PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE

Komisija za varstvo gorske narave

Usposabljanje za: VARUH GORSKE NARAVE

Seminarska naloga

RJAVI MEDVED IN LOVEK V OKOLICI KRIMA

8. usposabljanje za VGN

Ljubljana, 20. avgust 2010

MENTOR: Dr. Peter Skoberne AVTOR: Simonca Zorko

Planinsko drutvo Krim

1 UVOD

Medved je ena redkih ivali s katero se velika veina novorojenkov pri nas srea e

ob rojstvu v porodninici. Najlepa akcija oz. najbolj odzivna za izgradnjo nove

Pediatrine klinike v Ljubljani se je odvijala v znamenju medvedkov. Tudi policija je v

svoj znak za otroke postavila medvedka. Rakitna, kot najveja vas pri nas ima za svojo

maskoto zaitni znak medvedka. Vse to potrjuje, da je medvedek (pliasti seveda)

nepogreljiva igraa vsakega otroka. Ko pa ta otrok odraste, smo na vrsti odrasli, da

mu tega medvedka predstavimo v pravi lui, kot del narave, da se ne bo kar naenkrat

spremenil v nekaj zelo stranega in nezaeljenega.

Slovenija lei na severozahodnem robu Dinarskega obmoja rjavega medveda.

Gozdovi Koevske in Notranjske, kamor teritorialno spada tudi Krimsko-Mokrko

pogorje predstavljajo osrednje varovalno obmoje rjavega medveda v Sloveniji v skupni

izmeri okoli 3.000 km2.

Po trenutno veljavni zakonodaji sodi rjavi medved po Uredbi o zavarovanju redkih in

ogroenih ivalskih vrst v Sloveniji (1993) na Rdei seznam med ranljive vrste s

posebnim varstvenim reimom.

Zaradi naraajoih seenj, gradnje gozdnih cest in vlak, gradnje prometnega omreja

(zlasti avtocestnega), edalje veje urbanizacije in zato raznovrstnega pritiska ljudi na

naravo, ter tudi zaradi revitalizacije podeelja se je kumulativa teh pritiskov odrazila

tudi na primernost in obstoj ivljenjskega okolja habitata za medveda. Le ta se je

torej bistveno zmanjal in poslabal, istoasno pa se je kot posledica tega pojavljalo

edalje pogosteje prikazovanje medveda kot glavnega krivca za vse teave, ki so

prepogosto nastale kot posledica nespretnih in nesrenih odloitev loveka. Posledica

taknega reevanja nasprotij med lovekom in velikimi zvermi (v naem primeru z

medvedom) pa je zelo pogosto odpor ljudi do sobivanja z njim. Varovanje in ohranitev

problematinih ivalskih vrst, kamor medved prav gotovo sodi, pa je dolgorono lahko

uspeno le, e jim poleg ustreznega naravnega okolja lahko zagotovimo tudi ustrezen

politini habitat, soglasje zlasti lokalnega prebivalstva (Korenjak 1996).

2 OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN NALOGE

Rjavi medved zaradi svoje fizine konstrukcije in naina prehranjevanja lahko

predstavlja motnjo v lovekovih gospodarskih dejavnostih. Zato ga pritevamo med

problematine ivalske vrste.

Obstoj velikih zveri v srednjeevropski kulturni krajini je mogo le ob pripravljenosti

loveka na sobivanje z njim. Zato je vsakrno naravovarstveno ukrepanje hkrati tudi

sociopolitino (BATH s sod. 1989).

Ker so se dosedanje tudije in varstveni koncepti za rjavega medveda osredotoili na

veje povrine, na gibanje medveda in njihove koridorje, se je leta 1997 g.Milan

Podlogar odloili bolj podrobneje raziskati manje raziskovalno obmoje (26.227 ha).

Prouevali so odnos lokalnega prebivalstva do medveda.(Podlogar Milan 1997, VDN

72)

S kolegico z naravovarstvenega odseka PD Krim sva organizirali predavanje o rjavem

medvedu za vse obane, celo vabilo je bilo objavljeno na Zelenem Valu, da bi pritegnili

im ve poslualcev. Na moje razoaranje je prilo samo 20 poslualcev. Predavanje

je bilo zelo zanimivo in pestro. Povedavatelj g. Milan Podlogar iz zavoda za gozdove

Republike Slovenije, obmone enote kofljica je povedal ogromno koristnih napotkov,

njegovih iskuenj in kako se je potrebno obnaati ob sreanju z rjavim medvedom.

