod pri-tiskom objavo umaknil in tonica je v tem primeru pripravljena na poravnavo, s tobo proti samemu avtorju pa bo vztrajala. Gre vse-kakor za zanimiv in pomemben primer zaite zasebnosti, ki bo najbr precedens za tevilne dru-ge podobne primere v povezavi s spletnimi objavami, predvsem pa nakazuje meje pravne odgo-vornosti gostiteljev spletnih stra-

ni do vsebin, ki jih gostujejo. A spet se kae nesmiselnost takih prepove-di, saj je prepovedano besedilo e vedno mo brati prek Googlovih po-snetkov strani (cache) ...

gusti.blog.siol.net/2006/10/16/bolecina-male-ane24ur.com/bin/article.php?article_id=3085464&see=24337829810

Francoski parlament na Linux

V francoskem parlamentu bodo juni-ja 2007 zaeli v 1154 osebnih raunalni-kov nameati Linux in drugo odprtokod-no programsko opremo, npr. OpenOfce.org, Firefox in potni odjemalec.

Predstavnik za stike z javnostmi je po-vedal, da distribucije Linuxa in potnega odjemalca e niso izbrali, v parlamentu pa e uporabljajo strenike z Linuxom, na ka-terih poganjajo spletni strenik Apache in CMS Mambo.

Za prehod na odprtokodne reitve so se odloili po tudiji podjetja Atos Origin, ki je pokazala, da odprtokodna program-ska oprema podpira vse zmogljivosti, ki jih potrebujejo parlamentarci, in je kljub izobraevanju in strokom prehoda cenej-a reitev.www.assemblee-nat.fr

na cene prejnje razliice. Najzmogljiveja raz-liica tako stane 1999 dolarjev po uporabniku, na voljo pa bosta tudi ceneji, Professional in Developer. O kakovosti svojih orodij so torej trdno prepriani.www.borland.com/us/products/jbuilder

16 Monitor / januar 2007

Monitor / januar 2007 17

NOVICE

OFFICE OPEN XML POSTAJA STANDARDMicrosoft je v nekaj dneh dose-gel dve pomembni zmagi na po-droju standardizacije zapisa dokumentov, ki ga je pred ka-kim letom predlagal kot odprti, mednarodni standard. Najprej je zdruenje evropskih izdelovalcev raunalnike opreme ECMA rati-ficiralo predlog standarda in ga uradno predlagala organizaci-ji ISO kot mednarodni standard. Morda pa je e pomembneja odloitev Novella, da bo januarja v svojih izdelkih za Linux ponudil razliico paketa OpenOffice.org, ki bo znala odpirati in zapisovati dokumente v zapisih Office Open XML. Taka podpora bo vgrajena tudi v Corelov Wordperfect.www.openxmldeveloper.org

ZAJEM VIDEA V VISOKI LOLJIVOSTIJaponski izdelovalec Focal je med prvimi predstavil karti-co za osebne raunalnike, ki omogoa zajem video posnet-kov v polni loljivosti HDTV iz naprav, povezanih prek vmes-nika HDMI. Kartica vsebu-je dvojni vhod HDMI in omogo-a zajem posnetkov v loljivo-stih 720p in 1080i, posnetki pa se shranjujejo v zapis Apple Quicktime. Prikljui se na vodi-lo PCI Express, na voljo pa so gonilniki tako za raunalnike PC kot Apple Macintosh.www.focal.co.jp

NOVI PARALLELS DESKTOP NA POTIParallels je predstavil razvoj-no razliico beta prihajajo-e izdaje Parallels Desktopa. Virtualizacija za Mac OS X bo od nove razliice naprej omo-goala poganjanje aplikacij za Windows, kot da bi bile del Mac OS X. To je nov koncept v pri-merjavi z zdajnjimi razliicami, pri katerih je treba najprej poa-kati na zagon operacijskega si-stema in ele v njem zagnati po-samezne aplikacije.www.parallels.com

QUAD FX RAZKRITAMD je uradno predstavil po-drobnosti o novi plaftormi Quad FX, ki je bila prej znana pod ime-nom 44 in z arhitekturo Dual Socket Direct Connect (DSDC) prinaa dvojno podnoje in monost za vejedrno obdela-vo podatkov.Platforma 44 je bila sprva za-stavljena predvsem kot primer-na za ljubitelje raunalnikih iger, a se je AMD odloil razi-riti spekter uporabnosti tudi na urejanje zvoka in videa ter pre-takanje vsebin v visoki lolji-vosti.www.amd.com

GOOGLE OPUSTIL ODGOVOREGoogle je oznanil, da opua storitev Google Answers, ki bo sicer e vedno dostopna v sple-tu, a ne bo sprejemala novih vpraanj. eprav Google ni na-vedel uradnega razloga za svoje ravnanje, gre brkone za posle-dico prevlade konkurenne sto-ritve Yahoo! Answers.Google je do zdaj v zameno za manje plailo opravil 500 manjih in natanno opazova-nih poizvedb, Yahoo! Pa ob po-moi spletne skupnosti brez-plano odgovori na vpraanje.answers.google.com

Na kratko

Prodajte prosti procesorski as

Med tevilnimi pro-jekti za porazdeljeno omreno obdelavo poda-tkov, kot so Seti@Home, Boinc in Folding@Home, se je znael novinec, pri katerem za storitve ob-delave podatkov na va-em raunalniku lahko celo zasluite. Italijanski programer Andrea Arcangeli, ki sicer tesno so-deluje pri razvoju jedra Linuxa, je razvil servis CPUShare, ki omogoa porazdeljeno obdelavo podatkov, pri kateri ponudniki prostih zmog-ljivosti storitve ponujajo za plailo. Storitev ponudnik dobi plaano prek servisa PayPal, ceno pa lahko nastavi sam. Trenutna povprena cena storitev je okrog dva evrovska centa na uro.

