RRP Ju no Primorsko regijo 2014-2020 verzija 21.3.2014)

REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM

ZA JUŽNO PRIMORSKO REGIJO

2014-2020

(Delovno gradivo – verzija 21.3.2014)

Regionalni razvojni program za Južno Primorsko 2014 – 2020 2

Naročniki: Občine Obalno-kraške regije: Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran, Občina Hrpelje-Kozina, Občina Sežana, Občina Divača, Občina Komen, Občina Ilirska Bistrica, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Regionalni razvojni program za Južno Primorsko regijo 2014-2020 Pripravljalci: Regionalni razvojni center Koper, RRA Južne Primorske Ulica 15. maja 19, 6000 Koper tel: 05 66 37 580; [email protected]; www.rrc-kp.si odgovorna oseba: Giuliano Nemarnik, direktor in Razvojni svet regije (RSR) Južne Primorske v sodelovanju z: ORA Krasa in Brkinov Razvojni center Divača Inkubator d.o.o. Sežana Center za pospeševanje podjetništva Piran d.o.o. Razvojni center Ilirska Bistrica Predsednik RSR: mag. Igor Kolenc, župan Občine Izola Vodja priprave RRP: Slavko Mezek Vodje odborov: Odbor za gospodarstvo: mag. Tina Jančar Matekovič, RRC Koper,

Stojan Gorup, Inkubator d.o.o. Sežana Odbor za turizem: Tina Primožič, RRC Koper Odbor za človeške vire: Irena Cergol, RRC Koper, Nataša Matevljič,

Razvojni center Divača Odbor za podeželje, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in naravne dobrine:

Heidi Olenik, RRC Koper, Vlasta Sluban, ORA Krasa in Brkinov

Odbor za infrastrukturo in prostorsko urejanje:

Slavko Mezek, RRC Koper


SEZNAM POGOSTO UPORABLJENIH KRATIC

RRP – Regionalni razvojni program RSR- Razvojni svet regije RRS – Razvojni svet regije RRC Koper – Regionalni razvojni center Koper OKR - Obalno-kraška regija MGRT – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MSP- mala in srednja podjetja NVO- nevladne organizacije SRS – Strategija razvoja Slovenije EZTS – evropsko združenje za teritorialno sodelovanje OP RR - Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov OP RČV - Operativnega programa razvoja človeških virov OP ROPI - Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture


KAZALO 1. POVZETEK PROGRAMA ....................................................................................................................................................... 6

1.1 UVOD ...................................................................................................................................................................................... 7

1.2 IZHODIŠČA, NAMEN, CILJI IZDELAVE RRP ......................................................................................................... 8

2. OCENA IZVAJANJA REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA JUŽNE PRIMORSKE (OBALNO-KRAŠKE STATISTIČNE REGIJE) 2007-2013 ................................................................................................................ 10

2.1 STRATEŠKI CILJI REGIJE V OBDOBJU 2007-2013 ....................................................................................... 10

2.2 ANALIZA IZVAJANJA REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE 2007-201311

2.3 DOSEGANJE CILJEV NA RAVNI PROGRAMOV, UKREPOV IN AKTIVNOSTI...................................... 12

2.3.1 Program Gospodarstvo .................................................................................................................................... 12

2.3.2 Program Človeški viri ....................................................................................................................................... 20

2.3.4 Program Okolje in okoljska infrastruktura ......................................................................................... 24

2.3.5 Čezmejno in mednarodno sodelovanje .................................................................................................. 27

3. ANALIZA REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV, OPREDELITEV KLJUČNIH RAZVOJNIH OVIR IN PREDNOSTI REGIJE, VKLJUČNO S POLOŽAJEM REGIJE V MEDNARODNEM PROSTORU ... 30

3.1 ANALIZA RAZVOJNIH POTENCIALOV ................................................................................................................ 30

3.2 ANALIZA RAZVOJNIH PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI V REGIJI ...... 30

3.2.1 SWOT analiza za področje gospodarstva, zaposlovanja in usposabljanja .......................... 30

3.2.2 SWOT analiza za področje turizma ........................................................................................................... 32

3.2.3 SWOT analiza za področje človeških virov ........................................................................................... 33

3.2.4 SWOT analiza za področje podeželja, kmetijstva, gozdarstva, ribištva in naravnih dobrin .................................................................................................................................................................................... 34

3.2.5 SWOT analiza za področje infrastrukture, okolja in prostorskega urejanja ..................... 36

3.2.6 SWOT analiza za nevladni sektor ............................................................................................................... 40

3.2.7 SWOT analiza za Obalno-kraško regijo .................................................................................................. 41

3.2.8 Položaj regije v mednarodnem prostoru ............................................................................................... 41

4. OPREDELITEV VIZIJE RAZVOJA REGIJE .................................................................................................................... 44

5. OPREDELITEV IN UTEMELJITEV RAZVOJNIH SPECIALIZACIJ REGIJE ...................................................... 45

6. OPREDELITEV IN OPIS STRATEŠKIH RAZVOJNIH CILJEV REGIJE .............................................................. 46

7. OPREDELITEV IN OPIS RAZVOJNIH PRIRITET REGIJE ..................................................................................... 46

7.1 Prioriteta 1: Krepitev konkurenčnosti gospodarstva in zaposlovanja ......................................... 46

7.2 Prioriteta 2: Krepitev kvalitete življenja in vključujoča družba ....................................................... 47

7.3 Prioriteta 3: Razvoj podeželja in trajnostno gospodarjenje z naravnimi dobrinami............ 47

7.4 Prioriteta 4: Infrastruktura, okolje in trajnosten prostorski razvoj .............................................. 47

8. OPREDELITEV IN PODROBEN OPIS PROGRAMOV, UKREPOV, AKTIVNOSTI IN PROJEKTOV PRIORITETE ................................................................................................................................................................................. 48


8.1 UKREPI V OKVIRU PRIORITETE 1: KREPITEV KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN ZAPOSLOVANJE ..................................................................................................................................................................... 48

8.2 UKREPI V OKVIRU PRIORITETE 2: KREPITEV KVALITETE ŽIVLJENJA IN VKLJUČUJOČA DRUŽBA ..................................................................................................................................................................................... 58

8.3 UKREPI V OKVIRU PRIORITETE 3: RAZVOJ PODEŽELJA IN TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z NARAVNIMI DOBRINAMI ................................................................................................................................................. 62

8.4 UKREPI V OKVIRU PRIORITETE 4: INFRASTRUKTURA, OKOLJE IN TRAJNOSTEN PROSTORSKI RAZVOJ ......................................................................................................................................................... 62

9. SKUPNA OKVIRNA FINANČNA OCENA VREDNOSTI RRP ................................................................................. 71

10. OPREDELITEV SISTEMA SPREMLJANJA, VREDNOTENJA IN ORGANIZIRANOSTI IZVAJANJA RRP ................................................................................................................................................................................................... 73

11. OPREDELITEV SISTEMA INFORMIRANJA IN OBVEŠČANJA JAVNOSTI O NAČRTOVANJU IN IZVAJANJU RRP ........................................................................................................................................................................... 74

12. PREDSTAVITEV POMEMBNEJŠIH REGIJSKIH PROJEKTOV ......................................................................... 75

12.1 PREDSTAVITEV POMEMBNEJŠIH REGIJSKIH PROJEKTOV ................................................................. 75

12.2 PREDSTAVITEV REGIJSKIH PROJEKTOV NACIONALNEGA POMENA ............................................. 81

12.3 PREDSTAVITEV OSTALIH PROJEKTOV V REGIJI ...................................................................................... 83

13. PRILOGE ................................................................................................................................................................................. 84

13.1 Priloga 1: Ocena stanja na področju gospodarstva, zaposlovanja in usposabljanja: Socio-ekonomska analiza ............................................................................................................................................................. 84

13.2 Priloga 2: Ocena stanja na področju turizma ......................................................................................... 130

13.3 Priloga 3: Ocena stanja na področju področje podeželja, kmetijstva, gozdarstva, ribištva in naravnih dobrin ........................................................................................................................................................... 133

13.4 Priloga 4: Ocena stanja na področju infrastrukture, okolja in prostorskega urejanja ... 154

13.5 Priloga 5: Ocena stanja v nevladnem sektorju ...................................................................................... 180

13.6 Priloga 6: SEZNAM OSTALIH REGIJSKIH PROJEKTOV ........................................................................ 184

13.7 Priloga 7: Pregled financiranja projektov v regiji po vrsti finančnih instrumentov ...... 229


1. POVZETEK PROGRAMA *povzetek programa naj bi imel poudarek na analizi razvojnih potencialov, viziji razvoja regije, razvojnih specializacijah regije, opredeljenih glavnih ciljih in strategiji doseganaj ciljev (komentar iz navodil MGRT) POVZETEK NI UVOD!


1.1 UVOD

Obalno-kraška regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Kot obmorska regija s submediteranskim podnebjem je edina regija z izhodom na morje. Naravne danosti ji omogočajo razvoj turizma, prometa in gojenje posebnih kultur v kmetijstvu. Po podatkih Statističnega urada RS tri četrtine bruto dodane vrednosti v regiji ustvarijo storitvene dejavnosti. Leta 2012 so skoraj tretjino bruto dodane vrednosti ustvarile dejavnosti prometne panoge; med temi so prispevale največji del pristaniška dejavnost in z njo povezane dejavnosti Luke Koper. Tudi delež, ki ga k celotni bruto dodani vrednosti v regiji prispevata gostinstvo ter obmorski in zdraviliški turizem, je v primerjavi z deležem, ki ga te dejavnosti ustvarijo v drugih regijah, tukaj največji. Obalno-kraška regija je leta 2012 ustvarila četrtino vseh turističnih prenočitev v državi (22 %), več kot polovico prenočitev so prispevali tuji turisti, od tega so največ prenočitev prispevali turisti iz Italije (23 %), sledili so turisti iz Avstrije (20 %) in iz Nemčije (15 %). Kmetijska gospodarstva v tej regiji spadajo po povprečni površini kmetijskih zemljišč v uporabi in tudi po povprečnem številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo med manjša v državi. Najpomembnejša kmetijska panoga v regiji je gojenje trajnih nasadov, v letu 2010 je bilo med družinskimi kmetijami 12,7 % takih, ki so svoj dohodkovni položaj izboljševale z dopolnilnimi dejavnostmi. V obdobju 2008-2013 se je število prebivalcev povečalo za 4,2%, kar je dvakrat več kot v slovenskem povprečju. Število prebivalcev se je povečalo predvsem zaradi priselitev, to pa je imelo pozitiven učinek na izobrazbeno strukturo.

Občine Obalno –kraške regije: Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Mestna občina Koper, Piran in Sežana.

Obalno-kraška statistična regija v številkah

Površina km2, 31.12.2013 1.044

Število prebivalcev, 1. 7. 2013 112.154

Gostota prebivalstva, 1. 7. 2013 107,4

Število živorojenih, 2012 1.148

Število umrlih, 2012 1.004

Naravni prirast, 2012 144

Število učencev, 2012/2013 7.567

Število dijakov, 2012/2013 3.535

Število študentov, 2012/2013 4.411

Število diplomantov, 2012 932

Povprečna stopnja registrirane breposelnosti, %, 2013 11,7

Število delovno aktivnih prebivalcev, dec. 2013 41.588

Število zaposlenih oseb, dec. 2013 36.303

Število samozaposlenih oseb, dec. 2013 5.285

Število registriranih brezposelnih oseb, dec. 2013 6.223

Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 2011)

za moške, EUR

za ženske, EUR

1.611

1.661

1.550 Število podjetij, 2012 11.284

Prihodek podjetij, mio. EUR, 2012 4.752

Bruto investicije v nova osnovna sredstva, 1.000 EUR, 2012 171.119


Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 1.959

BDP na prebivalca, EUR, 2012 17.550

Število kmetijskih gospodarstev, 2010 3.060

Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 13.601

Število ležišč, 2012 26.034

Število prihodov turistov, 2012 656.823

Število prenočitev turistov, 2012 2.138.035

Število osebnih vozil, 31. 12. 2011 63.259

Število cestnoprometnih nesreč, 2011 1.733

Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31. 12. 2011 55.364

Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 44.575

Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 17.086

Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 10.269

Vir: SURS

Regija bo tudi v prihodnjem sedemletnem obdobju izvajanja evropske kohezijske politike krepila doslej uspešna področja, perspektivo pa vidi predvsem na področjih logistike in turizma. Do leta 2020 se želi povečati konkurenčnost malih in srednjih podjetij, spodbujati inovacije, zaposlovanje mladih in krepiti trajnostni razvoj. Krepitev konkurenčnosti gospodarstva in ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti, znanje in krepitev usposobljenosti za delo, storitve za podporo kvaliteti življenja, trajnostna organizacija in obvladovanje vplivov na okolje so razvojne prioritete Obalno-kraške statistične regije.

1.2 IZHODIŠČA, NAMEN, CILJI IZDELAVE RRP Na državni ravni teče priprava strateških in programskih dokumentov za prihodnje programsko obdobje 2014-2020. Dvanajst razvojnih regij teritorialne ravni NUTS 3 pa istočasno pripravlja svoje regionalne razvojne programe (v nadaljevanju RRP), ki se navezujejo na državne dokumente. Z regionalnim razvojnim programom se za območje statistične regije uskladijo razvojni cilji v regiji ter določijo instrumenti in viri za njihovo uresničevanje. Strateški in programski dokumenti za obdobje 2014-2020 na nacionalni ravni so:

• Strategija razvoja Slovenije 2014-2020 (SRS 2014-2020), • Državni razvojni program prioritet in investicij 2014-2017 (DRPI 2014-2017), • Partnerski sporazum (PS), • Strategija pametne specializacije 2014-2020 (SPS), • Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (OP) in v

tem okviru še štirje Operativni programi za Evropsko teritorialno sodelovanje 2014-2020 (OP ETS).

SRS opredeljuje gospodarsko rast države do leta 2020, ki bo temeljila na petih razvojnih prioritetah: podjetnosti, znanju, zelenem, vključujoči družbi ter učinkovitem javnem sektorju in pravni državi. DRPI je izvedbeni načrt za izvajanje SRS. PS utemeljuje izbrane strateške prioritete države. SPS vsebuje prioritete, v katere bo država usmerjala sredstva v prihodnjem programskem obdobju, terminski načrt


in načrt izvedbe. OP predstavlja strategijo države za vlaganje evropskih sredstev kohezijske politike. Med štirimi OP ETS sta za našo regijo zamiva dva OP Slovenija-Italija in OP Slovenija-Hrvaška. RRP sledijo usmeritvam države ter opredeljujejo regionalne razvojne potenciale in strateške cilje razvoja na regionalni ravni. RRP je sestavljen iz strateškega in programskega dela. Strateški del vsebuje analizo preteklega razvoja regije, vizijo, opredelitev razvojnih prioritet in ciljev za prihodnje obdobje ter določitev razvojne specializacije regije. V programskem delu so finančno in časovno opredeljeni programi za spodbujanje razvoja. Pripravo RRP Južne Primorske koordinira RRC Koper – nosilna organizacija Regionalne razvojne agencije Južna Primorska. Dokument obravnava območje Obalno-kraške statistične regije, posredno je vanj vključena tudi občina Ilirska Bistrica, ki ima v regiji status opazovalke. Podlaga za začetek priprave RRP je Program priprave RRP Južne Primorske 2014-2020, ki ga je Svet južnoprimorske regije sprejel na drugi seji v letu 2012, dne 12. 9. 2012, ko je sprejel tudi sklep o pripravi RRP. Skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) bi moral program priprave sprejeti razvojni svet regije (v nadaljevanju RSR), ki pa takrat še ni bil ustanovljen. V prvi fazi je zato pripravi RRP sledil Razvojni svet južnoprimorske regije, ki je bil ustanovljen v preteklem programskem obdobju, in njegovi štirje odbori za gospodarstvo, človeške vire, infrastrukturo, okolje in prostor ter podeželje in kmetijstvo. Za vodje štirih vsebinskih področij so bili določeni predstavniki RRC Koper ter območnega razvojnega partnerstva. Program priprave je bil objavljen na spletni strani RRC Koper in posredovan v objavo lokalnim skupnostim v regiji. RRC Koper si je v pripravo RRP prizadeval vključevati ključne deležnike s posameznih področij. Organiziral je več predstavitvenih dogodkov za širšo javnost, tudi v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT). Delo po vsebinskih področjih pa je potekalo na delavnicah odborov in ožjih skupin, na katere se je vabilo poleg članov odborov tudi ostale ključne deležnike. Pri pripravi strateškega dela RRP in kasneje opredeljevanju prednostnih regijskih projektov so tako sodelovale regijske razvojne institucije: Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov (v nadaljevanju ORA), Razvojni center Divača, Podjetniški inkubator Sežana, Center za pospeševanje podjetništva Piran, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske. Sodelovali so še predstavniki malega in velikega gospodarstva, gospodarskih, obrtnih, podjetniških in drugih zbornic, javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva, športa, upravljavcev gospodarske javne in okoljske infrastrukture, zavodov za varstvo narave in kulturne dediščine, upravljalcev zavarovanih območij, kmetijsko svetovalnih služb, državnih služb in njihovih regionalnih/lokalnih izpostav, nevladnih organizacij in drugi zainteresirani deležniki. 30. 9. 2013 je bil ustanovljen Razvojni svet Južnoprimorske regije (v nadaljevanju RSR), ki šteje 21 članov. Osem je predstavnikov občin, pri čemer ima Občina Ilirska Bistrica status opazovalke. Osem je predstavnikov gospodarstva, med katerimi dva predstavljata kmetijsko področje. Trije člani so iz nevladnega sektorja, eden iz italijanske narodne skupnosti in eden iz območnega razvojnega partnerstva. RSR vodi in usmerja pripravo RRP in ga sprejme, sodeluje z regijami drugih držav, sklepa dogovore za razvoj regije, spremlja izvajanje RRP in dogovorov za razvoj regije ter sodeluje v teritorialnem razvojnem dialogu.

RSR je na 1. korespondenčni seji, 27. 11. 2013, potrdil oblikovanje petih odborov za gospodarstvo; turizem; človeške vire; podeželje, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in naravne dobrine ter za


infrastrukturo in prostorsko urejanje. RSR je soglašal tudi z njihovo predlagano sestavo. Članstvo odborov je bilo okvirno enako tistemu iz preteklega programskega obdobja, vanje pa se je povabilo še nekaj novih posameznikov. Prvotno oblikovani odbori so tako nadaljevali s svojim delom v nekoliko spremenjeni sestavi. Oblikovalo se je dodaten, peti odbor za turizem, saj zahteva to področje zaradi svojega pomena za razvoj regije posebno obravnavo. V odborih so tako predstavniki deležnikov, ki sestavljajo RSR, regijske razvojne mreže in ostali prej navedeni.

Regijska razvojna mreža Južne Primorske je bila ustanovljena 21. 10. 2013, skladno s 4. členom Pravilnika o regionalnih razvojnih agencijah (Ur.l. RS, št. 3/2013). Vanjo so poleg RRA vključeni še ORA ter dva razvojna oz. podjetniška centra, predstavniki gospodarstva, znanstveno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij, podjetniške podporne institucije, organizacije s področij trga dela in zaposlovanja, razvoja podeželja in nevladne organizacije. Skupno šteje 19 članov. Regijska razvojna mreža daje pobude RSR, sodeluje pri pripravi in izvajanju regijskih projektov, si prizadeva za povezovanje razvojnih institucij v regiji in sosednjih regijah.

2. OCENA IZVAJANJA REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA

JUŽNE PRIMORSKE (OBALNO-KRAŠKE STATISTIČNE REGIJE)

2007-2013

2.1 STRATEŠKI CILJI REGIJE V OBDOBJU 2007-2013 Obalno-kraška regija je v Regionalnem razvojnem programu za obdobje 2007-2013 opredelila naslednjo vizijo, dolgoročna cilja in prednostna področja razvoja: Vizja regije: Južna Primorska gospodarsko uspešna regija z najvišjo kakovostjo življenja v severnem Jadranu, ki temelji na trajnostnem razvoju ter naravnih in kulturnih bogastvih. V Regionalnem razvojnem programu za obdobje 2007-2013 sta bila opredeljena dva glavna cilja regije:

• regija bo do konca leta 2013 povečala bruto domači proizvod na prebivalca (BDP/prebivalca) in zmanjšala zaostanek za sosednjo italijansko regijo Furlanijo-Julijsko krajino,

• regija bo do konca leta 2013 dokončala vzpostavljanje osnovne okoljske infrastrukture za ravnanje z odpadki, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo in tajnostno mobilnost.

Posebej pa sta bili v regionalnem razvojnem programu kot prednostni nalogi izpostavljeni okoljska ustreznost regije ter znanje in tehnološki razvoj kot temelja razvoja.


2.2 ANALIZA IZVAJANJA REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA ZA

OBDOBJE 2007-2013 Da bi v obdobju 2007-2013 dosegli dva glavna cilja: povečanje gospodarske moči in ureditev osnovne okoljske infrastrukture, je bilo v Regionalnem razvojnem programu 2007-2013 predlaganih 13 ukrepov. RRP je bil razdeljen na 4 programe: gospodarstvo, človeški viri, podeželje, kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo ter okolje in okoljska infrastruktura. Glavna cilja sta bila deloma dosežena. Prvi cilj, povečanje ustvarjenega bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP/prebivalca) v regiji je bil v določeni meri dosežen. Po višini BDP/prebivalca je regija v letu 2012 dosegla 17.550 EUR na prebivalca oz. je za 2,2 % presegla slovensko povprečje (višje je bila le še osrednjeslovenska regija). Vendar regija zmanjšuje svojo prednost pred slovenskim povprečjem po tem kazalniku že od leta 2008, ko je tega presegala za 7,7 % (19.842 EUR na prebivalca). Regija je namreč po začetku gospodarske krize v letu 2009 zabeležila močan padec gospodarske aktivnosti (-6 %), še močnejšega pa v letu 2012 (-6,3 %), ko je imela slabši rezultat le še zasavska regija. Tudi v primerjavi s povprečjem EU-28 je regija v letu 2012 močno poslabšala svoj položaj (83 % povprečja EU-28). V primerjavi s sosednjimi regijami (ravni) se obalno-kraška regija Primerljiva regiji na ravni NUTS 3 v Italiji je sosednja italijanska provinca Trst, ki je je v letu 2011 presegala povprečje EU-28 po BDP na prebivalca kar za 35 %, medtem ko je obalno-kraška regija takrat dosegala le 90 % evropskega povprečja. Provinca Trst je bruto domači proizvod na prebivalca po letu 2006 povečevala, tako nominalno kot relativno glede na evropsko povprečje, obalno-kraška regija pa ga je zmanjševala. Druga primerljiva regija na katero meji obalno-kraška regija je Istrska županija na Hrvaškem. Ta je v letu 2011 dosegala 77 % evropskega povprečja in tako bistveno zaostajala po tem kazalniku tudi za obalno-kraško regijo. Razlogi za nepopolno uresničitev zastavljenih ciljev so predvsem naslednji:

• splošna gospodarska kriza v državi in EU,

• slabo gospodarjenje v gospodarskih družbah in neuspešni menedžerski prevzemi,

• velik upad aktivnosti v gradbeništvu, ki je predstavljalo pomemben del regijskega BDP (propad večjih in manjših gradbenih podjetij, zaključek večjih infrastrukturnih projektov v državi),

• zmanjšanje števila delovnih mest, večja brezposelnost je imela za posledico zmanjšanje kupne moči prebivalstva.

V okviru drugega cilja je bil dosežen velik napredek na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, manjši pa na področju infrastrukture za ravnanje z odpadki, oskrbo s pitno vodo in vzpostavljanja trajnostne mobilnosti. Drugi cilj (do konca leta 2013 dokončati osnovno okoljsko infrastrukturo za ravnanje z odpadki, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo in tajnostno mobilnost) je bil dosežen le deloma:

• Regija v preteklosti ni uspela vzpostaviti skupnega regijskega centra za ravnanje z odpadki, je pa dosegla vidne uspehe pri ločenem zbiranju odpadkov;

• Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda: za aglomeracije Koper, Piran in Izola je bila v programskem obdobju dokončana ustrezna infrastruktura, problematično ostaja zaledje MO Koper in občine na Krasu, kjer bodo še potrebne obsežne investicije;


• Problem oskrbe s pitno vodo (povezava treh vodovodnih sistemov z izgradnjo povezave Klariči-Rodik) ni bil rešen kljub zagotovljenim kohezijskim sredstvom;

• Na področju mobilnosti ni bil dosežen korenitejši preobrat v korist trajnostne mobilnosti. Razlogi za nepopolno uresničitev zastavljenih ciljev so predvsem naslednji:

• Nesposobnost dogovora med občinami samimi, kar je onemogočilo koriščenje razpoložljivih EU sredstev za vzpostavitev regijskega centra za ravnanje z odpadki. Posledice so danes visoki stroški za odvoz odpadkov v druge regije.

• Nerealno visoke obveznosti iz Operativnih programov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki presegajo finančne sposobnosti občin (razen izjem);

• Zamude pri pridobivanju dovoljenj za posege v prostor (pridobivanje služnosti), kar je preprečilo izvedbo projekta povezave vodovodov z rezerviranimi sredstvi iz kohezijskega sklada;

• Nezadostna podpora na državni in občinski ravni, za korenite spremembe modalnega razreza transporta v prid trajnostnim oblikam, politika majhnih korakov (realizacije manjših projektov pred celovitimi rešitvami).

2.3 DOSEGANJE CILJEV NA RAVNI PROGRAMOV, UKREPOV IN AKTIVNOSTI

2.3.1 PROGRAM GOSPODARSTVO Cilja tega dela razvojnega programa sta bila:

1. Višja dodana vrednost na zaposlenega 2. Več delovnih mest

Indikatorji: Ciljna vrednost:

Dodana vrednost na zaposlenega 35.000 EUR

Število delovnih mest 6% (Delež v SLO)

Cilji programa merjeni z dodano vrednostjo na zaposlenega in številom delovnih mest v regiji so bili delno doseženi. Prvi cilj povečanje dodane vrednosti na zaposlenega je bil dosežen. V letu 2012 je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah Obalno-kraške regije znašala 38.712 EUR, kar je 1,8 % več kot v letu 2008. V letu 2012 so gospodarske družbe obalno-kraške regije ustvarile 4,4 % dodane vrednosti v Sloveniji, največ (dobri dve tretjini) v storitveni dejavnosti. Med storitvenimi dejavnostmi največ prispevajo k dodani vrednosti regije gospodarske družbe s področja prometa in skladiščenja, ki so ustvarile okoli 30 %, trgovine s 15 % in gostinstva z okoli 9 % dodane vrednosti regije. Prispevek teh dejavnosti v strukturi dodane vrednosti regije se je glede na leto 2008 nekoliko spremenil. Največ se je povečal delež prometa in skladiščenja (skoraj za 6 o.t.), zmanjšal se je delež trgovine (za okoli 2 o.t.) in gostinstva (za 1 o.t.). Dobro četrtino dodane vrednosti regije ustvari industrija1, predvsem predelovalne dejavnosti, med katerimi so pomembne zlasti proizvodnja motornih vozil, kovinska in živilska industrija. 1 Dejavnosti od B, C, D, E SKD 2008


Drugi cilj povečanje števila delovnih mest ni bil dosežen. V letu 2013 je imela Obalno-kraška regija v povprečju slabih 42.000 delovnih mest, kar je za 11,8 % manj (okoli 5.500 delovnih mest) kot leta 2008. V tem času se je število delovnih mest v Sloveniji zmanjšalo za 9,6 %. Število delovnih mest se je zmanjšalo v vseh občinah, absolutno najbolj v občini Koper (za dobrih 2.000) in občini Piran (za dobrih 1.000), relativno pa v občini Divača (-27 %). Zaposlenost v regiji se od 2009 zmanjšuje. V gradbeništvu se v treh letih zmanjšala za več kot tretjino (v Sloveniji za 26%), v predelovalni dejavnosti pa se zaposlenost od leta 2007 zmanjšuje v povprečju za 4 % na leto (v Sloveniji za 3,4% letno). Program gospodarstvo je obsegal naslednje ukrepe: Povezovanje za tehnološki razvoj, Infrastruktura: povezanost regije navzven, Razvoj turističnih storitev. Doseganje ciljev na ravni ukrepov in aktivnosti: Povezovanje za tehnološki razvoj Cilja navedenega ukrepa sta bila:

• Spodbuditi razvoj novih svetovno konkurenčnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo. • Povečati število domačih podjetij na tujih trgih.

Indikatorji:

• dodana vrednost na zaposlenega v regiji,

• izvozna usmerjenost podjetij (delež čistih prih. od prodaje natujem trgu v cel.čist.prih.od prodaje),

• število registriranih patentov

• višina investicij v raziskave in razvoj

• višina investicij v rizični kapital

• število na novo ustanovljenih podjetij

• število na novo registriranih raziskovalcev v gospodarstvu Prvi cilj povečanje dodane vrednosti na zaposlenega je bil dosežen. V letu 2012 je dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah obalno-kraške regije znašala 38.712 EUR, kar je 1,8 % več kot v letu 2008. Drugi cilj povečati prisotnost podjetij na tujih trgih je bil dosežen. Izvozna usmerjenost (merjena z deležem čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih čistih prihodkih od prodaje) je je v letu 2012 povečala za 2,9 ot. v primerjavi z letom 2008 in je znašala 40,8%. (Slovenija 34,9%). Izvozna usmerjenost industrije znaša 61,5 % (od tega predelovalne dejavnosti 66%), storitve 35,8% (od tega promet in skladiščenje 63,8%, trgovina 28,4%). Izvedene aktivnosti, projekti: Podpora razvoju podjetij:


Tehnološki park: Pripravljena je bila projektna in tehnična dokumentacija, projekt je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zaustavljen. Izgradnja poslovnih con: Zgrajena je bila infrastruktura za gospodarsko obrtno razvojno cono Srmin, zgrajeni obrtni coni v Hrpeljah in Divači, v teku II. faza vzpostavitve Tehnološkega centra občine Piran. Razvoj finančnih instrumentov za start-up in spin-off podjetja: RRC Koper izvaja regijsko garancijsko shemo, subjekti v regiji so pridobili spodbude iz naslova spodbujanja podjetništva, konkurenčnosti in tehnološkega razvoja, italijanska narodna skupnost pa od Slovenskega regionalnega razvojnega sklada Ribnica. Spodbujanje podjetniške inovacijske kulture: Inkubator in Poslovno inovacijski center v Sežani nudita podjetjem prostore in infrastrukturo za zagon dejavnosti ter ostale podporne storitve; UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske – spodbuja začetne podjetniške ideje na vsakoletnem natečaju Podjetna Primorska, nudi subvencionirano uporabo poslovnih prostorov in poslovne opreme novim podjetjem z inovativnimi idejami. RRC Koper izvaja program usposabljanja in mentorstva za mlade podjetnike Podjetno v svet podjetništva, organizira podjetniške krožke na šolah, izvaja projekte spodbujanja podjetništva in inovacijske kulture (v okviru programov teritorialnega sodelovanja). Obalno-kraški regiji je bilo na podlagi razpisov Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo (DPKT) v letih 2012 in 2013 skupaj dodeljeno 3,7 mio EUR. Dodeljena sredstva predstavljajo 5,09% delež vseh dodeljenih sredstev DPKT v navedenih letih. Ker je v letu 2010 predstavljal regionalni BDP regije 5,9% celotnega slovenskega BDP, lahko ocenimo, da so podjetja te regije v navedenih letih manj uspešno sodelovala na javnih razpisih DPKT, saj je delež, ki so ga podjetja iz te regije prispevale v BDP višji od deleža prejetih sredstev na podlagi javnih razpisov/ukrepov DPKT (razlika je za 0,8 odstotne točke).2 Za spodbujanje tujih neposrednih investicij so bile na območju Obalno kraške regije na osnovi javnega razpisa za spodbujanje tujih neposrednih investicij v obdobju od leta 2007 do 2012 dodeljene finančne spodbude v višini 3.692.310 EUR, šestim podjetjem za realizacijo sedmih investicijskih projektov, ki naj bi skupaj ustvarili 244 novih delovnih mest v zadevni regiji. Razvoj proizvodov in storitev: Izvedenih je bilo več projektov čezmejnega sodelovanja med podjetji, razvijanja podjetniških idej ipd. (nekateri projekti še potekajo). Več podjetij je kupilo novo tehnološko opremo, izvedenih je bilo nekaj razvojno-investicijskih projektov ter projektov razvoja e-vsebin in e-storitev. Med večjimi projekti, ki so bili sofinancirani iz Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) je bil sistem za merjenje gledanosti televizije s samodejno prepoznavo gledalcev in varnim prenosom podatkov (AGB lab d.o.o.); Iz naslova spodbujanja tujih neposrednih investicij je bilo v regiji v obdobju 2007-2011 dodeljenih 3,2 mio EUR petim podjetjem za realizacijo investicijskih projektov, ki naj bi skupaj ustvarili 163 novih delovnih mest v zadevni regiji. 2 MGRT, Opomnik za regionalno srečanje dne 12.2.2013


Podjetje Hidria je v Kopru odprlo Tehnološki center, ki predstavlja prvo fazo izgradnje Tehnološkega parka na lokaciji Tomosa. Doseganje ciljev na ravni ukrepov in aktivnosti: Infrastruktura: Povezanost regije navzven, Cilj navedenega ukrepa je bil opredeljen kot:

• Povečati prometno dostopnost in prehodnost regije, Indikatorji:

• Količina luškega blaga prepeljanega po železnici (v t/leto) • Št. potnikov v pristanišču Koper na leto • Št. prepeljanih potnikov preko letališča Sečovlje na leto • Pripravljeni državni prostorski načrti

Cilj ukrepa je bil dosežen. Izvedena so bila znatna vlaganja v prometno infrastrukturo. Na ta način je regija dosegla boljšo dostopnost (navzven in navznoter) in boljšo prehodnost regije. Indikatorji navedeno oceno potrjujejo. Količina luškega tovora je narasla od 15,3 mio t v letu 2007 do 18 mio t v letu 2013. Število potnikov v pristanišču se je povečalo od 25.580 v letu 2007 do 37.204 v letu 2010. Tudi število letalskih potnikov na Letališču Portorož je v obdobju 2007-2013 poraslo. Aktivnosti, projekti: Cestna prometna infrastruktura: V preteklem programskem obdobju so bili sprejeti naslednji državni prostorski načrti (za prometno infrastrukturo): Državni lokacijski načrt za hitro cesto na odseku Jagodje–Lucija in priključno cesto za Piran; V pripravi so naslednji državni prostorski načrti: Spremembe in dopolnitve DLN za II. tir Divača–Koper, DPN za avtocesto Postojna/Divača–Jelšane, DPN za hitro cesto Koper–Dragonja, DPN za letališče Portorož (sprejem odločitve o nadaljevanju DPN). Izgradnja/modernizacija cestnega omrežja: Zgrajena je bila navezava Luke Koper na avtocestno omrežje. Pričela se je gradnja HC- odseka Koper – Izola. Zgrajenih (rekunstruiranih) je bilo tudi več lokalnih cest.

• Sežana: obnova Majcni-Štjak (Vrhe), Šepulje-Dobravlje • Piran: zgrajene ceste v obrtni coni v Luciji, obnova Belokriške ceste • Izola: zgrajena cesta do bodočega študentskega kampusa in vodnega parka • Hrpelje: preplastitev Tublje – Brezovica, Slope-Tublje, Brezovo Brdo – Rjavče, Brinščica - Tabor • Koper: obnovljena Gračišče – Smokvica • Komen: obnova več cest

Železniška prometna infrastruktura: Sprejeti so bili naslednji državni prostorski načrti (za prometno infrastrukturo): Državni lokacijski načrt za izgradnjo II. tira železniške proge Divača – Koper. Izvedena je bila modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper.


Pomorska infrastruktura: Sprejet je bil Državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Dograjena oz. podaljšana sta bila I. in II. pomol v Luki Koper, poglobljen vplovni kanal v tovorni del pristanišča. Urejena je bila potrebna infrastruktura za pristajanje velikih potniških ladij. Doseganje ciljev na ravni ukrepov in aktivnosti: Razvoj turističnih storitev Cilji navedenega ukrepa so bili:

• okrepiti konkurenčnost turistične destinacije Istra, Kras,

• izboljšati organiziranost in sodelovanje akterjev na ravni turistične destinacije,

• vzpostaviti ustrezno turistično ponudbo na podeželju,

• razvoj trajnostne turistične in podporne infrastrukture,

• zmanjšati okoljske vplive turistične dejavnosti. Indikatorji:

• število turističnih produktov, ki bodo povezali podeželje z urbanim prostorom,

• število novih turističnih zmogljivosti v zaledju,

• število upravljanih območij naravnih vrednot in kulturnih znamenitosti prilagojenih trajnostnim oblikam turizma,

• število turističnih produktov, ki bodo povezali kulturo in gospodarstvo,

• število podeljenih certifikatov kakovosti na področjih okolja, gospodarske odličnosti in socialne odgovornosti turističnim ponudnikom. Prvi cilj, okrepiti konkurenčnost turistične destinacije Istra, Kras. Konkurenčnost bi lahko definirali kot uspešnost regije pri doseganju večjega obsega povpraševanja po turističnih storitvah (v tekmovanju z ostalimi turističnimi regijami). To se v grobem kaže v število prihodov in število prenočitev turistov v regiji. Ugotovimo lahko, da je po omenjenih kazalcih turizem dosegel vrh v letu 2008, kasneje v naslednjih letih zaznamo upad in nato zopet postopen porast. št. prihodov turistov je v letu 2012 doseglo približno enako število kot v letu 2008, število prenočitev pa je v letu 2012 nekoliko upadlo (indeks 0,945) v primerjavi z letom 2008. Glede cilja Izboljšati organiziranost in sodelovanje akterjev na ravni turistične destinacije je regija dosegla le skromne rezultate. Regionalna destinacijska organizacija (RDO) je bila ustanovljena kot zadnja v Sloveniji. Pojem »Obala in Kras« tako danes še vedno predstavlja le geografsko opredelitev mediteranskega dela turistične destinacije Slovenija, v turističnem smislu pa sta to dva dela, dve turistični destinaciji, ki delujeta vsaka zase. Glede cilja Vzpostaviti ustrezno turistično ponudbo na podeželju se zadeve izboljšujejo, še vedno je obilo neizkoriščenih možnosti za razvoj. Zmanjšati okoljske vplive turistične dejavnosti: rezultati so skromni, turistični sektor ni sistematično ukrepal na tem področju. Izvedene aktivnosti, projekti: Turistična in podporna infrastruktura


• Obnovljen Hotel Palace v Portorožu. • Realiziranih je bilo še 6 investicij v povečanje nočitvenih zmogljivosti v regiji (novogradnje,

obnove in širitve obstoječih hotelov) – 3 v piranski občini ter po ena v izolski, koprski in divaški občini, zgrajen je bil nadomestni objekt v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS na Debelem rtiču.

• Urejanje kolesarskih poti: Občina Piran – Pot zdravja in prijateljstva Parenzana – uredila promenado od Avtokampa Lucija do gostišča Ribič v Seči, odsek uporabljajo tudi kolesarji. Vse tri obalne občine sodelovale pri projektu Parenzana II: urejeni in obnovljeni nerevitalizirani odseki Parenzane, postavljena signalizacija, razgledne točke, vzpostavljen sistem info kioskov. Urejen odsek kolesarske poti v Vanganelu.

• Na Krasu so bile na novo urejene ali obnovljene in utrjene naslednje tematske oz. pohodne poti: Pot vodnih zakladov v Divači, Spominska tigrovska pot Beka v občini Hrpelje-Kozina, poti med Štanjelom, Lukovcem in Kobjeglavo, med Brestovico in Cerovljami (I), med Brjami pri Komnu in Praprotom (I) ter med Klariči in Medjo vasjo (I), na širšem območju Škrbine, urejena je bila krožna tematska pot okoli Kobjeglave.

• Škocjanske jame so uredile sprehajalne poti po jami. • Kobilarna Lipica načrtuje ureditev jahalnih poti. • Zgrajena je bila parkovna infrastruktura v koprskem Škocjanskem zatoku.

Tematske poti: izvedeni so bili projekti razvoja, povezovanja in vzdrževanja tematskih poti, ki se nanašajo na kulturno dediščino, naravo, zgodovino, enogastronomijo. Projekti so bili usmerjeni tudi v upravljanje in promocijo tematskih poti in čezmejno povezovanje z Italijo in Hrvaško. Pripravljene so bile strokovne podlage in urejene tematske (sprehajalne) poti na Krasu, parku Škocjanske jame. Na območju Slovenske Istre so bile obnovljene in vzpostavljene nove pohodniške poti. Ureditev promenade ob celotni dolžini obale: Urejeni so bili posamezni deli obalnih promenad v mestih Koper, Izola in Piran. Ureditev kolesarske mreže v regiji: Nadaljevalo se je z urejanjem daljinske kolesarske povezave Poti prijateljstva in zdravja Porečanka (Parenzana); Vse tri obalne občine sodelovale pri projektu Parenzana II: urejeni in obnovljeni nerevitalizirani odseki Parenzane, postavljena signalizacija, razgledne točke, vzpostavljen sistem info kioskov. Urejen odsek kolesarske poti v Vanganelu. Občina Piran je uredila promenado od Avtokampa Lucija do gostišča Ribič v Seči, odsek uporabljajo tudi kolesarji. v Mestni občini Koper so bile vzpostavljene nove kolesarske poti; v okviru programov teritorialnega sodelovanja so bili izvedeni projekti ureditve kolesarskega omrežja, promocije in popularizacije kolesarjenja.