Prili smo do zakljuka, da v jeseni moramo ponoviti tako predavanje z malo

druganim naslovom na vabilu, drugo lokacijo tako, da bomo privabili tudi kmete z

okolice. Kratek potek predavanja sem tudi napisala za na lokalni asopis Mostiar in

lanek je tudi objavljen na spletni strani obine IG, med zadnjimi novicami

http://www.obcina-ig.si/

3 BIOLOGIJA RJAVEGA MEDVEDA (Ursus arctos)

Medvedi so najveje zveri, danes ivee na zemlji. Spadajo v druino medvedov

(Ursidae). Danes v Evropi z izjemo belega medveda (Evarctos americanus), ki

poseljuje polarno podroje, ivi ena sama vrsta - rjavi medved (Ursus arctos).

V prejnjem stoletju je individualna raznolikost rjavega medveda delala zoologom

nemalo preglavic. Razlikovali so razline vrste, podvrste in variacije. eprav poznamo

raznolikost v telesni velikosti, v tevilu zob in obliki lobanje, se je za vse pokazalo, da

spadajo k isti bioloki vrsti.

Tako ima na medved dlake rjave barve, dobimo pa lahko tudi skoraj povsem rne

primerke. Dlake poletnega kouha so dolge 5 - 6 cm (7 - 10 cm na vihru), zimskega

pa 11 - 12 cm. Menja jo enkrat letno. Glava je velika in mona, oi in uhlji pa majhni.

Medvedovo telo je mono in dosee teo po literaturi do 440 kg. Pri nas v Sloveniji so

uplenili najtejega medveda leta 1972 v Gojitvenem loviu Jelen-Snenik (320 kg).

Noge so kratke in mone ter stojee na celotnem podplatu. Prstov je 5, tako na

prednjih kot na zadnjih nogah. Kremplji so zakrivljeni, dolgi in moni, niso pa

vpotegljivi. Zobovje je prilagojeno vsejedemu (omnivoremu) nainu prehranjevanja.

Sekalci in podoniki so veliki, derai pa imajo vejo povrino, namenjeno mletju in

drobljenju.

V prehrani rjavega medveda je najbogateje in zelo pomembno obdobje jesen, saj si

takrat nabira tolo, ki jo potrebuje za prezimovanje. Predvsem se hrani z gozdnimi

sadei, plodovi, koruzo in drugim. Najteje obdobje v prehranjevanju medveda pa je

spomladi do zaetka vegetacijske dobe. V tem asu se hrani predvsem s poginulo

divjadjo, mrhovino in podobnim. V zaetku poletja se hrani z jagodami, teknejo mu tudi

gozdne trave, zelia, liinke uelk ipd.

Medvedje so veinoma samotarji, ki poseljujejo razmeroma velike povrine (8 - 25

km2). Paritveno obdobje je loveku dokaj prikrito. Najpogosteje se pari julija in avgusta,

lahko pa tudi kasneje ali prej. Brejost traja 6 - 8 mesecev. Samica polee mladie

januarja ali februarja, bili pa so primeri, ko je polegla e meseca decembra. V leglu je

en do pet mladiev, najpogosteje dva. Spolno so zreli po treh letih in medvedka

obiajno prvi koti v etrtem letu starosti. Mladii ob skotitvi tehtajo priblino 500 g. V

naravi doseejo starost od 15 - 30 let, v ujetnitvu pa tudi ve.

Zimsko spanje medveda je nekaj posebnega, saj se mono razlikuje od pravega

zimskega spanja polha ali svizca. Medved ob ustrezni koliini podkone tole preivi

do 7 mesecev pri normalni telesni temperaturi, ne da bi jedel, pil ali da bi iztrebljal.

Poleg tega je medved v tem asu lahko tudi telesno aktiven, medvedke pa celo kotijo

mladie.

4 OPIS IVLJENSKIH RAZMER ZA RJAVEGA MEDVEDA NA OBMOJU, KJER

JE BILA DELANA RAZISKAVA

41.1 Orografsko - topografski opis

Raziskovalno enoto so razdelilio na tiri veje predele:

1. vzhodni del - Turjako - elimeljski del

2. osrednji del - Mokrko-Krimsko pogorje s sotesko Ike

3. juni del - Rakika planota

4. zahodni del - Strmec s Pokojiko planoto

Turjako-elimeljski del se razprostira na jugu od severovzhodnega dela

Ljubljanskega barja do Velikega Osolnika na jugovzhodnem delu raziskovalnega

obmoja. Zahodna meja poteka po cesti Ig - Osredek. Za ta predel je znailna

dolomitna in silikatna podlaga ter sorazmerno velika poseljenost s prebivalstvom. V

kmetijstvu se ukvarjajo s poljedelstvom. Nadmorska viina je od 290 m (Ljubljansko

barje) do 748 m nmv na Sv.Ahcu. elimeljska dolina je znana tudi kot elimeljsko-

Ortneki prelom.