eprav ne gre za velike denarje, podporniki trdijo, da se jim tako vsaj delno povrnejo stroki, ki nastajajo pri delovanju raunalnika. Pri drugih pro-jektih prostovoljne in brezplane porazdeljene obdelave podatkov namre lastniki raunalni-kov dejansko celo posredno nancirajo projek-te, saj sami plaujejo stroke elektrine ener-gije, pri polni zasedenosti raunalnika pa je najbr tudi ivljenjska doba komponent, zlasti procesorja, nekoliko kraja kot sicer. Za razliko od drugih projektov, ki so strogo namenski, je CPUShare namenjen poljubnim projektom, ki jih naroniki storitev tudi plaujejo. Avtorji so tudi poskrbeli za precej boljo varnost med od-jemalcem in preostankom raunalnika kakor pri drugih projektih.www.cpushare.com

Ethernet s 100 Gb/s

Organizacija IEEE, ki bdi nad omrenimi in tevilnimi drugimi tehnolokimi standardi, je

sporoila, da bo v prihodnosti preuila mo-nost standardizacije ethernetne tehnologije

s hitrostjo 100 Gb/s. Posebna de-lovna skupina je doslej analizira-la okrog sedem monih smeri raz-voja bodoih omrenih tehnologij in na koncu izbrala cilj, s katerim bodo poskuali razviti standard in tehnologijo, ki naj bi za desetkrat poveala prepustnost dananjih najhitrejih ethernetnih omreij. IEEE bo v kratkem sestavila raz-

vojno skupino, ki bo pripravila prvi osnutek, za zaetek kako priti do cilja. Na voljo je ve monosti, tudi ta, da bi vejo hitrost dosega-li z zdruevanjem omrenega prometa iz ve

vzporednih pove-zav s hitrostjo 10 Gb/s. Po sedanjih ocenah bi utegni-li standard razvi-ti konec tega de-setletja, glavni interesenti pa so nedvomno tele-

komunikacijska podjetja in ponudniki inter-netnih storitev, ki si obetajo e naprej strmo rast omrenega prometa.www.ieee.org

3D RSS bralnik za Visto

Microsoft je nekoliko presenetljivo in brez velikega medijskega pompa objavil razvojno raz-liico projekta UniveRSS, v okviru katerega na-staja povsem in docela nekonvencionalen bral-nik dovodov in novic v zapisu RSS. Posebnost programa je to, da je namenjen zgolj operacij-skemu sistemu Windows Vista, specino paza uporabniki vmesnik Aero, v okviru katere-ga izdatno izkoria podporo 3D graki, podo-bno kot Vistino orodje za preklop med progra-mi Flip 3D. UniveRSS uporablja koncept 3D ve-solja, v katerem imeniki predstavljajo galaksije,

posamezni dovodi pa zvezde v obliki tridimen-zionalnih kock. Posamezno kocko lahko obraa-mo in s tem prebiramo razline novice. Velikost in poloaj posamezne kocke pa obenem pona-zarja, koliko vsebine je v posameznem dovodu na voljo in koliko je od tega neprebranih sporo-il. UniveRSS sicer zveni kot ne preve zahtev-na vaja za Microsoftove programerje, a obenem jasno nakazuje, da namerava podjetje v prihod-nje izdatno izkoristiti 3D funkcije operacijskega sistema za tevilna nova orodja.www.microsoft.com/emea/msdn/thepanel/featu-red/universs.aspx

100 GB za iPode?Toshiba je predstavila prvi 1,8-pal-

ni disk, ki je dosegel zmogljivost 100 GB, namenjen pa je preteno mobilnim na-pravam, kot so priljubljeni predvajalniki Apple iPod. Prav podjetje iz Cupertina je najverjetneja prva stranka za nove diske, saj je v preteklosti med prvimi uporabilo Toshibine doseke v svojih izdelkih. Novi model, ki bo naprodaj v prvem etrtletju 2007, bo tako kot doslej temeljil na dveh podatkovnih ploah, hitrost vrtenja bo 4200 vrtljajev na minuto, hitrost prenosa pa bo dosegla raven do 100 MB/s. Toshiba

ima sicer na podroju 1,8-palnih diskov kar 80-odsotni trni dele, od zaetka pro-izvodnje teh izdelkov letu 2000 pa so izde-lali e ve kot 40 milijonov kosov.www.toshiba.com

NOVICEMicrosoft Expression Studio

Microsoft je izdal novo druino oblikoval-skih orodij Expression Studio, s katerimi name-rava tekmovati za prestol na podroju spletnega oblikovanja, kot so orodja drube Adobe. Hkrati so tudi prvi poskusno predstavili tehnologi-jo WPF/E (Windows Presentation Foundation/Everywhere), ki napoveduje Microsoftov odgo-vor na priljubljeni program Adobe/Macromedia Flash.

Druino izdelkov Expression Studio se-stavljajo tirje izdelki spletni urejevalnik Expression Web (znan pod delovnim imenom Quartz, bolj ali manj nadomestek za doseda-nji Frontpage), orodje za oblikovanje splet-nih vmesnikov na temelju jezika XAML Expression Blend (znan kot projekt Sparkle oziroma Microsoft Interactive Designer), risar-ski program Expression Graphics Designer (de-lovno ime Acrylic) ter povsem novo orodje za upravljanje vepredstavnih vsebin Expression Media, ki so ga pridobili s prevzemom podjet-ja iView Multimedia (izdelek iView MediaPro).