Nove prenočitvene zmogljivosti (na podeželju): Na območju Slovenske Istre so bile v obdobju 2007 – 2013 obnovljene oziroma na novo zgrajene nove prenočitvene zmogljivosti, predvsem na podeželju Mestne občine Koper (gre za okvirno osem objektov). V ostalih občinah ne razpolagajo s podatkom. V občini Piran ocenjujejo, da v zaledju ni bilo pridobljenih novih kapacitet, razen morda v okviru stanovanjske gradnje. Povezovanje in razvoj storitev v turizmu ter vzpostavitev destinacijske upravljavske organizacije z upravljanjem območij naravnih vrednot


Cilj ukrepa je bil oblikovati celovito in razpoznavno turistično destinacijo z organom upravljanja regije kot destinacije: turizem je v "Obalno - kraški regiji" še vedno skromno povezan, večji turistični ponudniki regije na turističnem trgu nastopajo vsak zase. Regija nima skupnih operativnih ali strateških usmeritev razvoja na področju trženja. Zato so tudi bile velike težave pri vzpostavitvi Regionalne destinacijske organizacije (RDO), ki je bila ustanovljena kot zadnja v Sloveniji. Ostali pomembnejši projekti na območju Krasa: Vlaganja v turistično infrastrukturo Parka Škocjanske jame: V Parku Škocjanske jame je bilo izvedenih šest sklopov investicijskih aktivnosti (obnova poševnega dvigala na izhodu, v Veliki dolini, zamenjava strehe strojnice dvigala in izvedba podesta z dostopno potjo, obnova turistične infrastrukture v Mahorčičevi in Marinčičevi jami ter Mali dolini, prenova objekta Matavun št. 8 za promocijsko kongresni center), s katerimi so pridobili dva nova turistična produkta ter obstoječega nadgradili z obnovo dvigala. Stekla pa je tudi obnova jamske infrastrukture v Tihi in Šumeči jami v Škocjanskih jamah, ki je zajemala postavitev nadzornih točk – t.i. pristopna kontrola (vhod in izhod turistov v/iz jame pred vhodom v jamo, dograditev obstoječega objekta z nadzornim centrom za spremljanje vstopa in izstopa v jamo in video nadzora turistov v jami. Na Krasu so bile na novo urejene ali obnovljene in utrjene naslednje tematske oz. pohodne poti: Pot vodnih zakladov v Divači, Spominska tigrovska pot Beka v občini Hrpelje-Kozina, poti med Štanjelom, Lukovcem in Kobjeglavo, med Brestovico in Cerovljami (I), med Brjami pri Komnu in Praprotom (I) ter med Klariči in Medjo vasjo (I), na širšem območju Škrbine, urejena je bila krožna tematska pot okoli Kobjeglave. V okviru programov teritorialnega sodelovanja se trenutno zaključuje čezmejni projekt Kras/Carso. Projekt je prispeval k povečanju privlačnosti teritorija in dodatni vrednosti turističnih produktov z infrastrukturno realizacijo: • odprt je bil Informacijski center Krasa v Sežani, • oblikovana je bila celostna grafična podoba Kras-Carso, ki naj bi se uporabljala pri

promocijskih aktivnostih, • vzpostavljen je bil nov turistični produkt: Živi muzej Krasa, • učne, sprehajalne in kolesarske poti (ureditev gozdne učne poti Josef Ressel od meje z Italijo do

Lipice; ureditev čezmejnih poti na območju Brestovice, Gorjanskega in Brij pri Komnu do meje z Italijo; kolesarska steza pri potoku Osp),

• nakup in delna prEUReditev prostorov namenjenih Turistično informacijskemu centru Hrpelje – Kozina,

• ureditev ceste od Parka Škocjanske jame (Betanja) do ceste na Gabrku, • ureditev dostopne poti in parkirišča do razgledišča Cerje.

Ostali pomembnejši projekti na območju Slovenske Istre: vzpostavljeni so bili turistični produkti, ki povezujejo urbani prostor s podeželjem (Doživi Hrastovlje, Sredozemski zeliščni vrt, Istrski večer itd.), kakor tudi turistični produkti, ki povezujejo kulturo in gospodarstvo (Piranski glasbeni večeri, Tartinijev festival, Zakladi Istre, Pobiranje oljk v Slovenski Istri itd.). Izvedeni so bili tudi projekti podpornih aktivnosti (izobraževanje, promocija, oblikovanje inovativnih produktov na podlagi naravne in kulturne dediščine…). Predviden je pričetek vlaganj v javno turistično infrastrukturo v Informacijski center KP Strunjan, obnovo krajine v Kobilarni Lipica in NR Škocjanski zatok.


V okviru evropskega teritorialnega sodelovanja in Programa čezmejnega sodelovanja OP IPA Slovenija – Hrvaška 2007-2013 je bil izveden projekt z akronimom HERITAGE LIVE, v okviru katerega so potekala usposabljanja na področju prepoznavanja, ohranjanja in predstavitve kulturne dediščine slovensko-hrvaškega čezmejnega območja; projekt z akronimom WELNESS ISTRA, katerega cilj je bil integracija vrhunskih tipičnih kmetijskih proizvodov, kulinarike, naravne ter kulturne dediščine Istre ter razvitih SPA centrov v skupno čezmejno sonaravno turistično destinacijo Wellness Istra, ter projekt 365 DNI RIVIERE, katerega cilj je oblikovanje integralnega turističnega produkta - kulturni turizem »RIVIERA«, z namenom izboljšanja prepoznavnost območja. Število podeljenih certifikatov kakovosti na področjih okolja, gospodarske odličnosti in socialne odgovornosti turističnim ponudnikom Okoljski znak Modra zastava: Modra zastava je okoljski znak, katerega cilj je trajnostni razvoju naravnih kopališč in marin. Okoljski znak je podeljen na podlagi strogih kriterijev na področju kvalitete vode, okoljske vzgoje in informiranja, okoljskega upravljanja in varnosti ter storitev. Program Modra zastava je program neprofitne in nevladne organizacije FEE (Foundation for Environmental Education), v Sloveniji pa ga izvaja društvo DOVES - FEE SLOVENIA, kot polnopravni član te mednarodne organizacije. Na območju Južno-Primorske regije, je bil znak Modre zastave podeljen v vseh treh obalnih občinah. Prejemniki se pa iz leta v lepo spreminjajo. V letu 2013 so bili prejemniki modre zastave:

Občina Piran: Javno podjetje Okolje Piran, Centralna plaža Okolje Portorož (16. Modra zastava) Terme Krka d.d. PE Strunjan, Naravno kopališče Terme Krka Strunjan (16. Modra zastava) Istrabenz turizem d.d. – Hoteli LifeClass, Naravno kopališče Meduza Portorož (5. Modra zastava) Hoteli Bernardin d.d., Naravno kopališče Salinera Strunjan (6. Modra zastava) Hoteli Bernardin d.d., Naravno kopališče Hotelov Metropol (1. Modra zastava) Hoteli Bernardin d.d., Naravno kopališče Vile Park Bernardin (1. Modra zastava) Hoteli Bernardin d.d., Naravno kopališče St. Bernardin (1. Modra zastava)

V Občini Izola: Hoteli Bernardin d.d., Naravno kopališče Simonov zaliv Izola (13. Modra zastava)

V Mestni občini Koper: Rdeči križ Slovenije, Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli Rtič (8. Modra zastava) Grb odličnosti v turizmu: Občina Piran je leta 2012 vzpostavila podeljevanje priznanj »grb odličnosti v turizmu«, za prispevek k razvoju turistične dejavnosti in k prepoznavnosti občine Piran kot turistične destinacije. Priznanje podeljujejo 27. septembra na svetovni dan turizma. Do leta 2013, sta bili podeljeni dve priznanji oz. dva grba odličnosti. Različne nagrade in priznanja: Park Škocjanske jame je leta 2011 prejel nagrado Naj pot 2011 za Učno pot Škocjan, leta 2012 pa za drugo Naj pot. Nagrade podeljuje Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, GIZ za pohodništvo in kolesarjenje in direktoratom za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo. Mednarodna nevladna okoljevarstvena organizacija Alpe


Adria Green, ki se zavzema za varstvo narave okolja in zaščito zdravja, je Parku Škocjanske jame, podelila nagrado na najbolje urejeno okolico in učno pot. Za Mariničev most, pa so prejeli prestižno nagrado Footbridge 2011. Turistična organizacija Mestne občine Koper je za turistični produkt Gastronomski zakladi Istre prejela priznanje Zlati sejalec 2011, ki jo podeljuje javna agencija SPIRIT, Sektor za turizem.

2.3.2 PROGRAM ČLOVEŠKI VIRI Cilj programa:

• Vzpostavljati družbo znanja za trajnostni razvoj regije.

• Dvigniti raven kakovosti življenja.

Indikatorji: Ciljna vrednost:

Delež prebivalcev z višjo in visoko izobrazbo (%) 20,00

Indeks staranja 130,00

Ciljna vrednost deleža prebivalcev z višjo in visoko izobrazbo je bila sicer presežena, vendar se z leti zmanjšuje; podatki kažejo, da se je izobrazbena raven znatno dvignila v letih 2005-2007, ko je bila 26,3%, leta 2012 pa je znašala le še 19,5%. Izborazbena raven regije je še vedno višja od slovenskega povprečja, a zaostrena ekonomska situacija vpliva na odseljevanje izobraženega kadra iz regije, povečuje pa se tudi število brezposelnih oseb z višjo in visoko izobrazbo. Indeks staranja za regijo ostaja vseskozi visok; delež mladega prebivalstva se je povečal bolj kot delež starega, zato se je indeks starega prebivalstva glede na leto 2008 zmanjšal za skoraj 10 odstotnih točk. Indeks staranja za regijo za leto 2013 znaša 134,8. Obalno-kraška regija tako nima več najvišjega indeksa staranja prebivalstva med statističnimi regijami, kot ga je imela še leta 2008, ko je znašal 144,4. Še vedno pa indeks staranja za dobrih 13 % presega slovensko povprečje. Med občinami ima najvišji indeks staranja občina Piran, najnižjega pa Koper, ki pa še vedno presega slovensko povprečje za slabih 8 %.

Doseganje ciljev na ravni ukrepov in aktivnosti: Znanje za gospodarstvo Cilja sta bila: okrepiti vlogo izobraževanja in raziskovanja v gospodarstvu ter razviti inovativno podporno okolje. Za spremljanje uresničevanja navedenih so bili opredeljeni naslednji indikatorji:

• število novih izobraževalnih programov,

• višji delež izobraženih delavcev v podjetjih,

• uravnoteženo razmerje med povpraševanjem in ponudbo poklicnih profilov na trgu dela,

• večje število udeležencev v programih za vseživljenjsko učenje,

• število študijskih štipendij,

• število registriranih patentov in inovacij,

• število skupnih R&R projektov gospodarstva in znanstveno- raziskovalnih institucij,

• ustanovitev univerzitetnega in študentskega Kampusa,

• ustanovitev centra za poklicno izobraževanje na Južnem Primorskem,

• število podpornih institucij. Poročilo o spremljanju indikatorjev:


• Univerza na Primorskem: akreditiran 101 študijski program (študijsko leto 2003/2004 razpisanih 12 programov, študijsko leto 2010/2011 razpisanih 44 programov, 2011/2012 razpisanih 64 programov).

• V letih od 2007-2012 se je delež zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo vseskozi večal, za malenkost se je znižal delež odraslih, ki so vključeni v vseživljenjsko izobraževanje.

• l. 2008 ustanovljen Center za razvoj in prenos znanja UP (koordinira delovanje Sveta zaupnikov UP, UIP d.o.o., Kariernega centra UP, UP ZRS, Centra za sodelovanje z gospodarstvom) – spodbuja sodelovanje UP z gospodarstvom pri skupnih aplikativnih raziskovalno-razvojnih projektih, pri prenosu tehnologij ter skupni proizvodnji inovativnih izdelkov ali storitev. Skrbi za komercializacijo raziskovalnih dosežkov.

• Svet zaupnikov UP – pomeni institucionalizirano sodelovanje z gospodarstvom, je vez med akademsko, gospodarsko in lokalno ravnijo.

• Karierni center UP – načrtovanje kariernega razvoja študentov in diplomantov ter pomoč pri uspešnem vstopu na trg dela.

• UP vzpostavlja v Kopru Meduniverzitetni center za beneško zgodovino in kulturno dediščino (projekt SHARED CULTURE, OP SI-IT).

• Ljudski univerzi Koper in Sežana: izvajajo se trije programi:

• Razvoj mreže javno dostopnih točk vseživljenjskega učenja – Center vseživljenjskega učenja (CVŽU) deluje na območju Obalno-kraške regije v obdobju 2008-2013: v njegovem okviru delujejo Regionalno svetovalno središče za odrasle, programi za dvigovanje ravni pisnih in drugih temeljnih spretnosti in programi za osipnike in marginalizirane skupine ljudi (brezposelni, osebe s posebnimi potrebami): učenje tujih jezikov, vzgoja za prostovoljstvo, kulturna zavest in izražanje, učenje učenja.

• Svetovalna središča za odrasle – deluje v okviru CVŽU.

• Programi za dvigovanje ravni pisnih in drugih temeljnih spretnosti in programi za osipnike in marginalizirane skupine ljudi (učenje slovenščine za tujce, državljansko izobraževanje za migrante).

• Center za poklicno izobraževanje ni zaživel.

• RRA izvaja regijsko štipendijsko shemo od leta 2008,

• ZRSZ izvaja programe aktivne politike zaposlovanja.

• Štipendijski sklad UP – spodbuja najboljše študente, zagotavlja možnost opravljanja strokovne prakse pri delodajalcih in kasnejšo takojšnjo zaposlitev.

• Univerzitetnega kampus Livade v Izoli: l. 2010 je bilo izvedeno javno naročilo za izbiro izvajalca del za objekt A (v Kampusu bosta poleg izobraževalnih prostorov ter Centra mediteranskih kultur tudi študentski dom in športna dvorana). Študentski kampus Sonce v Kopru – leta 2011 pripravljena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja.

• Podporne institucije v regiji: Regionalni razvojni center Koper, Center za pospeševanje podjetništva Piran d.o.o., ORA Sežana, Razvojni center Divača, Razvojni center Ilirska Bistrica, OOPZ Koper, Izola, Piran, Sežana, Primorska gospodarska zbornica, Center za sodelovanje z gospodarstvom (ZRS), UIP, Inkubator Sežana.

Doseganje ciljev na ravni ukrepov in aktivnosti: Učinkovite in kakovostne družbene storitve Cilja sta bila: krepiti družbeno in delovno kohezivnost in krepiti kulturni prostor in razpoznavnost regije. Za spremljanje uresničevanja navedenih so bili opredeljeni naslednji indikatorji:


• Višja dostopnost družbenih storitev v vseh delih regije.

• Višja dostopnost družbenih storitev za ljudi s posebnimi potrebami.

• Večja vključenost nevladnih organizacij na področju družbenih in kulturnih storitev.

• Število udeležencev preventivnih in promocijskih programov.

• Število javnih športnih infrastruktur.

• Zmanjševanje pojava škodljivih življenjskih navad (npr. alkohol, mamila).

• Število ponudnikov in uporabnikov kulturnih storitev.

• Število učinkovito izvedenih projektov na čezmejnem območju.

• Regionalna ureditev centra za delo z zasvojenci.

• Število obnovljenih/novo izgrajenih objektov na področju kulture. Poročilo o spremljanju indikatorjev:

• V Piranu odprt dom za starejše občane, Varna hiša za žrtve nasilja na Obali in Dnevni center in

nastanitveni program za brezdomne osebe, v Kopru je zgrajen drugi dom za starejše občane, pričel je delovati Dnevni center za brezdomce Bertoki, Zavetišče za brezdomne v Kopru, ustanovljen Center dnevnih aktivnosti v Kopru, obnovljen je bil dom za starejše občane v Sežani, Regijska varna hiša Kras, kraške občine načrtujejo gradnjo skupnega doma v Hrpeljah, v Sežani so zgrajena varovana stanovanja.

• V Divači poteka gradnja vrtca.

• Zdravstvo: deluje centralna urgentna služba za obalne občine. Sežanska reševalna postaja obratuje na novi lokaciji, vendar ima težave s pridobitvijo uporabnega dovoljenja. V Dutovljah sta bili zgrajeni zdravstvena postaja in lekarna.

• Kultura: obnovljena Škrateljnova domačija v Divači in koprsko gledališče. Štanjelski grad: postavljena stalna zbirka o arhitektu in urbanistu Maksu Fabianiju, odprti novi prostori TIC-a in rokodelske delavnice. Zgrajena multifunkcijska dvorana v sežanskem Kosovelovem domu, s čimer se je zaključila gradnja objekta. V celoti je bila sanirana streha večnamenske dvorane ter posodobljena razsvetljava in električna napeljava večnamenske dvorane Zadružnega doma v Štanjelu. Obnovljena je bila zgradba Obalnih galerij v Piranu. Sanirana je bila streha Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu. Obnovljen je bil Ribiški trg v Piranu, obnovljen je ribiški pomol v Kopru.

• Šport: posodobljena stadiona Bonifika v Kopru in stadion v Piranu. Zgrajeno je bilo zunanje večnamensko igrišče v Sečovljah. V celoti je bila sanirana streha večnamenske dvorane v Kobjeglavi. Sežanska občina pridobiva projektno dokumentacijo za razširitev športnih tribun na mestnem stadionu.

• Urejeno je bilo obalno zavetišče za živali.

2.3.3 PROGRAM PODEŽELJE, KMETIJSTVO, RIBIŠTVO IN GOZDARSTVO Cilji programa:

• Višja dodana vrednost proizvodov/storitev • Ohranjeno število prebivalstva na podeželju • Razvoj podeželja na osnovi trajnostnih oblik kmetijstva, gozdarstva in turizma

Indikatorji:

• Dodana vrednost na zaposlenega v EUR


• Povečana gostota prebivalstva v občinah zaledja (Ilirska Bistrica, Komen, Divača, Hrpelje-Kozina)

Osnovna cilja programa sta bila dosežena. Dodana vrednost na zaposlenega se je v sektorju Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo v obdobju 2008-2012 povečala z 14.237 EUR na 16.176 EUR (indeks 113,6). Ohranilo se je število prebivalstva na podeželju (merjeno z gostoto prebivalstva v občinah zaledja: indeks rasti prebivalstva v obdobju 2008-2013 v kraških občinah je 103,5). Doseganje ciljev na ravni ukrepov in aktivnosti: Povezovanje ponudbe s trgi Cilji:

• Trženje ponudbe • Dvig kakovosti pridelkov in izdelkov • Povezovanje med pridelovalci in predelovalno industrijo za skupen nastop na trgu • Povečati število turističnih zmogljivosti v zaledju • Vzpostavitev sodobne infrastrukture in storitev za ribištvo • Razvoj novih izdelkov in storitev • Povečevanje donosnosti kmetijstva in ribištva

Indikatorji rezultata:

• Število produktov z različnimi certifikati (kakovosti, porekla...) • Oblikovane proizvodne in predelovalne verige • Oblikovane blagovne znamke območja • Število turističnih nočitev v zaledju • Urejena ribiška infrastruktura (št. urejenih mest prve prodaje ribiških proizvodov,

ustanovljena borza ribiških proizvodov, število različnih oblik ribiške ponudbe v turistične namene)

• Poslovni rezultati gospodarskih subjektov na področju sonaravnega kmetijstva, tradicionalnih pridelkov in izdelkov ter ribištva

Aktivnosti, projekti Povezovanje pridelave s predelavo pri razvoju novih produktov in storitev, vzpodbujanje oblik dopolnilnih dejavnosti, trženje Vzpostavljene so bile 3 lokalne akcijske skupine: za območja Obala, Kras, Brkini; Urejanje prometa z ribami: Leta 2008 so uredili ribiško tržnico v Izoli, z delom je pričela ribiška pisarna (v Izoli); ustanovljen je bil Konzorcij Obalne akcijske skupine Ribič za prijavo projektov na razpise Evropskega sklada za ribištvo; v Kopru poteka gradnja ribiškega pomola Tržnice. Zaščita tipičnih pridelkov in izdelkov, trženje in promocija: Med zaščitene slovenske kmetijske pridelke oz. izdelke in alkoholne pijače sodi skupno 14 pridelkov oz. izdelkov iz regije Razvoj novih storitev, ohranjanje tradicionalnih proizvodov in storitev, spodbujanje naravi prijaznega kmetovanja, ohranjanje poseljenosti

• Po letu 2007 so pridobili status zaščitenega proizvoda Kraška jagnjetina, Kraški ovčji sir, Kraški zašink in Kraška panceta. Že pred letom 2007 pa so bili zaščiteni Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Piranska sol, Kraški med, Kraški pršut, Brkinski slivovec, Kraški brinjevec, vino Koper, vino Kras, Kraški Teran.

• št. certificiranih ekoloških kmetij: 100


• število registriranih dopolnilnih dejavnosti na podeželju: 107 • izdelane smernice za sonaravne tehnologije za pridelavo oljk na čezmejnem slo-hr območju

(projekt ZOOB, IPA SLO-HR, nosilka: UP – ZRS); prizadevanje za ohranjanje biotske raznovrstnosti (SIGMA 2, OP SI-IT, nosilka: UP – ZRS)

• varovanje avtohtonih pasem živali (projekt APRO, IPA SLO-HR, KGZS)

2.3.4 PROGRAM OKOLJE IN OKOLJSKA INFRASTRUKTURA Strateški cilji regije na področju Okolja in okoljske infrastrukture ter prostorskega razvoja so bili naslednji:

• zmanjšati vplive na okolje in naravo, • povečati učinkovitost javnih storitev, • okrepiti regionalne podporne aktivnosti na področju varstva okolja in prostorskega

načrtovanja, • okrepiti celovito upravljanje z obalnim območjem.

Na ravni programa (Okolje in okoljska infrastruktura) so bili za spremljanje opredeljeni naslednji kazalniki: delež recikliranih odpadkov, delež gospodinjstev priključenih na javno kanalizacijsko omrežje v %, pripravljena regionalna zasnova prostora in izvedbeni akti skladni z njo, delež aktivno upravljanih območij v %. Delež recikliranih odpadkov: kazalnik ni na voljo. Kljub temu lahko ugotovimo, da so občine dosegle lepe uspehe pri ločenem zbiranju odpadkov in njihovi ponovni uporabi, kar lahko utemeljimo s tem, da količina odpadkov za končno odlaganje na odlagališčih upada. Delež gospodinjstev priključenih na javno kanalizacijsko omrežje: v preteklem obdobju so bile izvedene pomembne investicije v kanalizacijska omrežja in čistilne naprave, tako da se je povečal tudi delež gospodinjstev, ki so priključena na javno kanalizacijsko omrežje. Pripravljena Regionalna zasnova prostorskega razvoja in pripravljeni izvedbeni akti skladni z njo: regionalna zasnova je bila pripravljena v poenostavljeni vsebini, vendar ni dosegla svojega namena. Ker ne gre za zavezujoč dokument, prostorsko načrtovanje občin teče po ustaljenih poteh (občine zaostajajo pri pripravi novih občinskih prostorskih načrtov, kar odraža odnos do prostorskega načrtovanja). Delež aktivno upravljanjih območij narave (zavarovanih oz. varovanih): povečal se je delež aktivno upravljanih območij narave, saj je bil na podlagi spremembe uredbe o Krajinskem parku Strunjan (2008) ustanovljen javni zavod, ki je prevzel upravljanje krajinskega parka. Za realizacijo programa so bili opredeljeni naslednji ukrepi in aktivnosti: Trajnostna mobilnost v regiji; Učinkovite javne storitve; Učinkovito načrtovanje v prostoru z regionalnimi podpornimi aktivnostmi; Trajnostna energetika; Upravljanje z obalnim območjem. Doseganje ciljev na ravni ukrepov in aktivnosti (Program 4: Okolje in okoljska infrastruktura) 2.3.4.1. Ukrepi in aktivnosti 1: Trajnostna mobilnost v regiji Opredeljena cilja sta bila naslednja:


Razvoj alternativnih oblik prometa in zmanjšanje osebnega prometa ter spodbujanje uporabe javnega prometa; Zmanjšanje onesnaženja zraka in hrupa ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Za spremljanje uresničevanja navedenih ciljev so bili opredeljeni naslednji indikatorji: Povprečni letni dnevni promet na posameznih odsekih; Število uporabnikov javnega prometa; Dolžina urejenih kolesarskih poti (v km). Pri vseh kazalnikih beležimo napredek. Vendar napredka ne moremo v celoti pripisati učinkovitosti izvedenih ukrepov. Tako npr. povprečni letni dnevni promet na posameznih odsekih resda upada, kar pa je lahko posledica čedalje večje brezposelnosti in slabšega ekonomskega stanja ter posledično manjšega št. voženj delo-dom na izbranih cestnih odsekih. Število uporabnikov javnega prometa (predvsem v mestih) povečuje, kar lahko pripišemo ukrepom, ki so jih izvedle posamezne občine v regiji. Tudi dolžina urejenih kolesarskih stez se veča, ob tem da se priljubljenost kolesarjenja kaže tudi v tem, da so nekatere občine uredile sisteme za izposojo koles. Projekti:

• zgrajeni garažni hiši pred Piranom in v centru Kopra, • vpeljan sistem obveščanja potnikov o odhodih avtobusov na postajališčih (Piran), • vzpostavljen sistem za izposojo koles v Kopru in v Piranu (projekt Adria.MOVE IT, IPA Jadran)

2.3.4.2.: Ukrepi in aktivnosti 2: Učinkovite javne storitve Opredeljeni so bili naslednji cilji: Zagotoviti učinkovito čiščenje odpadnih voda; Vzpostaviti celovit sistem ravnanja z odpadki; Zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo. Za spremljanje uresničevanja navedenih ciljev so bili opredeljeni naslednji indikatorji: Delež populacijskih enot priključenih na kanalizacijsko omrežje; Delež gospodinjstev in podjetij, vključenih v sistem ravnanja z odpadki; Delež gospodinjstev, priključenih na javna vodovodna omrežja; Delež izgub iz vodovodnih omrežij; Delež ustreznih vzorcev pitne vode v najpomembnejših vodovodnih omrežjih. Pri vseh kazalnikih beležimo napredek oz. stanovitnost že doseženega ugodnega stanja kazalnikov. Delež populacijskih enot priključenih na kanalizacijsko omrežje: skladno z dograditvijo kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav se povečuje tudi delež populacijskih enot priključenih na kanalizacijsko omrežje. Delež gospodinjstev in podjetij, vključenih v sistem ravnanja z odpadki, se je v regiji približal številki 100%. Delež izgub iz vodovodnih omrežij upada, kar je posledica vlaganj v izboljšavo vodovodnega sistema v preteklem programskem obdobju. Delež ustreznih vzorcev pitne vode v najpomembnejših vodovodnih omrežjih ostaja visoka (razen ob redkih izjemnih dogodkih). Projekti:

• Na Krasu zgrajena kanalizacija Ograde in Lehte Sežana, Hrpelje sever in Kozina jug, Divača, Komen, v gradnji kanalizacija Kozina sever. Čistilna naprava Hrpelje se prEUReja v črpališče.

• Na Obali zgrajena komunalna infrastruktura v obrtni coni v Luciji, zgrajena vodovod in kanalizacija Zazid ter kanalizacije v Škofijah, Dekanih, delih Kopra, Šmarjah. V gradnji kanalizacija Korte, čistilna naprava in kanalizacija Sečovlje, kanalizacija Vinjole-Nožed. Dokončana skupna čistilna naprava obalnih občin. Zgrajen kemijski fiter na črpališču v Kopru.


• Tri obalne občine sodelovale pri projektu hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na Obali. Zgrajen vodovod Hliban-Padovani.

• Na Krasu je potekalo postavljanje vodovoda v naslednjih krajih: Obrov-Govc-Zagrad, Gojaki, Brdo, Markovščina-Skadanščina, Brezovica, Komen, Malo Polje in Avžlak (Divača), obnovljen vodovod Kozina sever, v gradnji je vodovod za Vrhe.

• V pripravi GIS o divjih odlagališčih na Koprskem, predvidena sanacija odlagališč in namestitev kamer (projekt DIVA, IPA SLO-HR, nosilki: MOK, UP – ZRS)

2.3.4.3. Ukrepi in aktivnosti 3: Učinkovito načrtovanje v prostoru z regionalnimi podpornimi aktivnostmi Cilji tega sklopa so bili: Skladen regionalni in trajnosten prostorski razvoj; Konkurenčno policentrično urbano omrežje; Visoka kakovost bivanja v urbanih naseljih ter Razvito podeželje z visoko kakovostjo bivanja. Opredeljeni so bili naslednji kazalniki rezultata: Število sprejetih integralnih programov revitalizacije mest in ostalih naselij; Število izvedenih projektov iz programa v okviru čezmejnega sodelovanja; Število sprejetih Agend 21 ali EMAS shem; Večja gostota poselitve v urbaniziranih območjih (preb/ha). Ugotovimo lahko, da je na področju učinkovitosti načrtovanja v prostoru in vzpostavitve podpornih aktivnosti regija le deloma dosegla zastavljene cilje. Glede sprejetja integralnih programov: Sprejet je bil integralni program razvoja območja Krasa (v okviru projekta Kras-Carso), ki vsebuje tudi elemente Agende 21. Luka Koper se je v letu 2010 vključila v EMAS – prostovoljno shemo okoljskega vodenja in presojanja. Zaostanek je na področju integralnih programov revitalizacije mest/naselij: tu ni bil sprejet noben program. Tudi o večji gostoti poselitve v urbaniziranih območjih bi le težko govorili, saj se je trendu širjenja razpršene poselitve pridružil še trend umeščanja turističnih apartmajev v mestna naselja, kar zaradi skromne zasedenosti niža urbano gostoto. Skromna podpora področju prostorskega načrtovanja se kaže tudi v tem, da nobena občina v regiji še ni sprejela občinskega prostorskega načrta, nobena tudi nima pripravljenega predloga, 6 občin je pripravilo osnutek, 1 občina (MO Koper) pa še ni pristopila h pripravi (Evidenca MzIP, stanje na dan 24. 7. 2012). Projekti:

• Prenovljeni piransko in izolsko mestno jedro, urejene javne površine v Komnu, vaško jedro v Šmarjah (KP), v načrtih je prenova središča Sežane.

• Projekt CARSO – KRAS, OP SI-IT, nosilka Občina Sežana: cilj projekta je izvedba aktivnosti, ki bodo zagotavljale trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo s skupnimi strategijami na čezmejni ravni.

2.3.4.4. Ukrepi in aktivnosti 4: Trajnostna energetika. Cilj sklopa je bil Zmanjšanje vplivov na okolje zaradi pridobivanja energije. Opredeljeni kazalnik rezultata je bil Izdelana regionalna energetska zasnova. Opredeljeni kazalnik sicer ni bil dosežen (Izdelana regionalna energetska zasnova), vendar so bili na področju učinkovite rabe energije doseženi lepi rezultati. Sprejete so bile lokalne energetske zasnove,


izvedeni so bili mnogi projekti energetske sanacije stavb v javni lasti. Nekatere občine v regiji se redno uvrščajo med najuspešnejše na področju trajnostne energetike v Sloveniji. Projekti:

• Občine, ki so sprejele lokalni energetski koncept: Ilirska Bistrica, Komen, Mestna občina Koper, Piran.

• izvaja se 7 projektov s področja trajnostne rabe energije (2 podjetji s Krasa, izolska in sežanska bolnišnica, doma upokojencev Koper in Izola ter Socialno varstveni zavod Dutovlje)

• v Izoli deluje energetska svetovalna pisarna, še ena se vzpostavlja v Kopru, na sedežu RRC, v okviru projekta SEA-R (IPA Jadran)

• prenovljene kotlovnice in zamenjani stari ogrevalni kotli na kurilno olje s kotli na lesno biomaso v šolah, vrtcih in drugih javnih objektih (Piran/Sečovlje, Koper/Šmarje, Ilirska Bistrica) (projekt Obnovljivi viri energije v primorskih občinah, Donatorska sredstva švicarske konfederacije, izvajalka GOLEA)

2.3.5 ČEZMEJNO IN MEDNARODNO SODELOVANJE

2.3.5.1 KOHEZIJSKA POLITIKA

Obalno-kraška regija se v programskem obdobju 2007–2013 vključuje v izvajanje evropske kohezijske politike s sofinanciranjem projektov v okviru vseh treh operativnih programov v okviru Cilja 1: Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR), Operativnega programa razvoja človeških virov (OP RČV) in Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) za obdobje 2007-2013. Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR): do sedaj je bilo v Obalno-kraški regiji v okviru OP RR iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj skupno sofinanciranih 85 projektov, višina dodeljenih sredstev znaša skupaj 48.271.381 EUR (prispevek skupnosti). Projekti, ki so sofinancirani v okviru OP RR so razvojno raziskovalni projekti, vključno s projekti e-vsebin in e-storitev, projekta izgradnje širokopasovnih omrežij, projekti nakupa tehnološke opreme, projekti s področje turistične infrastrukture in promocije turizma, projekt s področja javne kulturne infrastrukture, projekti s področja razvoja regij in razvoja obmejnih območij s Hrvaško. Operativni program razvoja človeških virov (OP RČV): v okviru OP RČV je bilo iz sredstev Evropskega socialnega sklada sofinanciranih 42 projektov v skupni vrednosti 9.123.545 EUR. Sofinancirani projekti so v okviru: spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti, razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja, spodbujanja socialne vključenosti, institucionalne in administrativne usposobljenosti. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI): V programskem obdobju 2007-2013 pa so bili sofinancirani štirje projekti iz sredstev Kohezijskega sklada/Evropskega sklada za regionalni razvoj, v skupni višini 88,60 mio EUR EU sofinanciranja. V okviru javnih razpisov s področja trajnostne rabe energije bo sofinanciranih sedem projektov, ki bodo skupaj prejeli 10,7 mio EUR, od tega 9,1 mio EUR EU dela.


2.3.5.2 EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE

Program medregionalno sodelovanje OP INTERREG IVC 2007-2013: v upravičeno območje spada tudi Obalno-kraška regija. V okviru odobrenih projektov programa je Regionalni razvojni center Koper sodeloval v projektu SUSTAIN (področja upravljanja z obalo). Partnerju projekta je bilo dodeljeno skupaj 120.430,55 EUR sedstev ESRR in 14.168,30 EUR sredstev iz proračuna RS.

Programi teritorialnega sodelovanja: Obalno-kraška regija je bila upravičena do sodelovanja v programih teritorialnega sodelovanja Območje Alp, Srednja Evropa, Jugovzhodna Evropa, Mediteran, ESPON in URBACT. V projektih je sodelovalo več partnerjev iz Obalno-kraške regije. Program čezmejnega sodelovanja OP IPA Slovenija –Hrvaška 2007-2013: v okviru 1. in 2. javnega razpisa Operativnega programa (OP) IPA SI-HR 2007-2013 je bilo potrjenih 45 operacij v skupni vrednosti 26.044.074,90 EUR IPA sredstev (1. javni razpis 21 podpisanih pogodb v vrednosti 14.149.296,00 EUR IPA sredstev, 2. javni razpis 24 podpisanih pogodb v vrednosti 11.894.778,90 EUR). 3. javni razpis je bil odprt med 3. februarjem in 16. aprilom 2012, na voljo pa je 10.817.946,00 EUR IPA sredstev. V mesecu decembru 2013 je bil objavljen seznam pogojno odobrenih projektov tega razpisa. Podpis pogodb o sofinanciranju projektov, ki so bili odobreni v okviru tretjega javnega razpisa bo predvidoma v prvi polovici leta 2014. V upravičeno območje programa spada tudi Obalno-kraška regija. Partnerji iz Obalno-kraške regije bodo sodelovali v 12-ih projektih. Obalno-kraški regiji je bilo v okviru obeh javnih razpisov dodeljenih 2.834.083,60 EUR IPA sredstev, odobrenih pa 12 projektov, katerih projektni partnerji prihajajo iz te regije. Program čezmejnega sodelovanja OP Slovenija –Italija 2007-2013: v upravičeno območje Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 spada tudi Obalno-kraška statistična regija. V čezmejnih projektih odobrenih v okviru treh javnih razpisov nastopajo številni projektni partnerji iz tega območja. Projektni partnerji iz Obalno-kraške statistične regije so v okviru različnih odobrenih projektih 1. javnega razpisa (JR) za strateške projekte uspeli pridobiti 12,4 mio EUR programskih sredstev, v okviru različnih projektov 2. javnega razpisa za standardne projekte pa 6,2 mio EUR programskih sredstev, v okviru 3. Javnega razpisa pa 2,3 mio EUR, skupaj 20,9 mio EUR predstavlja 16% razpisanih sredstev v okviru 1., 2. in 3. Javnega arzpisa (128 mio EUR).

Od projektov gre izpostaviti naslednje strateške projekte, katerih vodilni partner izhaja iz Obalno-kraške regije:

- KRAS-CARSO, vodilni partner je Občina Sežana, - SIGMA 2, vodilni partner je Univerza na Primorskem, - SHARED CULTURE, vodilni partner je Univerza na Primorskem, - INTERBIKE, vodilni partner je Regionalni razvojni center Koper.

Jadranski čezmejni program IPA: na Jadranskem čezmejnem programu IPA so v izvajanju projekti, odobreni v okviru 1. javnega razpisa in 1 strateški projekt. Nedavno so bili odobreni tudi projekti v okviru 2. javnega razpisa ter podpisane ustrezne pogodbe o sofinaciranju. V okviru 1. javnega razpisa programa je bilo odobrenih 33 projektov, skupaj jim je bilo dodeljenih okvirno 75 mio EUR programskih sredstev. Institucije iz Obalno-kraške regije sodelujejo v 9 projektih, skupaj pa jim je bilo dodeljenih 1.941.948,41 EUR IPA sredstev in 251.243,90 EUR sredstev iz državnega proračuna.


2.3.5.3 DRUGI VIRI

Donatorska sredstva Švicarske konfederacije V letu 2008 je bil izveden poziv k predložitvi osnutkov projektov, na osnovi katerega je bil med drugim donator (Švica) je kot prvega odobril projekt »Obnovljivi viri energije v primorskih občinah«, v vrednosti 3.680.000 CHF, ki ga je prijavila in ga tudi izvaja Goriška lokalna energetska agencija iz Nove Gorice (GOLEA). Projekt traja 4 leta in pol, od 1.1.2010 do 30.6.2014. Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanzem obdobje 2004-2009 V oviru teh dveh manizmov so bili v Obalno-kraški regiji izvedeni štirje individualni projekti v skupni vrednosti 5.665.916 EUR. Dodeljenih jim je bilo 2.605.938,36 EUR sredstev Norveškega in EGP finančnega prispevka.


3. ANALIZA REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV, OPREDELITEV KLJUČNIH RAZVOJNIH OVIR IN PREDNOSTI

REGIJE, VKLJUČNO S POLOŽAJEM REGIJE V MEDNARODNEM

PROSTORU 3.1 ANALIZA RAZVOJNIH POTENCIALOV

Namen problemske analize je podati pregled ključnih razvojnih področij regije, pri tem pa izpostaviti najpomembnejše razvojne vrzeli. Problemska analiza je narejena na podlagi spremljanja in interpretacije ključnih razvojnih kazalcev in trendov, kot tudi na podlagi intervjujev s ključnimi deležniki v regiji.

Zaradi večje preglednosti v poglavju podajamo zgolj povzetke analize v obliki SWOT tabel po področjih. V prilogah podajamo integralen tekst: Podrobnejšo analizo razvojnih potencialov in stanja za posamezna ključna področja regionalnega razvoja:

Priloga 1: Ocena stanja na področju gospodarstva, zaposlovanja in usposabljanja Priloga 2: Ocena stanja na področju turizma Priloga 3: Ocena stanja na področju področje podeželja, kmetijstva, gozdarstva, ribištva in naravnih dobrin Priloga 4: Ocena stanja na področju infrastrukture, okolja in prostorskega urejanja Priloga 5: Ocena stanja v nevladnem sektorju

3.2 ANALIZA RAZVOJNIH PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN

NEVARNOSTI V REGIJI 3.2.1 SWOT ANALIZA ZA PODROČJE GOSPODARSTVA, ZAPOSLOVANJA IN USPOSABLJANJA

PREDNOSTI SLABOSTI • Ugodna geostrateška lega regije. • Močno razvita prometna, logistična in skladiščna

dejavnost tako v povezavi s pomorskimi tokovi kot s tranzitom vzhod-zahod.

• Največja koncentracija naložb v turistične kapacitete v Sloveniji.

• Tradicija v nekaterih predelovalnih dejavnostih. • Bližina pomembnih gospodarskih bazenov v severni

Italiji in neposredna bližina enega največjih znanstvenih parkov v Srednji Evropi (AREA Science Park, Trst).

• Pomemben delež samozaposlovanja in zaposlencev pri samostojnih podjetnikih v gospodarskem sektorju (29%).

• Zgrajene lokalne poslovne cone za podjetnike in obrtnike (Koper, Hrpelje, Divača).

• Dobro razviti podporni subjekti inovativnega okolja (Inkubator Sežana, UIP Koper) in subjekti podjetniškega okolja (RRC Koper, ORA Sežana, Razvojni center Divača, Primorska gospodarska zbornica, Območne obrtno-podjetniške zbornice).

• Velik padec aktivnosti velikih podjetij v sedanjem programskem obdobju (znižanje št. zaposlenih za tretjino od leta 2007 do 2012) ter rahel upad srednjih in mikro podjetij. Mala podjetja niso bila v stanju s svojim zaposlovanjem nadomestiti izgubo okrog 2.500 delovnih mest v velikih podjetjih.

• Nizka konkurenčnost gospodarstva – nizka ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega v primerjavi s sosednjimi gospodarstvi (60 % doseženega nivoja Furlanije Julijske krajine). V notranji primerjavi – doseganje povprečja slovenskega gospodarstva v letu 2011, vendar, z izločitvijo dejavnosti promet in skladiščenje zgolj 93,6 % povprečja Slovenije.

• Majhno število skupnih projektov med RR institucijami in podjetji.

• Majhno število inovativnih MSP. • Razvit, a premalo povezan sistem podpornega

podjetniškega okolja, prekrivanje kompetenc, premalo specializacije.

• Primanjkljaj lastniškega kapitala v večjem delu gospodarstva.

• Nerazpoložljivost cenovno konkurenčnih komunalno


urejenenih zemljišč (poslovnih con) organiziranih za privabljanje in umeščanje tujih investitorjev in domačih podjetij (v Slovenski Istri in na Krasu).

• Močan trend upadanja deleža predelovalnih dejavnosti v gospodarstvu (iz 30 % v 2004 na 22,4 % v 2012).

• Zelo nizki učinki velikih vlaganj v sektor gostinstva – 56%-na učinkovitost vloženih sredstev v primerjavi s povprečjem slovenskega gostinstva (merjeno s prihodki in številom zaposlenih).

• Propad velikih gradbenih podjetij. • Nizka izvozna usmerjenost z izjemo predelovalnih

dejavnosti ter dejavnosti transporta in skladiščenja. • Slaba izkoriščenost biotske pestrosti in naravnih

znamenitosti ter kulturne dediščine za razvoj turizma. pomanjkanje strateške povezanosti v turizmu in nezadostna izraba podeželja za razvoj turizma.

• Strukturna neskladja na trgu dela.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI • Uveljavljanje tehnološke in netehnološke

inovativnosti (novi poslovni modeli) v obstoječem gospodarstvu.

• Pospeševanje nastajanja novih inovativnih podjetij z na znanju temelječimi programi in z velikim potencialom rasti ter spodbujanje podjetništva med mladimi.

• Okrepitev obstoječih finančnih podpornih inštrumentov ter uvedba novih inštrumentov za spodbujanje inovativnosti in internacionalizacije.

• Večja usklajenost in učinkovitost programov za spodbujanje podjetništva in inovacij.

• Sistematično delo na pritegnitvi tujih naložb z vnaprejšnjo zagotovitvijo potrebnih konkurenčnih infrastrukturnih pogojev.

• Povezovanje gospodarstva znotraj sektorjev in/ali programov (grozdi) ter z institucijami znanja.

• Usmeritev Univerze na Primorskem v razvijanje naravoslovno-tehničnih študijev in raziskav, ki bi zagotavljali kadre za kvalitetno prenovo gospodarstva ter prenos novih znanj in tehnologij v gospodarski sektor. Okrepitev povezanosti z drugimi nacionalnimi znanstveno raziskovalnimi institucijami pri dvigovanju nivoja tehnološke inovativnosti v gospodarstvu..