Mokrko-Krimsko pogorje s sotesko Ike se razprostira od Ljubljanskega barja na

severu do vode Zale na jugu. Na vzhodu meji lokalna cesta Ig-Osredek, na zahodu pa

lokalna cesta Rakitna-Zaboevo. To je najveji del raziskovalnega obmoja. Mokrko

pogorje sestavljajo tirje tisoaki, med katerimi je najviji Mokrc s 1059 m nadmorske

viine. Mokrc je tudi stabilna gozdnogospodarska enota v lasti Republike Slovenije s

povrino 1044 ha. Proti severu se nadaljujejo gozdovi v zasebni lasti, ki se spuajo v

ozek jezik prav do roba Ljubljanskega barja. Kljub temu, da ima za geoloko podlago

apnence in dolomite, Mokrko pogorje nima tako monega krakega znaaja kot

Krimski predel. Kmalu pod apnenci in dolomiti iz jure in triasa so e nepropustni skladi

(verfenski in karbonski skrilavci). Gledano z vzhodne strani je to zaetek Dinarskega

gorstva. Na zahodu Mokrkega pogorja lei gozdni rezervat Ika - strm kanjon, vrezan

v triadne dolomite. Z odlokom iz leta 1984 je bil tudi razglaen za gozd s posebnim

pomenom (gozdni rezervat) s povrino 281,46 ha. Naplavine odlaga reka Ika na

Barjanski ravnini. Kanjon Ike loi Morkko pogorje od Krimskega.

Krimsko pogorje sestavljajo trije glavni vrhovi: Krim (1108 m), Lapunik (1100 m) ter

Malinovec (1105 m). To podroje je izrazito krakega znaaja, poraslo z jelovo-

bukovimi gozdovi (Abieti-Fagetum dinaricum). Razen Gorenjega Iga in Gorenje

Brezovice,vasi na podroju Krima ni.

Strmec- s Pokojiko planoto se razprostira na severovzhodu od ceste Rakitna-

Zaboevo do ceste Borovnica-Pade-Vinji vrh na jugozahodu. Pokojika planota

spada v vrsto notranjskih planot, vendar ni tako visoka. Vas Pokojie je na nadmorski

viini 732 m, sosednja vas Pade, ki je edina e na tej planoti pa na 734 m nadmorske

viine. Matina podlaga je dolomitni apnenec.

Strmec je zanimiv zaradi dveh stvari:

je zaprto vojako obmoje (pred letom 1991 s strani JLA, sedaj TO)

ima strm desni breg s posameznimi navpinimi skalnimi stenami.

Matina podlaga je dolomitni apnenec, vendar so kmalu pod dolomiti in apnenci

skrilavci, ki so za vodo nepropustni. To dokazujejo tevilni vodni izviri na sredini

poboja.

Rakika planota se razprostira na jugovzhodu od potoka Zale do roba Strmca na

zahodu. Vas Rakitna je plitva kotlina na nadmorski viini 800 m z nepropustno

dolomitno podlago, mestoma zamovirjena (aluvialne naplavine). Poleg vasi se ob

umetnem jezeru nahaja okoli 300 vikendov v strnjenem naselju. Okoli vasi se nahajajo

poboja z neizrazitimi vrhovi in imajo 1000-1050 m (nmv). Za vzhodni del Rakike

planote pa so znailne zelo globoke grape, ki imajo strma do prepadna poboja.

Spodnji del tega poboja ima le nakaj nad 400 m (nmv). Najnija toka je 420 m pri

izlivu potoka Zale v reko Iko. Poboja pokrivajo varovalni gozdovi. Matina podlaga je

prav tako nepropustni dolomit z mnogimi izviri in vodotoki.

4.2 OPIS EBELARSTVA IN LOVSTVA NA OBMOJU, KJER JE BILA

NAREJENA RAZISKAVA

EBELARSTVO

Delujejo tri ebelarska drutva.1 ebelarsko drutvo Ig, ki teje 62 lanov in pokriva

teritorij obine Ig ter katastrsko obino elimlje. 2 ebelarsko drutvo Borovnica, ki

teje 334 lanov in pokriva teritorij obine Borovnica. 3 Ter ebelarsko drutvo Krim,

ki teje 16 lanov in pokriva teritorij obine Brezovica pri Ljubljani. Najdalji sta

delovanja ima ebelarsko drutvo Borovnica, ki je bilo ustanovaljeno leta 1905, ostali

drutvi pa nekoliko kasneje. lani ebelarskih drutev imajo na svojem teritoriju

doloena stojia, kjer v soglasju z lastniki parcel preko leta postavljajo svoje

ebelarske panje.