Vsi programi imajo tudi nov grani vmesnik,ki zartuje novo smer v Microsoftovemu obli-kovanju spletnih razvojnih orodij.

WPF/E, ki je e na voljo za preizkus pri upo-rabnikih, zdruuje prikaz spletnih uporabni-kih vmesnikov in bogatih vsebin, kot so ani-macije, glasba in video na razlinih platfor-mah, med drugim tudi mobilnih napravah in drugih operacijskih sistemih. Program izdatno uporablja sodobne spletne tehnologije, kot sta jezik XAML in ogrodje AJAX.

Vsa orodja in komplet bodo naprodaj v dru-gem etrtletju 2007, izjema je le Expression Web, ki je e na voljo v konni razliici. Za dru-ge programe pa so na voljo javne razvojne raz-liice. Celoten Expression Studio bo stal 600 do-larjev, za posamezen program pa bo treba od-teti od 300 do 500 dolarjev.www.microsoft.com

Eduroam iritev izobraevalnega brezinega omreja

V zaetku decembra je zaelo v Sloveniji poskusno delovati 19 novih raunalnikih brezinih omreij Eduroam na univerzah v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem. e do-slej je Eduroam zdrueval 29 izobraevalnih in raziskovalnih ustanov v Sloveniji; uporablja ga e ve kot dva tiso uporabnikov, ki imajo na voljo ve kot 300 dostopnih tok. Pobudnik po-stavitve omreij Eduroam v Sloveniji je Arnes, raziritev na nove lokacije pa je s sonanci-ranjem omogoil direktorat za informacijsko drubo pri ministrstvu za visoko olstvo, zna-nost in tehnologijo.

Eduroam je vseevropski projekt, ki je na-stal v okviru TERENA, zdruenja evropskih izobraevalnih in raziskovalnih omreij. V Arnesu, ki je ustanovni lan zdruenja, po-teka razvoj Eduroama e od leta 2002, prva tovrstna omreja pa so v Sloveniji takrat pod imenom BIO zaela delovati leta 2004. Z najnovejo raziritvijo pokrivajo omreja Eduroam e veino slovenskih fakultet. Glede na izkunje iz preteklih let pobudniki pria-kujejo zelo hitro rast uporabe na novo vzpo-

stavljenih lokacijah.Eduroam zaradi svo-

je napredne zasnove omogoa uporabnikom enostavno povezovanje na domai in gosto-vanja na drugih izobraevalnih in raziskoval-nih ustanovah v Sloveniji in tujini. Uporabnik pridobi uporabniko ime in geslo na matini organizaciji, z njim pa ima zagotovljen dostop do brezinega interneta na vseh ustanovah z omreji Eduroam. Slovenski uporabniki se lah-

ko s svojim uporabnikim imenom in geslom povezujejo v omreja Eduroam v 26 evropskih dravah, na Tajvanu in v Avstraliji. Zanimiv je tudi podatek, da je Eduroam v celoti zasnovan na uporabi odprte kode.www.eduroam.si; www.terena.nl; www.arnes.si

12 GB v 28 gramihVerbatim je predstavil novo pomnil-

niko napravo iz serije Hi-Speed USB2.0 Store 'n' Go, na katero lahko shranimo do 12 GB podatkov, na raunalnik pa jo pri-klopimo prek vodila USB 2.0.

Ultra lahka naprava teh-ta vsega 28 gramov, po-datke pa hrani na mi-niaturni disk, tako da je brez teav zdrulji-va z mnoico opera-cijskih sistemov, med drugim z Windows 98SE, ME, 2000, XP in Vista, Mac OS X in Linuxom veje 2.4.x ali novejim.www.verbatim.com

Novo vodstvo Mobitela

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je podprl predlog uprave o sestavi in imeno-vanju lanov upravnega odbora Mobitela. Glavni izvrni direktor Mobitela bo Klavdij Godni, dosedanji predsednik uprave S&T Hermes Plus. Upravni odbor Mobitela bo imel osem lanov, dva lana bodo v upravni odbor iz-volili zaposleni v Mobitelu. Za lane upravnega odbora Mobitela so pred-lagani e mag. Bojan Dremelj, predsednik uprave Telekoma Slovenije, dr. Filip Ogris-Marti in mag. eljko Pulji, lana uprave Telekoma Slovenije, Metod Zaplotnik, nanni direktor drube Iskratel, ter Igor Marinek,

direktor Pravnega, kadrovskega in splonega podroja v drubi Mobitel (kandidat za izvrnega direktorja).

Nadzorni svet je izrazil zadovoljstvo nad predlaganimi kandida-ti, saj je po njegovem mnenju v upravni odbor predlagana visoko stro-kovna ekipa, ki bo sposobna zagotoviti nadaljnje uspeno delo drube. Novemu upravnemu odboru se bo zael mandat po imenovanju na skup-ini drube Mobitel in po vpisu sprememb statuta drube v sodni re-gister, predvidoma februarja 2007. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je ob tem izrazil priznanje predsedniku uprave Telekoma Slovenije, Bojanu Dremlju, ki je od maja vodil obe podjetji. Bojan Dremelj bo kot predsed-nik upravnega odbora e naprej dejaven v Mobitelu.www.mobitel.si