• Razvoj socialnega podjetništva in kvalitetnih kmetijskih, obrtnih, gostinsko-turističnih dejavnosti idr. dejavnosti na podeželju.

• Razvoj trajnostnega turizma slonečega na visoko kvalitetnih elementih naravnih, krajinskih, kulturnih in enogastronomskih vrednot Istre in Krasa ter izkoriščanje potencialov za zdravstveni turizem; vlaganje v turistične kadre, znanje, nove turistične proizvode in nove poslovne modele za oplemenitev dosedanjih velikih vlaganj v fizično turistično infrastrukturo.

• Zagotovitev programov za poklicno preizobraževanje in usposabljanje za deficitarne poklice.

• Izraba priložnosti na področju »zelenih« proizvodov, snovne učinkovitosti, izkoriščanja biomase idr. obnovljivih virov, učinkovite rabe energije (energetska obnova obstoječih stavb), kreativnih industrij.

• Nadaljevanje negativnega trenda staranja prebivalstva ob že doseženem nadpovprečnem indeksu staranja.

• Nevarnost nadaljevanja ali zaostritve kriznega stanja v nekaterih velikih podjetjih z negativnimi učinki tudi na malo gospodarstvo.

• Znižanje privlačnosti regije po vstopu Hrvaške v EU. • Povečavanje brezposlenosti med mladimi, tudi

izobraženimi. • Beg talentov in kakovostne delovne sile v bolj

inovativna in dinamična okolja. • Odmikanje izgradnje ključne prometne infrastrukture

(podvojitev železniškega tira do Divače, razširitev kapacitet Luke Koper).

• Neučinkovito reševanje finančno gospodarske krize v državi in težka dostopnost podjetij do finančnih virov.

• Nekoordinirano in nepovezano izvajanje programov za podporo MSP in inoviranju.


3.2.2 SWOT ANALIZA ZA PODROČJE TURIZMA PREDNOSTI SLABOSTI

• Ugodna geografska lega (lega ob morju). • Razvit turistični sektor z dolgo tradicijo. • Razvita turistična infrastruktura. • Bližina emitivnih trgov. • Dobra prometna dostopnost. • Razviti turistični produkti. • Ugodno razmerje med ceno in kakovostjo. • Pestrost ponudbe. • Pokrajinska raznolikost. • Ugodne klimatske razmere. • Zavarovana območja (parki; Natura 2000). • Bogata naravna in kulturna dediščina (ohranjenost,

raznolikost). • Tradicionalna arhitektura (istrska, beneška,

kraška…). • Oživljanje kulturnih običajev. • Vzpostavljene kolesarske, sprehajalne in druge

tematske poti. • Bogata gastronomija.

• Neenakomeren razvoj. • Pomanjkljiva turistična infrastruktura. • Nepovezano in nerazpoznavno trženje in promocija

(razdrobljenost turistične ponudbe). • Slaba organiziranost ter odsotnost organa za celovito

upravljanje turizma v regiji. • Slaba povezanost med akterji/ponudniki v turizmu. • Šibko sodelovanje med destinacijama Kras in

Slovenska Istra. • Pomanjkljiva turistična ponudba zaledja, narave • Neučinkovit javni prevoz. • Slaba kvaliteta, ponekod pa pomanjkanje

nastanitvenih kapacitet (predvsem manjših družinskih hotelov).

• Naraščanje št. počitniških stanovanj. • Pomanjkanje kakovostnih in izobraženih ter

motiviranih kadrov v gostinstvu in turizmu. • Šibko sodelovanje s sosednjimi regijami. • Premalo razvito podjetništvo in malo gospodarstvo • Premalo izvirna trgovska ponudba. • Odsotnost sodelovanja lokalnega prebivalstva ter

sprejemanje načina življenja, ki je značilno za turistične destinacije.

• Zamiranje mestnih jeder. • Slabo prostorsko načrtovanje in varstvo ključnih

prostorskih potencialov za razvoj turizma.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI • Celoletna sezona. • Krajši obiski. • Usmeritev v tržne niše. • Gostje z velikih potniških ladij (križarjenja) • Izboljšana ponudba, inovativnost in novi turistični

proizvodi: aktivni turizem (kolesarjenje in tematske poti/pohodništvo), ekoturizem (zavarovana območja), vinski turizem, turistična ponudba v povezavi z gastronomijo, zdravim življenjskim slogom.

• Razpršeni hotel na podeželju. • Kulturni dogodki in prireditve. • Športni turizem. • Čezmejne turistične destinacije (možnost razvoja

skupnih turističnih programov). • Celovito trženje in promocija ter povečana

prepoznavnost • Vzpostavitev enotne blagovne znamke. • Certificiranje ponudbe. • Rast števila turistov z oddaljenih trgov (vzhodni trgi) • Poslovni in kongresni turizem. • Pospeševanje podjetništva in malega gospodarstva • Zavedanje nujnosti povezovanja.

• Gospodarska in finančna kriza ter upad kupne moči. • Nizka dodana vrednost zaradi premalo konkurenčne

turistične ponudbe. • Investicije, ki ne dajejo zadovoljivih rezultatov. • Slabo plačani zaposleni, negativna kadrovska

selekcija, nadomeščanje z neusposobljenimi, • Koncentracija lastništva, visoka zadolženost

turističnih podjetij. • Razprodaja hotelskih prenočitvenih kapacitet,

preureditev v turistična stanovanja, • Masovni all-inclusive turizem. • Neusmerjeno naraščanje dnevnih obiskovalcev, • Nevarnost večjega onesnaževanja okolja. • Pomanjkanje pitne vode. • Odsotnost spodbud za investitorje. • Preseganje nosilnih zmogljivosti okolja. • Neupoštevanje razvojnih turističnih trendov. • Konfliktni interesi v rabi prostora in neupoštevanje

zahtev/smernic trajnostnega turizma. • Dostopnost (zastarela železniška infrastruktura;

vinjetni sistem; slabe avtobusne povezave…). • Nizka stopnja prepoznavnosti.


3.2.3 SWOT ANALIZA ZA PODROČJE ČLOVEŠKIH VIROV PREDNOSTI SLABOSTI

• Pozitiven prirast v regiji, tako selitveni kot naraven. • Rahlo izboljšan indeks staranja prebivalstva. • Izobrazbena struktura prebivalstva se izboljšuje. • Prisotnost različnih izobraževalnih in raziskovalnih

institucij in programov. • Pestra ponudba srednješolskih izobraževalnih

programov. • Pestra ponudba programov podpore in pomoči za

starostnike in invalide pred odhodom v institucionalno varstvo.

• Vrsta programov za vseživljenjsko učenje in vse večja vključenost prebivalstva v programe VŽU.

• Izredno ugodne geografske danosti območja za področje zdravja in športa.

• Še vedno velik delež starega prebivalstva, ki presega slovensko povprečje.

• Najnižja stopnja vključenosti prebivalstva v starosti 20-29 v terciarno izobraževanje in število študentov na prebivalca.

• Premajhen interes mladih za vpis v tehnične poklice. • Nezadostno sodelovanje med občinsko, regionalno in

državno ravnijo na področju upravljanja s človeškimi viri.

• Zaradi slabšanja socio - ekonomskega položaja prebivalstva se večajo potrebe po različnih oblikah socialnih pomoči.

• Pomanjkljiva skrb za invalide. • Prešibko preventivno delovanje na področju

varovanja zdravja. • Naraščajo dejavniki nezdravega življenjskega sloga

med prebivalstvom. • Neustrezna stanovanjska politika za mlade. • Premajhna vključenost mladih v aktivno sodelovanje

pri oblikovanju in izvajanju njim namenjenih politik. • Pomanjkljiva strukturna podpora mladinskim

centrom s strani lokalnih skupnosti. • Slabo razvite mladinske strukture. • Nezadostno financiranje NVO. • Premalo bogata kulturna ponudba in nepovezani

programi, projekti. • Zapostavljena kulturna dediščina.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI • Ustvarjanje privlačnega okolja za mlade (možnosti za

bivanje, izobraževanje, delo in družabno življenje). • Razvoj dejavnosti za mlade in vzpostavitev centrov za

mlade. • Prepoznavanje potreb trga dela ter prilagajanje

izobraževalnih programov. • Dvig socialnega in kulturnega kapitala otrok. • Bivalne enote za socialno ranljive. • Večja vključenost NVO in sodelovanje z občinami

(možnost novih zaposlitev). • Prisotnost še neizkoriščenih prostorov za delovanje

raznih organizacij, izvajanje programov (medgeneracijski centri, društva, NVO).

• Čezmejno sodelovanje na izobraževalnem, znanstvenem, raziskovalnem in kulturnem področju s ciljem povezovanja in ustvarjanja novih delovnih mest.

• Čezmejno sodelovanje pri reševanju socialnih vprašanj.

• Razvoj enotne mreže storitev za starejše občane in invalide (ne samo domovi za upokojence temveč dnevni centri, pomoč na domu, društva upokojencev, medgeneracijski centri…).

• Razvoj storitev za socialno ogrožene (javne kuhinje, brezdomci, odvisniki…).

• Izvajanje in spremljanje ukrepov za krepitev zdravja. • Prepoznavnost znaka odličnosti: Sredozemski zdrav

življenjski slog. • Prisotnost kulturnih ustanov in organizacij. • Razvoj novih in ohranjanje obstoječih športnih

programov za vse ciljne skupine.

• Nezadosti privlačno okolje za mlade (pomanjkanje stanovanj, delovnih mest nasploh).

• Nezmožnost zaustavitve odseljevanja prebivalstva s podeželja zaradi prepočasnega razvoja.

• Premajhne kapacitete vrtcev. • Nadaljevanje trenda počasnega tehnološkega razvoja. • Premajhno zanimanje za tehnične poklice, ki jih

gospodarstvo potrebuje. • Prepočasno prilagajanje izobraževalnih programov

spremenjenim potrebam gospodarstva. • Premalo programov na področju preventive zdravja.


3.2.4 SWOT ANALIZA ZA PODROČJE PODEŽELJA, KMETIJSTVA, GOZDARSTVA, RIBIŠTVA IN

NARAVNIH DOBRIN PREDNOSTI SLABOSTI

• Ugodni pogoji za kmetijstvo. • Milo podnebje, naravna lega in naravne danosti • ohranjena narava. • Izboljševanje izobrazbene strukture. • Krepitev specializacije. • Veliko število ekoloških kmetij, največ v Sloveniji. • Ponovna uporaba obstoječih vodnih zbirnih sistemov

(npr. mlinščica). • Medsebojno povezovanje ponudnikov zaradi trženja

in shem kakovosti, sodelovanje s turizmom in drugimi panogami.

• Bogastvo kulturne dediščine. • Relativno urejena infrastruktura. • Obstoj primarne in sekundarne turistične

infrastrukture (ponudbe) - vzpostavljene tematske poti, spletne aplikacije.

• Bogastvo naravnih vrednot v regiji. • Bogastvo biodiverzitete. • Vzpostavljena državna zavarovana območja (parki) z

vzpostavljenim upravljanjem. • Upravljalci parkov uspešno sodelujejo v

mednarodnih projektih, pridobljena sredstva vlagajo v varstvo in razvoj parkov.

• Znotraj območja je Mestna občina Koper občina z največjim številom registriranih eko kmetij v Sloveniji.

• Poraščajoč interes tujcev za obisk podeželja in doživetja Istre, Krasa, Brkinov.

• Aktivna društva na podeželju. • Ohranjanje tradicij.

• Staranje prebivalcev. • Prevelika razparceliranost obdelovalnih površin. • Cene kmetijskih zemljišč / nepremičnin. • Prostorski načrti ne dovoljujejo kmetijskih objektov

na kmetijskih zemljiščih. • Namakanje ni urejeno. • Velik problem škode na kmetijskih zemljiških

zemljiščih zaradi divjadi (ptice, srnjadi, divji prašič). • Stari sadni nasadi se v Brkinih ne obnavljajo. • Problem trošarin pri predelavi brkinske slivovke. • Problem pridelave sliv za zaščiteno brkinsko

slivovko. • Omejitveni dejavniki v Brkinih. • Problem slabih izkušenj pri povezovanju v preteklih

letih (hladilnica). • Minimalno število delovnih mest na podeželju (še ta v

večini brez dodane vrednosti), velika (ekonomska) odvisnost od obalnega dela.

• Nizke zaloge socialnega in človeškega kapitala. • Pomanjkljiva infrastruktura, bele lise dostopnosti do

interneta. • Premajhna skrb za prostor – negativni vpliv na

turizem. • Omejitve v občinskih prostorskih načrtih

onemogočajo normalen razvoj kmetijstva (obnova stavb/kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih).

• Pomanjkanje turistične ponudbe. • Pomanjkanje delovnih mest na podeželju. • Pomanjkanje virov za sofinanciranje razvojnih

projektov. • Nerazumevanje in neupoštevanje kulturne dediščine

kot razvojnega potenciala, nezadostno vključevanje nepremične kulturne dediščine v prostorske akte.

• Ni pomoči s strani države in lokalnih skupnosti pri reševanju lastniškega stanja nepremičnin (tudi za kmetijstvo).

• Počasno spreminjanje občinskih prostorskih načrtov (ni novih OPN).

• Pomanjkljiva parkovna infrastruktura. • Divja odlagališča odpadkov. • Vse manj (državnega) denarja namenjenega

zavarovanim območjem. • Problem statusa turističnih jam. • Problem izvajanja operativnih programov odvajanja

in čiščenje odpadnih voda (iztok onesnaženih voda v podzemlje).

• Ni načrta upravljanja za območja Natura 2000 in ostalih lokalnih varovanih območjih.

• Večanje brezposelnosti.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI • Naraščanje interesa za kmetovanje. • Vključevanje produktov v sheme kakovostih v

Slovenski Istri, Krasu in Brkinih. • Krepitev vloge Eko znamk. • Naročniško in partnersko kmetijstvo- direktno

sodelovanje med kmeti in potrošniki, povezovanje s turizmom in sodelovanje z javnim sektorjem (šole, vrtci).

• Večji poudarek na samooskrbi.

• Interesi so razpršeni, ni skupne vizije in konsenza o bodočem razvoju varovanih/zavarovanih območij.

• Neugodne vremenske razmere- toča suša. • Preslaba zaščita pred škodo, ki jo povzroča divjad in

druge živali (ptice). • Propadanje kulturne dediščine / arhitekturna

degradacija. • Veliko naravnih vrednot lokalnega pomena, ki so jih

zavarovale občine, je brez upravljanja; varovana in


• Avtonomni kmetijski center. • Ustanovitev sklada za premostitveno kreditiranje

naložb. • Prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam in

izbor primernih sort kultur primernih za podnebne spremembe.

• Zagotovitev infrastrukture za namakanje. • Uvajanje novih, tržno zanimivih kultur (sadje,

zelenjava, žita). • Ponovno uvajanje avtohtonih pasem (kopitarjev, npr.

osla, istrska koza, istrska črna kokoš). • Vzpostavitev muzeja/degustacijskega centra

»Paolani« – muzej ribištva in kmetijstva. • Ekološko kmetovanje in socialno podjetništvo sta

pomembni veji za vključevanje mladih na trg dela in dodajanje vrednosti podeželju.

• Večja poseljenost podeželja. • Razvoj kulturne ponudbe na podeželju. • Učinkovitejše ohranjanje nepremične kulturne

dediščine: domačije, stavbe, naselja in kulturna krajina.

• Vzpostavitev finančnih spodbud za ohranjanje kulturne dediščine.

• Permanentno izobraževanje za varstvo dediščine (npr. obnova suhozidov).

• Ustanavljanje mreže posameznih lastnikov nepremične kulturne dediščine z namenom revitalizacije za namen kulturno dediščinskega turizma (nova delovna mesta).

• Participativni proces upravljanja oz. usmerjanja razvoja območja.

• Podjetništvo-priložnost razvoj predelave gnoja v pelete.

• Razvoj specifičnega turizma. • Povezovanje kmetijskih proizvajalcev s turističnim

gospodarstvom. • Neposredno povezovanje kmetijstva in turizma. • Križarke so neizkoriščen potencial. • Razvoj dopolnilnih dejavnosti, eko turizem. • Vzpostavitev manjkajoče infrastrukture na podeželju

( kanalizacije, male čistilne naprave/vodovodi, bio čistilne naprave, IKT, podzemna napeljava elektrike).

• Razvoj socialnega podjetništva- inkubatorji za podporo dejavnosti na podeželju z namenom ustvarjanja delovnih mest.

• Vzpostavitev mreže za razvoj kulturno dediščinskega turizma.

• Vzpostavitev projektnih svetov za posamezne projekte- razvojno povezovanje na podeželju.

• Območje Krasa: predlog vpisa na Unescov seznam, geo park Matični Kras (skupna blagovna znamka).

• Območje Dragonje: varovanje območja skozi trajnostni razvoj.

• Možnost upravljanja naravnih vrednot v okviru upravljanja s porečji.

• Okrepiti participativni proces upravljanja oz. usmerjanja razvoja območij.

• Povezava varovanih in zavarovanih območij s turizmom, eko turizmom, socialnim podjetništvom.

• Upoštevati varovana območja kot razvojne kategorije (izdelati programe celostnega upravljanja npr. geo park Matični Kras, Dragonja).

• Večje vključevanje lokalnih skupnosti v upravljanje obstoječih zavarovanih območij.

zavarovana območja/vrednote, ki niso upravljana, so izgubljena priložnost.

• Odpadki v jamah in izpusti odpadnih voda v kraško podzemlje onesnažujejo kraško podzemlje/vode.

• Privatizacija javnih površin. • Šibek nadzor nad izvajanjem naravovarstvenih

režimov. • Pomanjkanje namakalnih sistemov izgradnja vodnih

akumulacij (predvsem na področjih kjer ni zagotovljenih vodnih virov).

• Zaledje postaja “spalno naselje” ter s tem zgublja identiteto ter privlačnost.

• Pomanjkljiv/pasiven pristop k varovanju okolja in kulture dediščine (primer območja Dragonje in Kraški rob).


• EAF Toolbox primeren za morje, Kras, za strokovne službe lokalnih skupnosti.

• Sposabljanje strokovnih služb na občinah za upravljanje v povezavi z biodiverziteto.

• Rastlinske čistilne naprave za izkoriščenje odpadnih voda.

• Javni razpisi Lokalnih akcijskih skupin. • Vzpostavljanje socialnega podjetništva na podeželju.

3.2.5 SWOT ANALIZA ZA PODROČJE INFRASTRUKTURE, OKOLJA IN PROSTORSKEGA UREJANJA

PREDNOSTI SLABOSTI Prometna infrastruktura:

• Razvita prometna infrastruktura; AC in HC infrastruktura, omrežje cest nižje kategorije, železniška infrastruktura (četudi postaja ozko grlo bodočega razvoja), pristaniška infrastruktura; letališče Portorož.

• Infrastruktura zagotavlja dobro povezanost navzven, na nacionalni ravni in znotraj regije.

• Prometna infrastruktura omogoča razvoj transportno logističnih dejavnosti, ki so steber lokalnega gospodarstva in eden največjih razvojnih potencialov.

• Znanje in usposobljenost v dejavnosti transport-logistika.

• Infrastruktura Letališča Portorož in razvito turistično zaledje.

Infrastruktura za varstvo okolja: Odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda:

• Vzpostavljena infrastruktura (čistilne naprave, razvitost kanalizacijskih omrežij).

• V infrastrukturo je bilo med leti 2007-2012 vloženo veliko denarja, kar 65,992 mio EUR.

• Usposobljena in dobro delujoča komunalna podjetja. • Za območja aglomeracij Koper, Piran in Izola je bila

že dokončana ustrezna infrastruktura za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.

Infrastruktura za varstvo okolja: Ravnanje s komunalnimi odpadki:

• Vzpostavljena osnovna infrastruktura. • Dobro organiziran in delujoč sistem celovitega

ravnanja z odpadki po občinah. • Usposobljena komunalna podjetja. • Delež ločeno zbranih odpadkov narašča. • Postopno upadanje količine zbranih komunalnih

odpadkov. • Upadajo tudi količine odloženih komunalnih

odpadkov. • Reciklaža odpadkov, ponovna uporaba.

Infrastruktura za oskrbo s pitno vodo:

• Dobro razvita infrastruktura za oskrbo s pitno vodo. • Profesionalna podjetja za distribucijo pitne vode. • Visok delež pokritosti z vodovodno oskrbo iz javnih

vodovodov (99,7 odstotka obalne regije je priključen na javni vodovodni sistem).

Trajnostna energetika:

• Vzpostavljeno sodelovanje z energetsko agencijo

Prometna infrastruktura: • NEURavnotežen prometni sistem: velika vlaganja v

AC, HC omrežje, manjša v ostale državne in lokalne ceste, preskromna vlaganja v železniški sistem in sistem trajnostne mobilnosti.

• Železniška povezava pristanišča z zaledjem (Koper-Divača) postaja ozko grlo bodočega razvoja Luke kot ključnega gospodarskega generatorja območja.

• Vzdrževalna dela državnih cest se ne izvajajo redno (preplastitve, ureditve odvajanja meteornih voda, odtočnih kanalov, sanacija podpornih zidov ipd.), ponekod so priključki stranskih cest na glavne prometnice nevarni, posamezni odseki so nepregledni in ozki, tehnični elementi pa zelo skromni.

• Lokalne ceste so sicer razmeroma urejene, vendar so poleg rednih vzdrževalnih del ponekod potrebne ureditve nevarnih priključkov stranskih cest na glavne prometnice, rešitve nekaterih nepreglednih in ozkih odsekov, ureditve odvajanja meteornih voda, odtočnih kanalov, sanacija podpornih zidov ipd. Ponekod so potrebne preplastitve.

• Mobilnost (z osebnim avtomobilom) postaja čedalje dražja in finančno breme za uporabnike, ki je za okolje obremenjujoče (predvsem onesnaževanje zraka); alternativ ni.

• Problemi s parkiranjem v urbanih središčih, posebno v turistični sezoni.

• Ni celovitega sistema trajnostne mobilnosti (predvsem na območju somestja Koper-Izola-Piran), javni potniški promet še vedno ni privlačna alternativa, kolesarsko omrežje nepopolno.

• Zamude pri vlaganjih v letališko infrastrukturo (Letališče Portorož).


• Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki določa koordinirane ukrepe države in občin, nalaga občinam prevelike obveznosti do l.2015 oz. 2017.

• Celotno območje Obalno-kraške regije je opredeljeno kot občutljivo območje, zato zanj veljajo strožji kriteriji za opremljanje aglomeracij s sistemi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.

• Zaradi pomanjkanja denarja ni v celoti pripravljena projektna dokumentacija in pridobljena gradbena dovoljenja za dograditev infrastrukture.

• Zgodovinska središča obalnih mest (predvsem Piran


(GOLEA), solidna strokovna podpora. • Občine so sprejele lokalne energetske koncepte in

skladno z možnostmi izvajajo identificirane prioritetne projekte.

• Izkušnje glede projektov URE in OVE v iztekajočem se programskem obdobju.

• Motiviranost občin za področja URE in OVE, mnoge so med najboljšimi v Sloveniji.

• Primeri delujočih javno-zasebnih partnerstev. • V regiji so primeri tehnološko naprednih rešitev

izrabe obnovljivih virov energije (npr. sončna kogeneracija v hotelu v Žusterni).

• Regija ima bogate in še neizkoriščene potenciale za izrabo alternativnih virov energije (OVE).

• sprejet državni prostorski načrt za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije; možnost navezave na italijansko plinovodno omrežje.

• Za učinkovitejšo rabo energije in obnovljive vire so na razpolago nepovratna sredstva, predvsem iz EU virov.

Prostorsko načrtovanje:

• Vzpostavljeno funkcionalno organizirano urbano omrežje.

• Vzpostavljeno razvojno načrtovanje na nacionalni in na regionalni ravni.

• Delujoče občinske službe za prostorsko načrtovanje. • Pripravljen strateški dokument za prostorsko

načrtovanje za območje Krasa (pripravljen v okviru projekta Kras-Carso).

in Izola) imajo dotrajane in puščajoče (meteorno-fekalna) kanalizacije, kar povzroča ob plimi in obilnejših padavinah močno obremenjevanje morja s fekalijami.

• priključevanje individualnih stanovanjskih objektov na izgrajeno javno kanalizacijo: nizka motivacija zaradi visoke priključnine.


• Zbirni centri se soočajo s prostorskimi problemi. • V občini Piran zbirni center na območju nekdanjega

odlagališča Dragonja ni ustrezen, zaradi prostorskih omejitev in odročnosti.

• Regija ni uspela vzpostaviti skupni center za ravnanje z odpadki, ki bi omogočil celovito ravnanje z odpadki;

• Obalno območje je brez skupne pretovorne postaje za avtomatsko polnjenje in mehansko stiskanje komunalnih odpadkov ter nalaganje v kontejnerje.

• Obstoječi zbirni centri niso dimenzionirani in opremljeni za vse večje količine ločeno zbranih frakcij (neustrezno stanje v Luciji, kjer potrebujejo nov zbirni center (Okolje Piran).

• Manjka infrastruktura za (občasno) skladiščenje odpadkov, zaradi nerednega odvoza v recikliranje koncesionarjev – to vlogo bi lahko prevzela pretovorna postaja.

• Problem je transport komunalnih odpadkov z zastarelimi tovornjaki, ki močno onesnažujejo okolje. Potrebna bi bila zamenjava vozil s sodobnejšimi, manj okoljsko obremenjujočimi motorji (Euro 5) ali s pogonom na plin.


• Naravnih virov za oskrbo s pitno vodo relativno malo, zato je nujno celovito načrtovanje upravljanja z njimi.

• V regiji ni zagotovljena dolgoročna varna oskrba s kvalitetno pitno vodo. Obalni del regije se posebno v sušnih obdobjih, ki sovpadajo s turistično sezono, sooča s pomanjkanjem pitne vode.

• V tekočem programskem obdobju so bila predvidena sredstva iz kohezijskega sklada za povezavo treh vodovodnih sistemov, , nerealizirano zaradi zamud pri pridobivanju dovoljenj za poseg v prostor (pridobivanje služnosti).

• V nekaterih delih regije še vedno ni zagotovljena oskrba z vodo.

• Vodovodna Infrastruktura je dotrajana in potrebuje znatna sredstva za prenovo.

• Zaščita vodnih virov je formalno sicer izvedena, šepa nadzor, zato so vodni viri stalno izpostavljeni možnemu onesnaženju.

• Območja razpršene poselitve (Brkini, zaledje slovenske Istre) imajo lokalne vodovode neustrezne kakovosti in izdatnosti, pa tudi upravljanje z njimi je neustrezno.


• Energetska potratnost stavb v občinski lasti (oz. širše v javni) lasti.

• Nizka energetska učinkovitost kotlovnic, ki zagotavljajo daljinsko ogrevanje in uporaba neobnovljivih energetskih virov (večinoma ELKO).

• Energetska potratnost stanovanj v lasti občinskih


stanovanjskih skladov in zasebnikov in nizka energetska učinkovitost podjetij.

• V obalnih občinah je problematična tudi zelo potratna javna razsvetljava.

• Organizacija mobilnosti, ki temelji na uporabi osebnega avtomobila, je velik porabnik energije.

• Regija nima zagotovljene oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom UZP.

• Kot pogonsko gorivo za motorna vozila se uporabljajo skoraj izključno nafta in derivati. Polnilnice za UZP so redke, polnilnice akumulatorjev za električne avtomobile še redkejše.

• Izraba OVE je kljub velikim potencialom (sončna energija) skromna, potenciali so nezadostno raziskani (geotermalna energija, energija morja).


• Neusklajenost prostorskega načrtovanja na regionalni ravni, saj vsaka občina praviloma načrtuje svojo poslovno cono, trgovske centre, itd. v odprtem prostoru. Občine ne sodelujejo med seboj pri načrtovanju prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki so v skupnem – medobčinskem interesu.

• Urbana naselja v regiji so v primerjavi z urbanimi čezmejnimi centri (Trst, Reka Gorica) majhna in imajo skromnejše urbane potenciale.

• Manjša središča izgubljajo svoje funkcije. • Pojav nakupovalnih centrov z obsežnimi parkirišči

izven mestnih središč »ubija« mestna središča in siromaši lokalno ekonomijo).

• Neenakomerno razvita infrastruktura, slabše vzdrževane ceste nižjega reda.

• Zamuda v pripravi novih občinskih prostorskih načrtov v regiji (občine so pripravile osnutke OPN, MO Koper še ne); premajhna motiviranost za pripravo nove generacije prostorskih načrtov, ki bi bili trajnostno usmerjeni.

• Interesi zemljiško-gradbenih špekulacij pogosto prevladajo nad javno koristjo.

• Prešibko sodelovanje pri strokovnih nalogah strateškega razvojnega in prostorskega načrtovanja na regionalni ravni, v čezmejnem prostoru.

• Majhna vloga civilne družbe na področju prostorskega načrtovanja.

• Veliki pritiski urbanizacije na obalo, neposredni obalni pas morja (litoralizacija).

• Trajnostna mobilnost še ni ključni usmerjevalec oblikovanja prostorskih načrtov.

• Razraščanje razpršene poselitve ob neizkoriščenih prostorskih potencialih naselij (sanacija degradiranih urbanih območij, rEURbanizacija).

• Razpršena poselitev ogroža kulturne značilnosti podeželja.

• Potratna poraba prostora, nizke gostote nove poselitve.

• Črne gradnje, problematika enostavnih in nezahtevnih objektov.

• Plansko strukturiranje namenske rabe prostora: šibko prepletanje rab. Pojav nakupovalnih centrov z obsežnimi parkirišči izven mestnih središč.

• Problem dostopnosti primernih bivališč za prebivalce zaradi visokih cen, po drugi strani pa predvsem na obalnem območju velika zaloga zgrajenih in neprodanih stanovanjskih nepremičnin (cca.1200).


• Veliko število prosilcev za neprofitna stanovanja, majhna ponudba, zaradi finančne omejenosti občin.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI Prometna infrastruktura:

• Globalni trendi trgovinskih tokov ( predvsem med Azijo/Afriko in Evropo) podpirajo razvojne možnosti razvoja prometa-skladiščenja.

• Tesnejše sodelovanje v NAPA pri zadevah skupnega interesa.

• Vlaganja v razvoj pristaniške infrastrukture za krepitev konkurenčnosti pristanišča v primerjavi z NAPA pristanišči in severnoevropskimi pristanišči (povečanje kapacitete pomolov, poglobitev plovnih kanalov).

• Ureditev potniškega pomorskega terminala za rast turističnega obiska v regiji in širše.

• Ureditev novega vhoda v pristanišče bi razbremenilo mesto prometa tovornjakov in izboljšalo organizacijo prometa znotraj pristanišča.

• Dograditev manjkajočih odsekov omrežja AC/HC bi razbremenila prometa dragocenega obalnega prometa (HC Koper-Dragonja, HC Jagodje-Lucija).

• Povečanje kapacitete železniške povezave med Luko in zaledjem (2. železniški tir med Koprom in Divačo) bi odpravilo kritično ozko grlo razvoja trgovskega pristanišča Koper.

• Izboljšanje infrastrukture Letališča Portorož bi prispevalo h razvoju turizma.


• Finančno in tehnično racionalnejše rešitve odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.

• Ureditev kanalizacijskega omrežja v starih mestnih jedrih obalnih mest bi zmanjšalo pritiske na morsko okolje.


• Vlaganja v osveščanje prebivalcev bi dodatno prispevalo k upadanju količine zbranih in odloženih komunalnih odpadkov.

• Vzpostavitev centrov za ponovno uporabo bi zmanjšalo količine odpadkov in odprlo možnost za socialno podjetništvo.


• Izgradnja akumulacij bi zagotovilo dolgoročno varno in cenovno ugodno oskrbo s pitno vodo in vodo za kmetijstvo v regiji.

• Povezava treh vodovodnih sistemov (rižanski, kraški, ilirskobistriški).


• Energetska potratnost stavb v občinski lasti (oz. širše v javni) lasti.

• Nizka energetska učinkovitost kotlovnic, ki zagotavljajo daljinsko ogrevanje in uporaba neobnovljivih energetskih virov (večinoma ELKO).

• Energetska potratnost stanovanj v lasti občinskih stanovanjskih skladov in zasebnikov in nizka energetska učinkovitost podjetij.

• V obalnih občinah je problematična tudi zelo

Prometna infrastruktura: • Zamude pri vlaganjih v razvoj infrastrukture (drugi

železniški tir, podaljšanje pomolov, poglabljanje plovnih kanalov, operativne obale, skladišča).

• Dokončanje HC Koper-Lucija ob odsotnosti ostalih ukrepov bi lahko dodatno prometno obremenilo območje in ogrozilo kvalitete in turistično privlačnost območja.

• Rast avtomobilskega prometa bi lahko ogrozila prostorske kvalitete in povečale stroške za uporabnika.


• Velike finančne obremenitve v MO Koper in predvsem v občinah na Krasu, kjer bodo potrebne obsežne investicije, zaradi aglomeracij na občutljivem območju, drage gradnje in neugodne konfiguracije terena (ni stalnih padcev), večjega števila črpališč ali manjših čistilnih naprav.


• Zapolnjena odlagališča odpadkov zahtevajo odvoz na oddaljene lokacije izven regije, kar je zelo drago in čedalje večje breme tako za komunalna podjetja kot za uporabnike.


• NEURejenost dolgoročno zanesljive in stroškovno ugodne oskrbe s kvalitetno pitno vodo lahko ogrozi gospodarski razvoj.

• Klimatske spremembe lahko povečajo povpraševanje in zmanjšajo razpoložljivost količin vode.

• Ranljivost za onesnaženja: viri so zaradi kraškega terena izpostavljeni možnim onesnaženjem, padavinsko zaledje Rižane je zelo ranljivo, z visoko stopnjo nevarnosti onesnaženja. Največjo potencialno nevarnost predstavljata cesta Trst-Kozina-Reka in železniška proga Divača-Koper z vsakodnevnimi prevozi velikih količin nevarnih snovi.

• Nevarnost onesnaženja zajetja podtalnice v Klaričih (predlagani glavni vodni vir) in je zelo velika, vprašljivo je tudi zagotavljanje zadostnih količin vode v sušnih letih.

• Naraščanje cene vode (predvsem na obali) zaradi visokih stroškov dobave.


• Nesposobnost zagotoviti lastni delež sredstev (občin) bi onemogočilo koriščenje razpoložljivih EU sredstev.

• Zamude pri pripravi gradbeno tehnične dokumentacije.


• Nesodelovanje med občinami znižuje privlačnost mest in omogoča prevlado večjih urbanih centrov čez mejo.

• Odsotnost strateškega in učinkovitosti izvedbenega prostorskega načrtovanja dolgoročno zmanjšuje razvojne potenciale, znižuje kvaliteto življenja in


potratna javna razsvetljava. • Organizacija mobilnosti, ki temelji na uporabi

osebnega avtomobila, je velik porabnik energije. • Regija nima zagotovljene oskrbe z utekočinjenim

zemeljskim plinom UZP. • Kot pogonsko gorivo za motorna vozila se uporabljajo

skoraj izključno nafta in derivati. Polnilnice za UZP so redke, polnilnice akumulatorjev za električne avtomobile še redkejše.

• Izraba OVE je kljub velikim potencialom (sončna energija) skromna, potenciali so nezadostno raziskani (geotermalna energija, energija morja).


• Sodelovanje med občinami, kar je lahko temelj za krepitev vloge somestja.

• Sodelovanje občin in državnih resorjev (hkratno načrtovanje državnih in lokalnih prostorskih ureditev).

• Sodelovanje med mesti v čezmejnem območju. • Krepitev trajnostnih oblik prometa (prednostno na

območju obalnega somestja Koper-Izola-Piran) bi okrepilo povezanost območja, povečalo privlačnost območja, znižalo transportne stroške za uporabnike, zmanjšalo pritiske na okolje.

• Razvoj kolesarskega omrežja (mestno, na podeželju), bi prispevalo tudi k razvoju turizma.

• Krepitev trajnostnega prometa bi omogočilo prilagoditev dinamike programa izgradnje manjkajočih odsekov AC/HC omrežja v regiji in optimizacijo stroškov.

• Sodelovanje pri strokovnih nalogah strateškega razvojnega in prostorskega načrtovanja na regionalni ravni, v čezmejnem prostoru.

• Učinkovitejše prostorsko načrtovanje omogoča varstvo kulturne dediščine in prispeva h razvoju podeželja.

• Učinkovitejše prostorsko načrtovanje v obalnem pasu omogoča varstvo narave, kulturne dediščine, krajine in omogoča razvoj alternativnih oblik turizma.

zvišuje stroške funkcioniranja lokalnih skupnosti in prebivalcev.

• Podleganje kapitalskim interesom na račun javnega dobrega (npr. turistični apartmaji v obalnem pasu) zmanjšuje razvojne potenciale in kvaliteto življenja.

• Visoke cene nepremičnin ob pomanjkanju neprofitnih stanovanj otežuje dostopnost do primernega bivališča za prebivalce.

3.2.6 SWOT ANALIZA ZA NEVLADNI SEKTOR

PREDNOSTI SLABOSTI • Velik posluh za ranljivejše in šibkejše v družbi, posluh

za socialno ogrožene skupine. • Široko področje delovanja NVO, zagotavljanje

raznolikosti in kakovosti storitev. • Prepoznavnost nekaterih večjih NVO, prepoznavnost

karitativnih in humanitarnih NVO. • Usmerjenost v uporabnike. • Tradicija delovanja nekaterih NVO. • Vključevanje in motivacija za prostovoljstvo.

• Odvisnost od pridobivanja sredstev in financiranja, pomanjkanje finančnih sredstev za zagotavljanje delovnih prostorov, opreme in izpeljavo določenih večjih projektov.

• Pomanjkanje strokovnega znanja (organizacija, vodenje).

• Pomanjkanje prostorov in opreme za delovanje. • Samozadostnost ter nepoznavanje prednosti

mreženja in povezovanja.


• Skromnost, iznajdljivost in prilagodljivost. • Sposobnosti za izvajanje projektov. • Zagnanost in navdušenje. • Prepoznavanje potreb v družbi. • Pripravljenost za učenje.

• Preobremenjenost nekaterih članov. • Slaba prepoznavnost. • Težja identifikacija ključnih dejavnikov uspešnosti. • Neaktivnost članstva. • Nezmožnost pridobivanja novih članov in problem

pomanjkanja podmladka. • Preobremenjenost z birokracijo. • Računalniška nepismenost in nepoznavanje IKT. • Slaba komunikacija in obveščanje. • Navzkrižja interesov. • Majhnost nekaterih NVO.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI • Povezovanje z okoljem. • Povezovanje z drugimi NVO. • Povečanje aktivnosti promocije in povečanje

aktivnosti za prepoznavnost. • Izobraževanja za NVO. • Povezovanje z gospodarstvom in iskanje »mecena«,

sponzorja, donatorja, razvoj dolgoročnega sodelovanja.

• Profesionalizacija in povečanje zaposljivosti v NVO. • Socialno podjetništvo.

• Krčenje proračunskih sredstev. • Usihanje društvene kulture, spremembe

vrednostnega sistema, opustitev in ukinitev delovanja društva.

• Nizka podpora lokalnih oblasti. • Stagnacija sektorja, nepodporno okolje za

profesionalizacijo. • Netransparentno dodeljevanje proračunskih

sredstev. • Konkurenca med NVO. • Prevzemanje idej. • Nadaljevanje recesije, družbene spremembe in

odklon od etičnih in moralnih norm.

3.2.7 SWOT ANALIZA ZA OBALNO-KRAŠKO REGIJO

PREDNOSTI SLABOSTI

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

3.2.8 POLOŽAJ REGIJE V MEDNARODNEM PROSTORU

Obalno-kraška regija ima v mednarodnem prostoru ugoden geo-strateški položaj. V obdobju 2007-2013 je sodelovala v različnih čezmejnih, transnacionalnih ter med-regijskih projektih, različnih programov, mehanizmov ter ostalih razpisov (Program medregionalnega sodelovanja OP INTERREG IVC 2007-2013, Program Švicarski prispevek, Program čezmejnega sodelovanja OP IPA Slovenija- Hrvaška 2007-2013, Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem obdobje 2004-2009, Jadranski čezmejni program IPA, Program čezmejnega sodelovanja OP Slovenija-Italija 2007-2013, Program območje Alp, Program Srednja Evropa, Program Jugovzhodna Evropa, Program Mediteran, Program Leonardo da Vinci, 7. Okvirni program, ostali razpisi EU, itd.). Z izvajanjem različnih projektov so sodelujoči izvajalci spodbujali skupen pristop evropskih regij za zmanjševanje regionalnih, gospodarskih in socialnih razlik s pomočjo izkoriščanja skupnih razvojnih priložnosti in reševanja skupnih problemov.


Vključevanja v mednarodni prostor ter pridobivanje evropskih sredstev so pomembna dodana vrednost projektom, nemalokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se odraža predvsem v času gospodarske in finančne krize. Že pred njenim nastopom so imela evropska sredstva v Obalno-kraški regiji pomembno vlogo. S pojavom krize pa se je pomen evropskih kohezijskih sredstev le še povečal – predvsem zaradi povečanja potreb po podpori podjetjem in kreiranju novih delovnih mest in povečani obremenjenosti javnih financ. Tudi v prihodnjih letih bodo regije kot je Obalno-kraška bolj ali manj odvisne od kohezijske politike, saj so evropska sredstva praktično edina razvojna sredstva, ki bodo v prihodnjih letih na voljo. Vključevanje v evropsko teritorialno sodelovanje ima za Obalno-kraško regijo, v obdobju 2014-2020, zelo velik pomen. Le-to ji bo omogočilo izmenjavo izkušenj med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji iz različnih držav članic ter zagotovilo skupne možnosti za iskanje rešitev na skupne težave. Izzivi, s katerimi se soočajo države članice in regije, vedno bolj presegajo nacionalne/regionalne meje in zahtevajo skupno ukrepanje na ustrezni teritorialni ravni. Mednarodno sodelovanje bo regiji omogočilo učinkovitejše ter cenejše reševanje problemov, izmenjavo dobrih praks ter odprlo nove možnosti za izmenjavo znanj ter učenje, povečala bo lahko učinkovitost reševanja posameznega problema, zaradi ekonomije obsega in doseganja kritične mase, usklajevanje sektorskih politik, ukrepov in naložb na čezmejni in mednarodni ravni. Cilj teritorialnega sodelovanje je odstraniti fizične, upravne in zakonodajne ovire med posameznimi območji in regijami ter zmanjšati učinek meja, da bi se regijam omogočilo skupno odzivanje na skupne izzive, ki so lahko teritorialni (storitve, infrastruktura, prostorko načrtovanje in urejanje), globalni (globalizacija, podnebne spremembe), ekonomski in socialni. To bi omogočilo večjo konkurenčnost ter večjo povezanost med sodelujočimi regijami oziroma državami.