Po zbranih informacijah je rjavi medved naredil kodo na ebeljih panjih leta 1996 in to

na Pokojiu, ko je uniil dva panja. Leta 1986 je pri vasi Zaboevo uniil en panj. Isto

leto je uniil tudi dva panja pri vasi Preserje ebelarju Sternenu, ter pri vasi Strahomer

tudi isto leto odnesel en panj ebelarju Boi Brankotu. Priblino pred 20.leti je tudi

pokodoval ebeljnak v vasi Tomielj, Visoko, Zapotok, Podpe, Gorenja Brezovica in

mogoe e kje. (PODLOGAR Milan 1997, VDN 72)

Na obmoju, ki ga pokriva ebelarsko drutvo Ig e leta beleijo prisotnost (obiske)

medveda, obasno tudi s kodnimi dogodki. V nadaljevanju navajam kodne dogodke

o katerih je bilo drutvo obveeno:

ebelarji na izpostavljenih stojiih ebelnjake sicer zavarujejo (visoka ograja,

elektrini pastir, bodea ica...), kar je lahko uspeen preventivni ukrep, vendar pa to

e ne zagotavlja popolne zaite. Tako v zadnjih letih (evidenca od 2005) beleijo

naslednje kodne dogodke, ki jih je povzroil medved:

1. Vrbljenje

leta 2008 pokodovano 10 panjev s ebeljimi druinami

leta 2010 pokodovanih 7 panjev s ebeljimi druinami

2. Ika

leta 2005 pokodovano 5 panjev s ebeljimi druinami

leta 2008 pokodovani 3 panji s ebeljimi druinami

3. Dobravica

leta 2005 pokodovano enkrat 6 enkat pa 5 panjev s ebeljimi druinami

leta 2007 pokodovano 5 panjev s ebeljimi druinami

4. Golo

leta 2010 pokodovana 2 panja s ebeljimi druinami

5. Gornji Ig

leta 2005 pokodovano 5 panjev s ebeljimi druinami

Glede na to, da je v raziskovalnem obmoju vsako leto zasedenih okoli 30

ebelarskih stoji, medved ebelarstvu ne predstavlja veje kode. e posebej redki

so primeri v zadnjih letih. Drugae je bilo pred 30 leti in prej, ko je bila povzroena

koda v zvezi s ebelami s strani medveda obutno veja.

Vzrok temu je bilo verjetno pomanjkanje hrane. Danes pa imamo ve krmi s koruzo,

ki so dobro oskrbovana. (poroilo D Ig)

LOVSTVO

Na obmoju, delujejo naslednje lovske druine:

1. LD Rakitna

2. LD kofljica (delno)

3. LD Turjak (delno)

4. LD Ig

5. LD Tomielj

6. LD Mokrc (delno)

7. LD Borovnica (delno)

Skupno tevilo lanov LD je priblino 405. Lovstvo je dejavnost, ki ima najve izkuenj

oz. sreanj s populacijo rjavih medvedov. Odloili so se, da o sreanjih z rjavim

medvedom vpraajo stareje izkuene lovce.

V veliki veini sreanj z medvedom se je konalo tako, da se je medved ali pa

medvedja druina loveku proprosto umaknila oz. zbeala. Izvedeli nismo niti za en

primer, da bi medved samec napadel loveka brez vzroka. Bil je primer, ko je e leta

nazaj zastreljen medved nad Borovnico napadel svoje zasledovalce. To je

pripovedoval lovski uvaj s Pokojia, Ivan Dragan, ki se je reil tako, da je splezal na

koato bukev. Vendar pa se je potrebno zavedati, da bi se pri boju za ivljenje in smrt

tako obnaala veina ivali, zveri pa e posebej.