18 Monitor / januar 2007

Monitor / januar 2007 19

NOVICE

Ekipa Monitorja se je v Londonu udeleila predstavitve nove serije Epsonovih projektorjev s tehnologijo 3LCD. Med petimi modeli sta za-nimiva predvsem TWD3, ki je kompaktna in precej velika katla, ki zdruuje predva-jalnik DVD, projektor in zvonike, ter TW1000, ki se ponaa z loljivostjo 1920 x 1080 v formatu 16 : 9, ki jo projicira skozi povsem nov, komaj 0,7 palca velik LCD zaslon. Njegovi drugi pomembneji znailnosti sta e kontrastno razmerje 12000 : 1 in svetilnost 1200 ANSI lumnov. Epson je vanj vgradil tudi teh-nologijo Crystal Clear Fine (C2Fine), ki ob pomoi dobrega projekcij-skega platna priara zares ivo in kontrastno sliko, o emer smo se

na demonstracijah novinarji prepriali tudi na lastne oi.Za dober prenos bo pri TW1000 skrbel vmesnik HDMI 1.3, novost, za-

radi katere bo ta model priel na police trgovin ele predvido-ma februarja 2007, drugi pa naj bi bil e na voljo. Znane so tudi e okvirne cene: TWD3 bo stal 1000 evrov, TWD700 2000 evrov in paradni konj TWD1000 4000 evrov.

Epson je sicer od leta 1993, ko je predstavil svoje prve modele, prodal e dobrih 19 milijonov projektorjev,

njegova tehnologija 3LCD pa je vgrajena v dve tretjini izdel-kov te vrste. Na predstavitvi so nam razgrnili tudi nekaj po-

datkov iz svojih raziskav evropskega trga do leta 2010 naj bi se prodaja projektorjev tu skoraj podvojila.www.epson.com

Epson z novimi projektorji

Podrobnosti o CS3

im bolj se pribliuje izid Adobovega Creative Suita 3 (CS3), ki je nartovan za prvo polovico leta 2007, tem ve je znanega o podro-bnostih, ki jih bo prinesel. Uporabniki vmesnik Photoshopa CS3 naj bi bil bolj podoben vmesni-ku programa Adobe After Effects 7. To pomeni preprostejo organizacijo barvnih palet in mo-nost osvetlitve samega vmesnika.

Ena izmed novosti so t. i. ivi ltri, ki dina-mine monosti urejanja slogov slojev razirja-jo tudi na ltre, sami ltri pa naj bi v novi raz-liici delovali hitreje. Prav tako naj bi bilo sloje

mo shranjevati kot pametne predmete, na ka-terih se bo dalo uveljaviti nove ltre.

Za uporabnike operacijskega sistema Mac OS X na Applovih raunalnikih s procesorji Intel je nova razliica e toliko bolj priakova-na, saj bo kot prva delovala brez posnemanja razliice za procesorje PowerPC. To v praksi po-meni obutno hitreje delovanje.www.adobe.com

Novell pripravlja OES 2

Novell je predstavil podrobne narte za ope-racijski sistem Open Enterprise Server 2 (OES 2), ki kot omreni operacijski sistem dokon-no nadomea NetWare, saj bo v celoti teme-ljil na Linuxu, NetWare pa ne bo dostopen niti kot izbirno jedro.

OES 2 bo izhajal iz SUSE Linux Enterprise Serverja 10 in bo neposreden konkurent Microsoftovemu Serverju 2003. Priakujemo ga lahko v drugi etrtini leta 2007, kljub temu pa so nekateri partnerji Novellu e obljubili so-delovanje.

Neodvisne programske reitve tako lah-ko priakujemo na podroju reitev za izdela-vo varnostnih kopij, kar so napovedali e CA, Commvault, Symantec in Syncsort, pa tudi protivirusno zaito podjetij McAfee in Trend Micro.www.novell.com

Novell zapua Hulo

Novell se je odloil odstopiti od projekta Hula, ki se ukvarja z razvojem istoimenskega potnega strenika in koledarja, in je vse zapo-slene, ki so ves delovnik posveali temu projek-tu, prerazporedil na druga delovna mesta.

V amerikem podjetju so namre ugotovili, da se jim naloba v projekt preprosto ne izide, nekdanji sodelavci projekta pa zdaj med pros-tovoljci iejo lane, ki bi bili pripravljeni pre-vzeti vodenje projekta.

Novell je lani na krilih uspeha z odjemalcem Evolution, ki si ga mnogi elijo celo v Oknih, po starem receptu odprtokodni skupnosti po-daril izvirno kodo svojega NetMaila in ustano-vil projekt Hula.www.hula-project.org

Intel konal Penryn

Intel je konal nartovanje naslednjega rodu procesorja. To mu omogoa, da izpolni obljubo in v drugi polovici prihodnjega leta zane pro-dajati hitreji in energijsko uinkoviteji tiri-jedrni ip mikroarhitekture Core.

Penryn, kot se v asu razvoja imenuje novi procesor, uvaja 45-nanometrski tehnoloki pro-ces, v primerjavi s predhodnikom Meromom pa vsebuje tudi 50 % veji drugonivojski predpom-nilnik, torej od 3 do 6 MB.

Novi procesor bo med drugim prinesel tudi nov nabor ukazov, ki bo omogoal uinkovitej-o obdelavo zvoka in videa.www.intel.com

Opera Mini 3.0

Norveka Opera je po slabih sedmih mese-cih izdala novo razliico spletnega brskalnika za mobilne telefone, ki prinaa podporo virom RSS, skupno rabo foto-graj in varno brska-nje na poljubnih javan-skih mobilnikih s pod-poro MIDP.

Opera Mini 3.0 naj bi bila v primerjavi s prej-njo razliico 2.0 tudi na sploh varneja in naj bi imela manj hroev, ne smemo pa je pomeati z aplikacijo Opera Mobile, ki je namenjena pametnim telefonom in bolj prenjenim napravam.