V skladu z dolgoročno strategijo (Strategija razvoja Slovenije, Državni razvojni program) in cilji Slovenije ter usmerjanjem sredstev iz strukturnih skladov in sredstev ustreznega lastnega sofinanciranja, se bo v obdobju 2014-2020 Obalno-kraška regija usmerila predvsem v razvoj dejavnosti, ki pospešujejo družbeno ekonomski razvoj regije. Zasledovala bo dva glavna cilja kohezijske politike, in sicer vlaganje v rast in delovna mesta ter evropsko teritorialno sodelovanje. Za uresničevanje teh ciljev bodo zagotovljena finančna sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS), sredstva Kohezjskega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropskega skalda za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Geo-strateški položaj regije omogoča vključevanje ter sodelovanje v različna čezmejna, transnacionalna ter medregionalna partnerstva. Novost v novi perspektivi prinaša program Obzorje 2020, ki bo nadomestil predhodni 7. Okvirni program, Program za konkurenčnost in inovacije (CIP) ter Evropski institut za inovacije in tehnologije (EIT). Regija bo tako z zasledovanjem programa Obzorje 2020, sledila uresničevanju strategije Evropa 2020 ter se uspešno odzvala na gospodarsko krizo z vlaganji v zaposlovanje in rast, izboljšanje socialnega položaja prebivalcev v regiji, njihovega okolja in varnosti ter okrepila področje raziskav, inovacij in tehnologije na regionalnem nivoju. V Obalno-kraški regiji potekajo priprave za oblikovanje Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar je ena od spodbud Evropske politike v novem programskem obdobju. Obalno-kraška regija se bo, kot čezmejno in transnacionalno območje, usmerila k čezmejnemu celovitem obvladanju naravnega tveganja ter skupnega obravnavanja onesnaževanja, prilagajanja podnebnim spremembam ter obvladovanju tveganja, zlasti glede zaščite pred poplavami in obalne


zaščite. Za doseganje kritične mase si obeta učinkovito sodelovanje na področju raziskav in inovacij ter IKT s spodbujanjem inovativnih grozdov, centrov usposabljanja in poslovnih inkubatorjev ter pametnih povezav med poslovnim sektorjem ter raziskovalnimi in visokošolskimi središči. Ekonomija obsega, ki jo je mogoče doseči s čezmejnim in transnacionalnim sodelovanje, so pomembne za naložbe, povezane s souporabo skupnih javnih storitev, zlasti na področju predelave odpadkov in čiščenja voda, zdravstvene infrastrukture, izobraževalnih objektov in opreme, dostopnosti, socialne infrastrukture, IKT, infrastrukture raziskav in inovacij, zelene infrastrukture, sistemov obvladovanaj nesreč ter reševalnih služb. Na področju čezmejne omrežne infrastrukture bi se s sprogrami transnacionalnega sodelovanja lahko osredotočili na zagotavljanje podpore za usklajeno načrtovanje prometne infrastrukture. S čezmejnim sodelovanjem se bo regija trudila za krepitev čezmejnih storitev trga dela za spodbujanje mobilnosti delavcev prek meja. To bo lahko dosegla s spodbujanjem čezmejnih platform za iskanje zaposlitve ali svetovalnih središč, pa tudi sodelovanje med različnimi akterji na trgu dela. Cilj medregionalnega sodelovanja bo povečanje učinkovitosti kohezijske politike s spodbujanjem izmenjave izkušenj med regijami in mesti, da bi se izboljšala zasnova in izvajanje operativnih programov pri cilju naložbe v rast in nova delovna mesta.


4. OPREDELITEV VIZIJE RAZVOJA REGIJE

VIZJA:

Obalno-kraška bo leta 2020 razvita regija v severno-jadranskem območju, katere ekonomski temelj bodo transportno-logistične storitve v povezavi s pristaniščem v Kopru, trajnostni turizem in predelovalne dejavnosti v povezavi z inovativnimi MSP. Usmeritev v trajnostni razvoj bo zagotovila blaginjo, ki vključuje dostopne družbene storitve, socialno vključenost, prepoznavno kulturno krajino in ohranjeno naravo, zdravo okolje in trajnostno prostorsko organizacijo skupnosti.

Za uresničitev vizije je nujen nov razvojni model, ki temeljil na povezovanju in aktiviranju razpoložljivih virov v regiji, v okviru trajnostnega razvoja. Bistveno pri tem je preusmeritev nesprejemljivih trendov vse manjše stopnje zaposlenosti in rast brezposelnosti, usihanje družbenih storitev, ki so ključnega pomena za človeka vredno življenje in okrepitev trajnostnih vzorcev proizvodnje, potrošnje in prostorske organizacije v regiji.

Konkretno bo Obalno-kraška regija v letu 2020:

• izboljšala blaginjo prebivalstva, merjeno z indeksom človekovega razvoja, • po gospodarskem razvoju zmanjšala zaostanek za najrazvitejšimi regijami severno-

jadranskega bazena (merjeno po dodani vrednosti na zaposlenega), • stebri gospodarstva bodo globalno konkurenčni sektorji promet in skladiščenje, turizem ter

predelovalne dejavnosti in inovativna in v svet usmerjena MSP, • Luka Koper bo najuspešnejše pristanišče v mreži severno-jadranskih pristanišč, dobro

prometno povezano s svojim zaledjem, vodilno po inovativnosti in skrbi za okolje, • turizem bo v svetu razpoznaven po integralnih in tematskih turističnih proizvodih z

uveljavljenimi trženjskimi znamkami za območji Krasa in Slovenske Istre, s pomembno usmeritvijo v zeleni turizem,

• razvoj konkurenčnega gospodarstva bodo podpirali centri znanja - RRI v sodelovanju med univerzami, znanstveno-raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom, sodelovanje med podjetji (grozdenje) ter njihovimi združenji; nova vlaganja bodo spodbujena z večjo ponudbo zemljišč po konkurenčnih cenah v gospodarsko-poslovnih conah,

• ohranjena bo relativno visoka raven socialne vključenosti in nizko tveganje revščine, predvsem z raznovrstno ponudbo delovnih mest. Pri tem bodo ključni storitve učinkovita infrastruktura za razvoja podjetništva, krepitev usposobljenosti za trg dela, podjetnosti in podpora inovativnim oblikam zaposlovanja, vključno s socialniom podjetništvom ter podporne storitve socialnega varstva,

• regija bo okrepila sistem trajnostne mobilnosti, dogradila infrastrukturo za varstvo okolja, močno izboljšala učinkovitost rabe energije in zagotovila večji delež obnovljivih virov energije, izboljšala prostorsko načrtovanje in upravljanje. Svoje urbane potenciale bo globalno okrepila s sodelovanjem z sosednjimi mesti, tudi v čezmejnem prostoru.


5. OPREDELITEV IN UTEMELJITEV RAZVOJNIH SPECIALIZACIJ

REGIJE Najpomembnejše dejavnosti v regiji so transport-logistika3, predelovalne dejavnosti ter turizem4. Navedene dejavnosti izstopajo po ustvarjeni bruto dodani vrednosti in po število zaposlenih v dejavnostih. Dejavnost transport-logistika je v letu 2012 prispevala kar 29,2% vse dodane vrednosti v regiji, ob tem da je zaposlovala 22,1% vseh zaposlenih. Ustvari kar trikrat višjo bruto dodatno vrednost v regiji, kot jo ta dejavnost v povprečju v Sloveniji. Predelovalne dejavnosti so prispevale 20,4% dodane vrednosti, ob tem da je sektor zaposloval največji delež, to je 20,8% zaposlenih. Dejavnost prispeva k bruto dodani vrednosti regije bistveno manj, kot povprečno v Sloveniji (35,1%). Turizem je v letu 2012 sicer prispeval zgolj 11,6 % dodane vrednost. Kljub temu je dejavnost zaposlovala nekoliko višji delež, 13,3% zaposlenih. Ob tem lahko predpostavljamo, da je v turizmu zaposlenih še veliko več ljudi, v drugih, bolj fleksibilnih oblikah dela, ki jih omenjena statistika ne zajema. Vse te dejavnosti so tudi močno izvozno usmerjene: predelovalne dejavnosti 66,0 %, promet in skladiščenje 63,8 %. (Vir: AJPES) Transport-logistika dobro izrablja prednosti in potenciale regije, ki so posledica geografske lege in preteklih vlaganj ter doseženih kompetenc. Generator razvoja dejavnosti je trgovsko pristanišče (Luka Koper). Velik potencial za nadaljnji razvoj je krepitev svetovne trgovine. Trgovski tokovi med gospodarsko propulzivno Azijo, Bližnjim vzhodom in v zadnjem času tudi Afriko ter Evropo se krepijo, tudi napovedi za bodočnost so zelo ugodne. Iz teh regij velik del prometa proti Evropi poteka skozi Sueški prekop. Severnojadranske luke so najbližje vstopno/izstopne točke prometa in postajajo vse resnejši konkurent severnoevropskim lukam. Ugodna prometna lega, vzpostavljena transportna infrastruktura z Luko Koper, dobra organizacija, kar se kaže tudi v dobrih poslovnih rezultatih, so vsekakor prednosti, ki opravičujejo usmerjenost regije v transport – logistiko. Pogoj za nadaljno konkurenčnost sektorja so vlaganja v infrastrukturo (luška infrastruktura, železnica – 2. tir med Koprom in Divačo), pa tudi krepitev sodelovanja in usklajen nastop severnojadranskih luk na globalnem logističnem tržišču. Predelovalne dejavnosti: regija ima močno tradicijo v predelovalnih dejavnostih, predvsem kovinsko predelovalni dejavnosti, ki trenutno sicer deli probleme ostalega gospodarstva (visoka zadolženost, lastniška struktura, otežen dostop do financiranja). Pomembna je izvozna usmerjenost dejavnosti (po tem indikatorju je najvišje med dejavnostmi v regiji). Ne glede na omenjene težave je znanje in tradicija lahko dobra podlaga za nadaljni razvoj dejavnosti. Turizem: regija je najbolj razvita turistična regija v Sloveniji, kar izkazujejo ključni kazalci. Uspešen pretekli razvoj turizma temelji na ugodnih naravnih danostih (lega ob morju, naravno okolje in kulturna dediščina, pretekla vlaganja v nastanitvene zmogljivosti in turistično infrastrukturo). Regija ima 26.034 ležišč (podatek iz leta 2012) (vseh ležišč v Sloveniji 122.000). Turistično gospodarstvo je razvilo prepoznavne turistične produkte. Dosežena je visoka raven kompetenc. V regiji so prisotne izobraževalne ustanove, vključno s Turistico, Fakulteto za turistične študije, ki je del Univerze na 3 Promet in skladiščenje (H) po Standardni klasifikaciji dejavnosti – (H SKD 2008) 4 Gostinstvo (I) in Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) (I in R SKD 2008)


Primorskem. Ne glede na trenutno krizo v sektorju turizem v regiji dolgoročno ostaja perspektivna panoga. Specializacijo v turizem opravičujejo velika pretekla vlaganja, dobro razvita turistična infrastruktura, velike rezerve v izboljšanju poslovanja ob razrešitvi problemov lastništva, diverzificirana turistična ponudba. Rezerve so v boljšem marketingu, širitvi ponudbe s krepitvijo tradicionalnih turističnih produktov in razvojem novih, trajnostno naravnanih, v povezavi s podeželjem in naravo. Pomemben faktor so tudi možnosti zaposlovanja, ki jih turizem nudi.

6. OPREDELITEV IN OPIS STRATEŠKIH RAZVOJNIH CILJEV

REGIJE Razvojni cilji regije v programskem obdobju 2014-2020 so naslednji:

• izboljšana blaginja prebivalstva, merjeno z indeksomrazvojne ogroženosti (IRO), • približevanje najrazvitejši sosednji regiji po gospodarski razvitosti, merjeno z

BDV/zaposlenega, • večji delež zaposlenih med delovno aktivnim prebivalstvom; nižja stopnja brezposelnih; večja

ponudba kvalitetnih delovnih mest, • višja kvaliteta življenja s ponudbo dostopnih storitev s področja vzgoje, izobraževanja,

zdravstva, kulture, socialnega varstva, • zmanjšanje števila prebivalcev pod pragom tveganja revščine, • višja stopnja samooskrbe s hrano in razvoj podeželja, • manjše obremenjevanje okolja in povečanje zanesljivosti oskrbe z vodo.

7. OPREDELITEV IN OPIS RAZVOJNIH PRIRITET REGIJE Ključna področja razvoja regije v programskem obdobju 2014-2020 so navedena spodaj, pri čemer sta Krepitev konkurenčnosti gospodarstva in zaposlovanje ter Krepitev kvalitete življenja in vključujoča družba prioritetni: Prioriteta 1: Krepitev konkurenčnosti gospodarstva in zaposlovanje Prioriteta 2: Krepitev kvalitete življenja in vključujoča družba Področje 3: Razvoj podeželja in trajnostno gospodarjenje z naravnimi dobrinami Področje 4: Infrastruktura, okolje in trajnosten prostorski razvoj

7.1 PRIORITETA 1: KREPITEV KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN ZAPOSLOVANJA Prioriteto sestavljajo trije programi: Krepitev konkurenčnosti gospodarstva, Trajnostni razvoj turizma, Zaposlovanje in usposabljanje. Cilji:

• Zvišanje BDP/prebivalca v regiji (17.550 EUR, SLO: l.2012, vir: SURS) • Porast bruto dodane vrednosti na zaposlenega v regiji,


• Višji delež RR dejavnosti (strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ) v strukturi dodane vrednosti,

• Porast bruto dodane vrednosti na zaposlenega v turizmu, • Zmanjšanje stopnje registrirane brezposlenosti , povečanje deleža zaposlenih v aktivni dobi

(bolje: stopnja delovne aktivnosti v starosti 15-64, SLO: 64,1 vir: UMAR) – od 2008 pada 68%, delež delovno aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem prebivalstvu-ni podatka za regijo, potreben preračun

Kratek opis prioritete: Cilji prioritete je višja konkurenčnost ključnih sektorjev v regiji (transportno-logistični, turizem, predelovalne dejavnosti) in porast bruto dodane vrednosti na zaposlenega v regiji kot rezultat tega. Dosežena bo z razvojem glavnih gospodarskih panog regije, to je transporta-logistike, predelovalnih dejavnosti in turizma. Država bo izvedla ukrepe - izgradnjo manjkajoče transportne infrastrukture. Večja bo vloga znanja v ključnih dejavnostih, podpori obstoječim MSP (grozdenje, internacionalizacija) ter spodbujanje nastajanja novih, predvsem v perspektivnih dejavnostih na temelju znanja. Poseben ukrep po namenjen vzpostavitvi centrov znanja (za področja logistika, turizem in kmetijstvo-podeželje), ki bo povezal akterje univerze in raziskovalne inštitute, podjetja, podporne inštitucije, stanovska združenja in ostale razvojne akterje v širšem prostoru. Krepitev podjetništva in novonastala inovativna podjetja s tržnim potencialom bodo prispevala k širitvi ekonomske baze in novim delovnim mestom. Vzpostavljeni bodo boljši pogoji tudi za nova podjetja iz naslova neposrednih tujih investicij. Del ukrepov bo usmerjenih v razvoj turizma, predvsem v učinkovitejši marketing, tesnejše sodelovanje akterjev na ravni turistične destinacije, razvoj novih produktov in dopolnitev turistične infrastrukture. Zadnji skop ukrepov je namenjen spodbujanju zaposlovanja in usposabljanja za delo.

7.2 PRIORITETA 2: KREPITEV KVALITETE ŽIVLJENJA IN VKLJUČUJOČA DRUŽBA Prioriteto sestavljajo ..... programi: Cilji: Kratek opis prioritete:

7.3 PRIORITETA 3: RAZVOJ PODEŽELJA IN TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z NARAVNIMI

DOBRINAMI

Prioriteto sestavljajo ..... programi: Cilji: Kratek opis prioritete:

7.4 PRIORITETA 4: INFRASTRUKTURA, OKOLJE IN TRAJNOSTEN PROSTORSKI RAZVOJ Prioriteto sestavljajo ..... programi: Cilji: Kratek opis prioritete:


8. OPREDELITEV IN PODROBEN OPIS PROGRAMOV, UKREPOV, AKTIVNOSTI IN PROJEKTOV PRIORITETE

8.1 UKREPI V OKVIRU PRIORITETE 1: KREPITEV KONKURENČNOSTI

GOSPODARSTVA IN ZAPOSLOVANJE

Cilj prioritete je izboljšati konkurenčnost regijskega gospodarstva in povečati zaposlenost vseh kategorij prebivalstva

Kazalniki:

• Rast BDP na prebivalca v regiji (17.550 EUR, SLO: 17.172, l. 2012, vir: SURS). • Rast dodane vrednosti na zaposlenega5 (38.712 EUR, SLO: 38.006 EUR, l. 2012, vir: AJPES). • Zmanjšanje povprečne (?je bolj smiselna, saj izloči sezonska nihanja) stopnje registrirane

brezposelnosti (11.7 %, SLO: 13,1%, l 2013, vir: ZRSZ).

Program 1: Krepitev konkurenčnosti gospodarstva

Program obsega naslednje ukrepe:

• Infrastrukturni pogoji za razvoj transportno-logističnega sektorja; • Raziskave, razvoj in inovativnost za rast konkurenčnosti; • Podpora nastajanju in rasti podjetij; • Zagotovitev infrastrukturnih pogojev za nove gospodarske dejavnosti

Ukrep 1: Infrastrukturni pogoji za razvoj transportno-logističnega sektorja

Cilj ukrepa: okrepiti globalno konkurenčnost trgovskega pristanišča v Kopru

Kazalniki:

• Količina pretovora v Luki Koper; (izhodiščna vrednost 2013: 18 mio ton) • Izgradnja pomola 1, 2 in 3, poglobljeni plovni kanal • Izgradnja železniške povezave Luke (Koper – Divača) • Bruto dodana vrednost v regiji v transportno-logistični dejavnosti (211.215.000 EUR, l. 2012,

vir: AJPES).

Infrastruktura je v večinski lasti države. Transportno logistični sektor, katerega steber je trgovsko pristanišče v Kopru, izkazuje najboljše rezultate po dodani vrednosti na zaposlenega v regiji in je pomemben zaposlovalec in izvoznik. Zaradi ugodne lege, zgrajene infrastrukture in poslovnosti ima 5 Neto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah = dodana vrednost zmanjšana za izgubo na substanci.


pristanišče lepe perspektive za nadaljnji razvoj, ob predpogoju izvedbe nujnih vlaganj v infrastrukturo (predvsem povečanje kapacitete železniške povezave oz. izgradnja 2. železniškega tira med Koprom in zaledjem, vlaganj v pristaniško infrastrukturo: podaljšanje pomolov, poglabljanje plovnih poti, ureditev zalednih površin, ureditev novega vhoda v Luko, izgradnja potniškega terminala itd.). Zato je za regijo ključnega pomena, da bodo investicije ob podpori države izvedene pravočasno, sicer grozi, da bo pristanišče začelo izgubljati svojo konkurenčno prednost.

Aktivnosti:

• Priprava projektno tehnične dokumentacije, • Izvedba investicij.

Projektni sklopi

• Izgradnja 2. železniškega tira med Koprom in Divačo • Izgradnja pomola 1, 2 in 3 s pripadajočo infrastrukturo • Poglabljanje plovnih kanalov • Ureditev zalednih površin • Izgradnja potniškega terminala • Cestna in železniška infrastruktura na območju pristanišča (vključno z novim vhodom v Luko).

Ukrep 2: Raziskave, razvoj in inovativnost za rast konkurenčnosti

Cilj ukrepa: Vzpodbuditi inovativnost s krepitvijo in povezovanjem akterjev R&R, gospodarstva in podpornih institucij za večjo konkurenčnost regije.

Kazalniki:

• Dodana vrednost na zaposlenega v regiji (38.712 EUR, SLO: 38.006 EUR, l. 2012, vir: AJPES) • Dodana vrednost ključnih dejavnosti v regiji6: transport-logistika (221.593.000 EUR), turizem7

(98.561.000 EUR), predelovalne dejavnosti (172.262.000 EUR) • Število delujočih razvojnih centrov/centrov znanja (ni podatkov) • Število vključenih podjetij in raziskovalnih ustanov (ni podatkov) • Število zaposlenih raziskovalcev v RRD v regiji (izhodiščna vrednost 2011: 439) • Delež podjetij, ki so uvedla inovacijo proizvoda in/ali postopka (ne glede na organizacijsko ali

trženjsko inovacijo) od vseh podjetij v regiji (regija 22,99, SLO: 34,70 %, izhodiščna vrednost l. 2010, triletni podatek, vir: SURS)

• Število raziskovalnih skupin v regiji (regija 35, marec 2014, vir: ARRS) – ali je uporaben podatek =skupina raziskovalcev, ki izvaja raziskovalno in/ali razvojno dejavnost pri osebah javnega ali zasebnega prava.

• Rast BDP v regiji

Ukrep je usmerjen v krepitev vloge znanja v ključnih gospodarskih dejavnostih, z aktiviranjem in povezovanjem vseh znanstveno raziskovalnih kapacitet v regiji in v širšem prostoru (na nivoju države, čezmejnega prostora, globalno).

6 Podatek vključuje gospodarske družbe in samostojne podjetnike v regiji (l. 2012, vir: AJPES). 7 Področja dejavnosti SKD 2008 - I in R.


Gre za vzpostavitev novih centrov znanja in spodbujanje tehnoloških in netehnoloških inovacij v obstoječih podjetjih, spodbujanje razvoja tehnologij, oblikovanje produktov, blagovnih znamk, marketinga, spodbujanje povezovanja v grozde in proizvodne verige, povezovanje z inštitucijami znanja (kompetenčni centri in centri odličnosti).

Neizkoriščen potencial v regiji je raziskovalna in inovacijska dejavnost. Povezali bomo znanstveno raziskovalno sfero in ključne sektorje regionalnega gospodarstva, transport in logistiko, turizem in podjetja predelovalne dejavnosti, vključno z MSP. V prosti ekonomski coni Koper bomo vzpostavili Slovenski inštitut za tehnologije, ob podpori konzorcija Luke Koper, MO Koper, Univerze na Primorskem, podpornih inštitucij, zainteresiranih podjetij. V okviru tega bomo razvijali koncept »smart-port« (trajnostni razvoj, učinkovite tehnologije in energetska varčnost v pristaniški dejavnosti). Podobno povezavo bomo vzpostavili tudi med turističnim gospodarstvom in razvojno-raziskovalnimi ustanovami. Okrepili bomo povezovanje in sodelovanje podjetij (transportno logistični grozd, turistična podjetja, gradbeništvo, ponudniki v mestnih središčih). Podprli bomo povezovanje in sodelovanje med MSP v regiji in širše, predvsem na področju IKT (razvoj koncepta »smart community«).

Aktivnosti

• Vzpostavitev in krepitev centrov znanja, • Mreženje, grozdenje podjetij in razvojnih akterjev;

Projektni sklopi

• Slovenski inštitut za tehnologije (SIT) • Grozd/mreža za razvoj tehnoloških rešitev/produktov »smart port«- • Kompetenčni center za turizem (preveriti) • Center mediteranskih kultur • Grozd IKT/mreža za razvoj tehnoloških rešitev/produktov »smart community« • Grozd gradbeništva

Ukrep 3: Podpora nastajanju in rasti podjetij

Cilj ukrepa: Spodbuditi nastanek in preživetje podjetij

Kazalniki:

• Število novonastalih podjetij z vsaj eno zaposleno osebo (izhodiščna vrednost l. 2010: 473) • Število tri leta preživelih podjetij med novonastalimi podjetji z vsaj eno zaposleno osebo

(izhodiščna vrednost l. 2010: 311) • Število hitro in srednje rastočih podjetij glede na prihodke (izhodiščna vrednost l. 2010: 120,

l.2010, vir: SURS), število hitro in srednje rastočih podjetij glede na število zaposlenih (izhodiščna vrednost l. 2010: 107,vir: SURS) – preveriti ali bodo dostopni podatki tudi v naprej

• + drugi kazalci: višina dodaljenih garancij za MSP, število registiriranih podjetij preko e-VEM, število generalističnih svetovanj točk VEM, število podjetij vključenih v programe za podporo MSP)

Ukrep Podpora nastajanju in rasti podjetij obsega promocijo podjetništva in inovativnosti, pospeševanje zagona in rasti inovativnih podjetij, krepitev aktivnosti predinkubiranja ter inkubiranja


z novimi storitvami, podporo pri internacionalizaciji MSP, spodbujanje samozaposlovanja in razvoja obrti, mentorstvo, spodbujanje socialnega podjetništva in kreativnih industrij, vzpostavitev regijskega razvojnega sklada, ki obsega okrepitev regionalne garancijske sheme, razvoj novih finančnih instrumentov za start-upe in sofinanciranje EU projektov. Vzpostavljena bo mreža in tesnejše sodelovanje med vsemi subjekti podjetniškega podpornega okolja (RRC Koper, Inkubator d.o.o. Sežana, Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske, ORA Krasa in Brkinov, zbornice, univerza, PPC Piran, novi subjekti za socialno podjetništvo, razvoj podeželja, razvoja kreativne industrije). Mrežni inkubator bo ponudil celovito storitev v različnih fazah, od zorenja podjetniške ideje do zagona in podpore delovanja novim podjetjem.

Aktivnosti

• Razvoj in izvajanje programov podpornih institucij • Finančne spodbude, podporna orodja za podjetništvo.

Projektni sklopi

• Integrirane storitve inštitucij podpornega okolja za MSP • Regijski razvojni sklad • Pospeševanje zagona in rasti inovativnih podjetij z visokim potencialom rasti • Promocija regije in njenih poslovnih priložnosti • Povezovanje za skupen nastop na tujih trgih

Ukrep 4: Zagotovitev infrastrukturnih pogojev za nove gospodarske dejavnosti

Cilj: Ureditev poslovnih con za domače podjetnike in tuja neposredna vlaganja (TNI).

Kazalniki:

• Razpoložljive komunalno opremljene površine v poslovnih conah (vir: občine) Ukrep Zagotovitev infrastrukturnih pogojev za nove gospodarske dejavnosti je usmerjen v izgradnjo oz. aktivacijo cenovno dostopnih in trajnostno opremljenih poslovnih con za umestitev domačih podjetniških pobud in privabljanje tujih investitorjev (pilotna eko-poslovna cona) v Sežani, poslovna cona v Kopru, skladno z usmeritvami Strategije prostorskega razvoja Slovenije. Del aktivnosti bo usmerjenih v evidentiranje in oživljanje neaktivnih proizvodnih območij/objektov, širitev in nadgradnja prostorov za inkubiranje za potrebe novih dejavnosti – socialno podjetništvo, co-working, kreativne industrije.

Aktivnost: • Priprava dokumentacije, • Izvajanje investicij: komunalno opremljanje, gradnja;

Projektni sklopi:

• Izgradnja poslovnih con (Sežana, Koper, ostale občine) • Evidentiranje prostih kapacitet v poslovnih conah v regiji, evidentiranje neaktivnih poslovnih

površin/objektov


• Aktiviranje neaktivnih površin/objektov • Promocija regionalnih poslovnih kapacitet.

Program 2: Razvoj trajnostnega turizma

Turizem je ena ključnih dejavnosti v regiji z dobrimi potenciali za razvoj tudi v prihodnje, čeprav so poslovni rezultati v zadnjem obdobju zaradi znanih problemov negativni. V prihodnjem programskem obdobju bodo ukrepi usmerjeni v krepitev sodelovanja akterjev v turizmu, spodbujanje razvoja in raziskovalnega dela ter inovativnosti v turizmu, učinkovitejši marketing, krepitev prepoznavnosti destinacije in razvoj integralnih turističnih produktov ter v razvoj turistične infrastrukture.

Program 2 obsega naslednje ukrepe: 1. Regionalna destinacijska organizacija 2. Razvoj novih turističnih produktov 3. Razvoj turistične infrastrukture

Ukrep 1: Regionalna destinacijska organizacija

Cilj ukrepa: Okrepiti razpoznavnost turistične destinacije.

Kazalniki:

• Prihodki iz poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov iz dejavnosti gostinstva in turizma (I – Gostinstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti): letna stopnja rasti 4,0% (vir: AJPES)

• Število novih zaposlitev (vir: UMAR, kazalniki zaposlovanja, SURS) • Dodana vrednost na zaposlenega v turistični dejavnosti (vir: AJPES • Delež BDP turistične dejavnosti v regijskem BDP

Ukrep bo prispeval h krepitvi funkcij regionalne destinacijske organizacije in širitvi dejavnosti na področja, kot so strateško načrtovanje turistične destinacije, izvajanje monitoringa, predvsem pa vzpostavitev in tržno pozicioniranje destinacije, blagovnih znamk in integralnih turističnih proizvodov, njihova promocija (promocijski materiali, spletna orodja, promocijske akcije na ciljnih trgih, obiski sejmov itd.). Ukrep bo spodbujal k vertikalnem in horizontalnem mreženju deležnikov turistične destinacije.

Aktivnost:

• Podpora delovanju Regijske destinacijske organizacije.

Projektni sklopi:

• Regijska destinacijska organizacija. • Strateško načrtovanje in monitoring. • Promocijske aktivnosti destinacije. • Razvoj in tržno pozicioniranje blagovne znamke (Geopark Kras).


Ukrep 2: Razvoj novih turističnih produktov in storitev

Cilj ukrepa: razvoj kakovostnih turističnih produktov in storitev na načelih trajnosti ter povečanje konkurenčnosti

Kazalniki:

• Delež prenočitev tujih turistov (vir: SURS) • Število obiskovalcev v zavarovanih območjih (vir: nosilci koncesij)

Namen ukrepa je povezovanje in sodelovanje med gospodarskimi akterji, združenji, razvojno-raziskovalno mrežo in RDO zaradi zagotavljanja usklajenega razvoja kakovostne ponudbe izobraževanja in usposabljanja v gostinstvu in turizmu. Z razvojem novih turističnih produktov in storitev, organizacijskih modelov, trženjskih orodij in pristopov ter sodelovanja pri strateškem načrtovanju, se bo oblikovala tržno privlačna in celovita turistična ponudba, s čimer se bo okrepila odličnost turistične destinacije. Razvoj in tržno pozicioniranje novih turističnih produktov, bo izhajalo iz že uveljavljenih turističnih proizvodov ter novih priložnosti:

• območje Slovenske Istre (zdravje in dobro počutje; wellness in zdraviliški turizem; aktivne počitnice športni turizem; doživetja v naravi: ekoturizem, turizem na podeželju; poslovni turizem: poslovni in kongresni turizem; gastronomija in zdrava hrana: regionalna in lokalna kulinarika; kultura: kulturni turizem; križarjenje: destinacija za križarjenja; navtični turizem).

• za območje Krasa: bodo izhajali iz izjemnega naravnega in kulturnega bogastva (Lipica, Štanjel, Park Škocjanske jame, kraški pojavi, kraški rob, arhitekturna krajina, kulinarika, pohodništvo, kolesarjenje) in podzemnega sveta kot enkratnega fenomena. Trajnostni razvoj turizma na tem območju bo posebej posvečal pozornost razvoju na teh specifično krajinskih, okoljskih, socialnih in ekonomskih danostih in razvojnih možnostih.

Aktivnost:

• Sodelovanje akterjev turističnega gospodarstva in razvoj turističnih produktov.

Projektni sklopi:

• Kompetenčni center za turizem. • Razvoj turističnih produktov v povezavi z naravnimi vrednotami območja (zavarovana

območja, območja Natura 2000, območje Dragonje, območje Kras). • Razvoj turističnih produktov v povezavi s kulturno dediščino podeželja (oživljanje objektov

kulturne dediščine). • Razvoj produktov vezanih na »obalno promenado«. • Razvoj produktov športnega turizma.

Ukrep 3: Razvoj turistične infrastrukture

Cilj ukrepa: zagotovitev infrastrukture, ki bo omogočala hitrejši razvoj turizma s poudarkom na vsebinah, ki temeljijo na načelih trajnosti


Kazalniki:

• Prihodi turistov (vir: SURS) • Število sob in ležišč (vir: SURS) • Število prenočitev: letna stopnja rasti 2,0% (vir: SURS)

Območje je v preteklih obdobjih vlagalo znatna sredstva v razvoj turističnih zmogljivosti (hoteli, druge turistične prenočitvene zmogljivosti). Ukrep bo zato podprl predvsem gradnjo komplementarne turistične infrastrukture, ki bo prispevala h privlačnosti območja in razvoju specifičnih turističnih produktov. Pomemben projekt je »slovenska obalna promenada«, ki bo dolgoročno uredil privlačno sprehajalno os z bogato ponudbo spremljajočih vsebin ob njej (kopališč, rekreacijskih območij, zelenih površin, gostinske ponudbe itd.). Ključen odsek promenade je ureditev območja med Koprom in Izolo, po umiku prometa v predor v letu 2014. Ukrep bo podprl izgradnjo infrastrukture, kot so sprehajalne poti, kolesarske steze, turistične infrastrukture v zavarovanih območjih in kulturne dediščine (Lipica, Štanjel, Park Škocjanske jame, Sečoveljske soline), kulturne dediščine podeželja, razpršeni hotel, športne infrastrukture ipd.

Aktivnost:

• Izgradnja turistične rekreacijske infrastrukture.

Projektni sklopi:

• Slovenska obalna promenada. • Pohodniške poti, kolesarske steze, tematske poti. • Infrastruktura za športni turizem. • Golf igrišče v Portorožu. • Marine, komunalni privezi in sidrišča.

Aktivnost

• Prenova in izgradnja turističnih prenočitvenih zmogljivosti. Projektni sklopi:

• Prenova turističnih zmogljivosti v Lipici. • Prenočitvene zmogljivosti v objektih kulturne dediščine na podeželju.

Aktivnost

• Turistična infrastruktura v zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine. Projektni sklopi

• Ureditev infrastrukture zavarovanih območij narave (ureditev Jernejevega kanala, ureditev sprejemnega centra v Matavunu).

• Ureditev infrastrukture območij kulturne dediščine (Obnova skladišč soli, Lipica, Štanjel, stara vaška in mestna jedra).


Program 3: Zaposlovanje in usposabljanje

Cilji: Zagotoviti višjo zaposlenost in boljšo zaposljivost vseh kategorij prebivalstva, predvsem ranljivih skupin (mladi, starejši, dolgotrajno brezposelni, s posebnimi potrebami). Znižati stopnjo brezposelnosti. Program 3 Zaposlovanje in usposabljanje obsega ukrepe:

• Krepitev zaposlitvenih možnosti • Socialno podjetništvo • Znanje in kompetence za delo

Kazalniki:

• Rast števila delovno aktivnega prebivalstva (za x%, izhodiščno leto dec. 2013: 43.290, vir: SURS)

• Zmanjšanje povprečne stopnje registrirane brezposelnosti (izhodiščna vrednost: 11.7 %, l. 2013, vir: ZRSZ)

• tega podatka ni za regijo, delež mladih do 29 let med registriranimi brezposelnimi osebami (21,1%, , SLO: 26,2 %, dec. 2013, vir: ZRSZ)

Ukrep 1: Krepitev zaposlitvenih možnosti

Kazalniki: • Povečanje število razpoložljivih delovnih mest8 (38.459, l. 2012, vir: SURS); • Višja zaposlenost aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let • Višji delež zaposlenih starejših v starosti med 55 – 64 let-ni podatka; stopnja

reg.brezposlenosti (55-59: 19,0 SLO: 21,2), (60*: 19,5, SLO: 21,0)-dec.2013 vir: SURS • Višji delež zaposlenih mladih od 20-29 let -ni podatka),stopnja registrirane brezposelnosti med

mladimi (15-24 let: 25,8%, SLO: 33,8%), (25-29: 17,3%, SLO: 19,8%), dec. 2013, vir: ZRSZ • Povečanje deleža diplomantov naravoslovja in tehnike (ni podatka za regijo)-na voljo le

skupno število diplomantov (932, l. 2012, vir: SURS) Ukrep obsega različne aktivnosti in projekte, katerih končni cilj je aktivacija nezaposlenih, vključno s tistimi iz ranljivih ciljnih skupin. Ključen je celovit pristop in sodelovanje institucij v regiji, ki so aktivne na tem področju. Zato bomo v okviru ukrepa vzpostavili mrežo institucij, ki delujejo na področju podpore zaposlovanju, izobraževanja, podpore podjetništvu, inkubatorjev in občin (Zavod RS za zaposlovanje, Ljudska univerza Koper in Sežana, Univerzitetni inkubator Primorske, Karierni center UP, RRC Koper, Inkubator Sežana, Medpodjetniški izobraževalni center MIC v Kopru in Center za kamnastvo v Sežani, Rotunda, Pina in druge nevladne organizacije). Tesnejše sodelovanje bo omogočilo boljše načrtovanje in spremljanje stanja na področju zaposlovanja in štipendiranja, 8 Prosta in zasedena delovna mesta.


poklicno usmerjanje, promocija deficitarnih poklicev, predvsem pa specializacijo znotraj mreže in sinergijske učinke. Deficitarne strokovnjake bomo prednostno štipendirali skozi regijsko štipendijsko shemo.

Aktivnost • Podpora nastajanjem novih delovnih mest

Projektni sklopi

• REKACE – regijski karierni center (del-karierno svetovanje) • Podjetno v svet podjetništva • Regijska štipendijska shema • Start-up finančna shema v podporo zaposlovanju • Mlada učna podjetja

Ukrep 2: Socialno podjetništvo

Kazalniki: • Število socialnih podjetij • Število zaposlenih v socialnih podjetjih

Priložnost za nova delovna mesta je socialno podjetništvo. V okviru ukrepa bomo zato razvili različne programe, ki bodo po eni strani ponudili možnosti za zaposlovanje, po drugi strani pa prispevali k družbeni blaginji in izboljšanju kvalitete življenja v regiji (s področja sociale in promocije zdravega življenjskega sloga, izobraževanja, kulture, športa in rekreacije, ekološkega kmetovanja, v povezovanju s turizmom). Podjetništvo (in socialno podjetništvo kot njegovo specifično obliko) bomo podprli s celovitimi ukrepi, ki obsegajo izobraževanje in usposabljanje, (vključno z možnostjo opravljanja pripravništva v ustreznih javnih zavodih), inkubiranje (prostori, poslovna infrastruktura, oprema), finančne spodbude in podpora novim podjetjem. V okviru ukrepa bomo aktivirali velik potencial nevladnih organizacij. V okviru ukrepa bomo vzpostavili sistem finančnih podpor/spodbud za tovrstno podjetništvo. Ta sistem bomo nadgradili z inovativnimi oblikami financiranja, v sodelovanju med akterji civilne družbe (območnih obrtnih zbornic, profesionalnih združenj, občin, drugih akterjev).

Aktivnosti: • Razvoj in izvajanje programov socialnega podjetništva • Razvoj finančnih spodbud za socialna podjetja

Projektni sklopi:

• Spodbujanje socialnega podjetništva, zaposlovanja in kreativnosti v slovenskih regijah (skupni projekt regij, različne pobude)

Ukrep 3: Znanje in kompetence za delo

Kazalniki:


• Delež prebivalstva v starosti od 25 do 64 let, vključen v VŽU leta 2020 bo 18% (2010: SLO: 16,2%, regija: 16,1%)…-od kje ti podatki?, na voljo za SLO: vključenost odraslih 24-65 let v izobraževanje (formalno in neformalno), SLO: 36,3%, l. 2011, vir: SURS (l. 2007: 40,6, nato pada)

• Št. razpoložljivih programov pridobivanja znanj in kompetenc za delo ? preveri razpoložljivost • Št. vključenih v programe ? preveri razpoložljivost

V okviru ukrepa »Znanje in kompetence za delo« bomo nadaljevali z dobro utečenimi programi vseživljenjskega učenja ter pridobivanja znanj in kompetenc za delo, ki jih izvajajo Ljudska univerza v Kopru in Sežani ter Karierni center Univerze na Primorskem. Program izobraževanj in pridobivanja kompetenc za delo bo usklajen s specifičnimi kadrovskimi potrebami. Okrepili bomo poklicno svetovanje in karierno usmerjanje. Vzpostavili bomo Regionalni center za ugotavljanje, vrednotenje in priznavanje neformalno pridobljenih znanj, ki bo olajšal dostop do dela tudi tistim brez formalno priznane izobrazbe. Z inovativnimi oblikami bomo dosegli tudi segmente manj motiviranih brezposelnih. Sodelovanje akterjev v mreži bo omogočilo učinkovitejše načrtovanje programov vseživljenjskega učenja. V okviru tega ukrepa bomo med šolajočimi promovirali popularnost deficitarnih, predvsem tehniških poklicev.. Izboljšali bomo pogoje izobraževanja za deficitarne strokovne smeri in poklice (medpodjetniški izobraževalni centri - prostori, oprema, podpora projektom). Vzpostavili bomo tesnejše sodelovanje med svetom gospodarstva in izobraževanja (podjetja, univerze, srednje šole) z namenom, da se potencial izobraževalnih ustanov bolje uporabi v praksi. To bomo dosegli s sodelovanjem dijakov, študentov in profesorjev s podjetji v okviru študijskih nalog (seminarske naloge, diplomske, magistrske, doktorske naloge), ki bodo tako bolj usmerjene v reševanje praktičnih problemov gospodarstva. Podprli bomo opravljanje poletne prakse študentov v podjetjih. Poseben program bo namenjen podpori pripravništva mladih diplomantov po koncu študija. Na ta način bomo olajšali prehod diplomantom v svet dela: imeli bodo priložnost, da se med pripravništvom izkažejo (in se po izteku pripravništva zaposlijo) oz. da si pridobijo ustrezno prakso/nove kompetence za delo.

Aktivnosti

• Programi vseživljenjskega učenja • Usmerjanje in spodbujanje za deficitarne/perspektivne poklicne smeri

Projektni sklopi

• REKACE – regijski karierni center • Medpodjetniški izobraževalni centri (MIC Koper, Center za razvoj kamnoseštva Kras) • Kompetenčni center za razvoj kadrov v ključnih dejavnostih (turizem, logistika-transport,

drugo) • Regijski center vseživljenskega učenja in medgeneracijskega povezovanja • Projektno usposabljanje za mlajše odrasle, za ranljive ciljne skupine • Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom (poletne prakse, študijske

naloge) • Mentorstvo v obrti/podjetništvu • Podpora pripravništvu • Center za razvoj mladih Center za komunikacijo znanja in znanosti


8.2 UKREPI V OKVIRU PRIORITETE 2: KREPITEV KVALITETE ŽIVLJENJA IN

VKLJUČUJOČA DRUŽBA

Cilj prioritete: izboljšati pogoje za kvalitetnejše življenje prebivalcev regije

Kazalniki prioritete: • Število rednih in izrednih denarnih pomoči (vir: CSD) • Število otrok vključenih v vrtce med vsemi otroki starimi od 1-5 let (vir: SURS)

Kratek opis prioritete: Ukrepi in aktivnosti znotraj te prioritete so usmerjeni v izboljšanje pogojev za življenje različnih kategorij prebivalstva regije in sicer tako najmlajših, vključenih v vrtce in osnovne šole, mladine, kot tudi ostarelega prebivalstva in ranljivih ciljnih skupin. Prav tako so aktivnosti usmerjene v krepitev zdravja in aktivnega načina življenja celotnega prebivalstva. Znotraj te prioritete so tudi aktivnosti zagotavljanja ustreznejših stanovanjskih pogojev prebivalstva regije. Zaradi pomembnih socialnih učinkov, ki jih ima kultura na prebivalstvo, so v tej prioriteti zajeti tudi ukrepi in aktivnosti, ki stremijo k trajnejšem zadovoljevanju kulturnih potreb in dostopnosti kulture nasploh. Z investicijami na različnih področjih družbenega življenja (otroško varstvo, šolstvo, zdravje, kultura in šport) in z izvajanjem programov za različne ciljne skupine bomo izboljšali pogoje za življenje prebivalstva regije.