Izvedeli pa smo za ve primerov, ko se medvedka z mladii ob nepriakovanem

sreanju s lovekom ni takoj umaknila. lan LD kofljica, Joe Grmek stareji je

opisal, da je ob takem sreanju medvedka z dvema mladiema priela tuliti ter s

sprednjimi apami toli po grmovju. To je trajalo nekako dve minuti, nato pa so se vsi

(tako lovec kot medvedja druina) umaknili vsak v svojo vzvratno smer. Podobno se je

obnaala medvedka tudi v primerih, ko so jo vaki fantje na Visokem in v Rakitni

poskuali pozimi pregnati iz brloga, ko je tam polegla mladie. Medvedka je ob hrupu

prila iz brloga, vendar se od njega ni oddaljila dlje kot nekaj metrov. Z rjovenjem,

dviganjem na zadnje noge, ter udarci s prednjimi apami po tleh je vsiljivce poskuala

odgnati. Sami vaki fantje so pripovedovali, da kljub temu, da so pogumni, taki prizori

niso prijetni.

V Brezovici je bil primer, ko sta oe in sin (Koroec Joe stareji, Joe mlaji), oba

lana LD Borovnica, v svojem gozdu v Strmcu izdelovala podrta drevesa zaradi leda.

Tik ob kamnitem stebru je bil s koreninami podrt rn gaber. Ko je sin z motorno ago

odrezal deblo so krivine padle v prvotno stanje. Takrat je izza korenin odskoil medved

teak priblino 100 kg. Po krajem opogumljanju sta si oe in sin ogledala mesto od

kjer je odskoil medved. Tik za koreninami rnega gabra sta nala vhod v skalni brlog.

Bil je jesenski as in medved se je e pripravljal na zimsko poivanje. Po 10-ih letih je

to e vedno aktivni medvedji brlog. Je tudi eden redkih brlogov okoli katerega so v

razdalji 10 m vidne odrgnine medvedjih krempljev na vsakem drevesu.

Januarja meseca leta 1994 je bilo priblino 30 cm snega. Vaana vasi kamevec,

Rajko Centa in Joe Bavdek, sta se po brezpotju skozi gozd vraala proti svoji vasi.

Nenadoma je priblino 5 m od njiju izza smreke odskoil medved ter zbeal v

nasprotno smer. Ogledala sta si smreko in odkrila pod koreninami zemeljski brlog

(brlog t.29).

Opisani pa so bili tudi primeri, ko je prilo do sreanja med lovcem in medvedko z

mladii. Medvedka se ni takoj umaknila, temve je lovca v razdalji priblino 20 m

vzporedno spremljala na dolini priblino 80 m. Tak primer sta opisala Brane Centa,

lan LD Turjak in Joe Nagode, lan LD Rakitna.

Adi Bitenc iz LD Rakitna, je opisala, kako je na visoki prei opazovala medveda na

krmiu s koruzo. Ko je elela visoko preo zapustiti, je priela medveda ogovarjati.

Medved na loveki glas ni reagiral, ter celo zael opazovati visoko preo z lovcem. Po

priblino treh minutah nagovarjanja je medved krmie zapustil.

V letu 1996 je obanka vasi Golo, Kristina Golob, odla na vako pokopalie. Ko se

je priblievala pokopaliu, je v bliini zagledala medveda, ki jo je e opazoval. Ko je

priela urejati hini grob, se je medved pojavil v obzidju pokopalia ter se poasi gibal

proti njej. Kristina Golob je grob zapustila, ter po nasprotni strani pokopalia odla

proti domu. Medved ji ni sledil in ni ga ve videla. Po njeni oceni je medved tehtal

priblino 80 kg.

Verjetno se je isti medved le nekaj dni kasneje podobno obnaal na robu vasi Golo. V

sadovnjaku nedale od hi, ga je opazila ga.trumbelj iz Golega 40. Istoasno jo je

ugledal tudi medved ter se ji poasi zael priblievati. Gospa trumbelj je odla v hio,

medved pa je priel do dvoria, se malo obotavljal, nato pa odel. Po tem primeru ga

na Golem niso ve videli.

Jeseni leta 1995 je lan LD Rakitna Tone ekar peljal z avtom mrhovino za lisice. Ko

se je pripeljal v gozd, je mrhovino pustil v avtu, sam pa naredil e obhod po loviu. Ko

se je po dveh urah vraal proti svojemu avtomobilu, je videl, da je raztrgana prevleka

na zadnji rezervni gumi (suzuki samurai), da so prestavljena stranska ogledala, opazni

pa so bili tudi blatni odtisi medvedjih ap na sprednjem delu avtomobila. Kot je

ugotovil, je medveda privabil vonj mrhovine iz avtomobila, s katero si je poskual tudi

postrei. Medved je tehtal priblino 60 kg in prav tega je isto leto isti lovec nato tudi

uplenil.

e nekaj sreanj z medvedom uplenjenim leta 1993 v Rakitni. Uplenitelj je bil Car

Franc iz LD Rakitna. Dovoljenje za odstrel tega medveda je izdalo Ministrstvo za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi nenavadnega obnaanja oz. izgube strahu

pred lovekom.