Nova Opera je na voljo za brezplaen pre-nos s spletne strani, na kateri moramo izpolni-ti le svojo tevilko mobilnega telefona in poa-kati na SMS s povezavo za prenos.www.operamini.com

Nekako tako naj bi bil videti novi vmesnik.

ve novic na www.monitor.si

20 Monitor / januar 2007

NOVICE

Prodanih 600.000 konzol Wii

Potem ko je Nintendova konzola Wii e na sejmu industrije raunalnikih iger E3 priteg-nila ve pozornosti kot takrat premierno pred-stavljeni PlayStation 3, se zdaj podobno razmer-je kae tudi pri zanimanju za konzoli na pro-dajnih policah.

eprav je Sonyjeva konzola v ZDA prila v trgovine dva dni pred Nintendovo, je bilo sled-nje prodano e 600 tiso kosov, za Sony pa ni znano, ali je na amerikem trgu prodal vseh 400 tiso kosov iz prve poiljke ali ne.

Igralna palica s podporo zaznavanju gibanja je poleg polovine cene v primerjavi s PS3 oit-no kljunega pomena za konzolo Wii, ki jo ne-kateri po osmih dneh prodaje e uvrajo med hite boino-novoletne nakupovalne mrzlice.

Do konca leta eli Nintendo samo v Severni Ameriki prodati 4 milijone konzol, Sony na-

rtuje milijon prodanih enot, Microsoft pa je v enem letu prodal 6 milijonov konzol

Xbox 360.www.nintendo.com

Google ubil Gaio

Gaia je odprtokodni pregledovalnik slik Zemlje v treh razsenostih, ki temelji na povrat-nem inenirstvu priljubljenega Google Eartha, a je bil projekt na zahtevo Googla opuen.

Michael Jones, tehnoloki direktor oddel-ka Google Earth, Maps, and Local Search, je namre odprtokodni skupnosti poslal vljud-no pismo z razlago, zakaj bi bilo Gaio dobro opustiti.

Ekipa Gaie je kmalu zatem na svoji spletni strani objavila sporoilo o tem, da je prejela pis-mo, da ne nasprotuje njegovi vsebini, da je od-

stranila povezave s prenosi datotek in da upo-rabnike Gaie prosi, naj program odstranijo.gaia.serezhkin.comearth.google.com

Usnjeni prenosnik

Asus je predstavil prenosnik W6Fp, ki je za-nimiv predvsem zaradi nenavadnega delno us-njenega ohija, a kljub temu ne gre za prenos-nik, ki bi ga lahko uvrstili v razred luksuznih izdelkov.

Usnjena prevleka je privrena na pokrov prenosnika in na notranji del, ki obdaja tipkov-nico. Sode po ugotovitvah prvih preizkueval-cev je izdelava kakovostna, tako da je odleplje-nje malo verjetno.

V notranjosti je procesor Intel Core 2 Duo, nabor 945GM in brezini vmesnik ProWireless 3945ABG Wi-Fi. To pomeni, da prenosnik ustre-za specikacijam oznake Centrino.

Na voljo je disk z zmogljivostjo od 80 do 120 GB, do 1,5 GB pomnilnika DDR 2, Bluetooth 2.0 in zaslon irokega formata z diagonalo 13,3 pal-ca in loljivostjo 1280 x 800 pik.www.asus.com

Na Gosposvetski ulici je odprla vrata prva Applova trgovina v sre-diu Ljubljane. Lastnik trgovine je Holding MDS, ki zdruuje ve de-set podjetij v Evropi, Afriki in Aziji, med drugim verigo prodajaln Apple

Premium Reseller, ki so e odprte v Brnu, Budimpeti, Bukareti, Koicah, Pragi, kmalu pa bo tudi prodajalna v Zagrebu.

Nova trgovina iStyle je tako kot druge prodajalne Apple Premium Reseller obli-kovana in opremljena po Applovih stan-dardih, v njej pa lahko obiskovalci pre-izkusijo veino Applovih izdelkov, npr. predvajalnike iPod, namizne raunalni-

ke iMac in Mac Pro ter prenosnike MacBooke in MacBook Pro.V novi prodajalni je mogoe preskusiti tudi Applovo programsko

opremo, poseben prostor pa je namenjen izobraevanju. Poleg trgo-

vine ponuja iStyle tudi tehnino pomo in pooblaeni servis Applovih izdelkov.www.istyle.si; www.apple.com

Nova trgovina iStyle

iroki ThinkPad TPo vzoru konkurentov bo tudi Lenovo

zael ponujati prve prenosnike za poslov-no rabo s irokim formatom zaslona. Med njimi bo prvi ThinkPad T60, ki bo kljub 15,4-palnemu irokemu zaslonu ohranil skromno maso okrog 2,3 kg, tj. najmanj med primerljivimi prenosniki.

Lenovo sicer e nekaj asa izdeluje prenosnike s irokim zaslonom, a le v se-rijah Z in 3000, ki sta namenjeni doma-im uporabnikom in manjim podjetjem.