Prioriteta obsega naslednje ukrepe in aktivnosti: 1. Ukrepi proti revščini in socialni izključenosti, 2. Izboljšanje pogojev za varstvo in šolanje otrok, mladine. 3. Skrb za zdravje prebivalstva, 4. Krepitev kulturnih aktivnosti, 5. Izboljšanje pogojev za šport in rekreacijo

Ukrep 1: Ukrepi proti revščini in socialni izključenosti

Cilj ukrepa: Zmanjševanje tveganja revščine in povečevanje socialne vključenosti ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva.

Kazalniki: • število prejemnikov denarne socialne pomoči (l. 2013: 2188, vir ISCSD) • število zaposlenih v socialnih podjetjih (izhodiščna vrednost l. 2013: 0) • število zaposlenih v NVO (izhodiščna vrednost l .2012: 168, vir AJPES) • delež odraslih, ki so vključeni v programe vseživljenjskega učenja (prebivalci stari od 25-

64 let) (izhodiščna vrednost l. 2011: 13,3%, vir SURS) • število uporabnikov pomoči na domu (socialne oskrbe na domu v okviru javne mreže:

izhodiščna vrednost l.2012: 339, vir IRSSV) • število družinskih pomočnikov (izhodiščna vrednost l. 2013: 47, vir CSD) • število starejših prebivalcev, vključenih v organizirane oblike varstva (izhodiščno stanje l.

2013: 0, vir: občine)


• število stanovanjskih skupin in bivalnih enot z nastanitveno podporo za socialno ranljive (izhodiščno stanje l. 2013: 0, vir občine)

Opis ukrepa: Ukrep je usmerjen v vzpostavitev in podporo programom družinskih centrov, ki bodo približali programe otrokom in mladostnikom. Vzpostavili bomo mrežo medgeneracijskih centrov z dnevnimi centri, storitvami in aktivnostmi v lokalni skupnosti. Kjer bodo za to pogoji, bomo družinske centre in medgeneracijske centre združili. Veliko je potreb po pomoči na domu za starejše osebe-smiselna bi bila nadgradnja s sodelovanjem NVO in vzpostavitvijo mobilne službe na terenu za širše območje. Vzpostavili bomo centre za mentalno zdravje, kjer bo ljudem vseh starostnih kategorij, ki se znajdejo v kriznih situacijah, dostopna ustrezna psihosocialna pomoč in podpora. Problem je, da v regiji primanjkuje tovrstnih programov, ob tem, da zaradi krize potrebe po tovrstni pomoči naraščajo. Del aktivnosti bo namenjen podpori stanovanjskim skupinam in bivalnim enotam z nastanitveno podporo za socialno ranljive. Podprli in nadgradili bomo programe za različne odvisnike. Okrepili bomo programe javnih del ter povečali njihovo pestrost, prilagojeno za različne kategorije vključenih. Aktivnosti:

• Vzpostavitev mreže vladnih in nevladnih institucij • Širitev ponudbe programov za mlade, starejše, ranljive skupine • Razvoj infrastrukture

Projektni sklopi

• Vzpostavitev sheme globalnih nepovratnih sredstev za reševanje lokalnih problemov • Mreža medgeneracijskih centrov z dnevnimi centri, storitvami in aktivnostmi; Obalni

družbeni center, Skupnostna psihiatrija: Centri za osebe s težavami v duševnem zdravju (programi Centra za psihoterapijo in psihosocialno pomoč), programi Društva za nenasilno komunikacijo, Znanje za starejše Ilirska Bistrica, Regijski center vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega povezovanja (Ljudska Univerza), Mladinski centri s programi za otroke in mladostnike (Center za mlade v Piranu), Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Primorske, Enotna regijska mreža storitev za starejše občane in invalide obalno-kraške regije

• Programi za odvisnike, žrtve nasilja, preventivni programi (programi Centra za psihoterapijo in psihosocialno pomoč)

• Stanovanjske skupine in bivalne enote z nastanitveno podporo za socialno ranljive (Center za starejše občane Kozina, Center za brezdomce Koper – Nova priložnost, socialna stanovanja Koper, Vzpostavitev centra za starejše Kraški tolmun)

• Stičišče za razvoj nevladnih organizacij in socialnega podjetništva (Programi Rotunde) Ukrep 2: Izboljšanje pogojev za varstvo in šolanje otrok, mladine

Cilj: Izboljšati prostorske pogoje za varstvo in šolanje ter zagotoviti kakovostno vzgojo otrok in mladine. Kazalniki:

• št. vseh otrok, vključenih v vrtce in osnovne šole (vir: občine)

• št. programov/institucij za mlade v popoldanskem času in v času počitnic


Opis ukrepa: Ukrep je usmerjen v izboljšanje prostorskih pogojev za varstvo in šolanje mladine ter izrabi kakovostnega preživljanja prostega časa otrok in mladih v popoldanskih urah in času počitnic. Vzpostavili bomo centre namenjene mladim za izvajanje različnih dejavnosti v različnih občinah, vzpostavili bomo privatno varstvo v obstoječih prostorih (vrtci, šole) v popoldanskem, večernem času. Možnost vključitve NVO za nadgradnjo vsebin. Aktivnosti:

• Razvoj infrastrukture • Širitev ponudbe programov za otroke in mlade

Projektni sklopi

• Izgradnja novega vrtca v Hrpeljah • Mladinski centri s programi za otroke in mladostnike, medgeneracijski centri • Povezovanje izobraževalnih ustanov z lokalnimi dejavnostmi (Odprto učno okolje-Zavod za

celostni razvoj Holistica Sežana)

Ukrep 3: Skrb za zdravje prebivalstva – UKREP POVEZAN Z DRUGIMI (šport in socialna vključenost)

Cilj: ohraniti in izboljšati zdravje prebivalcev ter preventiva za ohranjanje zdravja Kazalniki:

• število programov za zdrav življenjski slog, • število vključenih v programe, • število skupnostnih centrov za pomoč za specifične kategorije uporabnikov,

Opis ukrepa: Povečali bomo dostopnost programov zdravega življenjskega sloga, spodbudili prehod od institucionalne k skupnostni oskrbi, izboljšali dostopnost do zdravstvenih storitev. Vzpostavili bomo centre za mentalno zdravje, kjer bo ljudem vseh starostnih kategorij, ki se znajdejo v kriznih situacijah, dostopna ustrezna psihosocialna pomoč in podpora. Aktivnosti

• Širitev ponudbe specifičnih programov • Možnost dodatnih vsebin in zaposlitev preko javnih del in socialna podjetja

Projektni sklopi

• Sredozemski življenjski slog-Vzvod zdravja (Univerza na Primorskem) Ukrep 4: Krepitev institucionalnih in ljubiteljskih kulturnih dejavnosti

Cilj: vzpostavitev kulture kot enega ključnih dejavnikov razvoja posameznika in družbe.


Kazalniki: • stanje kulturne infrastrukture, podpornih institucij in sredstev za kulturo število

obnovljenih objektov kulturne dediščine (vir MRRA) • število obiskovalcev na kulturnih dogodkih in število kulturnih objektov • število novih kulturnih programov, projektov • število zaposlenih v kulturi • odstotek sredstev regijskega BDP za kulturo

Opis ukrepa: Izpostavili bomo gospodarski potencial ustvarjalnega sektorja s poudarkom na prepoznavanju pomena in razvoja različnih vrst ustvarjalnih procesov (oblikovanje prostora, industrijsko oblikovanje, oblikovanje procesov, oblikovanje prihodnosti, oglaševanje, komuniciranje. Obnovili in zagotovili bomo prostore namenjene kulturnim dejavnostim. Vzpostavili bomo medsebojno in čezmejno sodelovanje med kulturnimi institucijami. Zagotovili bomo celostno ohranjanje in varstvo kulturne dediščine ter njeno promocijo. Spodbujali bomo ljubiteljske kulturne dejavnosti. Izboljšali bomo trženje kulturnih prireditev tudi v povezavi s turizmom. Aktivnosti:

• razširiti ponudbo kulturnih dejavnosti • krepitev medsebojnega institucionalnega sodelovanja • razvoj infrastrukture

Projektni sklopi:

• Ustvarjalno središče Slovenske Istre • Kulturni dom v Izoli • Ribiški muzej v Izoli • Obnova godbenega doma Piran • Ureditev centra za mlade Piran • Izgradnja prostorov za glasbeno šolo Sežana • Kulturna dediščina Štanjel • Športna dvorana v Divači • Izgradnja večnamenske dvorane v Vremah in vaškega doma na Škofljah (Divača) • Kreativna Primorska (kulturni turizem, kulturna industrija)

Ukrep 5: Izboljšanje pogojev za šport in rekreacijo

Cilj ukrepa: spodbujanje zdravega načina življenja in razvoj turizma Kazalniki:

• število delujočih športnih društev in novih programov • število mladih vključenih v športna društva

Opis ukrepa: Izboljšali bomo ponudbo na področju športnih panog in športnih objektov. Razvijali bomo športne aktivnosti med mladimi ter promovirali zdrav slog življenja. V povezavi se izkaže tudi razvoj turizma.


Aktivnosti:

• izboljšanje pogojev za šport in rekreacijo, • spodbujanje zdravega načina življenja, • razvijanje športnih aktivnosti med mladimi, • razvoj turizma

Projektni sklopi:

• Športno-rekreacijski center Hrpelje • Center vodnih športov Izola • Dom vodnih športov Piran • Mednarodni konjeniški center Lipica

8.3 UKREPI V OKVIRU PRIORITETE 3: RAZVOJ PODEŽELJA IN TRAJNOSTNO

GOSPODARJENJE Z NARAVNIMI DOBRINAMI Poglavje je v pripravi.

8.4 UKREPI V OKVIRU PRIORITETE 4: INFRASTRUKTURA, OKOLJE IN

TRAJNOSTEN PROSTORSKI RAZVOJ Cilj prioritete: Zagotoviti infrastrukturne pogoje za razvoj, varstvo okolja in trajnostna organizacija dejavnosti v prostoru. Prioriteta obsega naslednje programe:

• Prometna infrastruktura, trajnostna mobilnost; • Trajnostna energetika: Učinkovita raba energije, Obnovljivi viri energije; • Infrastruktura za varstvo okolja (komunalne odpadne vode, komunalni odpadki), • Oskrba s pitno vodo; • Podporne storitve za prostorsko načrtovanje; razvoj urbanih potencialov, integralno

upravljanje z obalo) Program 1: Prometna infrastruktura, trajnostna mobilnost Razvoj prometne infrastrukture Razvoj prometne infrastrukture je eden ključnih elementov podpore povečanju konkurenčnosti regije. Z nadaljnim razvojem prometne infrastrukture bo regija dosegla naslednje cilje:

• povečanje konkurenčnosti regije, • krepitev razvoja strateško pomembnih mest in njihovih ekonomskih potencialov,

Razvoj trajnostne mobilnosti bo prispeval svoj pomemben delež tudi k uresničitvi cilja Izboljšanje kvalitete življenja v regiji s podporo trajnostnemu razvoju. Premišljeno upravljanje mobilnosti


(trajnostna mobilnost) bo pomembno prispevalo k zmanjševanju odvisnosti od osebnega avtomobila in s tem pripomoglo k počasnejšem naraščanju emisije toplogrednih plinov ter zmanjševanju regionalnega prispevka h klimatskim spremembam, k zmanjševanju hrupa v urbanih okoljih ter k zmanjševanju onesnaževanja zraka. Prispeval bo tudi k zmanjševanju prometnih zastojev in z njimi povezanih stroškov ter k večji dostopnosti prometnih storitev tudi za tiste kategorije prebivalcev, ki osebnega avtomobila iz različnih razlogov ne morejo uporabljati, par vse bo prispevalo k zmanjševanju javnih stroškov in stroškov za uporabnika. Ukrep 1: Prometna infrastruktura Cestna prometna infrastruktura Državni projekti: V interesu regije je dokončanje AC/HC omrežja: HC Koper – Dragonja in Jagodje-Lucija. Če bo regija vzporedno razvijala učinkovit sistem trajnostne mobilnosti v somestju Koper-Izola-Piran, bo mogoče HC Jagodje-Lucija izvesti fazno in tako racionalizirati stroške izgradnje. Interes regije je redno vzdrževanje državnih cest, saj so le-te pomembne za notranjo povezanost regije. Železniška prometna infrastruktura Državni projekti: Dejavnost Promet in skladiščenje (z Luko Koper) je steber regionalnega gospodarstva in ključnega pomena za razvoj regije. Zato je ključnega pomena izgradnja 2.železniškega tira Koper Divača. Infrastruktura za pomorski promet Državni projekti: Za nadaljnji razvoj Luke in krepitev njenega konkurenčnega položaja v omrežju severno jadranskih pristanišč je ključnega pomena razvoj njene infrastrukture in pretovornih zmogljivosti. Z vidika regionalnega razvoja sta pomembna projekta izgradnja sodobnega potniškega terminala, ki bo obenem ukrep za prenovo danes degradiranega urbanega območja. Potniški terminal bo okrepil obisk potnikov z velikih potniških ladij in omogočil nadaljnji razvoj turizma. Drugi projekt je Ureditev novega vhoda(vhodov) v pristanišče Koper, kar bi bistveno razbremenilo mestni promet in posledično učinkoviteje razporejal tudi promet znotraj pristanišča. Letališče Portorož Državni projekt: Izgradnja letališke infrastrukture (podaljšanje letališke steze in ureditev druge potrebne infrastrukture). Projekt bo prispeval k večjemu turističnemu obisku. Ukrep 2: Trajnostna mobilnost Vzpostavitev učinkovitega sistema trajnostne mobilnosti bo izhajala iz regionalnega pristopa. Vzpostavljeno bo partnerstvo s sosednjimi regijami/pokrajinami (Furlanija-Julijska krajina, Istrska županija) ter znotraj regije (občine Obalno-kraške regije). Sprejet bo dogovor glede ciljev in nalog ukrepa, skupnih aktivnosti in aktivnosti, ki jih izvedejo posamezni partnerji, načinov sodelovanja ter financiranja projektov. Pripravljene bodo vse potrebne strokovne podlage, izvedena bo integracija prostorskega in prometnega načrtovanja v okviru novih prostorskih planov. Dograjen bo del infrastrukture za trajnostno mobilnost (postajališča, multimodalni prometni terminali, P+R parkirišča, infrastruktura za nemotoriziran promet – pešpoti, kolesarsko omrežje). Vzpostavljen bo regijski logistični center za mobilnost. Z intermodalnostjo bo zagotovljeno povezovanje različnih sistemov, ob vozliščih sistema javnega potniškega prometa bodo urejena parkirišča, prostori za vstopanje in


izstopanje potnikov, izposojevalnice koles, taksi službe in storitve obveščanja potnikov. Vzpostavljeni bodo podporni ukrepi občin in države (kot npr. enotna vozovnica za celoten sistem javnega potniškega prometa), izvedene bodo akcije osveščanja prebivalstva za spreminjanje transportnih navad. Aktivnosti, projekti:

• Priprava investicijske dokumentacije, • Prilagoditev občinskih prostorskih načrtov za lažje uvajanje trajnostne mobilnosti, • Priprava celostne strategije trajnostne mobilnosti s programom prioritetnih investicij • Priprava projektne dokumentacije • Izgradnja infrastrukture za trajnostno mobilnost: kolesarske steze, pešpoti, senčenje peš

koridorjev (drevoredi), infrastruktura za P+R, infrastruktura za integriran javni potniški promet,

• vzpostavitev regijskega sistema izposoje koles, • Vzpostavitev regijskega logističnega centra za upravljanje trajnostne mobilnosti; • IKT podpora mobilnosti, • Izvedba promocijskih akcij za popularizacijo javnega prometa v javnosti;

Prednostni projekti: Prometna infrastruktura, Trajnostna mobilnost, Državni projekti Področje Projekt/ Predlagatelj Namen Ocenjena

vrednost/vir Pokritost v OP/ prednostna os

Cestna infrastruktura

HC Koper - Dragonja

Nacionalni program

Povezava s Hrvaško Istro

KS??

Ne 2.6. Infrastruktura, TM

HC Jagodje - Lucija Nacionalni program

Povezava Koper-Lucija/Portorož

KS 150 mio


Železniška infrastruktura

2.železniški tir Koper - Divača

Nacionalni program??

Razvoj transportno logističnega sektorja

KS 700 mio


Luška infrastruktura

Potniško pristanišče

Luka Koper MO Koper

Povečanje turističnega obiska

3 mio 1.8 mio lastna 1.2. mio EU (KS?)

Ne

Luška infrastruktura

Ureditev vhoda (vhodov) v Luko Koper

Luka Koper MO Koper MIZP

Logistika Luke, mesta

11mio 8 mio lastna 3 mio EU (KS?)

Ne

Letališka infrastruktura

Podaljšanje letališke steze

MiZP

???

Ne

Regijski projekti Področje Projekt/ Predlagatelj Namen Ocenjena


Trajnostna mobilnost

Vzpostavitev strategije/načrta trajnostne

Občine Koper, Izola, Piran

Priprava

0,8 mio

2.3. Trajnostna


mobilnosti v regiji; Priprava inv. Dokument., Prilagoditev OPN; Program prioritetnih investicij, Projektna dokumentacija.

dokumentacije KS ESRR

raba, proizv. Energ., pametna omrežja 2.3.4. Spodbujanje nizkoogljičnih strategij


Izgradnja kolesarskih stez, peš koridorjev, IKT informacijskih sistemov, izboljšanje javnega prometa, P+R sistema, Vzpostavitev centra za prometno upravljanje, promocija trajnostne mobilnosti v javnosti

Občine

Izboljšati mobilnost/dostopnost, Izboljšati urbano okolje, Varstvo okolja

20 mio KS ESRR

2.3. Trajnostna raba, proizv. Energ., pametna omrežja 2.3.4. Spodbujanje nizkoogljičnih strategij

Komunikacijska infrastruktura

Zagotovitev pokritosti celotne regije s komunikacijsko infrastrukturo

Občine v regiji

Izgradnja komunikacijske infrastrukture - širokopasovna hrbtenična omrežja, ki bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem zainteresiranim operaterjem in ponudnikom storitev.

Program 2: Trajnostna energetika V okviru programa bo glavnina ukrepov usmerjena v učinkovito rabo energije in promociji obnovljivih virov energije.

Ukrep 1: Učinkovita raba energije

Ukrep obsega naslednje: Ustanovljena bo mreža, sestavljena iz energetskih menedžerjev občin in drugih akterjev, v okviru regijske razvojne mreže, ki bo na osnovi obstoječih LEK (lokalnih energetskih konceptov) pripravila strateški dokument – SEAP (Sustainable Energy Action Plan - akcijski načrt regije na področju trajnostne energetike in trajnostne mobilnosti). To bo omogočilo, da se v obdobju finančne perspektive prijavijo širši regijski projekti in izkoristi več razpoložljivega denarja. Za ključne javne objekte bo uveden sistem energetskega knjigovodstva, kar bo omogočilo natančen vpogled v energetsko učinkovitost javnih stavb. Na podlagi akcijskega načrta SEAP bodo izvedene energetske sanacije javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti. Izvedeni bodo projekti sanacije javne razsvetljave. Vzpostavljena bo tehnična podpora za koriščenje finančnega mehanizma EIB ELENA, ki je namenjen večjim projektom za izboljšanje energetske učinkovitosti v občinah in regijah. Izrabljeni bodo novi finančni mehanizmi preko pogodbenega zagotavljanja prihrankov in/ali pogodbene dobave energije.


Ukrep 2: Potenciali alternativnih in obnovljivih virov energije

Ukrep bo obsegal pripravo strokovnihpodlag za oceno potenciala za energetsko izrabo toplote morja in geotermalnega vira oz. potencialno zanimivih virov ter pripravo študije izvedljivosti (tehnične možnosti izrabe ter ekonomičnost postavitve elektrarne). Izvajal se bo projekt plinifikacija Obale (Izgradnja distribucijskega omrežja v MO Koper med leti 2014 in 2018, Izola med 2016 in 2020, v Piran med 2018 in 2022). Plinifikacija bo omogočila zamenjavo obstoječih ekološko in cenovno neustreznih energentov z zemeljskim plinom. Zagotovili bomo tehnične možnosti za oskrbo potniških in tovornih ladij, delovnih strojev v Luki Koper ter osebnih in tovornih vozil z UZP (LNG) ali KZP (CNG). V ladijskem transportu sprememba pomeni zamenjavo za »bunker C« gorivo, v cestnem prometu za zamenjavo dizelskega goriva.

Projektni sklopi: Vzpostavitev in delovanje »energetske« mreže, Priprava regijskega akcijskega načrta SEAP (Sustainable Energy Action Plan); Izvajanje projektov energetske sanacije javnih stavb; Izvajanje projektov sanacije javne razsvetljave, Priprava strokovnih podlag, investicijske dokumentacije in študij izvedljivosti za alternativne vire, elektrarno…; Plinifikacija obale, Tehnična infrastruktura za izrabo plina; Področje Projekt/ Predlagatelj Namen Ocenjena


Trajnostna energetika URE, ORE

Reg. sistem upravljanja z energijo, z energetskim knjigovodstvom s spremljanjem rabe energije – CSRE, priprava SEAP

GOLEA Nova Gorica, Občine v regiji

Vzpostaviti regionalni sistem upravljanja, povezati energetske upravljalce po občinah, omogočiti natančen vpogled v energetsko učinkovitost javnih stavb, priprava regionalnega akcijskega plana trajnostne energetike; zagotovitii kritično maso projektov;

0,5 mio

2.3. Trajnostna raba, proizv. Energ., pametna omrežja

Trajnostna energetika URE

Sanacije javnih stavb in razsvetljave v lasti lokalnih skupnosti zaradi večje energetske učinkovitosti,

GOLEA Nova Gorica, Občine v regijo

Znižati stroške za rabo energije v regiji, povečati energetsko učinkovitost, zmanjšati delež neobnovljivih fosilnih goriv v energetski bilanci, prispevati k zagonu gradbeništva in novim delovnim mestom;

40 mio


Trajnostna energetika URE

Task force - Tehnična pomoč izvajanju projektov

GOLEA Nova Gorica Občini v regiji

Podpora projektov v okviru finančnega mehanizma ELENA

2 mio (iz ELENA)

Trajnostna energetika OVE

Raziskava možnosti izrabe energije morja in geotermalne energije v regiji Projektna ideja

MO Koper, Občina Piran

Namen študije je raziskava in ocena potenciala za energetsko izrabo toplote morja in geotermalnega vira ter s študijo izvedljivosti nakazati tehnične monosti izrabe ter ekonomičnost

2,1 mio


Trajnostna energetika

Oskrba ladij in vozil z utekočinjenim

Istrabenz plini, Luka

Oskrba potniških in tovornih ladij, delovnih strojev v Luki Koper ter osebnih in tovornih

4,5 mio

2.3. Trajnostna raba, proizv.


Oskrba s plinom

zemeljskim plinom UZP, V pripravi

Koper vozil z UZP (LNG) ali KZP (CNG). Zamenjava okoljsko neprimernih goriv z sprejemljivejšimi.V ladijskem transportu sprememba pomeni zamenjavo za »bunker C« gorivo, v cestnem prometu za zamenjavo dizelskega goriva.

Energ., pametna omrežja

Trajnostna energetika Oskrba s plinom

Plinifikacija Obale (Izgradnja distribucijskega omrežja v MO Koper med leti 2014 in 2018, Izola med 2016 in 2020, v Piran med 2018 in 2022. V pripravi

Istrabenz plini

Zamenjava obstoječih ekološko in cenovno neustreznih energentov z zemeljskim plinom. Izdelava projektne dokumentacije, pridobivanje služnosti, soglasij in dovoljenj za gradnjo, izgradnja plinovodnega omrežja, oskrba uporabnikov z zemeljskim plinom, svetovanje uporabnikom za energetsko učinkoviti uporabo energije, uvedba energetskih sistemov za učinkovito rabo energije na zemeljski plin.

25 mio


Program 3: Infrastruktura za varstvo okolja (komunalne odpadne vode)

Program obsega ukrepe na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter ravnanja s komunalnimi odpadki. Ukrep 1: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda Ukrep obsega izvajanje investicij operativnih programov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda občin (kanalizacijsko omrežje, čistilne naprave). Občine nimajo dovolj finančnih virov, predvsem MO Koper in občine na Krasu, kjer bodo potrebne obsežne in drage investicije, saj gre za občine z redkejšo poselitvijo in lego na občutljivem območju. Zato je potreben nov dogovor z državo za prilagoditev obveznosti finančnim sposobnostim občin, vključno z spremembami in dopolnitvami Operativnih programov občin, z opredeljenimi novimi (cenejšimi in učinkovitejšimi) projektnimi rešitvami ter realnejšimi roki za izvedbo. Zgodovinska središča obalnih mest (predvsem Piran in Izola) se soočajo s problemom stare, dotrajane in puščajoče kanalizacije, ki je mešana (meteorno-fekalna), kar povzroča predvsem ob plimi in obilnejših padavinah močno obremenjevanje morja s fekalijami, kar ima neprimerno večje posledice na obremenjevanje morja kot neopremljenost manjših in redkeje poseljenih območij. Vdor slane vode v kanalizacijski ogroža instalacije in naprave, zmanjšuje učinkovitost sekundarne in terciarne stopnje čiščenja. V okviru ukrepa bo pripravljena investicijska in projektna dokumentacija ter izvedeni prioritetni projekti sanacije dotrajanjih kanalizacijskih omrežij v obalnih mestnih središčih. Projektni sklopi:

• priprava investicijske in projektne dokumentacije za izvedbo projektov iz Operativnih programov;

• izvajanje investicij operativnih programov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda občin (kanalizacijsko omrežje, čistilne naprave);

• priprava sprememb in dopolnitev Operativnih programov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda občin;


• pripravljena investicijska in projektna dokumentacija ter izvedeni prioritetni projekti sanacije dotrajanjih kanalizacijskih omrežij v obalnih mestnih središčih.

Področje Projekt/ Predlagatelj Namen Ocenjena


Infrastruktura za varstvo okolja (komunalne odpadne vode)

izvajanje investicij OP odvajanja in čiščenja kom. odpadnih voda občin (kanaliz. omrežje, čistilne naprave);

Občine

Izvajanje obveznosti iz OP odvajanja in čiščenja odpadnih kom. voda

30 mio

2.5. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti 2.5.1. Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev….. (KS)

Infrastruktura za varstvo okolja (komunalne odpadne vode)

Investicijska in projektna dokumentacija ter izvedeni prioritetni projekti sanacije dotrajanjih kanalizacijskih omrežij v obalnih mestnih središčih.

Občine

Sanacija kritičnih delov dotrajane kanalizacije

8 mio


Ukrep 2: Infrastruktura za varstvo okolja (Komunalni odpadki) Regija v preteklosti ni uspela doseči dogovora o skupnem regijskem centru za ravnanje z odpadki. Danes vzpostavitev regijskega centra ni več aktualna, saj ni ekonomsko upravičen. Država mora pripraviti nov koncept regionalizacije, po katerem se bodo občine odločale o priključitvi. Komunalna podjetja zagotavljajo ločeno zbiranje odpadkov, kar tudi omogoča ustrezno obdelavo, pri čemer v občinah dosegajo lepe uspehe. Delež ločeno zbranih odpadkov za nadaljnjo obdelavo narašča, količina vseh zbranih odpadkov upada, kot tudi količina odpadkov, ki jih je potrebno trajno odložiti. Tak uspeh je tudi plot promocijskih akcij med prebivalstvo. Zato bomo v okviru ukrepa nadaljevali z intenzivno promocijo in komunikacijo z javnostjo, saj vloženi denar tu daje najboljše učinke. Kljub navedenemu je potrebno dograditi infrastrukturo za ravnanje z komunalnimi odpadki v regiji. V okviru ukrepa bo vzpostavljena skupna pretovorna postaja obalnih občin za avtomatsko polnjenje in mehansko stiskanje komunalnih odpadkov ter nalaganje v kontejnerje. Obstoječi zbirni centri po občinah bodo nadgrajeni glede na vse večje količine ločeno zbranih frakcij. Zgrajen bo nov zbirni center v Luciji ter urejena infrastruktura za (občasno) skladiščenje odpadkov (proučena bo možnost, da to funkcijo prevzame pretovorna postaja). Problem je transport komunalnih odpadkov z zastarelimi tovornjaki, ki močno onesnažujejo okolje. Opravljena bo zamenjava vozil s sodobnejšimi, manj okoljsko obremenjujočimi motorji (Euro 5) ali s pogonom na plin. Projektni sklopi:

• skupna pretovorna postaja obalnih občin; • zbirni center v Luciji,


• zamenjava vozil za transport komunalnih odpadkov z sodobnimi, • regijske promocijske akcije za ločeno zbiranje odpadkov.

Področje Projekt/ Predlagatelj Namen Ocenjena


Infrastruktura za varstvo okolja (Komunalni odpadki)

Skupna pretovorna postaja obalnih občin Projektna ideja

Obalne občine, Komunalna podjetja

Skupna pretovorna postaja obalnih občin

2,5 mio



Promocija ločenega zbiranja odpadkov

Kontinuirano ozaveščanje javnosti in spodbujanje k ločenem zbiranju odpadkov

0,15 mio



Center za ponovno uporabio

Ureditev centra za ponovno uporabo, v povezavi s socialnim podjetništvom

O,3 mio

Program 4: Oskrba s pitno vodo V regiji ni zagotovljena dolgoročna varna oskrba s kvalitetno pitno vodo. Obalni del regije se posebno v sušnih obdobjih (turistično sezono) sooča s pomanjkanjem pitne vode. Kraški vodovod nima zagotovljene varnosti oskrbe, ker ima 120 naselij oskrbo samo iz vira v Klaričih. Za projekt povezave treh vodovodnih sistemov (rižanski, kraški in ilirsko-bistriški) Klariči-Rodik so (bila) v tekočem programskem obdobju na razpolago kohezijska sredstva, vendar zaradi zamud pri pridobivanju dovoljenj za poseg v prostor projekt (v vrednost cca. 40 mio EUR brez DDV) ne bo realiziran. Predlagana rešitev ima kljub velikim investicijam nekatere pomanjkljivosti9: nevarnost onesnaženja zajetja podtalnice v Klaričih, oddaljenost vodnega vira in drago črpanje vode (preko 600 m visoko) za Istro, visoki stroški kupovanja vode. Pomemben interes regije ostaja dolgoročna vodooskrba regije, ki mora biti varna in cenovno ugodna. Tako so očitno poleg potrjenega projekta povezave treh vodovodnih sistemov (rižanski, kraški in ilirsko-bistriški) Klariči-Rodik še vedno aktualne tudi rešitve z izgradnjo akumulacije Kubed (prostornina 5 m3, vrednost 30 mio EUR) ali (prednostno) akumulacija Padež (izdelana državni lokacijski načrt in presoja vplivov na okolje, projekt je ustavljen, predstavlja regijsko rešitev, vrednost 65 mio EUR). V nekaterih delih regije še ni zadovoljivo rešena oskrba z vodo, zato so potrebne investicije v vodovodno infrastrukturo (npr. Abitanti: vodovod Gradin – Abitanti; Gračišče: vodovod Movraž – Movraški Dvori, rezervar 60 m3; Sočerga: vodov. omrežje za naselja Olika, Šeki, Pisari, Marsiči, Mlini; 9 Vir: Rižanski vodovod Koper,


Rakitovec: povezovalni vodovod Zazid – Rakitovec, črpališče; sistemski rezervar Bertoki, V = 2 x 1000 m3). Manjka Kras Projektni sklopi: projekt za dolgoročno zagotavljanje kvalitetne pitne vode; lokalna infrastruktura za vodooskrbo; Področje Projekt/ Predlagatelj Namen Ocenjena


Oskrba s pitno vodo

Konzorcij občin Rižanski vodovod

Izgradnja povezave treh vodovodnih sistemov (rižanski, kraški in ilirsko-bistriški) Klariči-Rodik Priprava investicijske dokumentacije, umestitev v prostorske načrte, projektne dokumentacije, pridobivanje gradbenega dovoljenja, Izgradnja infrastrukture

Varianta 1 41 mio (varianta projekt povezovanje treh vodovod. sistemov) Varianta 2 65 mio Padež Varianta 3 30 mio (Kubed)

2.5. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti 2.5.1. Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev….. (KS

Oskrba s pitno vodo

Rižanski vodovod, MO Koper

Oskrba s pitno vodo – izgradnja manjkajočih vodovodov in objektov (Abitanti: vodovod Gradin - Abitanti b) Gračišče: vodovod Movraž – Movraški Dvori, rezervar 60 m3 c) Sočerga: vodov. omrežje za Olika, Šeki, Pisari, Marsiči, Mlini d) Rakitovec: povezovalni vodovod Zazid – Rakitovec, črpališče e) sistemski rezervar Bertoki, V = 2 x 1000 m3

5.1 mio

2.5. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti 2.5.1. Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev….. (KS

Program 5: Podporne storitve za prostorsko načrtovanje; Trajnostni razvoj urbanega somestja Ukrep 1: Učinkovito načrtovanje v prostoru z regionalnimi podpornimi aktivnostmi Cilji: - vzpostaviti uravnoteženo omrežje naselij načezmejni/regionalni ravni s koncentracijo urbanih potencialov, - krepitev konkurenčnosti in prepoznavnosti čezmejnega urbanega območja, - povečati učinkovitost prostorskega načrtovanja in urejanja. V okviru programa bodo aktivnosti usmerjene v izboljšanje razvojnih potencialov in večjo konkurenčnost čezmejne urbane mreže. Temelj bo tesnejše sodelovanje in povezovanje mest (v čezmejni regiji) v mreže ter skupne in usklajene aktivnosti. V tem okviru so pomembni dogovori glede


usmerjanja urbanih funkcij, opremljanja posameznih mest/naselij, usklajevanje glede infrastrukturnega povezovanja, organizacija skupnih prireditev, marketing mest. V regiji manjka struktura za pripravo strateških projektov regijskega pomena. Zahtevnejši, razvojno usmerjeni projekti z regijskimi učinki zahtevajo kontinuirano pripravo na daljši rok. Manjko pripravljenosti takih projektov se lepo kaže ob pripravi predlogov strateških projektov za naslednjo finančno perspektivo. Vzpostavljeno bo sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag, investicijske, projektne in tehnične dokumentacije za ključne regijske projekte, kar bo med drugim znižalo stroške in okrepilo usmerjenost k skupnim ciljem v regiji. Vzpostavljena bodo skupna učinkovita orodja za trajnostni prostorski razvoj in prostorsko načrtovanje. Aktivnosti, projekti: Krepiti sodelovanje in povezovanje mest v čezmejni regiji (forum mest, stalna delovna omizja prostorskih načrtovalcev), Organizacija in izvedba skupnih prireditev, Skupni marketing mest, Usklajevanje usmerjanja ključnih dejavnosti v prostoru

9. SKUPNA OKVIRNA FINANČNA OCENA VREDNOSTI RRP

Regionalni razvojni program bo opredelil regionalne razvojne potenciale ter strateške cilje razvoja v regiji in povezavo z nacionalnimi strateškimi cilji. V RRP in dogovoru za razvoj regij bodo opredeljeni ukrepi in projekti, ki so regijskega ali sektorskega značaja. RRP je torej celovit dokument, ki pa vključuje projekte, ki bodo vključeni v dogovor za razvoj regije:

• regijske projekte (razvojni projekti, ki uresničujejo razvojne prioritete regije, od lokalnega projekta se regijski razlikujejo po celovitem reševanju določene problematike in širšem razvojnem vplivu na razvojno regijo in izven nje);

• manjše število sektorskih projektov iz državne pristojnost, ki so v regiji prepoznani kot ključne razvojne ovire ali priložnosti (»sektorski projekt« je razvojni projekt, ki uresničuje program pristojnega ministrstva za doseganje ciljev na področju dela ministrstva, ima pa tudi pomemben vpliv na uresničevanje razvojne prioritete v razvojni regiji);

• projekte v okviru razvojnih nalog države, ki se na regionalni ravni opravljajo v javnem interesu in se bodo izvajale v okviru regijske razvojne mreže (regijske finančne sheme, regijske sheme kadrovskih štipendij, dejavnosti lokalnih akcijskih skupin v okviru programov razvoja podeželja, izvajanje promocije regije in investicij v regiji);

• večje strateške projekte v okviru operativnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja, ki bodo dogovorjeni s čezmejnimi partnerji in umeščeni v sistem izvajanja OP.

Ambicija RRP je, da celovito zajame problematiko razvoja regije. Zato je tudi podlaga za OP-je (kohezijske politike in politike razvoja podeželja, pa tudi pomorstva in ribištva). Zato je v okviru priprave RRP potrebno vzpostaviti skupni strateški okvir tudi za programiranje na področju kmetijstva (smiselno povezati z lokalnimi razvojnimi strategijami) in ribištva. RRP podaja tudi občinske prioritete. Skupna okvirna finančna ocena vrednosti RRP temelji na naslednjih izhodiščih:


ZA REGIJSKE PROJEKTE: ZA SEKTORSKE PROJEKTE: Sektorski projekti naj bi bili praviloma sofinancirani s strani pristojnega resorja (praviloma s sredstvi EU) iz Kohezijskega sklada (za področje prometne in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije bo za Slovenijo kot celoto na voljo okoli 1060 milijonov evrov) ter iz strukturnih skladov (860 mio EUR bo na voljo za Zahodno kohezijsko regijo) ZA RAZVOJNE NALOGE DRŽAVE, KI SE NA REGIONALNI RAVNI OPRAVLJAJO V JAVNEM INTERESU: Tudi ti projekti bodo praviloma sofinancirani s strani pristojnega resorja (tudi s sredstvi EU); ZA STRATEŠKI PROJEKTI V OKVIRU OPERATIVNIH PROGRAMOV EVROPSKEGA TERITORIALNEGA SODELOVANJA: Regija bo lahko črpala tudi sredstva iz programov teritorialnega sodelovanja (čezmejni – Programa Slovenija-Italija in Slovenija – Hrvaška), transnacionalno (Programi Jadransko-Jonsko območje, Alpe, Srednja Evropa, Mediteran), Interregionalni (Programi Interreg, Interract, Urbact, Espon). Predpostavljamo lahko, da bodo na voljo sredstva v podobnem znesku kot v preteklem programskem obdobju;

Glede stopnje sofinanciranja trenutno stanje v pogajanjih kaže, da naj bi stopnja sofinanciranja za kohezijski sklad znašala 15%, za strukturne sklade pa 20% za Cilj 1 (Naložbe za rast in delovna mesta v državah članicah in regijah) in 15% za Cilj 2 (Evropsko teritorialno sodelovanje). Regionalna politika si bo pri regijskih projektih iz dogovorov za razvoj regij prizadevala, da bi se v del sredstev zahtevanega javnega sofinanciranja zagotovil iz sredstev državnega proračuna in le del iz proračunov občin. Po posameznih tipih projektov bi lahko bil odstotek sofinanciranja s strani državnega proračuna različen (npr. višji za t.i.«mehke projekte, ki so podprti s strani gospodarstva in nevladnega sektorja). Prioritetni bodo regijski projekti, ki bodo presegli delitev med skladi in bodo celoviti iz vidika vsebin, ki jih posamezni sklad financira, tako, da bodo lahko regijski projekti hkrati financirani iz več skladov kohezijske politike EU, z namenom doseganja teritorialnega razvoja v regiji in širše. ESRR Zahodna

Slovenija ESS Zahodna

Slovenija KS EKSRP ESPR

1.Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij

527 244 24.7

3. Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, kmetijskega sektorja (EKSRP) ter sektorja ribištva in pomorstva (ESPR)

602 199 241

4. Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih

260

5. Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanje tveganj v zvezi z njimi

30 53 204

6. Ohranitev in varstvo okolja in spodbujanje trajnostne rabe virov

121 35 269 204


7. Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih prometnih infrastrukturah

40 383

8. Spodbujanje trajnostnega in kakovostnega zaposlovanja in mobilnosti delovne sile

304 147 79.8

9. Spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini ter vsakršni diskriminaciji

45 20 153 67 41.8

10. Vlaganje v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje

28 15 206 93 11.2

11. Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti javnih organov in deležnikov in učinkovita javna uprava

10 60 35

Tehnična pomoč 90 24.9

SKUPAJ 1.403 513 723 342 1.055 831.8

Tabela: Predvidena sredstva (v mio EUR) iz EU skladov za zahodno kohezijsko regijo (2014-2020)

10. OPREDELITEV SISTEMA SPREMLJANJA, VREDNOTENJA IN

ORGANIZIRANOSTI IZVAJANJA RRP RSR bo po potrditvi RRP spremljal njegovo izvajanje s štiriletnimi dogovori za razvoj regije, ki jih bo sklepal z MGRT. Načrt priprave dogovora za razvoj regije bo pripravil RRC Koper. Dogovor bo moral biti skladno s 13. členom Uredbe o regionalnih razvojnih programih usklajen z državnim programom razvojnih prioritet in investicij. RRC Koper bo pripravil tudi predlog kriterijev za uvrščanje regijskih projektov v dogovor, ki jih mora potrditi RSR, in so povezani z razvojno specializacijo regije. Dogovor bo vključeval naslednje vsebine: povzetek RRP s predstavitvijo razvojnih specializacij regije, strateških razvojnih ciljev regije ter prioritet in ukrepov, seznam projektov, razvrščenih po prioriteti s podatki o nosilcih, imenih projektov ter finančno oceno posameznih projektov in zbirnika po virih sredstev, seznam rezervnih projektov, razvrščenih po prioriteti s podatki iz prejšnje alineje, opis meril za izbor in postopka izbora regijskih projektov, razvrstitev sektorskih projektov po prioriteti z utemeljitvijo in podrobno predstavitev posameznih projektov. RRA, odbori RSR in regijska razvojna mreža bodo iskali možnosti financiranja ostalih projektov, ki ne bodo opredeljeni v dogovoru, na javnih razpisih Operativnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja in ostalih evropskih programov. RSR bo spremljal izvajanje RRP s sprejemom letnih in končnih poročil, ki jih bo pripravil RRC Koper. Ta bo spremljal kazalnike RRP in izvajanje dogovorov. V poročilih bodo opisane spremembe in njihov vpliv na doseganje ciljev, napredek pri doseganju slednjih, doseženi učinki ter opisane težave pri


izvajanju RRP. RRC Koper bo poročal tudi Svetu južnoprimorske regije, ki nadaljuje z delom v prihodnjem programskem obdobju. RRC Koper bo pripavil na začetku leta poročilo o delu za preteklo leto, konec leta pa plan dela za prihodnje leto. Vmesna in letna poročila o uresničevanju ciljev RRP za občine bo pripravljal najmanj dvakrat letno.