Ko je Joe Perhaj stareji iz Praznikov kosil s traktorjem travo, je v bliini zagledal

medveda. Ustavil je traktor, ga pustil v prostem teku ter gledal medveda. Medved se je

traktorju priel radovedno priblievati in ga ogledovati. V nekem trenutku pa je stopil na

stopnico kabine ter po izjavi g.Perhaja, s sprednjo apo udaril po sprednjem

vetrobranskem steklu. Udarec ni bil moan in traktorja ni pokodoval. Lastnik pa se je

vseeno takoj odpeljal domov. Medved mu ni sledil in je le opazoval odhajajoe vozilo.

Isti medved se je pojavil tudi v bliini logarnice na Mokrcu, ki jo ima v najemu

upokojeni gozdar Boris Opara. Z druino so sedeli na klopci pred logarnico, ko so

zagledali, kako se jim pribliuje medved. Ko je razdalja med njimi postala nenavadno

kratka, so se umaknili na hini balkon, ki je 2,5 m od tal. Medved je priel pod balkon

na dvorie ter pobiral kruh in sadje, ki so mu ga metali iz balkona. Ko je tega

zmanjkalo, je odel svojo pot.

Primer na Golem je bil povezan z istim medvedom. Tu je z okenske police odnesel

hrano, ki se je tam hladila. Bilo je tudi nekaj primerov, ko je verjetno isti medved v

gradbeni lopi zautil hrano, razbil vrata lope in jo odnesel. (PODLOGAR Milan 1997,

VDN 72)

4.3 PREHRANSKE RAZMERE ZA RJAVEGA MEDVEDA

Za ohranitev habitata rjavega medveda in drugih prostoiveih ivali v naravi je

pomemben dejavnik tudi varovanje in vzdrevanje travnikih povrin sredi obsenih

gozdnih kompleksov s prepovedjo pae govedi in drobnice. Razne raziskave v svetu in

pri nas so pokazale, da medved po na nainu prehranjevanja spada med vsejede

(omnivori). Posebno v spomladanskem asu tvorijo njegov jedilnik mlade trave in

zelia, ki v gozdni krajini najbolje uspevajo na gozdnih jasah. V jesenskem asu pa

se medved in druge prostoivee ivali na gozdnem robu prehranjujejo s plodovi

plodonosnih dreves in grmievja. Poleg tega so pogosta hrana medveda tudi mravlje,

ki si gradijo mravljia iz zemlje na travnatih jasah ali gozdnem robu.

4.4 POVZETEK JAVNOMNENJSKE RAZISKAVE

Za javnomnenjsko raziskavo so eleli ugotoviti odnos ljudi do rjavega medveda na

obmoju, kjer je bila delana raziskava oz.anketa. Zaradi raznolikosti raziskovalnega

obmoja predvsem v smislu kmetijstva in poseljenosti, so se odloili, da anketo

razdelimo Krimsko in Turjako obmoje. V anketi so navedli 8 vpraanj. Vpraanja so

se glasila:

1. vpraanje: tevilo sreanj z rjavim medvedom po letu 1993 v prosti naravi

Sreanja z medvedom v naravi je pogosteja na obmoju Krim, (33,7 %) , kot na

obmoju Turjak, (11.5 % ).

Na celotnem obmoju, kjer je bila delana anketa pa po tevilu sreanj prednaio lovci z

(64 %). Najmanj sreanj z medvedom tako na obmoju Krim in Turjak kot skupaj

imajo kmetje. Od skupaj jih je le 13 % srealo ali videlo medveda, in to le po enkrat. To

je razumljivo, kajti obiajno njihovo delo le teko dopua preseneenje za medveda .

Medved se predhodno umakne.

2. vpraanje : Ali menite , da je medved loveku nevaren ?

V svojem preprianju nevarnosti medveda za loveka izstopajo nabiralci gozdnih

sadeev. Na celotnem obmoju kjer je bila delana anketa je takega miljenja 21 %

nabiralcev. Na obmoju Turjaka preglednica kae, da je 50 % nabiralcev takega

preprianja, potrebno pa je upotevati, da so bili na tem celotnem obmoju anketirani

le tirje nabiralci gozdnih sadeev. Vzrok takemu miljenju je verjetno informiranost te

ciljne skupine, da je medved loveku nevaren predvsem v situacijah, ko lovek zaide

med medvedko in njene mladie, ali e ga preseneti.

Mnenje, da medved loveku ni nevaren, je najveje pri lovcih in gozdarjih, kar je tudi

normalno.