Novi prenosnik bo poleg ire povr-ine, na kateri bo npr. mo prikazati ve

stolpcev preglednice, zmogel poganjati tudi Visto, uporabljal bo 64-bitni procesor Core 2 in imel grano kartico ATI.www.lenovo.com

Novi Thinkpad T60

dnevno svee novice na www.monitor.si

Monitor / januar 2007 21

NOVICESymantec preizkua celovito varnostno reitev

Symantec je zael javno preizkuati nove storitve Norton 360, ki bodo marca 2007 na vo-ljo kot celovita varnostna reitev za rabo doma in v malih podjetjih. Norton 360 zajema pri-znano Symantecovo tehnologijo za zaito pred virusi, poleg tega iti pred nezaeleno poto, vohunskimi programi, nezaelenimi reklama-mi, vdori hekerjev, krajo identitet in izgubo po-

datkov zaradi okvare strojne opreme. V ta na-men bo na voljo tudi kot spletna storitev za meseni ali letni paval, ki bo zajemala varova-ni spletni pomnilniki prostor, velik 2 GB, ka-mor bodo lahko uporabniki shranjevali kopije podatkov za varno hrambo. Za uinkovito pod-poro omogoa trenutno sporoanje neposredno z deurno slubo v varnostnih centrih podjetja. Ta se lahko zanaa na ve kot 40.000 senzorjev omrene dejavnosti v okrog 180 dravah, s i-mer hitro zaznajo izbruh novih nevarnosti, e preden se te razirijo po svetu.www.symantec.com/norton360beta

Novi Fujitsu-Siemens Stylistic

Fujitsu-Siemens pripravlja osveitev svo-jih tablinih raunalnikov z novim modelom Stylistic ST5100, ki je obenem eden prvih zdru-ljivih z novim operacijskim sistemom Windows Vista. Raunalnik temelji na novih ultra varnih procesorjih Intel Core Duo ULV, ki ob taktu 1,2

GHz zagotavljajo 6 ur, ob poveanem akumula-torju pa kar 9 ur nepretrganega delovanja.

Raunalniki so na voljo z dvema velikostma

zaslonov: v ST5111 je vgrajen 10,4-palni zaslon, v ST5112 pa 12,1-palni, obakrat pa je loljivost enaka 1024 x 768 pik. Pomnilnik je v osnovi 1 GB, disk 80 GB, seveda pa so na voljo vsi znail-ni brezini in oieni vmesniki. Tablini rau-nalnik je razmeroma tanek (debel manj kot 2,5 cm) in tehta 1,5 kg, tako da ga je mogoe pre-prosto prenaati. V ZDA je e naprodaj po ceni od 2650 do 2750 dolarjev, kmalu pa ga pria-kujemo tudi v Evropi. Omisliti si je mogoe do-datno priklopno postajo za 450 dolarjev, s kate-ro pridobimo tudi zapisovalnik DVD.www.fujitsu-siemens.com

Mac Tablet na obzorju?

Smarthouse.com.au trdi, da so Applovi ine-nirji izdelali delujo prototip novega tabline-ga raunalnika, ki naj bi bil na prodajnih poli-cah e sredi leta 2007.

Nov tip raunalnika naj bi bil namenjen predvsem rabi doma, saj bo med drugim omo-goal upravljanje aplikacij neodvisnih razvijal-cev, kot je nadzor svetil ter glasbenih in dru-gih zabavnih naprav v stanovanju.

Raunalnik bo seveda uporabljal procesor-je Intel, imel bo za dotik obutljiv zaslon, omo-goal bo brezino povezavo z novimi brezi-nimi zvoniki, ki jih ta hip prav tako priprav-ljajo v Applu, na voljo pa bo tudi priklopna po-staja z vmesnikom HDMI.

Spomnimo se, da ne gre za prvo pekula-cijo o Applovem tablinem raunalniku, saj se je o tem uljalo e pred tremi leti. Takrat se je izkazalo za napano, kako bo tokrat, pa bo pokazal as.www.apple.com

Intelov nabor podpira HDMI

Intel pripravlja nov sistemski nabor z vgra-jeno grako, ki bo podpiral tudi digitalni vmes-nik HDMI za enostavno in kakovostno video in zvono povezavo z napravami zabavne elektro-nike. Novi grani pospeevalnik, ki bo del si-stemskega nabora, bo imel oznako G35 IGP in bo nadomestil dosedanji nabor 965. Poleg same grane funkcije bo podpiral prenos video po-snetkov in zvoka prek vmesnika HDMI ob spo-tovanju standarda za zaito digitalnih vsebin HDCP. S tem bomo na raunalniku lahko pred-vajali digitalne vsebine v visoki loljivosti (pod-pora standardom 720p, 1080i in 1080p) v kom-binaciji z raunalnikimi optinimi enotami blu-ray in HD-DVD. Vmesnik bo podpiral lolji-vost do 1920 x 1080 pik ob 24-bitni barvni glo-bini, obenem pa bo omogoal prenos digitalne-ga prostorskega zvoka (5+1 kanal) s frekvenca-mi vzorenja do 96 kHz, vse skupaj prek istega kabla. Za zdaj e ni tono doloeno, kdaj bo G35 IGP na voljo za vgradnjo v raunalnike.www.intel.com

22 Monitor / januar 2007

NOVICE

Minilo je 15 let, odkar je bila v Sloveniji vzpostavljena prva inter-netna povezava, ki jo je Institut Joef Stefan (IJS) vzpostavil z nizozem-skim nacionalnim intitutom za fiziko in matematiko (NIKHEF) kot eno od 200 takratnih internetnih tok.

Ob tej prilonosti so na intitutu pripravili posebno prireditev, na kateri je minister za visoko olstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan ocenil, da je Slovenija s statistinega vidika izjemno dobro pokrita z internetnimi povezavami, v praksi pa so povezave predvsem na od-daljenih obmojih slabe.

Vodja direktorata za elektronske komunikacije, Matja Jana, je dodal, da vejo razirjenost irokopasovnih dostopov omogoata tako ponudba storitev in vsebin kot tudi razvoj konkurence.

Po njegovih besedah je bilo na tem podroju v zadnjem letu nare-jenega veliko; omenil je razpis za zagotavljanje tretje generacije mo-

bilnih storitev UMTS in projekt Nacionalno irokopasovno omreje, v okviru katerega eli drava do leta 2010 vsem prebivalcem omogo-iti dovolj zmogljive irokopasovne dostope, do leta 2020 pa vsaj 90 odstotkom optino omreje.