11. OPREDELITEV SISTEMA INFORMIRANJA IN OBVEŠČANJA

JAVNOSTI O NAČRTOVANJU IN IZVAJANJU RRP

V pripravo RRP se je od samega začetka želelo vključevati čim širšo javnost. Uvodni sestanek priprave RRP je potekal januarja 2013, ko so regijo obiskali predstavniki MGRT in predstavili potek priprave državnih razvojnih dokumentov. RRC Koper pa je spregovoril o programu priprave RRP. Delovne skupine so se začele sestajati januarja 2013. Prve delavnice so bile namenjene analizi stanja v regiji, pregledu izvedenih aktivnosti, opredeljenih v RRP 2007-2013, ter preveritvi doseganja preteklih ciljev. Sledilo je okvirno opredeljevanje prioritet regije in zbiranje projektnih predlogov. K sodelovanju se je povabilo vse ključne deležnike v regiji, dejavne na področju regionalnega razvoja. Informacije o tem so bile dostopne tudi širši javnosti na spletni strani RRC Koper. Junija 2013, ob drugem obisku MGRT v regiji, je bil javnosti predstavljen osnutek vizije razvoja, predlog razvojne specializacije, razvojne prioritete, ukrepi in investicijska področja RRP ter evidentirani sektorski projekti. Delovne skupine so se jeseni 2013 in pozimi 2014 osredotočile na pregled prispelih projektnih predlogov, ki jih je bilo okoli 200. Sledilo je dopolnjevanje nezadostno opredeljenih projektov ter združevanje v sklope. RRC Koper si je prizadeval pritegniti k sodelovanju pri pripravi RRP čim širši krog ključnih deležnikov zato, da bi vključil v prihodnjo razvojno perspektivo čim več problemskih področij. To načelo je bilo upoštevano že pri oblikovanju upravljalske strukture RRP, pa tudi pri organizaciji sestankov.

Pomembnejša delovna gradiva RRP so na vpogled na spletni strani RRC Koper. Tako je zagotovljen dostop do njihovih vsebin članom odborov in delovnih skupin, pa tudi širši javnosti. Osnutek RRP je prav tako objavljen na spletni strani, zato da so vsi zainteresirani lahko podali pripombe nanj.

Na spletni strani RRC Koper so objavljeni še naloge in sestava RSR, njegovih odborov in regijske razvojne mreže.

Javnost bo tudi po sprejemu in potrditvi RRP obveščena o njegovem izvajanju z novicami na spletni strani in prek prispevkov v tiskanih medijih. RRC Koper izdaja mesečnik Podjetniški glas Primorske, v katerem objavlja informacije o potekajočih projektih. Informiranje in obveščanje bo potekalo še na različnih dogodkih, namenjenih strokovni ali širši javnosti.


12. PREDSTAVITEV POMEMBNEJŠIH REGIJSKIH PROJEKTOV 12.1 PREDSTAVITEV POMEMBNEJŠIH REGIJSKIH PROJEKTOV

PRIORITETA 1: KREPITEV KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN ZAPOSLOVANJE

Zap.št.

Naziv projekta Nosilec projekta Vrednost projekta (v EUR)

Prednostna os OP Viri financiranja

1 SIT – Slovenski inštitut tehnologij

Univerza na Primorskem, Luka Koper, MO Koper, podjetja, UIP, RRC Koper

12.716.336 2.1.1.Izboljšanje infrastrukture za raziskave in inovacije ter zmogljivosti za

razvoj odličnosti v raziskavah in inovacijah ter promocija kompetenčnih centrov, zlasti tistih v evropskem interesu

ESRR

2 Tehnološki center in platforma za razvoj pametnega okolja (smart community) -grozd IKT

Harpha Sea d.o.o. Koper, Robotina d.o.o., 3port d.o.o.

10.250.000 2.1.2.Spodbujanje naložb podjetij v inovacije in raziskave ter vzpostavljanjem povezav in sinergij med podjetji, centri za raziskave in

razvoj in visokošolskim izobraževanjem, zlasti na področju razvoja izdelkov in storitev, prenosa tehnologije, socialnih inovacij in aplikacij

javnih storitev, povpraševanja, mreženja, grozdov in odprtih inovacij v MSP prek pametne specializacije ...

ESRR

3 Integrirane storitve za MSP

UP ZRS CSG, UP FM, RRC KP, ORA, OOZ KP, IZ, PI, SE, PGZ, CPP Piran, Pina, Rotunda

5.335.878 2.2.1. Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s

ESRR, ESS


podjetniškimi inkubatorji, 2.2.2. Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP,

zlasti za internacionalizacijo, 2.8.4. Spodbujanje socialnega podjetništva in poklicnega vključevanja v socialna podjetja

ter socialnega in solidarnega gospodarstva, da bi vsem olajšali dostop do zaposlitve

4 Ekološka poslovna

cona Sežana

Občina Sežana 3.850.000 2.2.1. Spodbujanje

podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji …, 2.6.2.

Izboljšanje regionalne mobilnosti s povezovanjem sekundarnih in terciarnih prometnih vozlišč z infrastrukturo TEN-T, vključno preko

multimodalnih vozlišč

ESRR, kohezijska

sredstva

5 Središče za oblikovanje in obdelavo kamna

Občina Sežana 1.631.252 2.9.1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v

formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje

prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in

ESS


validiranja pridobljenih kompetenc

6 MIC – Medpodjetniški izobraževalni center

Srednja tehniška šola Koper

4.342.000 2.9.1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju,

izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in

validiranja pridobljenih kompetenc

ESS

7 REKACE – Regijski karierni center

Univerza na Primorskem, ZRSZ, Ljudska univerza, UIP, Z.E.U.S. svetovanje

2.800.000 2.7.2 Trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se

ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti in mladimi iz marginaliziranih

skupnosti, vključno prek izvajanja jamstva za mlade, 2.9.1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine…

ESS

PRIORITETA 1: KREPITEV KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN ZAPOSLOVANJE – nadaljevanje (TURIZEM) Zap.št.



8 Regijska destinacijska organizacija

Ni nosilca 3.000.000 2.2.2. Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov

za MSP, zlasti za internacionalizacijo oz. 2.2.1. Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske

ESRR


izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi

inkubatorji.

9 Ureditev obale Koper-Izola

Mestna občina Koper, Občina Izola

3.400.000 CTN ESRR

10 Ureditev skladišč soli v Portorožu

Občina Piran 3.000.000 CTN ESRR

11 Geopark Kras Občina Sežana 5.230.000 2.2.2. Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti za internacionalizacijo oz. 2.2.1. Spodbujanje podjetništva, zlasti

z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodabujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjeniškimi inkubatorji.

ESRR

12 Pomorski potniški terminal (Cruise Slovenija)

Luka Koper 3.000.000 2.6.3. Podpiranje multimodalnega enotnega evropskega prometnega območja z vlaganjem v

vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) (KS)

KS

13 Golf Istra Golf Istra d.o.o. 7.700.000 2.2.2. Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti za

internacionalizacijo

ESRR

PRIORITETA 2: KREPITEV KVALITETE ŽIVLJENJA IN VKLJUČUJOČA DRUŽBA Zap.št.



14 SREDOZEMSKI ŽIVLJENJSKI SLOG -

VZVOD ZDRAVJA

Univerza na Primorskem ZRS

15.000.000 2.8.2 Spodbujanje razpoložljivosti

cenovno dostopnih, trajnostnih in visoko kakovostnih storitev, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega pomena

ESS, nacionalni viri (MZ)

15 Ustvarjalno središče slovenske Istre

Društvo PINA 4.820.000 2.7.2 Trajnostno vključevanje mladih na trg dela,

ESS, nacionalni viri (MDDSZ)


predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi,

ki so izpostavljeni socialni izključenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vključno prek izvajanja jamstva za mlade

16 Istrsko medgeneracijsko skupnostno središče

Center za socialno delo Koper

1.380.000 2.8.3 Vlaganje v zdravstveno in socialno infrastrukturo, ki prispeva k razvoju na nacionalni, regionalni in

lokalni ravni, zmanjšanju neenakosti pri zdravstvenem statusu, spodbujanju socialne vključenosti z dostopom do

družbenih, kulturnih in rekreacijskih storitev, ter prehodom iz institucionalnih storitev na skupnostne oblike storitev

ESS, nacionalni viri (MDDSZ)

PRIORITETA 3: RAZVOJ PODEŽELJA IN TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z NARAVNIMI DOBRINAMI Zap.št.



17 Razvoj z naravo v porečju Dragonje

Ni nosilca 2.5.3 Varstvo in obnova biotske

raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem NATURA 2000 in zelenimi infrastrukturami

18 Namakanje kmetijskih površin

Ni nosilca 2.4.1. Podpora namenskim naložbam za prilagajanje podnebnim spremembam


19 Center Mediteranskih kultur - CMK

UP 5.500.000 2.5.3 Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih

storitev, vključno z omrežjem NATURA 2000 in zelenimi infrastrukturami

PRIORITETA 4: INFRASTRUKTURA, OKOLJE IN TRAJNOSTEN PROSTORKI RAZVOJ Zap.št.



20 2. Železniški tir Koper - Divača

MIP, SŽ, 700.000.000 2.6.Infrastruktura, TM

KS

21 HC Koper - Dragonja MIP, DARS 2.6.Infrastruktura, TM

KS

22 HC Jagodje - Lucija MIP, DARS 150.000.000 2.6.Infrastruktura, TM

KS

23 Potniško pristanišče MIP, Luka Koper, 3.000.000 Skupaj 3 1,2 KS, 1,8 Luka Koper

24 Ureditev vhoda

(vhodov) v Luko Koper

MIP, Luka Koper 11.000.000 Skupaj 11

8 lastna 3 EU (KS?)

25 Vzpostavitev sistema trajnostne mobilnosti

Občine

21.000.000

2.3. Trajnostna raba, proizv. energ., pametna omrežja 2.3.4. Spodbujanje nizkoogljičnih

strategij

KS, ESRR

26 Regionalna mreža in sanacije javnih stavb in razsvetljave v lasti lokalnih skupnosti zaradi večje energetske

učinkovitosti,

Občine, javni zavodi, stanovanjski skladi, GOLEA,

44.000.000 2.3. Trajnostna raba, proizv.energ., pametna omrežja

KS, ESRR, EIB?

27 Plinifikacija obalnih občin,

Istrabenz plini 29.000.000 Zasebni viri, ESRR ???

28 Infrastruktura za varstvo okolja

(komunalne odpadne vode)

Občine, Komunalna podjetja

30.000.000

2.5. Boljše stanje okolja in biotske

raznovrstnosti 2.5.1. Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev…

KS

29 Sanacija kritičnih delov dotrajane kanalizacije


8.000.000

2.5. Boljše stanje okolja in biotske


KS

30 Infrastruktura za varstvo okolja


3.000.000 2.5. Boljše stanje okolja in biotske

KS, ESRR


(Komunalni odpadki) in promocija


31 Trajno zagotavljanje kvalitetne in cenovno ugodne pitne vode, izgradnja manjkajočih vodovodov

Občine, podjetja za distribucijo vode

45-65.000.000

2.5. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti 2.5.1. Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev…

KS

12.2 PREDSTAVITEV REGIJSKIH PROJEKTOV NACIONALNEGA POMENA

Zap.št.



1 Enotne regijske

štipendijske sheme

RRC Koper v okviru

GIZ RRA

2.000.000

Ukrep OP 2.4.1. Boljši

dostop do vseživljenjskega učenje, izpopolnjevanjem spretnosti in kompetenc delovne sile ter povečanjem odzivnosti sistemov

izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela; vključno z izboljšanjem kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter vzpostavitvijo in

razvojem shem učenja na delovnem mestu in pripravništva, kot so dualni sistemi učenja

ESRR, občine, podjetja

2 Podjetno v svet podjetništva

RRC Koper v okviru GIZ RRA

5.000.000 Ukrep OP 2.2.1. Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe

novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji

ESRR


3 Razvojni regionalni sklad


18.000.000 Ukrep OP 2.2.1. Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe

novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji

ESRR

4 Sofinanciranje razvojnih projektov za nastajanje novih start-up podjetij in inovativnih proizvodov ter spodbujanje njihove globalne rasti

Združenje inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije, GIZ

1.763.300 Ukrep OP 2.2.1. Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem

ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji

ESRR

5 SPODBUJANJE SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA, ZAPOSLOVANJA IN KREATIVNOSTI V SLOVENSKIH REGIJAH

Ukrep OP 2.2.3. Socialno podjetništvo

6 Podpora manjšim

projektom NVS (vzpostavitev sheme globalnih nepovratnih sredstev za reševanje lokalnih problemov)

RRC Koper v okviru

RRA GIZ, CNVOS, regionalna stičišča nevladnih organizacij po posameznih regijah

1.962.720 Ukrep OP 2.9.1.

Naložbe v institucionalne zmogljivosti ter v učinkovitost javne uprave in javnih storitev za zagotavljanje reform, boljše zakonodaje in dobrega upravljanja

(Krepitev zmogljivosti NVO)

ESS, nacionalna sredstva

7 REGIONALNI

DESTINACIJSKI MANAGEMENT

3.000.000 Ukrep OP 2.2.2. Razvoj

in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti za internacionalizacijo oz. 2.2.1. Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe

novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s

ESRR


podjetniškimi inkubatorji.

8 IZVAJANJE EU

INICIATIVE »LOKALNI RAZVOJ, KI GA VODI SKUPNOST CLLD«

EKSRP-Leader,

ESRP,ESRR, ESS namenjena za razvoj regij, lastna sredstva

9 KARIERNI KOMPETENČNI MODEL

Ukrep OP 2.3.1. Dostop do zaposlitve

za iskalce zaposlitve, vključno z lokalnimi zaposlitvenimi pobudami

10 PROSTORSKI RAZVOJ – REGIONALNI PROSTORSKI NAČRTI


333.000 Ukrep OP 2.7.4. Ukrepi za izboljšanje mestnega okolja, vključno s sanacijo opuščenih industrijskih zemljišč in zmanjšanja

onesnaženosti zraka

11 RAZVOJ KOLESARSKIH STEZ V SLOVENIJI


Ukrep OP 2.2.2. Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za mala in srednja podjetja, zlasti za internacionalnizacijo

ESRR/KS, občine

12.3 PREDSTAVITEV OSTALIH PROJEKTOV V REGIJI Glej Priloga 6


13. PRILOGE 13.1 PRILOGA 1: OCENA STANJA NA PODROČJU GOSPODARSTVA, ZAPOSLOVANJA IN

USPOSABLJANJA: SOCIO-EKONOMSKA ANALIZA

Obalno-kraška regija

Območje regije in demografska gibanja

Obalno-kraško regijo sestavlja 7 občin, od katerih so tri v obalnem delu (Koper, Izola in Piran) in štiri v kraškem zaledju (Sežana, Herpelje – Kozina, Komen in Divača). V regiji živi 5,4 % prebivalstva Slovenije. V obdobju od leta 2008–2013 se je število prebivalcev regije povečalo za 4,2 %, kar je dobrih dvakrat več v slovenskem povprečju (1,8 %). Največji porast števila prebivalstva sta zabeležili občini Koper in Hrpelje-Kozina. V nobeni občini pa število prebivalstva ni upadlo. Rast prebivalstva je bila v veliki meri posledica selitev. Naravna rast, ki je pozitivna le v nekaterih občinah je veliko manjša, kot pa znaša priliv prebivalstva zaradi selitev, čeprav so se tudi te v letu 2012 močno zmanjšale glede na leto 2008. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev je bil najvišji v občini Piran in Hrpelje-Kozina in tudi skupni prirast na 1.000 prebivalcev je bil najvišji v teh občinah. Selitve imajo vpliv na spolno, starostno in izobrazbeno strukturo prebivalstva regije. Priselitve so bolj vplivale na število moških, ker se je v regijo priselilo večje število moških kot žensk. Preko medregionalnih, zlasti pa meddržavnih selitev se je pomladila starostna struktura prebivalcev regije. Obalno-kraška regija je ena od treh regij (poleg notranjsko-kraške in osrednjeslovenske), kjer so imele selitve v obdobju 2008–2010 pozitiven vpliv na izobrazbeno strukturo prebivalstva, saj se je več prebivalstva s terciarno izobrazbo v regijo priselilo, kot iz nje odselilo. Posebnost te regije pa je, da je celotni pozitiven saldo nastal v selitvah tujcev, in sicer v njihovih meddržavnih selitvah. Regija je namreč prek medregionalnih selitev v obdobju 2008–2010 povečala število oseb s terciarno izobrazbo, v meddržavnih selitvah pa jih je v enakem obsegu izgubila (Bevc, 2013). V letu 2013 je bilo strukturi prebivalstva 69 % delovno sposobnega prebivalstva, katerega delež pa se je glede na leto 2008 zmanjšal za 1.7 o.t. V strukturi je bilo še 13,2 % mladega prebivalstva in 18 % starega prebivalstva. Delež mladega prebivalstva se je povečal bolj kot delež starega, zato se je indeks starega prebivalstva glede na leto 2008 zmanjšal za skoraj 10 odstotnih točk. Obalno-kraška regija tako nima več najvišjega indeksa staranja prebivalstva med statističnimi regijami, kot ga je imela še leta 2008. Še vedno pa indeks staranja za dobrih 13 % presega slovensko povprečje. Med občinami ima najvišji indeks staranja občina Piran, najnižjega pa Koper, ki pa še vedno presega slovensko povprečje za slabih 8 %.

Izobrazbena struktura

Število let šolanja prebivalstva10 obalno-kraške regije je ob popisu prebivalstva 2002 znašalo 10,7 let, deset let kasneje po registrskih virih pa 11,4 let kar je bilo še vedno nekoliko več kot je znašalo slovensko povprečje (11,3 let). V strukturi prebivalstva nad 15 let ima več kot polovica prebivalstva poklicno ali srednjo izobrazbo, slaba petina jih je s terciarno izobrazbo in skoraj 28 % z največ osnovnošolsko izobrazbo. V desetletnem obdobju se je izobrazbena struktura prebivalstva izboljšala s povečanjem deleža terciarno izobraženega prebivalstva predvsem na račun zmanjšanja deleža 10 Lastni izračuni.


prebivalstva z največ osnovnošolsko izobrazbo ter poklicno ali srednješolsko izobrazbo, kljub temu, da ima obalno-kraška regija med vsemi regijami najnižjo stopnjo vključenosti prebivalstva v starosti 20–29 v terciarno izobraževanje in število študentov na prebivalca. Ta dva kazalnika sta nizka, tudi nižja od regijskega povprečja, predvsem v obalnih občinah. Stopnja vključenosti prebivalstva v terciarno izobraževanje se je glede na leto 2008 še zmanjšala, najbolj v občini Komen. Prav tako tudi število študentov na 1.000 prebivalcev, ki je najnižje v občinah Izola in Hrpelje-Kozina. Tudi število diplomantov na 1.000 prebivalcev je v obalno-kraški regiji najnižje med vsemi statističnimi regijami. Glede na leto 2008 se je nekoliko povečalo. V regiji ima največje število diplomantov na 1.000 prebivalcev občina Sežana.

Gospodarska struktura in gospodarska moč regije

Obalno-kraška regija je v letu 2012 ustvarila 5,5 % slovenske bruto dodane vrednosti, kar je za 0,1 o.t. manj kot leta 2006. Največ bruto dodane vrednosti ustvari regija v storitvenih dejavnostih11 (78,5 %), med katerimi so najbolj zastopane dejavnosti trgovine, gostinstva in prometa (G,H,I). Samo te dejavnosti namreč ustvarijo 36,4 % bruto dodane vrednosti regije. Struktura bruto dodane vrednosti v obdobju od leta 2006 do 2012 se je nekoliko spremenila. Najbolj se je povečal delež bruto dodane vrednosti v okviru storitev (za 4 o.t.), predvsem zaradi povečanja deleža na področju trgovine, gostinstva in prometa za 1,6 o.t. in tudi zaradi povečanja deleža na področju dejavnosti O,P,Q (uprave in obrambe, socialne varnosti, izobraževanja, zdravstva) za 1,7 o.t. Nekoliko se je povečal delež bruto dodane vrednosti tudi na področju kmetijstva (za 0,2 o.t.), medtem ko se zmanjšal delež v gradbeništvu (-2,4 o.t.) in v industriji12 (-1,8 o.t.). Po višini bruto domačega proizvoda na prebivalca je regija v letu 2012 dosegla 17.550 EUR na prebivalca oz. je za 2,2 % presegla slovensko povprečje (višje je bila le še osrednjeslovenska regija). Vendar regija zmanjšuje svojo prednost pred slovenskim povprečjem po tem kazalniku že od leta 2008, ko je tega presegala za 7,7 % (19.842 EUR na prebivalca). Regija je namreč po začetku gospodarske krize v letu 2009 zabeležila močan padec gospodarske aktivnosti (-6 %), še močnejšega pa v letu 2012 (-6,3 %), ko je imela slabši rezultat le še zasavska regija. Tudi v primerjavi s povprečjem EU-28 je regija v letu 2012 močno poslabšala svoj položaj (83 % povprečja EU-2813). Najmanj je zaostajala za njim v letu 2008, ko je že skoraj dosegla povprečje EU-28 (98 % povprečja).

Obalno-kraška regija meji na italijansko provinco Trst, ki je njej primerljiva regija na NUTS 3 ravni v Italiji. Ta regija je v letu 2011 presegala povprečje EU-28 po BDP na prebivalca kar za 35 %, medtem ko je obalno-kraška regija takrat dosegala le 90 % evropskega povprečja. Provinca Trst je bruto domači proizvod na prebivalca po letu 2006 povečevala, tako nominalno kot relativno glede na evropsko povprečje, obalno-kraška regija pa ga je zmanjševala. Druga primerljiva regija na katero meji obalno-kraška regija je Istrska županija na Hrvaškem. Ta je v letu 2011 dosegala 77 % evropskega povprečja in tako bistveno zaostajala po tem kazalniku tudi za obalno-kraško regijo. Provinca Trst sodi tudi v pokrajino Furlanijo Julijsko Krajino (NUTS 2 raven), ki je primerljiva s kohezijsko regijo zahodna Slovenija, v katero je vključena obalno-kraška regija. Zahodna Slovenija je bila po bruto domačem proizvodu na prebivalca v letu 2011 na meji povprečja EU-28, Furlanija Julijska Krajina pa je to 11 Dejavnosti od G do U. 12 Dejavnosti B, C, D, E. 13 Lastni izračuni.


povprečje presegala za 16 %. Zahodna Slovenija je najbolj presegala evropsko povprečje v letu 2008 (za 9 %), Furlanija Julijska Krajina pa leta 2006 (za 21 %). Od takrat naprej svojo prednost pred evropskim povprečjem tudi Furlanija Julijska Krajina postopoma zmanjšuje. Jadranska Hrvaška, ki je regija na NUTS 2 ravni, v katero je vključena Istrska županija, pa je dosegala le 59 % povprečja EU-28.

Ekonomska moč prebivalstva, merjena z osnovo za dohodnino na prebivalca (bruto dohodki), je v letu 2012 presegala slovensko povprečje za 3,7 %. Glede na leto 2006 je svojo prednost pred slovenskim povprečjem zmanjšala kar za 3,5 odstotnih točk. Vendar se ekonomska moč prebivalstva regije zmanjšuje že v daljšem časovnem obdobju. V letu 2003 je npr. regija presegala slovensko povprečje po tem kazalniku za dobrih 11 %. Takrat, kot tudi v letu 2006, samo občina Hrpelje-Kozina ni presegala slovenskega povprečja po tem kazalniku, v letu 2012 pa sta se ji pridružili še občini Sežana in Komen. Tudi po bruto plačah na zaposlenega regija povečuje razkorak do slovenskega povprečja. Še v letu 2008 je bila na ravni slovenskega povprečja, v letu 2013 pa je že za slabi 2 odstotni točki pod njim. V celotni regiji ima edino občina Koper nadpovprečno bruto plačo na zaposlenega, vendar so vse občine, z izjemo občine Izola, povečale zaostanek14 po tem kazalniku glede na slovensko povprečje. Podobno pa se gibljejo kazalniki tudi pri neto plačah na zaposlenega.

Poslovanje gospodarskih družb15

V letu 2012 je v obalno-kraški regiji poslovalo okoli 4.000 gospodarskih družb, ki so zaposlovale dobrih 18.600 delavcev. Število gospodarskih družb se je glede na leto 2008 povečalo za 18,5 %, kar je več kot v slovenskem povprečju (15 %), število zaposlenih v njih pa zmanjšalo za skoraj 17 %, kar je več kot se je zmanjšalo število zaposlenih v slovenskem povprečju (-14,8 %). V primerjavi s slovenskim povprečjem v regiji poslujejo pretežno manjše gospodarske družbe, saj je število zaposlenih na gospodarsko družbo manjše (4,6) kot na ravni slovenskega povprečja (7,3). Tudi po višini sredstev na gospodarsko družbo so te manjše kot v slovenskem povprečju. Vendar so na rezultate poslovanja v regiji odločilno vplivale velike družbe, ki so ustvarile dobro polovico čistih prihodkov od prodaje.

14 Oz. občina Koper zmanjšala. 15 Analiza poslovanja gospodarskih družb temelji na statističnih podatkih iz bilance stanja in bilance uspeha, ki jih gospodarske družbe predložijo Agenciji

RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) za statistične namene v skladu z letnim programom statističnih raziskovanj. Pri tem je treba poudariti, da

podatki iz letnih poročil AJPES ne vključujejo vseh poslovnih subjektov. Podatkov ne predložijo banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje, nekatere druge

finančne in investicijske družbe, ki ne poslujejo po kontnem načrtu za družbe. Podatkov tudi ni treba predložiti družbam, ki so v stečajnem in likvidacijskem

postopku. Prav tako v analizo niso vključeni samostojni podjetniki, društva, zadruge in druge pravne osebe zasebnega in javnega prava. Tako je npr.

dodana vrednost, ki so jo v letu 2012 ustvarile gospodarske družbe Obalno-kraške regije predstavljala okoli 35 % bruto domačega proizvoda Obalno-kraške

regije po regionalnih računih, oz. 40 % bruto dodane vrednosti iz regionalnih računov, zaposlovale pa so 45 % delovno aktivnega prebivalstva Obalno-

kraške regije.

Primerjava podatkov med leti temelji na statističnih podatkih iz leta 2008 in 2012. Primerjava s podatki pred letom 2008 ni mogoča zaradi spremenjene

standardne klasifikacije dejavnosti.


V letu 2012 so gospodarske družbe obalno-kraške regije ustvarile 4,4 % dodane vrednosti v Sloveniji, kar je za 0,3 o.t. manj kot v letu 2008. Kar 78 % gospodarskih družbe regije posluje na področju storitvenih dejavnosti16. Te so leta 2012 ustvarile dobri dve tretjini dodane vrednosti regije in zaposlovale okoli 64 % delavcev v gospodarskih družbah. Med storitvenimi dejavnostmi največ prispevajo k dodani vrednosti regije gospodarske družbe s področja prometa in skladiščenja, ki so ustvarile okoli 30 %, trgovine s 15 % in gostinstva z okoli 9 % dodane vrednosti regije. Prispevek teh dejavnosti v strukturi dodane vrednosti regije se je glede na leto 2008 nekoliko spremenil. Za skoraj za 6 o.t. se je povečal delež prometa in skladiščenja, delež trgovine se je zmanjšal za okoli 2 o.t. in gostinstva za 1 o.t. Dobro četrtino dodane vrednosti regije ustvari industrija17, predvsem predelovalne dejavnosti, med katerimi so pomembne zlasti proizvodnja motornih vozil, kovinska, kemična in živilska industrija.

Poslovno leto 2012 so gospodarske družbe regije zaključile najslabše med vsemi statističnimi regijami in ustvarile kar 147 mio evrov neto čiste izgube. V obdobju do leta 2008 do 2012 je le leta 2011 prišlo do kratkega izboljšanja poslovanja, ko so gospodarske družbe regije poslovale pozitivno, v letu 2012 pa se je trend spet obrnil v negativno smer. Vzrok za to so v veliki meri izgube v finančnem poslovanju. Finančni odhodkih iz oslabitev in odpisov finančnih naložb so se namreč v letu 2012 povečali za 167 % in so v letu 2012 predstavljali 63,9 % vseh finančnih odhodkov, v predhodnem letu pa je bil ta delež le 37 %. 10 največjih družb, ki so poslovale z izgubo, je prikazalo 92 % vseh finančnih odhodkov iz oslabitve in odpisov finančnih naložb, pridelalo dobre tri četrtine vse čiste izgube poslovnega leta, imele pa so le 13 % zaposlenih v regiji (Ajpes, 2013). Med občinami sta pozitivno poslovali le občini Sežana in Divača. Glede na leto 2008 so gospodarske družbe neto čisto izgubo povečale za dobrih 63 mio evrov. 84 % vse neto čiste izgube so ustvarile storitvene dejavnosti, med njimi največ finančne in zavarovalniške dejavnosti in gostinstvo. Največ neto čistega dobička pa so izkazale gospodarske družbe s področja prometa in skladiščenja ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil.

Negativnemu poslovnemu izidu ustrezno se je poslabšala večina kazalnikov poslovanja gospodarskih družb. Delež čiste izgube poslovnega leta v celotnih prihodkih se je v regiji povečal za 1,2 o.t. na 6,8 % in bistveno presega slovensko povprečje (Slov. 2,9 %). Med občinami ima najslabše rezultate po tem kazalniku občina Piran, kjer delež izgube predstavlja skoraj četrtino celotnih prihodkov gospodarskih družb občine, med storitvenimi dejavnostmi pa že omenjene finančne in zavarovalniške dejavnosti in gostinstvo. V regiji se je poslabšala gospodarnost poslovanja. Gospodarske družbe regije so v letu 2012 na 100 evrov poslovnih odhodkov izkazale 102 evrov poslovnih prihodkov, v letu 2008 pa 104 evre. Najslabši po tem kazalniku sta občini Piran in Komen. Donosnost, tako sredstev kot prihodkov je negativna zaradi negativnega poslovnega izida in se je glede na leto 2008 poslabšala v celotnem gospodarstvu regije. Še vedno višja kot v slovenskem povprečju je produktivnost, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega in tudi s poslovnimi prihodki na zaposlenega. Vendar je regija zmanjšala svojo prednost pred slovenskim povprečjem po tem kazalniku.

V obalno-kraški regiji gospodarske družbe ustvarijo dobrih 40 % čistih prihodkov s prodajo na tujih trgih, kar je nad slovenskim povprečjem (34,9 %) in za skoraj 3 o.t. več kot leta 2008, vendar manj kot 16 Dejavnosti od G–S SKD 2008 17 Dejavnosti od B, C, D, E SKD 2008


se je izvoz povečal v slovenskem povprečju (5,2 o.t.). Nadpovprečno izstopajo predvsem predelovalne dejavnosti (npr. proizvodnja vozil), med storitvenimi dejavnostmi pa promet in skladiščenje. Med občinami ustvarijo največ prihodkov z izvozom gospodarske družbe v Divači (kar dve tretjini celotnih čistih prihodkov od prodaje). Plače na zaposlenega v gospodarskih družbah regije so bile v letu 2012 pod slovenskim povprečjem (98,7 % slovenskega povprečja), medtem ko so leta 2008 za 2,8 % presegale slovensko povprečje. V letu 2012 so imele nadpovprečne plače le gospodarske družbe v občinah Koper in Piran, med dejavnostmi pa najbolj pozitivno izstopa proizvodnja kemikalij in kemijskih izdelkov. Delež dolga v virih sredstev znaša 63,3 %, kar je za 2,1 o.t. več kot v slovenskem povprečju in za 4,1 o.t. manj kot leta 2008, kar pomeni, da se je financiranje gospodarskih družb regije iz dolgov glede na leto 2008 zmanjšalo. Med občinami se je financiranje iz dolgov predvsem povečalo v občinah Komen in Divača. Na ta ko financiranje so pretežno vezane predelovalne dejavnosti, med storitvami pa izstopajo finančne in zavarovalniške dejavnosti. Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev v regiji znaša 39,7 %, kar je nad slovenskim povprečjem (34,4 %) in se je glede na leto 2008 zmanjšal za 1,5 o.t. Med občinami je najvišji v občini Divača in Komen, med dejavnostmi pa je predvsem v predelovalnih dejavnostih. Kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev znaša 86,5 %. Glede na leto 2008 se je povečala za 5,7 o.t., a je še vedno nižja kot v slovenskem povprečju (90,8 %). Financiranje dolgoročnih sredstev s kapitalom je najvišja v občini Sežana, med dejavnostmi pa v dejavnosti popravila in montaža strojev in naprav.

Ekonomska moč gospodarstva regije, merjena z dodano vrednostjo gospodarskih družb na prebivalca je bila leta 2012 za 20 % nižja kot v slovenskem povprečju in tudi glede na leto 2008 se je poslabšala tako nominalno kot relativno do slovenskega povprečja.

Med storitvenimi dejavnostmi je po deležu ustvarjene dodane vrednosti najpomembnejše področje promet in skladiščenje, ki je v letu 2012 ustvarilo skoraj 30 % dodane vrednosti regije, ki so jo ustvarile gospodarske družbe. Ta dejavnost je zaposlovala dobro petino vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in glede na leto 2008 je svoj delež še povečala. V letu 2012 je ustvarila dobrih 24 mio EUR neto čistega dobička, vendar v primerjavi z letom 2008 je višino neto čistega dobička zmanjšala za okoli 10 mio EUR. Glede na leto 2008 je tako povečala delež čiste izgube poslovnega leta v celotnih prihodkih, zmanjšala gospodarnost poslovanja in zmanjšala dobičkonosnost sredstev in prihodkov. Vendar je bila po teh kazalnikih še vedno bistveno nad povprečjem regije in tudi blizu slovenskega povprečja v tej dejavnosti. Tudi drugi kazalniki poslovanja so v tej dejavnosti večinoma bolj ugodni kot v povprečju regije. Družbe s področja prometa in skladiščenja ustvarijo skoraj 64 % čistih prihodkov s prodajo na tujih trgih, kar je za okoli 50 % več kot v slovenskem povprečju. Produktivnost dela je višja kot v regijskem povprečju in tudi glede na leto 2008 se je povečala. Dejavnost izstopa z nadpovprečnimi plačami na zaposlenega v gospodarskih družbah, ki za okoli 17 % presegajo regijsko povprečje in za okoli 15 % povprečje države v tej dejavnosti. Financiranje iz dolgov je manjše kot znaša regijsko in tudi manjše kot znaša slovensko povprečje v tej dejavnosti. Tudi kratkoročnih obveznosti je manj kot v regijskem in so se glede na leto 2008 še zmanjšale, vendar pa presegajo slovensko povprečje v tej dejavnosti. Višje kot v regijskem in slovenskem povprečju je financiranje dolgoročnih sredstev s kapitalom.


Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil je naslednja dejavnost gospodarskih družb, ki med storitvenimi prispeva največ dodane vrednosti v regiji. V letu 2012 je ustvarila 15 % dodane vrednosti regije, v njej pa je bilo zaposlenih dobrih 13 % delavcev gospodarskih družb. Ta dejavnost je svoj prispevek k ustvarjeni dodani vrednosti in tudi zaposlenosti v regiji nekoliko zmanjšala glede na leto 2008. Poslovno leto 2012 je zaključila z dobrimi 22 mio EUR neto čistega dobička, vendar je le-tega zmanjšala glede na leto 2008 za slabih 8 mio EUR. Kazalniki poslovanja so v dejavnosti boljši kot v povprečju vseh gospodarskih družb regije, vendar slabši, kot so bili leta 2008. Visoko nad povprečjem regije in države je produktivnost, še posebej merjena s poslovnimi prihodki na zaposlenega. Dejavnost ustvari podpovprečen delež čistih prihodkov na tujem trgu v primerjavi z regijskim povprečjem, vendar nadpovprečni delež glede na slovensko povprečje v tej dejavnosti. Plače na zaposlenega so v tej dejavnosti tako pod slovenskim kot pod regijskim povprečjem. Glede na leto 2008 so so se nominalno nekoliko povišale. Delež dolga v virih sredstev je pod regijskim povprečjem in se je glede na leto 2008 zmanjšal. Dejavnost je relativno visoko obremenjena s kratkoročnimi obveznostmi v virih sredstev (nad regijskim povprečjem, a malo pod slovenskim v tej dejavnosti), vendar se je ta delež glede na leto 2008 zmanjšal. Visoka je kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev in zalog, ki se je glede na leto 2008 še povečala in tudi bistveno presega slovensko povprečje v tej dejavnosti.

Med storitvenimi dejavnostmi je gostinstvo tista, ki prispeva tretja največ k dodani vrednosti regije (skoraj 9 %) in zaposluje dobro desetino vseh delavcev gospodarske družbe regije. Svoj prispevek k dodani vrednosti regije je glede na leto 2008 zmanjšala za 1 o.t., število zaposlenih pa povečala za 0,2 o.t. Poslovno leto 2012 je zaključila z dobrimi 65 mio EUR neto čiste izgube, kar je za slabih 60 mio več kot leta 2008. Delež neto čiste izgube poslovnega leta v celotnih prihodkih se je namreč izjemno povečal in predstavlja kar 48,2 % celotnih prihodkov. Temu ustrezno se je močno poslabšala gospodarnost poslovanja in donosnost tako sredstev kot prihodkov. Produktivnost, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega in s poslovnimi prihodki na zaposlenega, je pod regijskim povprečjem, a nad slovenskim povprečjem v tej dejavnosti. Glede ne leto 2008 se je izboljšala. Izvozna usmerjenost te dejavnosti je nizka, vendar višja kot v letu 2008 in bistveno višja kot v slovenskem povprečju v tej dejavnosti. Plače na zaposlenega zaostajajo za okoli 10 % za regijskim povprečjem, a presegajo slovensko povprečje v tej dejavnosti za okoli 16 %. Glede na leto 2008 so se nominalno povečale. Delež dolga v virih sredstev se povečuje, vendar je še pod regijskim in tudi pod slovenskim povprečjem v tej dejavnosti. Prav tako pa tudi delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev. Kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev in zalog se zmanjšuje in je pod regijskim in slovenskim povprečjem.

Med storitvenimi dejavnostmi, ki so v letu 2012 imele neto čisti dobiček, so informacijske in komunikacijske dejavnosti. Te k bruto dodani vrednosti regije prispevajo 2,3 %, njihov delež pa se je glede na leto 2008 zmanjšal za 0,4 o.t. Ta dejavnost je v letu 2012 zaposlovala 2,1% delavcev v gospodarskih družbah regije in tudi delež zaposlenih se je glede na leto 2008 zmanjšal za 0,4 o.t. Dejavnost je v letu 2012 ustvarila dobri 2 mio EUR neto čistega dobička, kar je za okoli 700.000 EUR več kot leta 2008 (oz. za okoli 50 % več). Zmanjšala je delež izgube v celotnih prihodkih in izboljšala gospodarnost poslovanja in dobičkonosnost sredstev in prihodkov. Produktivnost dela, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega je nad povprečjem regije, vendar precej pod povprečjem Slovenije v tej dejavnosti. Prav tako tudi plače na zaposlenega, ki regijsko povprečje presegajo za skoraj 40 %. Dobro petino od prodaje ta dejavnost ustvari z izvozom, ki ga je glede na leto 2008 močno povečala (za okoli 88 %). Delež izvoza v celotnih čistih prihodkih od prodaje je tudi višji kot znaša slovensko


povprečje v tej dejavnosti. Dejavnost ima visok delež dolga v virih sredstev, tako v primerjavi z regijskim kot slovenskim povprečjem v tej dejavnosti, prav tako pa je dejavnost nadpovprečno obremenjena tudi s kratkoročnimi obveznostmi v virih sredstev. Nadpovprečna je tudi kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev in zalog.

Dobro četrtino dodane vrednosti v regiji ustvari industrija, ki zaposluje tudi več kot četrtino delavcev v gospodarskih družbah. V industriji poslujejo tudi večje gospodarske družbe po številu zaposlenih na družbo (12,5), kot je to značilno za povprečje regije. Leto 2012 so gospodarske družbe v industriji zaključile s skoraj 23 mio EUR neto čiste izgube, še leto 2008 pa so ustvarile dobrih 17 mio EUR neto čistega dobička. Delež čiste izgube poslovnega leta v celotnih prihodkih se je tako povečal za 3 o.t. na 4 %. Poslabšala se je gospodarnost poslovanja in donosnost sredstev in prihodkov. Produktivnost je pod regijskim povprečjem in pod slovenskim povprečjem v tej dejavnosti, a se je glede na leto 2008 nekoliko povečala. 61,5 % čistih prihodkov od prodaje je dejavnost ustvarila s prodajo na tujem trgu, vendar je ta delež zmanjšala za 1,2 o.t. glede na leto 2008, a je še vedno nad povprečjem regije in Slovenije v tej dejavnosti. Plače na zaposlenega so v gospodarskih družbah na področju industrije tako pod regijskim kot pod slovenskim povprečjem v tej dejavnosti, a so se glede na leto 2008 nominalno zvišale za 12 %. Delež dolga v virih sredstev je nad regijskim in slovenskim povprečjem, a se je glede na leto 2008 nekoliko zmanjšal. Visok je delež kratkotočnih obveznosti v virih sredstev, ki znaša 47,8 % in se je zvišal glede na leto 2008. Višji je tudi od regijskega povprečja in od slovenskega povprečja v tej dejavnosti. Financiranje dolgoročnih sredstev s kapitalom je nižje kot v regijskem in slovenskem povprečju in se je glede na leto 2008 znižala.