3 . vpraanje :V kaknih okoliinah je medved lahko nevaren ?

Za odgovor medvedka z mladii se je odloilo na celotnem obmoju kar 92%

ankentirancev. Le 1% jih je odgovorilo ne vem.Odgovori so rezultat dolgoletnega

sobivanja z medvedom, informiranost ljudi, ter zavedanja potencialne nevarnosti od

medveda.

4. vpraanje: Ali menite, da je mesto medvedu v Krimsko-Mokrkem pogorju /

Turjako-elimeljskem obmoju?

Gozdarji, lovci in turisti predstavljajo tisti del populacije, ki se neposredno ne sooajo z

gospodarskimi kodami, ki jih povzroa medved. Njihov odnos do medveda je pogosto

ustveno obarvan in idealiziran. Zato ne presenea dejstvo, da so te ciljne skupine

pripisale mesto medvedu na anketiranem obmoju 100 %. Izstopa pa ciljna skupina

kmetov, predvsem na obmoju Turjak s samo 63 % mnenjem, da je mesto medvedu v

Turjako-elimeljskem obmoju. Vzrok temu je koda, ki jo povzroa medved na

poljinah, predvsem na koruzi.

5. vpraanje: Ali menite, da je dovolj ohranjene narave za medveda v Krimsko-

Mokrkem pogorju/Turjako-elimeljskem obmoju?

Gozdarji, ki strokovno posegajo v populacijo divjadi, oziroma v njen ivljenjski prostor,

so si edini, da je na celotnem raziskovalnem obmoju dovolj ohranjene narave za

rjavega medveda. Istega mnenja so tudi lovci na obmoju Turjak. Izstopajo pa zopet

kmetje na obmoju Turjak, ki so le v 50 % mnenja, da je dovolj ohranjene narave za

medveda.

Takemu mnenju verjetno v veliki meri prispevajo kode po medvedu na poljedelskih

kulturah, predvsem na koruzi.

Na obmoju Krim, kjer so kode po medvedu v kmetijstvu le izjemni primeri, je le 5 %

vpraanih odgovorilo, da na tem podroju ni dovolj ohranjene narave za medveda.

6. vpraanje: Kdo naj bi odloal o tevilnosti medveda v Sloveniji?

Najmanj zaupanja o odloanju tevilnosti rjavega medveda v Sloveniji so ciljne

skupine izkazale politikom. Manji dele bi bil moen le v primeru skupaj, kot

posamezno pa niso zastopani niti v enem primeru. Najveje zaupanje bi ciljne skupine

izkazale lovcem , tako na obmoju Krim , kot na obmoju Turjak. Razveseljivo pa je

dejstvo, da so lovci kar v 50 % primerov pripravljeni to pravico deliti z drugimi ciljnimi

skupinami, razen z naravovarstveniki in politiki .

7. vpraanje: Kakno vlogo ima rjavi medved na Krimsko - Mokrkem pogorju

?

Tako na obmoju Krim kot na podroju Turjak so vse ciljne skupine videle glavno

vlogo medveda v prispevku k naravni pestrosti.

Le znatni dele ( 2% ) ankentirancev je odgovorilo, da ne ve, kakno vlogo ima

medved v naem prostoru. Kot len v naravni verigi je odgovorilo (14%) ankentirancev,

sanitarno vlogo pa mu je pripisalo le (8%) ankentirancev.

8. vpraanje: Da ne bi prihajalo do vejih konfliktov, kakne ukrepe bi

predlagali ?

Vse ciljne skupine z izjemo rekreativcev so se veinoma odloile za ukrep povrnitev

kod v kmetijstvu in ivinoreji. Ta ukrep e posebej izstopa na obmoju Turjak, pri

ciljni skupini kmetov (50%).To je razumljivo, zaradi povzroenih kod po medvedu v

kmetijstvu .

Drugi ukrep po preprianju anketirancev, bi bil izboljanje ivljenjskega prostora za

medveda.

Pri tem je zanimivo to, da gozdarji, ki imajo na ivjenjski prostor medveda najveji

moen vpliv, ne utijo potrebe po izboljanju le tega. Mono le v ukrepih skupaj, ki jim

predstavlja (27%) dele ukrepov. Za ukrepe skupaj so se odloili le e lovci v manjem

deleu . (PODLOGAR Milan 1997, VDN 72)

7 SKLEPNE UGOTOVITVE

Namen seminarske naloge je bil ugotovitev sobivanja lokalnega prebivalstva z rjavim

medvedom v Krimsko-Mokrkem pogorju.