Profesorica in predsednica Internet Society Europe Borka Jerman Blai je internet oznaila za eno od inovacij, za katere je tipino, da vsebino ustvarjajo uporabniki, kot primer hitre rasti pa je nave-dla eBay, ki ima 200 milijonov uporabnikov in 29-odstotno letno rast, vsak dan pa na drabi ponudi 21 milijonov izdelkov.

Omenila je e, da je v internetu danes ve kot 50 milijonov blogov, dananje podroje blogosfere je stokrat veje od tistega pred tremi leti, sfera se danes podvoji po 200 dneh, vsak dan pa v spletu nasta-ne 175.000 novih spletnih dnevnikov blogov.www.ijs.si

15 let interneta pri nas

Xbox tudi kot predvajalnik filmov

Microsoft je v ZDA zael prodajati lme intelevizijske serije, ki jih je mogoe prenaati prek spletnega servisa Xbox Live Marketplace in predvajati na priljubljenih igralnih konzo-lah Xbox 360. V ponudbo je zajeto gradivo pro-dukcijskih hi CBS, MTV Networks, Paramount Pictures in TBS. Med lmi so na zaetku na vo-ljo naslovi, kot so We were soldiers in V for Vendetta, ter nekatere priljubljene tv serije, kot sta CSI in SouthPark. Microsoft rauna, da bo s ponudbo privabil dobren del od okrog tirih milijonov uporabnikov konzol Xbox, ki uporabljajo spletno storitev Xbox Live.

Zanimiv je tudi nain zaraunavanja stori-tev, saj ogled lma plaujemo s tokami oziro-ma plailno kartico Microsoft Points, ki je na voljo v ZDA. V paketu je mogoe kupiti 1000 tok za 12,50 dolarja ali 1600 tok za 20 dolar-jev, cene lmskega gradiva pa so odvisne odtipa, loljivosti in aktualnosti. Za eno epizodo nanizank v visoki loljivosti (HDTV) je treba od-teti 240 tok, v standardni loljivosti pa 160 tok. Za nov lm je treba odteti 480 oziroma320 tok, za stareje naslove pa 360 oziroma 240 tok. Za zdaj e ni znano, kdaj in v kakni obliki bo servis na voljo drugod po svetu.www.microsoft.com

Microsoft uporablja Pandoro

Microsoftov spletni servis MSN je temeljito prenovil svoje spletne radijske dveri, na kate-rih bodo odslej uporabljali inovativno tehnolo-gijo podjetja Pandora. Slednje je kot samostoj-

ni spletni servis v letu dni delovanja pritegni-lo ve kot milijon poslualcev na mesec, pred-vsem zaradi monosti tematskih radijskih po-staj, ki jih uporabnik sam modelira na podlagi glasbenih preferenc. V dogovoru z Microsoftom lahko zdaj raunajo, da bodo dobili na milijo-ne novih uporabnikov, Microsoft pa si od tega obeta poveanje trnega delea na podroju in-ternetnih radijskih dveri, kjer zaostaja za tek-meci, kot so Clear Channel, Yahoo Launchcast in AOL Radio. Ponudba v internetu je na tem segmentu vse veja, uporabniki pa vse bolj za-htevni. Pritegnejo jih le posebnosti, kot so mo-nost prilagajanja gradiva in povezava z drugi-

mi spletnimi storitvami, kot so socialno mre-enje in trenutno sporoanje.radio.msn.com; www.pandora.com

ThinkPad X60 Tablet

ThinkPad X60 Tablet je nov tablini prenos-nik, ki ga je Lenovo opremil z dvema novima tehnologijama zaslonov MultiView/MultiTouch, ki med drugim omogoata tudi dinamino vr-tenje. 12-palni zaslon MultiView naj bi bil zelo dobro viden v razlinih svetlobnih razmerah, tako v notranjosti kot na prostem, saj prepre-uje odsevanje in bleanje.

Za dotik prsta ali pisala obutljivi zaslon MultiView/MultiTouch v kombinaciji s stan-dardnim 170-stopinjskim vidnim kotom prenos-nika ThinkPad X60 Tablet lahko nadomestimo tudi z novim, visoko loljivim zaslonom SXGA+. Tablini raunalnik je opremljen tudi s funkcijo Active Rotate, ki obraa zaslon proti uporabniku, ne glede na to, v katero stran se slednji obraa.

ThinkPad X60 Tablet vsebuje brezino tehnologijo naslednjega rodu, saj izbrani mo-deli ponujajo tehnologijo 802.11n (oz. osnutek te tehnologije, ki e ni dokonana) in vgraje-no kartico WWAN. Prenosniki so pripravljeni tudi na prihajajoi operacijski sistem Windows Vista in Vista Premium, cena pa se bo gibala od 600.000 tolarjev naprej. Raunalniki bodo na voljo za dostavo v zaetku decembra. www.lenovo.com

24 Monitor / januar 2007

NOVICE

Roni raunalniki so vse bolj pametni telefoniPo raziskavi drube Gartner ima danes e 62 % vseh ronih raunal-

nikov telefonske funkcije. V tretjem etrtletju leta 2006 so na tem po-droju dosegli rekordno poveanje prodaje, kar za 32 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2005. Obenem se je povprena cena pamet-nih telefonov in ronih raunalnikov zniala za 13 % in je zdaj 351 dolarjev. Veliko zaslug za uspeh pametnih telefonov imajo operaterji mobilne telefonije, ki praviloma subvencionirajo na-kup teh mobilnih naprav.