Gradbeništvo je k dodani vrednosti regije leta 2012 prispevalo le še 6 %, medtem ko je še leta 2008 prispevalo kar dobrih 11 % dodane vrednosti. Ta dejavnost se je soočila z največjim največji padcem aktivnosti med vsemi dejavnostmi v regiji. Tudi delež zaposlenih se je močno skrčil (s 13 % na 9,7 %). Še leta 2008 je gradbeništvo v regiji ustvarilo dobrih 13 mio EUR neto čistega dobička, v letu 2012 pa skoraj 400.000 EUR neto čiste izgube. Delež čiste izgube poslovnega leta v celotnih prihodkih se je povečal z 0,5 % na 5,5, %. Poslabšala se je gospodarnost poslovanja in donosnost sredstev in prihodkov. Močno se je poslabšala produktivnost, ki je pod regijskim in slovenskim povprečjem v tej dejavnosti. Plače na zaposlenega so nizke in za okoli četrtino nižje od regijskega povprečja oz. za okoli desetino nižje od slovenskega povprečja v tej dejavnosti. Gradbeništvo ustvari le 8,7 % prihodkov na tujih trgih, vendar je glede na leto 2008 ta delež povečalo več kot dvakrat. Še vedno pa je delež prihodkov ustvarjenih z izvozom nižji kot znaša slovensko povprečje v tej dejavnosti. Financiranje iz dolgov se je glede na leto 2008 znižalo, a je še vedno višje kot v regijskem in nižje kot v slovenskem povprečju v tej dejavnosti. Tudi delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev je močno padel glede na leto 2008, a je še nad povprečjem regije, vendar pod povprečjem države v tej dejavnosti. Povečala se je kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev in zalog, a je prav tako pod regijskim in bistveno nad slovenskim povprečjem v gradbeništvu.


Zaposlenost in delovna mesta

V letu 2013 je imela obalno-kraška regija v povprečju slabih 42.000 delovnih mest, kar je za 11,8 % manj (okoli 5.500 delovnih mest) kot leta 2008. V tem času se je število delovnih mest v Sloveniji zmanjšalo za 9,6 %. Število delovnih mest se je zmanjšalo v vseh občinah, absolutno najbolj v občini Koper (za dobrih 2.000) in občini Piran (za dobrih 1.000), relativno pa v občini Divača (-27 %). Stopnja delovne aktivnosti je v letu 2013 znašala 56,5 % in bila na ravni slovenskega povprečja. Glede na leto 2008 se je zmanjšala za 6,4 o.t., kar je več kot v povprečju v Sloveniji. V obalno-kraški regiji je tretjina manj delovnih mest, kot pa je tamkajšnjega delovno aktivnega prebivalstva. Največji primanjkljaj ima občina Divača, presežek imata pa le občini Piran in Hrpelje-Kozina.

Brezposelnost

Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v letu 2013 v regiji podpovprečna in je znašala 11,7 % (Slov. 13,1 %). Postopno narašča vse od leta 2008, ko je bila za več kot dvakrat nižja in obenem najnižja (5,2 %) v zadnjih desetih letih. Od leta 2008 se poslabšuje tudi razmerje do slovenskega povprečja po tem kazalniku. V letu 2008 je bila obalno-kraška regija skoraj za četrtino boljša od slovenskega povprečja v letu 2013 pa le še za dobro desetino. Najvišje stopnje registrirane brezposelnosti imajo občine Izola, Piran in Sežana, vendar v nobeni ne presega slovenskega povprečja. Med posameznimi kategorijami brezposelnih oseb regija nadpovprečno izstopa po deležu brezposelnih starih nad 40 oz. 50 let, po čemer jo prehiti le notranjsko-kraška regija. V letu 2013 je bilo 36 % brezposelnih starih nad 50 let. Nadpovprečen je tudi delež trajnih presežkov, ki jih je skupaj okoli petine vseh iskalcev zaposlitve. Precej manjši delež brezposelnih (8,5 %), a tudi nadpovprečen, je zaradi stečajev. Brezposelnost med mladimi v regiji ni tako hud problem kot v sicer v Sloveniji, čeprav se je stopnja registrirane brezposelnosti mladih18 močno povečala glede na leto 2008 (v povprečju za 18 o.t. na 25,8 % v decembru 2013), a v nobeni občini ne presega slovenskega povprečja. Tudi delež brezposelnih mladih in delež prvih iskalcev zaposlitve sta najnižja med regijami. Največje spremembe v deležih posameznih skupin brezposelnih med vsemi brezposelnimi glede na leto 2008 so pri brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, kjer se je delež povečal za dobro desetino.

Primerjava z obalno-kraške z ostalimi statističnimi regijami

Finančna in gospodarska kriza, predvsem pa tajkunsko izčrpavanje podjetij, so obalno-kraško regijo prizadeli bolj kot nekatere druge regije. To se kaže predvsem v visokem padcu gospodarske aktivnosti po začetku krize in še posebej v letu 2012, ko je bila gospodarska aktivnost nižja le še v zasavski regiji. Posledično se zmanjšuje prednost obalno-kraške regije v BDP na prebivalca pred drugimi statističnimi regijami. Ta sicer še vedno nekoliko presega slovensko povprečje. Obalno-kraška regija je namreč, poleg osrednjeslovenske, še vedno tudi edina regija z nadpovprečnim BDP na prebivalca. V regiji se je poslabšalo poslovanje gospodarskih družb. V letu 2012 je obalno-kraška regija izkazala najvišjo neto čisto izgubo med vsemi regijami, ob tem, da se negativni poslovni izidi v regiji vrstijo že od leta 2008, z 18 Od 15-24 let


izjemo leta 2011. Pri financiranju poslovanja iz dolgov se je pri večini gospodarskih družb regije le-to zmanjšalo, vendar je še vedno nadpovprečno in med višjimi med statističnimi regijami (presegata jo osrednjeslovenska in notranjsko-kraška regija). Znižal se je tudi delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev, razen v dejavnosti gostinstva, vendar je še vedno med višji med regijami in obenem nadpovprečen. Regija ima poleg jugovzhodne Slovenije, spodnjeposavske, osrednjeslovenske in savinjske regije nadpovprečno produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega), čeprav se je tudi ta glede na slovensko povprečje nekoliko zmanjšala. Vendar se je ob tem kar za 17% zmanjšala tudi zaposlenost v gospodarskih družbah, kar je več kot v slovenskem povprečju, a je še kar nekaj regij, ki so še bolj znižale število zaposlenih v gospodarskih družbah. Porasla je stopnja registrirane brezposelnosti, ki se je v regiji po letu 2008 povečala bolj kot v slovenskem povprečju. Višji porast so zabeležile le zasavska, jugovzhodna Slovenija, notranjsko-kraška in spodnjeposavska regija. Po bruto plačah na zaposlenega je bila še leta 2008 na drugem mestu med regijami in na ravni slovenskega povprečja, v letu 2013 pa sta jo poleg osrednjeslovenske regije prehiteli že jugovzhodna Slovenija in gorenjska regija. Težave v gospodarstvu, večja brezposelnost in nižje plače se posledično kažejo v nižji ekonomski moči prebivalstva regije. Obalno-kraška regija je namreč po osnovi za dohodnino na prebivalca sicer še vedno nadpovprečna (poleg osrednjeslovenske in obalno-kraške presega slovensko povprečje le še gorenjska), vendar tudi tu regija zmanjšuje svojo prednost pred slovenskim povprečjem in drugimi regijami. Obalno-kraška regija ima poleg osrednjeslovenske najvišji selitveni prirast v regijo. Edino v tej regiji je pozitivni selitveni prirast nastal v meddržavnih selitvah tujcev. Te selitve imajo pozitiven vpliv na demografsko sliko obalno-kraške regije, saj se je zaradi priselitev v regijo prebivalstvo pomladilo in izboljšala se je izobrazbena struktura regije. Stopnja vključenosti v terciarno izobraževanje je namreč v obalno-kraški regiji najnižja, prav tako pa tudi število študentov na 1.000 prebivalcev. Zato ne čudi, da je v regiji tudi število diplomantov na 1.000 prebivalcev najnižje. Še leta 2008 je imela regija najvišji indeks staranja, v letu 2013 pa so jo že prehitele kar tri regije. Čeprav ima regija še vedno nadpovprečen indeks staranja prebivalstva, pa so priselitve pozitivno vplivale na njegovo znižanje.

Viri:

Informacija o rezultatih poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v obalno-kraški statistični regiji v letu 2012. Ajpes. Koper, 2013.

Bevc, M., Uršič, S., Migracije v Sloveniji kot razvojni dejavnik države in njenih regij – 1. del. Migracije in njihov vpliv na število in strukturo prebivalcev v državah OECD, EU in Sloveniji ter njenih statističnih regijah. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2013.

93

Regionalni razvojni program za Južno Primorsko 2014 – 2020

Tabela 1: Osnovni socio-ekonomski kazalniki v obalno-kraški regiji (prebivalstvo1)

Občine / regije Površina

Prebivalci, 1.7. Gostota

poselitve

Stopnja rasti preb., %

Indeks staranja prebivalstva

Struktura prebivalstva po različnih starostnih skupinah, v %

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev

Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev

Skupni prirast na 1.000 prebivalcev

0-14 let

15-64 let

nad 64 let

2013 2002, popis

2008 2013 2013 2008-2013

2008 2013 2013 2013 2013 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Izola 29 14.549 15.739 15.884 550 100,9 145,0 137,1 13,2 18,1 68,8 2,9 -1,7 36,5 2,6 39,5 0,9

Koper 311 47.539 50.708 53.637 163 105,8 137,3 126,7 13,8 17,5 68,7 2,0 3,0 24,7 2,5 26,6 5,5

Piran 45 16.758 17.231 17.799 386 103,3 154,7 159,3 11,5 18,3 70,2 0,9 -0,3 -1,7 13,7 -0,8 13,5

Sežana 217 11.842 12.616 13.050 58 103,4 150,3 136,9 13,4 18,3 68,4 0,3 -0,3 26,8 -3,4 27,1 -3,7

Hrpelje - Kozina 195 4.053 4.049 4.276 21 105,6 158,4 135,9 13,2 18,0 68,8 3,0 0,2 16,8 11,7 19,8 11,9

Komen 103 3.515 3.477 3.564 34 102,5 146,0 139,6 13,7 19,2 67,1 2,3 6,2 -3,5 -10,7 -1,2 -4,5

Divača 145 3.814 3.840 3.944 26 102,7 161,8 132,9 12,8 17,0 70,2 4,7 -0,5 7,6 -4,1 12,2 -4,6

Obalno-kraška 1.044 102.070 107.660 112.154 103 104,2 144,4 134,8 13,2 17,9 68,9 1,9 1,3 20,6 3,3 22,5 4,6

Slovenija 20.273 1.964.036 2.022.629 2.059.114 100 101,8 117,1 118,9 14,5 17,3 68,2 1,7 1,3 9,2 0,3 10,9 1,6

Vir: SURS, lastni preračuni.

Opomba: 1 register prebivalstva na stanje 1.7.

Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu.

Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu.

94


Tabela 2: Osnovni socio-ekonomski kazalniki v obalno-kraški regiji (izobrazba)

Občine / regije % prebivalstva z največ OŠ v prebivalstvu 15+

% prebivalstva s poklicno ali srednjo izobrazbo v prebivalstvu 15+

% prebivalstva z najmanj višjo ali visoko (terciarno) izobrazbo v prebivalstvu 15+

Stopnja vključenosti prebivalstva v

terciarno izobraževanje4, %

Število študentov terciarnega izobraževanja na 1000 prebivalcev

Število diplomantov na 1000 prebivalcev

20022 20123 20022 20123 20022 20123 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Izola 32,7 29,0 53,1 51,6 14,2 19,4 34,1 29,8 49,5 35,5 5,8 7,7

Koper 31,4 28,5 53,5 52,0 15,1 19,5 36,4 33,0 49,4 39,7 7,4 8,4

Piran 26,0 23,4 55,9 54,3 18,1 22,3 34,4 30,1 49,4 38,9 8,2 7,6

Sežana 30,3 27,6 55,9 53,4 13,8 19,0 43,5 41,2 57,9 43,1 8,2 10,2

Hrpelje - Kozina 41,4 32,7 51,0 53,3 7,7 14,0 37,0 31,7 52,1 35,7 5,4 7,7

Komen 35,9 29,4 53,6 52,7 10,5 17,9 49,8 42,1 62,4 43,3 8,6 7,9

Divača 37,8 31,2 53,9 53,3 8,3 15,5 39,5 40,2 53,4 45,0 8,9 9,2

Obalno-kraška 31,4 27,9 54,0 52,6 14,6 19,5 37,0 33,4 51,1 39,5 7,4 8,4

Slovenija 33,0 28,1 54,1 53,1 12,9 18,8 40,0 37,6 56,6 47,5 8,5 10,0


Opomba: 2 Popis prebivalstva.

3 Registrski viri.

4 % študentov terciarnega izobraževanja v generaciji preb.20-29 let. Podatki so za študijski leti 2008/2009 in 2012/2013.

95


Tabela 3: Osnovni socio-ekonomski kazalniki v obalno-kraški regiji (ekonomski kazalniki)

Občine / regije BDP na prebivalca Stopnja rasti BDP (glede na predhodno leto), %

Osnova za dohodnino, indeks, Slo=100 Bruto plače na zaposlenega, indeks,

Slo=100

Neto plače na zaposlenega, indeks,

Slo=100 indeks, Slo=100 indeks, EU-28=100 na prebivalca na zavezanca

2006 2008 2012 2006 2008 2012 2009 2012 2006 2008 2012 2006 2008 2012 2008 2013 2008 2013

Izola ... ... ... ... ... ... ... ... 104,3 104,0 102,4 100,4 99,0 100,6 90,0 96,3 91,1 96,4

Koper ... ... ... ... ... ... ... ... 108,2 106,4 105,7 102,6 102,8 103,7 105,4 103,0 104,7 102,4

Piran ... ... ... ... ... ... ... ... 107,3 106,7 105,5 104,6 105,1 103,9 95,7 92,2 95,9 92,8

Sežana ... ... ... ... ... ... ... ... 111,4 103,8 99,2 100,0 99,4 97,1 96,2 91,1 97,7 92,6

Hrpelje - Kozina ... ... ... ... ... ... ... ... 94,9 95,0 94,5 89,9 91,8 93,2 85,5 84,0 88,1 86,6

Komen ... ... ... ... ... ... ... ... 105,8 98,8 99,3 96,7 96,6 96,1 91,0 81,1 94,2 84,7

Divača ... ... ... ... ... ... ... ... 106,2 105,5 103,1 96,9 96,3 92,8 97,2 88,1 99,6 91,7

Obalno-kraška 106,6 107,7 102,2 93,5 97,8 83,4 -6,0 -6,3 107,2 105,1 103,7 101,4 101,3 101,4 100,0 98,1 100,1 98,2

Slovenija 100,0 100,0 100,0 87,7 90,8 81,6 -8,0 -2,5 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Vir: SURS, Eurostat, lastni preračuni.

*Leto 2010.

… ni podatka.

96


Tabela 4: Osnovni socio-ekonomski kazalniki v obalno-kraški regiji (brezposelnost)

Občine / regije

Stopnja reg. brezposelnosti,

%

Strukturni deleži posameznih skupin brezposelnih, v %

Mladi (do 25 let)

Ženske Brez izobrazbe Najmanj višja, visoka izobrazba

Brezposelni zaradi stečajev

Trajni presežki Dolgotrajno brezposelni

Nad 40 let

Nad 50 let Iztek zaposlitve za določen čas

2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013

Izola 6,1 12,7 7,9 4,8 56,8 44,4 42,5 35,1 9,2 14,2 9,2 5,8 17,5 19,2 49,2 39,9 63,0 59,1 43,5 38,8 31,9 36,8

Koper 5,4 11,3 8,3 6,8 51,7 44,7 39,7 31,6 12,2 14,4 8,2 7,3 20,2 19,6 46,4 39,3 60,8 54,7 39,1 35,5 26,4 41,3

Piran 6,0 12,4 6,7 5,3 44,3 43,0 33,0 29,4 15,1 16,3 6,7 5,0 12,3 21,3 47,2 35,5 59,7 55,8 38,1 34,7 29,6 41,1

Sežana 3,4 12,4 6,1 5,4 55,5 40,1 27,8 26,6 16,9 17,1 10,6 17,8 24,7 23,3 42,3 36,4 63,9 57,2 42,4 36,2 30,8 36,1

Hrpelje -

Kozina 4,8 11,4

9,1

6,2 57,7 41,6 38,1 30,7 7,9 13,1 5,7 10,7 29,9 24,5 43,3 44,8 68,6 60,1 44,8 40,7 26,2 33,5

Komen 4,1 11,5 4,3 7,2 40,3 35,8 28,7 18,8 15,1 20,3 4,9 15,2 36,1 22,7 51,8 37,5 60,4 56,1 54,1 36,9 29,0 33,5

Divača 3,3 9,9 5,1 6,9 49,5 49,9 33,3 34,3 9,4 16,8 9,7 12,9 34,0 29,6 44,1 37,6 65,7 54,2 34,5 34,0 25,9 31,7

Obalno-kraška 5,2 11,7 7,6 6,1 51,5 43,6 37,6 30,8 12,4 15,2 8,2 8,5 19,7 20,8 46,7 38,5 61,6 56,1 40,4 36,1 28,3 31,8

Slovenija 6,7 13,1 11,7 9,0 52,8 47,9 40,1 32,9 10,2 15,4 6,0 6,4 17,0 18,8 51,1 46,2 55,3 52,5 34,7 32,5 32,2 40,5

Vir: SURS, ZRSZ, lastni preračuni.

Tabela 5: Osnovni socio-ekonomski kazalniki v obalno-kraški regiji (zaposlenost) Občine / regije Stopnja delovne

aktivnosti, % Struktura delovnih mest po sektorjih (vir:register SRDAP, 31.12.), v %

Kmetijstvo (A) Industrija (B,C,D,E) Gradbeništvo (F) Storitve (G..U) Število delovnih mest

Padec oz. porast del. mest (stopnja v %)

Presežek (+)/primanjkljaj (-) del. mest5.

2008 2013 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2013 2008-2013 2008 2013

Izola 63,1 55,7 ... ... ... ... ... ... ... ... 5.918 5.207 -12,0 -1,3 -4,2

Koper 62,9 57,6 ... ... ... ... ... ... ... ... 24.285 22.133 -8,9 -16,6 -14,4

97


Piran 60,3 54,3 ... ... ... ... ... ... ... ... 7.297 6.203 -15,0 7,7 4,3

Sežana 65,9 55,8 ... ... ... ... ... ... ... ... 6.093 5.135 -15,7 -2,2 -8,5

Hrpelje - Kozina 63,1 57,0 ... ... ... ... ... ... ... ... 1.600 1.448 -9,5 3,6 3,1

Komen 61,2 55,4 ... ... ... ... ... ... ... ... 790 671 -15,1 -12,0 -13,6

Divača 65,2 59,0 ... ... ... ... ... ... ... ... 1.477 1.078 -27,0 -46,4 -49,3

Obalno-kraška 62,9 56,5 1,2 1,2 15,2 15,4 11,4 7,9 72,3 75,4 47.459 41.875 -11,8 -19,0 -34,0

Slovenija 62,0 56,5 2,1 2,3 27,7 25,6 10,3 6,9 59,9 65,2 879.257 793.597 -9,7 0,0 0,0


Opomba: 5 Presežek/primanjkljaj del. mest nad delovno aktivnim preb. od domačega del. akt. preb.

… ni podatka.

Tabela 6: Nekateri kazalniki poslovanja gospodarskih družb v letih 2008 in 2012 v obalno-kraški regiji

Občine / regije

Velikost gospodarskih družb Opremljenost dela s sredstvi

Kazalniki poslovnega izida Gospodarnost poslovanja

Število gospodarskih

družb

Število zaposlenih v gospodarskih družbah

Sredstva na podjetje (v EUR)

Število zaposlenih na podjetje

Povprečna sredstva na zaposlenega (v 1.000 EUR)

Neto čisti dobiček + neto čista izguba – (v 1.000 EUR)

Delež čiste izgube posl. leta v cel. prih. (v %)

Poslovni prihodki / poslovnimi odhodki

2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Izola 503 560 2.291 1.900 760 633 4,6 3,4 154 182 9.181 -2.901 1,5 6,6 1,04 1,01

Koper 1.761 2.106 12.265 10.579 2.341 1.560 7,0 5,0 330 318 -141.836 -71.394 7,1 5,4 1,04 1,03

Piran 612 733 3.616 2.893 1.505 1.108 5,9 3,9 231 284 33.914 -63.622 3,5 23,8 1,06 0,95

Sežana 405 466 2.849 2.223 1.506 802 7,0 4,8 202 173 9.2164 1.471 1,6 2,3 1,04 1,02

Hrpelje -

Kozina

90 121 839

677 1.647 1.268 9,3 5,6 165 229 5.466 -8.040 1,4 12,1 1,06 0,97

98


Komen 37 51 379 294 765 545 10,2 5,8 73 101 332 -3.313 0,8 13,9 1,02 0,95

Divača 45 54 173 88 263 408 3,8 1,6 55 245 189 535 0,8 0,7 1,01 1,07

Obalno-kraška 3.453 4.091 22.413 18.654 1.803 1.229 6,5 4,6 267 274 -83.537 -147.262 5,6 6,8 1,04 1,02

Slovenija 51.997 59.726 510.754 435.059 2.006 1.621 9,8 7,3 195 222 1.656.533 332.381 2,0 2,9 1,04 1,03

Vir: AJPES, podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb za leto 2008 in 2012, lastni preračuni.

Zaradi spremembe slovenskih računovodskih standardov so med seboj primerljiva le leta od 2008 dalje.

Tabela 6: Nekateri kazalniki poslovanja gospodarskih družb v letih 2008 in 2012 v obalno-kraški regiji - nadaljevanje

Občine / regije

Donosnost Produktivnost Delovna stroškovnost

Donosnost sredstev

Donosnost prihodkov

Poslovni prihodki na zaposlenega (v EUR)

Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR)

Stroški dela na zaposlenega (v EUR)

Delež stroškov dela v dodani vrednosti (%)

Plače na zaposlenega v gosp. družbi (v EUR)

2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Izola 2,6 -0,8 3,9 -1,3 97.899 110.556 25.912 26.864 16.534 19.806 63,8 73,7 998 1.196

Koper -3,5 -2,1 -4,1 -2,5 272.288 264.285 42.099 44.144 23.262 24.306 55,3 55,1 1.414 1.480

Piran 4,1 -7,7 7,9 -20,8 108.519 102.656 35.217 34.759 21.545 23.830 61,2 68,6 1.311 1.482

Sežana 1,6 0,4 1,7 0,4 190.717 158.791 36.637 32.875 21.631 21.873 59,0 66,5 1.315 1.312

Hrpelje -

Kozina 3,9 -5,2 3,5 -9,6 182.167 122.298 37.850 30.299 19.134 21.560 50,6 71,2 1.133 1.265

Komen 1,2 -11,1 0,8 -12,5 104.131 88.758 25.183 21.034 20.447 21.145 81,2 100,5 1.234 1.222

Divača 2,0 2,5 1,2 2,8 86.614 217.198 22.495 42.731 18.834 18.002 83,7 42,1 1.172 1.142

Obalno-kraška -1,4 -2,9 -1,7 -3,8 210.015 202.846 38.043 38.712 21.853 23.305 57,4 60,2 1.327 1.418

Slovenija 1,7 0,3 1,9 0,4 161.656 177.217 35.279 38.006 21.376 23.630 60,6 62,2 1.291 1.436

99





Občine / regije Financiranje in plačilna sposobnost Izvozna usmerjenost

Delež dolga v virih sredstev (%)

Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev (%)

Kapitalska pokritost stalnih sredstev (%)

Kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev in zalog (%)

Delež čistih prih.od prodaje na tuj.trgu v cel.čist.prih.od prodaje (%)

2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Izola 67,6 68,5 37,8 47,1 56,5 58,3 88,9 81,8 21,1 33,4

Koper 69,3 64,6 43,0 39,2 47,7 59,7 78,8 88,5 41,2 42,9

Piran 54,8 56,2 28,3 37,3 57,8 59,6 86,7 79,8 24,9 26,5

Sežana 71,3 61,4 47,1 41,5 62,5 77,6 80,9 91,1 34,3 40,0

Hrpelje - Kozina 75,1 59,3 53,2 36,7 50,8 67,7 69,2 90,9 43,8 40,2

Komen 62,7 80,9 54,2 57,8 108,0 48,2 85,6 76,2 15,5 22,3

Divača 76,6 86,4 48,9 58,0 60,5 49,6 121,3 56,6 5,7 67,5

Obalno-kraška 67,4 63,3 41,2 39,7 51,3 60,8 80,8 86,5 37,9 40,8

Slovenija 65,2 61,2 36,9 34,4 56,8 61,8 88,8 90,8 29,7 34,9



100



Občine / regije Struktura sredstev Sredstva na zaposlenega

Kazalnik dodane vrednosti

Delež stalnih sredstev v sredstvih (%)

Delež poizv. strojev in naprav ter druge opreme v stal. sredstvih (%)

Razlika sredstev na zaposlenega (v EUR)

Dodana vrednost na prebivalca (v EUR)

2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Izola 57,4 54,0 12,8 12,6 26.532 10.070 3.729 3.199

Koper 64,3 59,3 11,2 13,1 11.321 -14.846 10.040 8.758

Piran 78,2 73,6 9,3 7,0 46.973 -6.196 7.281 5.624

Sežana 45,9 49,8 21,3 17,4 23.706 -9.154 8.270 5.607

Hrpelje - Kozina 49,0 60,1 17,1 21,9 22.980 -4.707 7.588 4.769

Komen 34,6 39,5 31,7 34,0 2.607 -12.958 2.692 1.746

Divača 38,7 27,5 25,8 46,9 26.098 12.204 984 963

Obalno-kraška 63,6 60,3 11,9 12,6 20.606 -9.764 7.812 6.451

Slovenija 61,3 62,8 15,7 15,0 19.248 611 8.835 8.031



101


Tabela 7: Nekateri kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb po sektorjih v letu 2008 in 2012 – OBALNO-KRAŠKA REGIJA

Velikost gospodarskih družb Dodana vrednost

Delež podjetij v Sloveniji, v %

Delež zaposlenih v Sloveniji, v %

Delež podjetij v regiji, v %

Delež zaposlenih v regiji, v%

Sredstva na podjetje (v 1.000 EUR)


Delež dodane vrednosti v Sloveniji, v

Delež dodane vrednosti v regiji, v %

2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

SLOVENIJA - gospodarstvo skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 2.006 1.621 9,8 7,3 100,0 100,0

Gospodarstvo regije skupaj (A..S) 6,6 6,8 4,4 4,3 100,0 100,0 100,0 100,0 1.803 1.229 6,5 4,6 4,7 4,4 100,0 100,0

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (A) 0,0 0,1 0,0 0,0 0,7 0,8 0,2 0,3 556 625 2,1 1,6 0,0 0,00 0,1 0,1

Industrija (B,C,D,E) 0,7 0,7 1,1 1,1 10,2 9,7 25,7 26,7 3.692 2.735 16,3 12,5 1,2 1,1 24,3 25,6

Rudarstvo (B) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,3 0,6 1.973 3.338 10,0 23,9 0,0 0,03 0,3 0,6

Predelovalne dejavnosti (C) 0,6 0,6 1,0 1,0 9,3 8,7 22,3 22,2 3.147 2.704 15,5 11,7 1,0 1,0 20,9 22,4

Proizvodnja živil (10) 0,1 0,1 0,1 0,1 0,9 0,8 3,0 2,8 3.721 2.946 21,5 16,6 0,1 0,09 2,1 2,1

Proizvodnja pijač (11) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,5 0,5 5.677 3.559 29,2 16,3 0,0 0,0 0,5 0,5

Proizvodnja tobačnih izdelkov (12) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Proizvodnja tekstilij (13) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 0,3 421 419 7,0 4,7 0,0 0,01 0,2 0,2

Proizvodnja oblačil (14) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,1 0,1 148 168 2,7 2,6 0,0 0,002 0,1 0,0

Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (15) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 3 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0

Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa,

plute, slame in protja, razen pohištva (16) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 0,3 0,1 0,1 289 457 2,8 2,0 0,0 0,0 0,1 0,1

Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (17) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 2.190 1.726 33,1 23,8 0,0 0,0 0,1 0,1

Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (18) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,5 0,4 0,3 0,2 224 189 3,4 2,6 0,0 0,0 0,2 0,1

Proizvodnja koksa in naftnih derivatov (19) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (20) 0,0 0,0 0,1 0,1 0,2 0,2 1,4 1,2 18.446 14.367 50,7 31,5 0,1 0,1 1,9 2,4

Proizvodnja fermacevtskih surovin in preparatov (21) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 0,1 0,1 0,1 0,0 1,0 0,9 1,3 0,9 982 869 8,4 4,9 0,0 0,0 0,8 0,8

102


Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,5 0,4 1,1 1,2 3.773 2.658 15,2 12,7 0,1 0,1 1,3 1,3

Proizvodnja kovin (24) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,6 0,6 2.313 2.603 46,9 35,4 0,0 0,0 0,4 0,4

Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav

(25) 0,1 0,1 0,2 0,2 1,7 1,8 3,8 5,0 1.395 1.157 14,5 12,8 0,1 0,2 2,8 4,3

Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov

(26) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,2 0,7 0,7 2.091 1.502 22,5 15,3 0,0 0,0 0,5 0,5

Proizvodnja električnih naprav (27) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 0,3 0,3 0,3 527 448 5,1 4,0 0,0 0,0 0,2 0,3

Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,5 0,5 0,9 1,1 2.032 1.398 12,9 9,6 0,0 0,0 0,7 1,0

Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) 0,0 0,0 0,2 0,2 0,2 0,2 5,2 5,2 58.794 54.147 166,9 121,0 0,3 0,3 6,5 6,6

Proizvodnja drugih vozil in plovil (30) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 0,3 0,7 0,2 925 360 11,2 2,2 0,0 0,0 0,3 0,1

Proizvodnja pohištva (31) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,2 0,4 0,4 1.119 1.247 14,0 9,6 0,0 0,0 0,2 0,2

Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (32) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 0,5 1,0 0,8 3.687 2.572 14,5 7,8 0,1 0,0 2,0 1,1

Popravila in montaža strojev in naprav (33) 0,1 0,1 0,0 0,0 1,2 1,1 0,4 0,6 530 395 2,1 2,4 0,0 0,0 0,2 0,4

Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,4 0,1 0,1 6.798 2.091 4,2 1,1 0,0 0,0 0,3 0,3

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje

(E) 0,0 0,0 0,1 0,2 0,6 0,5 3,0 3,8 12.549 3.649 35,2 33,5 0,1 0,1 2,8 2,3

Gradbeništvo (F) 0,9 0,8 0,6 0,4 12,9 12,0 13,0 9,7 1.178 723 6,6 3,7 0,5 0,3 11,1 6,0

- Nadaljevanje na naslednji strani.





Delež podjetij v regiji, v % Delež zaposlenih v regiji, v%



Delež dodane vrednosti v Sloveniji, v %


2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Storitve (G … S) 5,1 5,3 2,7 2,7 76,3 77,5 61,1 63,4 1.665 1.124 5,2 3,7 3,1 3,0 64,5 68,2

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G) 1,9 1,9 0,7 0,6 27,9 27,0 14,9 13,3 947 774 3,5 2,2 0,8 0,7 17,1 15,0

103


Promet in skladiščenje (H) 0,6 0,6 0,9 0,9 8,6 9,0 19,4 22,1 4.122 2.797 14,6 11,1 1,1 1,3 23,4 29,2

Gostinstvo (I) 0,4 0,4 0,5 0,5 5,8 5,7 10,7 10,9 2.809 1.952 12,1 8,7 0,4 0,4 7,9 8,9

Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J) 0,2 0,2 0,1 0,1 3,5 3,5 2,5 2,1 468 221 4,6 2,8 0,1 0,1 2,7 2,3

Finančne in zavarovalniške dejavnosti (K) 0,1 0,1 0,1 0,0 1,4 1,5 1,2 1,1 18.678 7.360 5,7 3,2 0,0 0,0 1,0 0,5

Poslovanje z nepremičninami (L) 0,3 0,3 0,0 0,0 4,1 3,9 0,8 0,6 1.088 758 1,3 0,7 0,1 0,0 1,2 0,8

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M) 1,1 1,3 0,2 0,3 17,0 18,4 4,8 5,8 598 463 1,8 1,4 0,2 0,3 5,2 5,9

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) 0,2 0,2 0,1 0,1 3,2 3,6 2,7 3,1 352 283 5,5 3,9 0,1 0,1 1,4 1,7

Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne

socialne varnosti (O) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Izobraževanje (P) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 0,6 0,1 0,1 109 103 1,0 0,7 0,0 0,0 0,1 0,1

Zdravstvo in socialno varstvo (Q) 0,1 0,1 0,0 0,0 1,3 1,4 0,4 0,7 479 415 1,9 2,4 0,0 0,0 0,2 0,7

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) 0,1 0,1 0,1 0,1 1,5 1,3 2,6 2,4 3.159 3.121 10,8 8,5 0,2 0,1 3,9 2,6

Druge dejavnosti (S) 0,1 0,1 0,0 0,0 1,3 1,5 1,0 1,0 326 460 4,9 3,2 0,0 0,0 0,5 0,6


104



Opremljenost dela s sredstvi Kazalniki poslovnega izida Gospodarnost Donosnost Produktivnost Povprečna sredstva na zaposlenega (v

1.000 EUR) Neto čisti dobiček + neto čista izguba - (v

1.000 EUR) Delež čiste izgube poslovnega leta v celotnih prih. (%)


Donosnost sredstev (%)

Donosnost prihodkov (%)


2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

SLOVENIJA - gospodarstvo skupaj 195 222 1.656.533 332.381 2,0 2,9 1,04 1,03 1,7 0,3 1,9 0,4 161.656 177.217

Gospodarstvo regije skupaj (A..S) 267 274 -83.537 -147.262 5,6 6,8 1,04 1,02 -1,4 -2,9 -1,7 -3,8 210.015 202.846

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (A) 269 382 -5 -44 3,8 4,8 0,91 0,90 0,0 -0,2 -0,1 -0,6 74.691 117.592

Industrija (B,C,D,E) 220 224 17.163 -22.947 1,0 4,0 1,04 1,02 1,4 -2,1 1,7 -2,5 175.551 183.925

Rudarstvo (B) 192 138 266 20 0,2 0,4 1,08 1,02 2,0 0,1 4,3 0,2 88.290 73.333

Predelovalne dejavnosti (C) 195 238 15.024 -18.513 1,0 3,8 1,04 1,02 1,5 -1,9 1,6 -2,2 188.853 202.881

Proizvodnja živil (10) 150 178 806 1.188 1,0 0,7 1,01 1,02 0,8 1,3 0,8 1,1 144.442 201.774

Proizvodnja pijač (11) 193 223 372 -169 0,1 2,2 1,01 0,97 1,7 -0,8 3,3 -2,1 94.323 79.793

Proizvodnja tobačnih izdelkov (12) 0 0 0 0 0,0 0,0 0,00 0,00 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0

Proizvodnja tekstilij (13) 56 90 14 37 1,4 0,7 1,03 1,02 0,3 0,8 0,3 0,8 59.516 92.444

Proizvodnja oblačil (14) 52 69 19 -11 0,9 2,5 1,03 1,00 1,9 -1,2 1,5 -1,0 65.349 79.700

Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (15) 0 12 0 -8 0,0 158,1 0,00 0,39 0,0 -210,2 0,0 -158,1 0 15.718


plute, slame in protja, razen pohištva (16)

110 222 6 14 1,8 1,4 0,99 1,02 0,2 0,3 0,3 0,7 92.811 86.015

Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (17) 66 77 82 89 0,0 0,0 1,05 1,05 3,8 4,8 2,5 3,0 99.168 122.082

Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (18) 62 76 -67 -25 3,3 3,3 0,99 0,99 -1,8 -0,8 -1,7 -1,0 61.939 56.735

Proizvodnja koksa in naftnih derivatov (19) 0 0 0 0 0,0 0,0 0,00 0,00 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0

Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (20) 355 457 1.110 2.298 1,9 0,0 1,03 1,08 1,0 2,3 1,1 3,2 337.127 324.083

Proizvodnja fermacevtskih surovin in preparatov (21) 0 0 0 0 0,0 0,0 0,00 0,00 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0

Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 128 174 -1.536 399 7,3 2,4 0,99 1,03 -4,1 1,3 -4,9 1,9 106.963 117.290

Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 216 216 1.902 783 1,1 0,6 1,11 1,03 3,6 1,7 4,8 1,8 162.559 196.813

Proizvodnja kovin (24) 53 70 -14 180 1,3 0,0 1,01 1,03 -0,2 2,4 -0,2 1,8 61.508 91.659

Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (25) 101 92 1.675 1.150 0,3 4,2 1,03 1,05 2,0 1,3 1,8 1,3 109.194 94.909


(26)

83 84 340 28 0,0 3,0 1,03 1,01 2,6 0,2 1,9 0,2 113.863 95.927

Proizvodnja električnih naprav (27) 97 114 69 247 1,3 1,0 1,04 1,08 1,0 3,9 1,0 4,8 95.714 91.416

Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 138 141 395 -62 0,4 2,1 1,02 1,01 1,4 -0,2 1,2 -0,2 154.579 155.411

Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) 348 468 3.779 -24.720 0,0 6,3 1,04 1,01 0,9 -5,5 0,9 -6,3 347.512 402.752

Proizvodnja drugih vozil in plovil (30) 81 141 -2.092 -454 16,8 12,9 0,90 0,90 -16,5 -10,3 -14,7 -12,3 89.591 117.665

Proizvodnja pohištva (31) 83 135 216 -129 6,5 4,6 0,88 1,05 2,7 -1,4 3,4 -2,9 54.037 65.656

Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (32) 230 343 7.705 265 0,3 0,1 1,20 0,99 15,5 0,5 13,4 1,1 256.356 155.335

Popravila in montaža strojev in naprav (33) 241 189 241 388 1,8 1,2 0,98 1,03 1,2 2,0 2,8 3,6 92.123 101.175

Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D) 1.521 1.844 594 117 0,4 0,7 1,12 1,04 1,6 0,3 4,4 1,0 530.261 591.873


(E)

355 111 1.279 -4.570 0,1 8,7 0,94 0,93 0,5 -5,8 2,4 -7,9 72.044 79.901

Gradbeništvo (F) 162 195 13.369 -394 0,5 5,5 1,06 1,03 2,8 -0,1 2,9 -0,2 153.285 86.684


105



Opremljenost dela s sredstvi Kazalniki poslovnega izida Gospodarnost Donosnost Produktivnost


Neto čisti dobiček + neto čista izguba - (v 1.000 EUR)

Delež čiste izgube poslovnega leta v celotnih prih. (%)


Donosnost sredstev (v %)

Donosnost prihodkov (v %)


2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Storitve (G … S) 310 307 -114.065 -123.878 7,7 7,8 1,04 1,02 -2,7 -3,4 -3,3 -4,5 237.092 228.881

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G) 261 339 29.985 22.110 0,5 0,7 1,02 1,02 3,4 2,6 1,5 1,4 606.825 636.229

Promet in skladiščenje (H) 261 259 34.085 24.508 1,1 1,5 1,07 1,05 3,0 2,3 4,7 3,5 159.613 167.069

Gostinstvo (I) 209 241 -6.274 -65.723 8,5 48,2 1,01 0,89 -1,3 -13,4 -3,9 -47,1 63.299 67.571

Informacijske in komunikacijske deja vnosti (J) 86 81 1.410 2.130 1,2 0,7 1,03 1,05 2,9 6,5 2,6 5,5 95.715 94.567

Finančne in zavarovalniške dejavnosti (K) 3.689 2.439 -217.815 -93.623 266,3 326,9 0,84 0,54 -21,9 -19,4 -259,6 -317,6 90.776 73.856

Poslovanje z nepremičninami (L) 718 1.024 11.305 -1.745 1,8 13,3 1,16 1,01 8,3 -1,4 23,3 -7,9 196.527 181.726

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M) 309 312 15.551 -6.008 2,2 14,6 1,11 1,06 4,7 -1,8 10,6 -4,6 119.605 110.431

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) 60 70 -24 -38 2,7 2,3 1,02 1,01 -0,1 -0,1 -0,1 -0,1 64.428 59.779

Djavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne

socialne varnosti (O)

0 0 0 0 0,0 0,0 0,00 0,00 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0

Izobraževanje (P) 114 142 251 63 2,0 2,9 1,20 1,05 10,2 2,3 13,0 3,3 87.415 95.472

Zdravstvo in socialno varstvo (Q) 199 174 -386 365 12,6 0,8 0,96 1,09 -2,4 1,5 -7,9 3,7 59.004 70.770

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) 270 366 17.976 -5.929 2,4 16,1 1,13 0,94 11,6 -3,6 21,6 -11,7 119.165 108.143

Druge dejavnosti (S) 63 140 -129 13 3,6 1,9 0,98 1,00 -0,9 0,1 -1,2 0,1 43.344 60.813

- Nadaljevanje na naslednji strani .