Rezultati ankete so pokazali, da so medvedu najbolj naklonjeni lovci in gozdarji.

Najmanj pa nabiralci gozdnih sadeev ter kmetje na obmoju Turjaka, kjer jim medved

povzroa gospodarsko kodo v kmetijstvu, predvsem v poljedeljstvu. Iz tega spoznanja

izhaja tudi ugotovitev, da je povrnitev kod po medvedu v kmetijstvu tudi eden

pomembnejih ukrepov za njegovo, predvsem politino ohranitev.

Razveseljivo in tudi spodbudno je dejstvo, da so si gozdarji in lovci edini, da medved

sodi v Krimsko-Mokrko pogorje. Ti dve ciljni skupini tudi dejansko lahko najve

vplivata na nadaljno usodo medveda. Lovci s pravilnim posegom v tevilnost

populacije ter drugimi dopolnilnimi ukrepi, gozdarji pa predvsem z varovanjem

naravnega habitata.

Za celotni vzorec vpraanih velja, da vidijo vlogo medveda v naravnem okolju

predvsem kot pestrostno, le neznatni dele pa njegove vloge ne pozna.

Med osnovne ivljenjske potrebe pri medvedu nedvomno spada prostor za

prezimovanje (brlogi) ter hrana.

Za primernost medvedjega habitata pa so pomembne tudi travnate povrine v gozdnih

kompleksih. Poleg raznih trav, zeli in grmovnega sloja nudijo medvedu tudi razne

sadee plodonosna drevesa, za katere je idealni prostor gozdni rob.

8 LITERATURA

ADAMI. M., 1994 a. Mednarodni vidiki varstva rjavega medveda Ursus arctos v

Sloveniji,- Okolje v Sloveniji, zbornik.Ljubljana, Tehnika zaloba Slovenije, s. 273-

279

ADAMI, M., 1994 b. Ocena monosti za spontano irjenje rjavega medveda Ursus

arctos L. v Alpe, smeri glavnih emigracijskih koridorjev ter motnje v njihovem

funkcioniranju.-Zbornik posvetovanja Rjavi medved v deelah Alpe - Adria. Ljubljana,

Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Gozdarski intitut Slovenije, s. 131-143

ADAMI, M., 1996. tetje rjavih medvedov v Sloveniji. - Lovec, 5, s. 184

BRANCELJ. A., 1988. Zveri ll - medvedi, psi, make. - Ljubljana, Lovska zveza

Slovenije, s 5-62.

CAR. Z., 1953. Medved. Mala lovaka biblioteka, zvezak 27. Lovaka knjiga Zagreb.

KACZENSKY, P., 1995. Medved v Sloveniji - veraj, danes, jutri. - Lovec, 3, s. 104-

106.

KRYTUFEK, B., 1988. Zveri II. - medvedi, psi, make. - Ljubljana, Lovska zveza

Slovenije, s. 5-12.

KRE, B., 1988. Zveri II. - medvedi, psi, make. - Ljubljana, Lovska zveza Slovenije,

s. 23-62.

KORENJAK. A., 1996. Odnos loveka do velikih zveri. - Lovec, 2, s. 55-57.

KORENJAK. A., 1995. lovek in velike zveriv Avstriji in Sloveniji. Dipl. nal. Ljubljana,

BF, Odd. za gozdarstvo.

Lovev prironik. 1996. Lovska zveza Slovenije, 289 s.

SIMONI, A., 1994. Zakonsko varstvo rjavega medveda na slovenskem ozemlju

neko in danes, s predlogi za prihodnje. - Zbornik posvetovanja Rjavi medved v

deelah Alpe-Adria. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Gozdarski

intitut Slovenije, s. 11-43.

Slovenski lovski prironik. 1980. Ljubljana, Lovska zveza Slovenije, 790 s.

TRUMBELJ. C., 1995. Eksplozije na Koevskem Rogu in skrb za medveda. - Lovec,

10, s. 389-390.

TRUMBELJ. C., 1995. 60 let varstva medveda v Sloveniji. - Lovec, 3, s. 99-103

VIGELJ. L., 1961. Medved v Sloveniji. Mladinska knjiga.

TURKALJ. Z., 1956. Divlja visokog lova na krau. Mala lovaka biblioteka. Lovaka

knjiga Zagreb.

Uredba o zavarovanju ogroenih ivalskih vrst. 1993. Ur. 1. RS, 58, s. 2851.

PODLOGAR Milan, lovek in medved na Krimsko-mokrkem pogorju, 1997, VDN 72

Poroilo D Ig za obdobje 5 let jul.2010