Najveji trni dele na tem podroju ima e vedno ameriki izdelovalec Research In Motion, bolj znan po napravah Blackberry, ki nadzoruje 20,9 % trga, pa vendar z rastjo okrog 10 % glede na leto 2005 ni najhitreje rastoi ponudnik. Ta doseek pripada izdelovalcu Danger, ki je s pametnimi telefoni Sidekick 3 (ki jih ponuja predvsem ameriki operater T-Mobile) dosegel rekordno rast skoraj 300 % in se s tem zasidral na drugem mestu po prodaji, s skupnim trnim deleem

10,5 %. Le malo za njim je Palm, ki obvla-duje 10,3 %, vendar mu je prodaja upa-dla za 2,7 % glede na leto 2005.

V krizi pa je Hewlett-Packard, ki je v enem letu zdrknil s 16,1 % na 8,1 % trni dele, pri tem pa je bil upad prodaje izdelkov skoraj 33,4 %! Zelo hitro napreduje tudi tajvan-ski Mio Technology, ki mu je uspe-lo predvsem z vkljuitvijo sprejem-

nikov GPS v svoje mobilne naprave. Danes obvladuje 7,8 % trga in dose-

ga 85 % rast na letni osnovi. Ponudba je dokaj razprena, saj preostanek izdelovalcev obvladuje 42,3 % trga v primerjavi s 35,9 % leta 2005.www.gartner.com

Mika za predstavitve

Japonski izdelova-lec Buffalo Technology je predstavil posebno brezino miko, ki za pre-mikanje kazalca na zaslonu ne potrebuje delovne povrine. Buffalo BOMU-W24A uporablja namre iroskopsko tehnolo-gijo, s katero zazna gibanje mike v prostoru in to spremeni v gibanje kazalca. Zaradi tega je mika e posebej primerna za predstavitve, na katerih obiajno predavatelji nimajo mono-sti uporabe delovne povrine. V miko je vgra-jeno tudi lasersko tipalo, tako da jo lahko upo-rabljamo tudi kot navadno brezino miko, na raunalnik pa jo prikljuimo prek brezinega sprejemnika v vrata USB.www.buffalotech.com

Skype, SMC in FON spodbujajo cenejo internetno telefonijo

Podjetja Skype, SMC in FON so zdruila svo-je tehnologije v enovito reitev, ki naj bi zmanj-ala stroke telefonskih pogovorov po vsem sve-tu. V enem kompletu po-nujajo uporabnikom vse, kar potrebujejo za inter-netno telefoniranje brez uporabe raunalnika, po vzoru tega, kar sicer ponujajo uveljavljeni operaterji telefonije.

Komplet za telefonijo je na voljo amerikim in evropskim kupcem v Skypovi spletni proda-jalni, za 139 evrov pa uporabnik dobi SMCjev telefon WiFi za Skype (WSPK100), FONov brez-ini usmerjevalnik La Fonera, 500 minut brez-planih pogovorov za storitev SkypeOut in eno-letno naronino na telefonsko tajnico. Medtem

ko so klici med uporabniki storitve Skype brez-plani, 500 minut brezplanih pogovorov spod-buja rabo storitev SkypeOut, ki ponuja cenovno ugodne klice na navadne telefone po vsem sve-tu. Z dodatnim nakupom tevilke SkypeIn pa je uporabnik dosegljiv s kateregakoli telefona.

SMCjev telefon WiFi je mogoe uporabljati povsod tam, kjer je na voljo odprta brezina toka dostopa. FONov usmerjevalnik La Fonera omogoa, da uporabniki lahko namenijo del pa-sovne irine domaega internetnega dostopa za telefonijo, v zameno pa dobijo brezplani do-stop do globalne skupnosti FONovih tok dosto-pa. FON ima trenutno ve deset tiso tok do-stopa, na katerih je mogoe uporabljati SMCjev telefon WiFi, in je ena najhitreje rastoih skup-nosti WiFi.www.skype.com/shop; www.smc.com; www.fon.com

Universal toi MySpace

Najveja glasbena zaloba na svetu, Universal Music Group, je v ZDA zaradi zlora-be avtorskih pravic tisoih umetnikov vloila tobo proti omreju MySpace, ki velja za naj-bolj obiskano spletno stran na svetu.

Zanimivo, da je bila toba vloena le ne-kaj ur zatem, ko je MySpace predstavil in za-el ponujati izboljano razliico orodja za za-ito avtorskih pravic, ki lastnikom vsebin olaja odstranjevanje za objavo nedovoljene-ga gradiva.

Universal trdi, da MySpace ni le omogoal nedovoljene objave videoposnetkov, temve je

celo sam sodeloval pri zlorabah, saj je s preob-likovanjem posnetkov omogoil laje predvaja-nje in razirjanje vsebin med uporabniki.

Nekateri posnetki so na MySpace na voljo celo, e preden pridejo v trgovine, vsakemu avtorskemu delu pa naj bi prizadejali okoli 15-0.000 dolarjev kode.

Glasbene zalobe in televizijske mree se v zadnjem asu zaradi krenja avtorskih pra-

vic pogosto spopadajo s podobnimi spletni-mi stranmi, med katerimi je npr. tudi Googlov YouTube. A prav s slednjim se je Universal Music e dogovoril in njegovim uporabnikom omogoil dostop do tisoev posnetkov.www.universalmusic.com; myspace.comV

Kitajcem se je prikazala Wikipedija

Vladni cenzorji Ljudske republike Kitajske so lani oktobra zaradi bojazni pred objavo za dravo spornih vsebin, kot sta npr. Tajvan in Tibet, Ki