106


Tabela 7: Nekateri kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb po sektorjih v letu 2008 in 2012 – OBALNO-KRAŠKA REGIJA Produktivnost Delovna stroškovnost Financiranje in plačilna sposobnost


Stroški dela na zaposlenega

Delež stroškov dela v

dodani vrednosti (%)

Plače na zaposlenega

(v EUR)

Delež dolga v virih

sredstev (%)

Delež kratkoročnih obveznosti v virih


2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

SLOVENIJA - gospodarstvo skupaj 35.279 38.006 21.376 23.630 60,6 62,2 1.291 1.436 65,2 61,2 36,9 34,4 56,8 61,8

Gospodarstvo regije skupaj (A..S) 38.043 38.712 21.853 23.305 57,4 60,2 1.327 1.418 67,4 63,3 41,2 39,7 51,3 60,8

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (A) 14.237 16.176 17.651 18.188 124,0 112,4 1.031 930 31,1 49,7 19,7 35,7 245,9 106,0

Industrija (B,C,D,E) 36.054 37.203 20.599 22.993 57,1 61,8 1.240 1.398 71,6 68,5 39,7 47,8 47,4 60,0

Rudarstvo (B) 38.775 34.764 22.015 24.956 56,8 71,8 1.335 1.523 41,1 43,6 21,1 22,6 74,2 73,1

Predelovalne dejavnosti (C) 35.716 39.146 20.118 22.504 56,3 57,5 1.212 1.369 69,3 70,2 47,9 50,1 58,5 59,0

Proizvodnja živil (10) 26.755 29.776 14.488 17.733 54,2 59,6 863 1.078 78,0 68,9 33,2 49,5 37,5 69,5

Proizvodnja pijač (11) 34.540 35.264 22.943 25.211 66,4 71,5 1.394 1.513 20,6 17,1 15,9 10,9 130,5 143,5

Proizvodnja tobačnih izdelkov (12) 0 0 0 0 0,0 0,0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Proizvodnja tekstilij (13) 18.702 24.555 14.375 17.625 76,9 71,8 858 1.036 83,8 84,3 56,8 56,3 35,9 37,2

Proizvodnja oblačil (14) 23.769 22.786 19.274 20.788 81,1 91,2 1.178 1.244 80,0 76,4 63,5 48,3 112,5 144,5

Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (15) 0 -8.191 0 15.282 0,0 -186,6 0 770 0,0 351,5 0,0 351,5 0,0 -355,3


plute, slame in protja, razen pohištva (16) 23.466 24.110 17.465 18.784 74,4 77,9 1.071 1.175 62,7 78,5 44,6 55,9 74,0 91,2

Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (17) 27.383 34.519 18.275 23.849 66,7 69,1 1.044 1.478 86,4 82,4 64,5 41,8 23,0 28,2

Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (18) 22.409 24.433 17.401 17.774 77,6 72,7 1.015 1.048 70,4 64,8 33,5 34,1 45,5 54,0

Proizvodnja koksa in naftnih derivatov (19) 0 0 0 0 0,0 0,0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (20) 52.133 78.057 29.615 33.375 56,8 42,8 1.810 2.078 55,7 53,2 44,5 43,0 73,5 71,7

Proizvodnja fermacevtskih surovin in preparatov (21) 0 0 0 0 0,0 0,0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 23.038 34.592 17.724 21.223 76,9 61,4 1.055 1.293 92,3 93,7 74,1 72,0 12,7 10,4

Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 46.048 43.548 22.423 24.876 48,7 57,1 1.344 1.501 70,2 64,4 39,7 42,2 45,2 60,1

107


Proizvodnja kovin (24) 22.943 29.373 17.914 20.489 78,1 69,8 1.045 1.186 48,2 49,4 22,4 30,4 81,4 97,1

Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (25) 28.476 32.978 20.150 22.448 70,8 68,1 1.193 1.368 72,3 69,1 51,9 48,1 66,2 70,7


(26) 28.541 25.812 20.114 22.022 70,5 85,3 1.202 1.177 65,5 59,6 54,1 44,0 104,1 107,1

Proizvodnja električnih naprav (27) 25.224 33.521 18.883 21.878 74,9 65,3 1.168 1.327 75,6 69,0 42,6 32,1 66,7 52,4

Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 28.925 34.344 21.620 27.716 74,7 80,7 1.317 1.736 90,2 79,6 71,6 64,0 29,0 53,6

Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) 47.180 48.927 21.021 22.052 44,6 45,1 1.296 1.353 73,0 80,6 52,3 57,1 47,8 37,0

Proizvodnja drugih vozil in plovil (30) 15.174 13.022 19.720 16.246 130,0 124,8 1.178 940 133,1 98,2 130,5 69,4 -153,4 5,8

Proizvodnja pohištva (31) 14.443 21.092 17.235 15.747 119,3 74,7 981 947 42,8 79,8 30,8 43,8 93,6 29,9

Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (32) 79.335 53.044 23.816 26.034 30,0 49,1 1.430 1.620 38,1 28,9 31,1 22,2 263,9 229,7

Popravila in montaža strojev in naprav (33) 24.223 29.399 20.388 21.784 84,2 74,1 1.224 1.304 43,0 55,5 28,2 30,4 294,2 227,5

Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D) 118.398 117.118 29.586 23.445 25,0 20,0 1.855 1.553 53,9 47,8 16,2 16,0 55,4 62,4


(E) 35.192 23.968 23.705 25.524 67,4 106,5 1.419 1.543 86,1 62,6 10,3 39,1 16,0 64,9

Gradbeništvo (F) 32.416 24.182 19.710 17.928 60,8 74,1 1.189 1.068 80,9 73,5 62,1 46,2 67,6 76,7


108



Produktivnost Delovna stroškovnost Financiranje in plačilna sposobnost






(v EUR)


sredstev (%)



2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Storitve (G … S) 40.165 41.659 22.853 24.278 56,9 58,3 1.393 1.482 64,6 60,8 39,2 36,6 51,3 60,0

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G) 43.544 43.592 21.346 22.203 49,0 50,9 1.302 1.348 62,8 53,8 50,9 43,0 100,6 136,7

Promet in skladiščenje (H) 45.847 51.162 25.416 27.231 55,4 53,2 1.554 1.661 55,3 53,4 33,1 20,4 59,2 58,9

Gostinstvo (I) 27.924 31.737 19.340 20.650 69,3 65,1 1.181 1.289 49,3 54,5 21,6 31,8 55,5 50,1

Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J) 40.815 41.967 28.967 31.361 71,0 74,7 1.753 1.972 56,0 61,2 34,0 45,3 65,2 76,3

Finančne in zavarovalniške dejavnosti (K) 31.881 16.797 29.512 31.718 92,6 188,8 1.832 1.859 92,1 89,9 47,0 63,6 9,2 13,4

Poslovanje z nepremičninami (L) 53.518 45.933 17.816 19.663 33,3 42,8 1.054 1.153 67,4 77,0 33,4 32,7 70,5 38,7

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M) 41.080 38.864 22.214 23.933 54,1 61,6 1.343 1.417 61,6 61,3 47,5 43,8 68,0 77,8

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) 20.434 20.804 15.311 15.412 74,9 74,1 906 918 84,4 87,3 39,5 44,3 25,7 21,6


socialne varnosti (O) 0 0 0 0 0,0 0,0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Izobraževanje (P) 35.954 36.207 16.194 25.557 45,0 70,6 1.000 1.421 59,1 53,7 54,5 41,5 74,0 80,9

Zdravstvo in socialno varstvo (Q) 24.434 35.890 20.089 22.928 82,2 63,9 1.236 1.403 71,4 67,0 31,0 10,8 32,4 40,3

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) 57.475 41.407 31.978 31.738 55,6 76,7 1.967 2.013 49,8 58,3 27,1 31,0 63,7 49,5

Druge dejavnosti (S) 18.280 24.239 16.046 18.558 87,8 76,6 954 1.091 83,8 60,8 64,5 48,0 25,7 63,3


109



Financiranje in plačilna sposobnost Izvozna usmerjenost Struktura sredstev Sredstva na zaposlenega


Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnih čistih

prihodkih od prodaje (%)


Delež proizvodnih strojev in naprav ter druge opreme v stalnih sredstev.

(%) Razlika sredstev na zaposlenega

2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 SLOVENIJA - gospodarstvo skupaj 88,8 90,8 29,7 34,9 61,3 62,8 15,7 15,0 19.248 611

Gospodarstvo regije skupaj (A..S) 80,8 86,5 37,9 40,8 63,6 60,3 11,9 12,6 20.606 -9.764

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (A) 274,9 106,9 31,8 30,4 28,0 47,4 13,6 23,4 -4.499 26.645

Industrija (B,C,D,E) 87,5 84,0 62,7 61,5 59,9 52,5 17,0 17,2 13.585 -10.445

Rudarstvo (B) 91,9 90,9 20,5 21,7 79,4 77,2 37,4 30,6 9.687 1.908

Predelovalne dejavnosti (C) 81,8 81,7 67,0 66,0 52,5 50,5 21,3 17,2 14.068 -11.722

Proizvodnja živil (10) 92,2 79,6 16,1 15,7 58,7 44,7 15,6 20,7 45.166 -289

Proizvodnja pijač (11) 99,1 102,4 2,6 2,3 60,8 57,8 25,5 16,9 2.667 -10.077

Proizvodnja tobačnih izdelkov (12) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0

Proizvodnja tekstilij (13) 60,2 62,1 25,8 42,9 45,2 42,3 51,4 39,5 7.773 -2.398

Proizvodnja oblačil (14) 70,6 91,8 59,3 67,5 17,8 16,3 91,3 42,9 4.534 -10.767

Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (15) 0,0 -334,6 0,0 0,0 0,0 70,8 0,0 100,0 0 -8.568

Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in

protja, razen pohištva (16)

69,6 75,5 46,4 51,4 50,4 23,6 22,5 37,3 -8.905 3.090

Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (17) 54,1 81,2 3,8 3,4 59,1 62,4 48,0 39,0 1.206 -8.633

Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (18) 98,1 98,4 18,9 13,8 65,1 65,2 57,3 50,6 6.760 -5.875

Proizvodnja koksa in naftnih derivatov (19) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0

Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (20) 83,2 76,3 44,6 17,6 60,3 65,3 24,6 24,7 17.580 -2.172

Proizvodnja fermacevtskih surovin in preparatov (21) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0

Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 38,3 41,7 63,5 64,1 60,8 60,4 21,7 17,7 -22.241 4.982

Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 85,0 85,0 44,6 57,9 65,9 59,3 33,8 20,3 66.611 -14.315

Proizvodnja kovin (24) 99,3 104,3 21,0 30,5 63,7 52,1 59,9 48,7 -6.816 7.665

Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (25) 84,3 89,9 53,4 57,4 41,8 43,6 31,9 45,3 -10.713 -2.096

Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (26) 77,4 93,5 23,8 28,6 33,2 37,7 25,4 12,3 19.608 27.942

Proizvodnja električnih naprav (27) 100,5 87,8 16,8 16,0 36,6 59,2 20,3 10,0 10.868 -5.113

Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 53,8 57,6 64,1 65,5 33,6 38,1 22,2 25,0 38.440 9.047

Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) 73,9 74,8 95,5 96,2 56,4 52,4 14,5 7,5 7.510 -41.196

Proizvodnja drugih vozil in plovil (30) -49,2 41,3 70,5 84,0 21,6 32,0 77,0 35,4 3.539 39.415

Proizvodnja pohištva (31) 93,9 68,8 33,5 67,1 61,1 67,6 7,4 10,3 -5.351 -9.605

Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (32) 156,0 159,3 83,0 79,1 23,5 30,9 31,9 22,4 51.005 -25.524

Popravila in montaža strojev in naprav (33) 316,8 270,2 27,9 26,5 19,4 19,6 69,2 29,0 25.037 -49.958

Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D) 100,1 100,2 0,0 0,7 83,2 83,6 1,2 5,0 201.754 -27.335

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje (E) 103,0 100,3 0,8 8,2 86,4 57,7 7,3 21,5 3.310 -4.568

Gradbeništvo (F) 61,1 83,1 3,6 8,7 28,2 34,5 21,7 8,9 33.309 1.784


110










2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 Storitve (G … S) 80,7 87,4 34,6 35,8 68,9 65,3 10,1 11,6 20.934 -11.392

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G) 86,2 108,6 30,5 28,4 37,0 33,8 16,4 12,1 22.503 11.645

Promet in skladiščenje (H) 88,6 100,4 62,7 63,8 75,5 79,2 15,5 19,0 43.352 -16.046

Gostinstvo (I) 85,0 74,2 12,2 18,3 91,4 90,7 7,8 5,6 47.985 -31.797

Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J) 94,1 99,9 8,3 15,0 67,4 50,9 18,6 26,6 31.380 -2.391

Finančne in zavarovalniške dejavnosti (K) 61,5 46,7 7,9 22,8 86,0 75,8 1,5 0,5 -851.630 -258.455

Poslovanje z nepremičninami (L) 93,1 87,5 4,2 4,9 46,3 59,6 4,5 6,4 213.070 -7.206

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M) 76,9 87,8 18,9 28,8 56,5 49,7 7,1 9,2 36.164 15.093

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) 94,3 85,8 19,1 29,5 60,8 59,0 39,7 34,9 7.107 3.947

Djavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti (O) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0

Izobraževanje (P) 81,7 100,8 1,4 6,8 55,3 57,3 20,6 6,9 -6.698 -8.764

Zdravstvo in socialno varstvo (Q) 77,8 107,3 0,7 0,4 88,4 82,1 15,1 10,5 116.282 366

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) 87,7 81,0 1,7 2,3 78,8 84,2 10,8 11,5 43.819 -1.704

Druge dejavnosti (S) 52,1 95,9 13,2 13,5 63,0 42,4 32,3 19,3 6.054 11.902

Vir: AJPES - Podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida družb za leto 2008 in 2012, preračuni avtorice.

Tabela 8: Nekateri kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb po sektorjih v letu 2008 in 2012 – SLOVENIJA









2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

SLOVENIJA - gospodarstvo skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 2.006 1.621 9,8 7,3 100,0 100,0

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (A) 0,7 0,7 0,8 0,7 0,7 0,7 0,8 0,7 1.721 1.455 11,3 7,7 0,6 0,6 0,6 0,6

Industrija (B,C,D,E) 13,9 13,8 42,6 42,1 13,9 13,8 42,6 42,1 4.308 3.967 30,2 22,3 41,2 43,3 41,2 43,3

Rudarstvo (B) 0,1 0,1 0,7 0,6 0,1 0,1 0,7 0,6 7.333 7.441 50,3 37,7 0,8 0,8 0,8 0,8

Predelovalne dejavnosti (C) 12,8 12,0 38,8 37,6 12,8 12,0 38,8 37,6 3.512 3.163 29,7 22,9 35,2 36,0 35,2 36,0

111


Proizvodnja živil (10) 0,9 0,9 2,5 2,6 0,9 0,9 2,5 2,6 4.269 3.085 27,5 20,9 2,0 2,1 2,0 2,1

Proizvodnja pijač (11) 0,1 0,1 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 0,3 14.480 11.261 23,6 20,5 0,6 0,5 0,6 0,5

Proizvodnja tobačnih izdelkov (12) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Proizvodnja tekstilij (13) 0,3 0,2 1,2 0,8 0,3 0,2 1,2 0,8 2.727 2.280 35,9 22,6 0,8 0,6 0,8 0,6

Proizvodnja oblačil (14) 0,5 0,4 1,6 0,9 0,5 0,4 1,6 0,9 1.063 889 29,5 17,5 0,6 0,4 0,6 0,4

Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (15) 0,1 0,1 0,7 0,8 0,1 0,1 0,7 0,8 4.534 5.359 79,7 78,9 0,4 0,4 0,4 0,4


plute, slame in protja, razen pohištva (16) 1,0 0,9 1,7 1,5 1,0 0,9 1,7 1,5 1.208 1.177 16,6 11,8 1,0 1,1 1,0 1,1

Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (17) 0,2 0,2 0,9 0,9 0,2 0,2 0,9 0,9 6.575 6.336 43,2 34,9 0,8 0,9 0,8 0,9

Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (18) 1,2 1,0 0,9 0,7 1,2 1,0 0,9 0,7 954 785 7,7 5,4 0,8 0,7 0,8 0,7

Proizvodnja koksa in naftnih derivatov (19) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 7.559 4.498 16,4 6,1 0,0 0,0 0,0 0,0

Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (20) 0,2 0,2 1,5 1,5 0,2 0,2 1,5 1,5 10.711 9.753 59,7 45,2 1,6 2,1 1,6 2,1

Proizvodnja fermacevtskih surovin in preparatov (21) 0,0 0,0 1,5 1,6 0,0 0,0 1,5 1,6 199.961 121.267 641,2 339,6 4,0 4,1 4,0 4,1

Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 1,0 0,9 2,4 2,5 1,0 0,9 2,4 2,5 2.750 2.633 24,8 20,6 2,1 2,4 2,1 2,4

Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 0,5 0,4 1,6 1,5 0,5 0,4 1,6 1,5 5.218 4.601 32,2 25,4 1,6 1,4 1,6 1,4

Proizvodnja kovin (24) 0,2 0,1 1,9 1,7 0,2 0,1 1,9 1,7 16.942 16.910 110,8 86,4 1,9 1,6 1,9 1,6

Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav

(25) 2,7 2,7 5,4 5,5 2,7 2,7 5,4 5,5 1.754 1.498 19,5 14,8 4,3 4,4 4,3 4,4


(26) 0,4 0,4 1,7 1,4 0,4 0,4 1,7 1,4 3.741 2.707 43,4 26,9 1,5 1,3 1,5 1,3

Proizvodnja električnih naprav (27) 0,5 0,4 3,9 4,1 0,5 0,4 3,9 4,1 8.968 8.724 84,3 69,8 3,3 3,8 3,3 3,8

Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 0,9 0,8 3,0 3,0 0,9 0,8 3,0 3,0 3.001 2.866 35,0 28,5 2,6 2,5 2,6 2,5

Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) 0,2 0,2 2,8 3,1 0,2 0,2 2,8 3,1 16.056 15.274 127,2 112,4 2,8 3,3 2,8 3,3

Proizvodnja drugih vozil in plovil (30) 0,1 0,1 0,3 0,1 0,1 0,1 0,3 0,1 2.249 1.537 24,9 7,6 0,2 0,1 0,2 0,1

Proizvodnja pohištva (31) 0,7 0,6 1,7 1,0 0,7 0,6 1,7 1,0 1.362 979 24,0 13,0 0,9 0,6 0,9 0,6

Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (32) 0,4 0,4 0,5 0,6 0,4 0,4 0,5 0,6 1.324 1.528 11,8 10,8 0,4 0,5 0,4 0,5

112


Popravila in montaža strojev in naprav (33) 0,8 0,9 0,8 1,5 0,8 0,9 0,8 1,5 602 790 9,4 12,4 0,7 1,3 0,7 1,3

Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D) 0,4 1,1 1,5 1,7 0,4 1,1 1,5 1,7 23.681 12.350 36,6 11,1 3,5 4,7 3,5 4,7

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki,

saniranje (E) 0,5 0,5 1,7 2,1 0,5 0,5 1,7 2,1 8.637 3.474 33,4 28,9 1,7 1,8 1,7 1,8

Gradbeništvo (F) 13,0 11,9 11,1 7,9 13,0 11,9 11,1 7,9 1.120 757 8,4 4,9 8,7 5,4 8,7 5,4











2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Storitve (G … S) 72,5 73,7 45,5 49,2 72,5 73,7 45,5 49,2 1.727 1.323 6,2 4,9 49,5 50,7 49,5 50,7

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G) 25,9 24,4 17,7 18,7 25,9 24,4 17,7 18,7 1.356 1.179 6,7 5,6 18,9 17,6 18,9 17,6

Promet in skladiščenje (H) 4,3 4,7 7,4 7,5 4,3 4,7 7,4 7,5 4.689 3.620 16,7 11,8 7,3 8,9 7,3 8,9

Gostinstvo (I) 4,5 4,6 3,4 3,7 4,5 4,6 3,4 3,7 1.004 847 7,4 6,0 2,3 2,5 2,3 2,5

Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J) 4,9 5,5 3,5 4,1 4,9 5,5 3,5 4,1 1.699 1.190 6,9 5,4 6,3 6,8 6,3 6,8

Finančne in zavarovalniške dejavnosti (K) 2,0 2,0 0,9 0,8 2,0 2,0 0,9 0,8 15.912 8.522 4,3 2,8 2,1 1,4 2,1 1,4

Poslovanje z nepremičninami (L) 3,3 3,3 0,7 0,7 3,3 3,3 0,7 0,7 2.280 2.303 2,0 1,6 1,5 1,6 1,5 1,6

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M) 19,6 20,8 5,5 6,6 19,6 20,8 5,5 6,6 658 626 2,8 2,3 6,6 7,0 6,6 7,0

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) 2,8 3,0 4,3 4,6 2,8 3,0 4,3 4,6 547 477 15,0 11,1 2,2 2,5 2,2 2,5


socialne varnosti (O) 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,1 0,1 10.728 1.398 41,8 38,7 0,1 0,0 0,1 0,0

Izobraževanje (P) 1,0 1,2 0,3 0,3 1,0 1,2 0,3 0,3 167 162 2,5 1,9 0,2 0,2 0,2 0,2

Zdravstvo in socialno varstvo (Q) 1,6 1,7 0,6 0,9 1,6 1,7 0,6 0,9 413 472 3,8 3,9 0,6 0,9 0,6 0,9

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) 1,0 1,1 0,8 0,7 1,0 1,1 0,8 0,7 1.658 1.093 7,5 4,9 1,1 0,9 1,1 0,9

113


Druge dejavnosti (S) 1,5 1,4 0,5 0,6 1,5 1,4 0,5 0,6 191 214 3,5 2,9 0,3 0,4 0,3 0,4


Tabela 8: Nekateri kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb po sektorjih v letu 2008 in 2012 – SLOVENIJA Opremljenost dela s sredstvi Kazalniki poslovnega izida Gospodarnost Donosnost Produktivnost





Donosnost sredstev (%)

Donosnost prihodkov (%)


2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

SLOVENIJA - gospodarstvo skupaj 177.217 177.217 177.217 177.217 177.217 177.217 177.217 177.217 177.217 177.217 177.217 177.217 177.217 177.217

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (A) 108.170 108.170 108.170 108.170 108.170 108.170 108.170 108.170 108.170 108.170 108.170 108.170 108.170 108.170

Industrija (B,C,D,E) 170.582 170.582 170.582 170.582 170.582 170.582 170.582 170.582 170.582 170.582 170.582 170.582 170.582 170.582

Rudarstvo (B) 107.836 107.836 107.836 107.836 107.836 107.836 107.836 107.836 107.836 107.836 107.836 107.836 107.836 107.836

Predelovalne dejavnosti (C) 141.323 141.323 141.323 141.323 141.323 141.323 141.323 141.323 141.323 141.323 141.323 141.323 141.323 141.323

Proizvodnja živil (10) 153.176 153.176 153.176 153.176 153.176 153.176 153.176 153.176 153.176 153.176 153.176 153.176 153.176 153.176

Proizvodnja pijač (11) 195.743 195.743 195.743 195.743 195.743 195.743 195.743 195.743 195.743 195.743 195.743 195.743 195.743 195.743

Proizvodnja tobačnih izdelkov (12) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Proizvodnja tekstilij (13) 119.668 119.668 119.668 119.668 119.668 119.668 119.668 119.668 119.668 119.668 119.668 119.668 119.668 119.668

Proizvodnja oblačil (14) 40.501 40.501 40.501 40.501 40.501 40.501 40.501 40.501 40.501 40.501 40.501 40.501 40.501 40.501

Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (15) 75.159 75.159 75.159 75.159 75.159 75.159 75.159 75.159 75.159 75.159 75.159 75.159 75.159 75.159


plute, slame in protja, razen pohištva (16)

101.515 101.515 101.515 101.515 101.515 101.515 101.515 101.515 101.515 101.515 101.515 101.515 101.515 101.515

Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (17) 176.845 176.845 176.845 176.845 176.845 176.845 176.845 176.845 176.845 176.845 176.845 176.845 176.845 176.845

Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (18) 116.172 116.172 116.172 116.172 116.172 116.172 116.172 116.172 116.172 116.172 116.172 116.172 116.172 116.172

Proizvodnja koksa in naftnih derivatov (19) 122.274 122.274 122.274 122.274 122.274 122.274 122.274 122.274 122.274 122.274 122.274 122.274 122.274 122.274

Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (20) 240.963 240.963 240.963 240.963 240.963 240.963 240.963 240.963 240.963 240.963 240.963 240.963 240.963 240.963

Proizvodnja fermacevtskih surovin in preparatov (21) 243.592 243.592 243.592 243.592 243.592 243.592 243.592 243.592 243.592 243.592 243.592 243.592 243.592 243.592

Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 128.702 128.702 128.702 128.702 128.702 128.702 128.702 128.702 128.702 128.702 128.702 128.702 128.702 128.702

Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 126.323 126.323 126.323 126.323 126.323 126.323 126.323 126.323 126.323 126.323 126.323 126.323 126.323 126.323

Proizvodnja kovin (24) 204.010 204.010 204.010 204.010 204.010 204.010 204.010 204.010 204.010 204.010 204.010 204.010 204.010 204.010

Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (25) 116.806 116.806 116.806 116.806 116.806 116.806 116.806 116.806 116.806 116.806 116.806 116.806 116.806 116.806


(26)

110.219 110.219 110.219 110.219 110.219 110.219 110.219 110.219 110.219 110.219 110.219 110.219 110.219 110.219

Proizvodnja električnih naprav (27) 139.612 139.612 139.612 139.612 139.612 139.612 139.612 139.612 139.612 139.612 139.612 139.612 139.612 139.612

Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 115.602 115.602 115.602 115.602 115.602 115.602 115.602 115.602 115.602 115.602 115.602 115.602 115.602 115.602

Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) 215.212 215.212 215.212 215.212 215.212 215.212 215.212 215.212 215.212 215.212 215.212 215.212 215.212 215.212

Proizvodnja drugih vozil in plovil (30) 153.389 153.389 153.389 153.389 153.389 153.389 153.389 153.389 153.389 153.389 153.389 153.389 153.389 153.389

Proizvodnja pohištva (31) 67.124 67.124 67.124 67.124 67.124 67.124 67.124 67.124 67.124 67.124 67.124 67.124 67.124 67.124

Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (32) 111.476 111.476 111.476 111.476 111.476 111.476 111.476 111.476 111.476 111.476 111.476 111.476 111.476 111.476

Popravila in montaža strojev in naprav (33) 80.551 80.551 80.551 80.551 80.551 80.551 80.551 80.551 80.551 80.551 80.551 80.551 80.551 80.551

Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D) 885.546 885.546 885.546 885.546 885.546 885.546 885.546 885.546 885.546 885.546 885.546 885.546 885.546 885.546


(E)

126.481 126.481 126.481 126.481 126.481 126.481 126.481 126.481 126.481 126.481 126.481 126.481 126.481 126.481

Gradbeništvo (F) 109.636 109.636 109.636 109.636 109.636 109.636 109.636 109.636 109.636 109.636 109.636 109.636 109.636 109.636


114


Tabela 8: Nekateri kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb po sektorjih v letu 2008 in 2012 – SLOVENIJA Opremljenost dela s sredstvi Kazalniki poslovnega izida Gospodarnost Donosnost Produktivnost





Donosnost sredstev (v %)

Donosnost prihodkov (v %)


2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Storitve (G … S) 265 273 805.598 -185.249 2,7 3,8 1,04 1,03 1,3 -0,3 1,7 -0,4 197.760 194.792

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G) 190 212 443.546 106.261 0,9 1,5 1,03 1,02 2,6 0,6 1,5 0,4 326.108 327.455

Promet in skladiščenje (H) 269 307 109.870 139.629 1,2 1,4 1,05 1,07 1,1 1,4 2,8 3,4 102.418 123.161

Gostinstvo (I) 127 144 -27.620 -93.927 5,8 11,1 1,02 0,99 -1,3 -4,0 -2,4 -8,7 64.318 65.372

Informacijske in komunikacijske deja vnosti (J) 231 221 214.921 138.986 3,1 1,5 1,08 1,07 5,2 3,6 6,6 4,8 174.344 162.505

Finančne in zavarovalniške dejavnosti (K) 3.562 3.123 -285.249 -483.472 22,3 50,8 1,05 0,88 -1,8 -4,6 -10,1 -41,7 385.483 222.349

Poslovanje z nepremičninami (L) 1.042 1.487 45.529 -116.690 4,7 25,7 1,18 1,01 1,3 -2,6 5,3 -16,3 222.587 197.692

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M) 225 269 278.001 136.868 2,4 3,8 1,09 1,05 4,4 1,8 6,9 3,6 131.853 126.816

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) 34 43 3.116 2.602 2,1 3,2 1,02 1,02 0,4 0,3 0,3 0,2 52.020 53.797


socialne varnosti (O)

263 39 -1.068 -320 4,6 4,7 0,96 0,97 -1,4 -3,5 -4,3 -2,7 83.214 50.333

Izobraževanje (P) 65 88 2.115 1.305 2,4 3,2 1,04 1,02 2,5 1,2 2,3 1,4 68.081 70.485

Zdravstvo in socialno varstvo (Q) 96 114 15.681 14.985 2,5 3,1 1,13 1,11 5,3 3,2 7,7 5,4 64.590 67.454

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) 211 228 6.731 -34.700 4,4 9,7 1,01 1,02 0,8 -4,9 1,1 -6,3 151.705 173.670

Druge dejavnosti (S) 52 273 26 3.224 3,1 2,0 1,01 1,03 0,0 1,8 0,0 1,9 60.176 67.913



Produktivnost Delovna stroškovnost Financiranje in plačilna sposobnost Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR)





(v EUR)


sredstev (%)



2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

SLOVENIJA - gospodarstvo skupaj 35.279 38.006 21.376 23.630 60,6 62,2 1.291 1.436 65,2 61,2 36,9 34,4 56,8 61,8

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (A) 26.985 32.937 20.077 21.663 74,4 65,8 1.187 1.278 55,4 56,7 32,8 35,0 70,0 65,5

Industrija (B,C,D,E) 34.102 39.077 20.839 24.066 61,1 61,6 1.252 1.459 54,7 51,8 33,4 33,0 73,7 78,3

Rudarstvo (B) 44.147 48.346 32.426 35.586 73,5 73,6 1.839 2.056 49,4 57,5 24,7 28,4 67,1 54,6

Predelovalne dejavnosti (C) 32.003 36.374 20.135 23.308 62,9 64,1 1.212 1.413 57,9 55,9 39,3 36,8 76,5 80,1

Proizvodnja živil (10) 28.489 30.106 18.817 20.047 66,0 66,6 1.101 1.200 60,9 60,7 40,1 35,7 67,1 70,8

Proizvodnja pijač (11) 62.485 59.254 25.931 27.669 41,5 46,7 1.562 1.666 54,2 63,2 29,8 56,7 60,1 53,4

115


Proizvodnja tobačnih izdelkov (12) 0 0 0 0 0,0 0,0 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Proizvodnja tekstilij (13) 24.063 30.200 16.714 19.922 69,5 66,0 983 1.205 54,3 48,6 36,6 33,6 86,7 99,6

Proizvodnja oblačil (14) 14.325 17.393 12.821 15.451 89,5 88,8 758 929 65,6 59,4 47,3 36,3 73,9 83,7

Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (15) 17.695 18.071 15.015 16.815 84,9 93,1 882 991 62,2 67,8 50,9 49,0 95,4 65,9


plute, slame in protja, razen pohištva (16) 21.928 28.071 16.540 19.456 75,4 69,3 997 1.188 68,8 63,7 42,6 38,2 52,3 61,5

Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (17) 30.737 37.958 20.714 23.624 67,4 62,2 1.250 1.439 50,7 52,0 31,5 31,1 73,0 73,2

Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (18) 31.571 36.359 20.252 22.004 64,1 60,5 1.226 1.340 66,5 56,6 36,0 33,3 52,0 65,6

Proizvodnja koksa in naftnih derivatov (19) 31.729 23.400 26.563 24.608 83,7 105,2 1.660 1.582 24,1 21,3 17,6 14,2 93,3 87,8

Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (20) 39.732 53.050 23.476 27.320 59,1 51,5 1.455 1.664 53,9 51,9 37,4 35,0 85,8 93,3

Proizvodnja fermacevtskih surovin in preparatov (21) 92.609 95.363 37.277 44.102 40,3 46,2 2.393 2.782 36,3 30,6 25,7 22,1 108,5 113,0

Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 30.503 35.940 20.212 23.209 66,3 64,6 1.213 1.391 57,2 52,7 39,1 33,6 83,8 81,2

Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 35.859 33.924 20.717 23.589 57,8 69,5 1.237 1.437 51,8 53,3 37,0 34,8 77,8 70,9

Proizvodnja kovin (24) 35.554 36.402 21.746 24.680 61,2 67,8 1.280 1.471 62,1 64,9 42,4 42,4 71,5 65,8

Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (25) 28.638 30.207 19.292 21.392 67,4 70,8 1.165 1.309 63,7 62,1 45,0 40,9 72,0 74,1


(26) 30.941 35.898 20.531 23.152 66,4 64,5 1.241 1.417 61,1 57,5 37,3 35,1 93,5 105,5

Proizvodnja električnih naprav (27) 29.887 35.985 19.466 22.657 65,1 63,0 1.146 1.353 60,2 56,9 41,0 34,0 80,2 90,2

Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 30.325 32.447 20.888 24.038 68,9 74,1 1.261 1.473 67,9 64,1 49,2 43,9 68,3 77,5

Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) 34.935 40.023 19.922 22.894 57,0 57,2 1.199 1.374 62,5 63,2 44,8 44,5 63,9 66,3

Proizvodnja drugih vozil in plovil (30) 26.787 38.281 21.917 23.324 81,8 60,9 1.339 1.436 90,5 75,3 63,9 38,8 22,2 38,1

Proizvodnja pohištva (31) 20.065 20.917 16.399 18.190 81,7 87,0 978 1.084 63,7 67,2 44,6 41,6 69,5 56,9

Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (32) 28.640 29.774 17.877 21.200 62,4 71,2 1.077 1.251 60,9 54,9 35,4 30,5 98,5 85,2

Popravila in montaža strojev in naprav (33) 33.827 32.548 23.644 26.120 69,9 80,3 1.404 1.571 57,4 59,7 41,0 45,2 98,1 115,4

Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D) 82.690 103.635 31.831 36.784 38,5 35,5 1.890 2.238 28,5 39,8 15,1 23,1 88,5 77,0

116



(E) 35.927 31.849 22.909 23.819 63,8 74,8 1.386 1.455 79,6 55,8 13,6 32,0 24,6 71,8

Gradbeništvo (F) 27.685 25.872 18.195 19.223 65,7 74,3 1.091 1.161 81,6 76,1 64,4 54,7 58,8 59,6


Tabela 8: Nekateri kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb po sektorjih v letu 2008 in 2012 – SLOVENIJA Produktivnost Delovna stroškovnost Financiranje in plačilna sposobnost






(v EUR)


sredstev (%)



2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Storitve (G … S) 38.381 39.120 22.680 23.997 59,1 61,3 1.377 1.464 68,3 65,1 35,5 33,3 48,9 53,2

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G) 37.698 35.779 21.170 22.911 56,2 64,0 1.283 1.394 66,0 64,6 48,7 43,7 73,1 70,3

Promet in skladiščenje (H) 35.153 44.839 23.003 23.891 65,4 53,3 1.395 1.450 82,2 56,3 15,6 13,5 20,6 52,0

Gostinstvo (I) 24.068 25.411 16.990 18.397 70,6 72,4 1.018 1.109 58,0 64,2 26,4 30,2 50,6 41,6

Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J) 63.823 63.410 33.565 34.463 52,6 54,4 2.066 2.143 52,5 54,6 34,0 29,5 69,4 73,2

Finančne in zavarovalniške dejavnosti (K) 85.913 69.096 34.644 33.827 40,3 49,0 2.110 2.062 67,3 75,5 30,7 35,4 45,9 34,6

Poslovanje z nepremičninami (L) 76.395 86.298 22.472 24.163 29,4 28,0 1.365 1.472 74,3 77,8 35,9 31,1 38,5 31,8

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M) 42.331 40.759 26.670 27.683 63,0 67,9 1.648 1.710 66,7 61,8 46,2 36,1 62,3 62,0

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) 18.132 20.532 15.490 16.934 85,4 82,5 909 1.003 73,5 71,6 48,1 47,6 52,5 52,3


socialne varnosti (O) 32.367 20.693 23.752 21.970 73,4 106,2 1.492 1.337 94,6 85,8 6,5 31,3 6,0 35,1

Izobraževanje (P) 26.552 26.593 19.506 20.834 73,5 78,3 1.178 1.268 61,7 54,8 41,3 36,7 61,7 69,9

Zdravstvo in socialno varstvo (Q) 34.175 36.869 21.830 23.686 63,9 64,2 1.331 1.453 64,0 62,5 22,0 18,4 47,3 46,8

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) 48.404 47.330 33.116 29.950 68,4 63,3 1.978 1.884 56,5 65,0 29,5 34,6 55,6 44,9

Druge dejavnosti (S) 21.289 24.923 17.273 19.456 81,1 78,1 1.030 1.159 69,6 66,7 46,0 46,3 58,9 60,1


117










2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

SLOVENIJA - gospodarstvo skupaj 88,8 90,8 29,7 34,9 61,3 62,8 15,7 15,0 19.248 611

Gospodarstvo regije skupaj (A..S) 88,8 90,8 29,7 34,9 61,3 62,8 15,7 15,0 19.248 611

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (A) 90,5 84,1 20,5 19,7 63,7 66,0 19,4 17,4 10.680 8.891

Industrija (B,C,D,E) 91,3 93,3 55,1 59,4 61,4 61,5 29,2 27,6 10.352 5.159

Rudarstvo (B) 94,1 85,8 9,2 17,8 75,4 77,8 32,2 28,7 3.499 -718

Predelovalne dejavnosti (C) 87,3 91,8 62,6 66,9 55,0 55,0 30,1 28,4 8.166 431

Proizvodnja živil (10) 88,2 96,2 20,2 23,7 58,2 55,5 19,5 19,9 11.200 -713

Proizvodnja pijač (11) 86,4 58,2 10,3 14,2 76,2 69,0 11,1 10,7 -42.141 -51.553

Proizvodnja tobačnih izdelkov (12) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0

Proizvodnja tekstilij (13) 95,0 97,1 70,3 77,5 52,7 51,6 25,6 23,8 -3.551 -2.689

Proizvodnja oblačil (14) 81,5 94,6 53,5 60,5 46,5 48,5 12,4 8,2 912 -3.402

Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (15) 76,5 73,6 69,2 80,4 39,6 48,8 18,0 15,0 -1.845 -5.132

Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in

protja, razen pohištva (16)

76,3 84,8 50,0 55,1 59,6 59,1 40,4 37,1 3.348 4.132

Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (17) 87,6 89,6 65,3 71,5 67,5 65,6 47,0 48,9 -2.294 3.313

Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (18) 91,9 93,0 20,6 27,8 64,4 66,2 41,5 29,0 17.057 -2.180

Proizvodnja koksa in naftnih derivatov (19) 94,4 93,5 27,9 1,5 81,3 89,6 3,8 3,2 26.384 -217.915

Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov (20) 91,2 95,6 68,7 73,5 53,8 51,6 37,4 36,5 9.751 3.854

Proizvodnja fermacevtskih surovin in preparatov (21) 103,5 103,9 91,3 93,1 58,7 61,5 21,2 21,6 49.070 17.614

Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (22) 93,7 95,2 61,4 62,6 51,1 58,3 38,4 30,2 1.968 448

Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (23) 86,7 84,8 40,5 53,4 61,9 65,8 27,8 26,6 23.602 -3.289

Proizvodnja kovin (24) 80,1 82,8 72,8 72,7 53,0 53,4 38,5 46,3 9.873 6.216

Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (25) 80,5 88,1 53,1 58,2 50,5 51,2 34,1 32,6 8.681 1.002

Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (26) 109,0 114,1 64,7 70,8 41,6 40,3 22,8 21,3 353 -45

Proizvodnja električnih naprav (27) 91,2 107,5 75,1 77,5 49,6 47,8 28,4 26,2 14.890 1.141

Proizvodnja drugih strojev in naprav (28) 72,7 81,8 68,4 71,4 47,0 46,4 32,5 30,6 8.127 -3.325

Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) 75,4 83,7 85,4 89,1 58,7 55,4 41,0 29,2 -1.145 2

Proizvodnja drugih vozil in plovil (30) 51,1 77,3 85,9 77,8 42,6 64,7 34,6 21,1 -5.173 -37.086

Proizvodnja pohištva (31) 77,7 80,4 46,1 46,8 52,2 57,6 28,5 25,7 2.472 -1.913

Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (32) 111,4 100,1 64,3 63,0 39,7 52,9 25,2 18,2 4.232 -3.153

Popravila in montaža strojev in naprav (33) 107,6 108,6 40,9 38,4 43,4 35,0 35,0 28,7 7.429 3.757

Oskrba z električno energijo, plinom in paro (D) 101,5 96,3 8,6 42,3 80,8 78,2 33,1 26,6 66.276 115.539

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje (E) 102,7 103,5 10,3 19,6 82,9 61,6 13,8 21,4 14.237 983

Gradbeništvo (F) 67,3 73,8 5,5 9,5 31,4 40,1 23,6 12,0 13.119 -2.647


118










2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Storitve (G … S) 89,4 90,8 17,9 19,0 64,8 65,6 9,2 8,6 29.225 -2.872

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G) 79,4 84,2 17,2 17,5 46,6 50,4 10,2 9,0 23.564 -1.542

Promet in skladiščenje (H) 96,4 98,1 42,8 41,6 86,4 84,0 12,5 10,9 25.414 1.638

Gostinstvo (I) 86,2 79,5 4,4 4,1 83,0 85,9 10,0 8,8 16.042 -3.555

Informacijske in komunikacijske dejavnosti (J) 92,5 108,1 12,6 17,0 68,4 62,1 24,7 23,2 26.817 2.905

Finančne in zavarovalniške dejavnosti (K) 94,8 88,2 16,7 2,7 71,3 70,8 2,7 2,7 294.137 -209.358

Poslovanje z nepremičninami (L) 81,4 88,1 2,6 4,7 66,8 69,8 2,1 1,9 187.773 -14.990

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M) 89,7 94,8 16,5 23,0 53,5 61,6 7,1 6,5 24.858 5.607

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) 97,0 90,3 12,3 13,0 50,4 54,3 27,3 21,2 4.767 548

Djavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti (O) 102,8 164,2 0,0 0,4 90,8 40,5 7,6 2,4 -13.062 -5.943

Izobraževanje (P) 92,2 95,6 9,6 9,8 62,1 64,6 24,6 15,3 6.738 -1.451

Zdravstvo in socialno varstvo (Q) 100,3 100,8 2,4 2,6 76,2 80,2 16,3 13,7 28.194 11.856

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R) 88,5 82,3 1,3 1,7 78,2 78,0 16,3 14,5 19.029 -6.269

Druge dejavnosti (S) 90,3 83,8 7,0 6,6 51,7 55,3 26,0 19,7 4.651 4.046

Vir: AJPES - Podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida družb za leto 2008 in 2012, lastni preračuni.

Tabela 9: Primerjava BDP na prebivalca slovenskih regij z nekaterimi sosednjimi regijami v Italiji in na Hrvaškem na NUTS 2 ravni

Država / regija BDP na prebivalca

v standardih kupne moči (SKM) indeks, EU-28=100

2006 2008 2011 2006 2008 2011

EU-28 23.600 25.000 25.100 100 100 100

Slovenija 20.700 22.700 21.200 88 91 84

Vzhodna Slovenija 17.000 18.800 17.700 72 75 71

119


Zahodna Slovenija 25.000 27.100 25.100 106 109 100

Italija 24.700 26.000 25.500 105 104 102

Furlanija Julijska Krajina 28.500 29.600 29.000 121 119 116

Hrvaška 13.700 15.800 15.300 58 63 61

Jadranska Hrvaška 13.200 15.200 14.700 56 61 59

Tabela 10: Primerjava BDP na prebivalca slovenskih regij z nekaterimi sosednjimi regijami v Italiji in na Hrvaškem na NUTS 3 ravni

Država / regija BDP na prebivalca

v standardih kupne moči (SKM) indeks, EU-28=100

2006 2008 2011 2006 2008 2011

EU-28 23.600 25.000 25.100 100 100 100

Slovenija 20.700 22.700 21.200 88 91 84

Pomurska 13.500 14.700 14.400 57 59 57

Podravska 17.200 19.000 17.700 73 76 71

Koroška 16.100 17.600 16.400 68 70 65

Savinjska 18.100 20.300 19.400 77 81 78

Zasavska 13.900 15.100 14.200 59 61 57

Spodnjeposavska 17.100 19.200 18.400 73 77 73

Jugovzhodna Slovenija 19.600 21.500 19.600 83 86 78

Notranjsko-kraška 14.800 16.300 15.000 63 65 60

120


Osrednjeslovenska 29.800 31.900 29.600 126 128 118

Gorenjska 17.900 19.400 17.600 76 78 70

Goriška 19.300 21.700 19.700 82 87 78

Obalno-kraška 22.000 24.400 22.600 93 98 90

Italija 24.700 26.000 25.500 105 104 102

Trst 30.400 33.500 33.800 129 134 135

Hrvaška 13.700 15.800 15.300 58 63 61

Istrska županija 17.700 19.400 19.200 75 78 77

Tabela 12: Osnovni socio-ekonomski kazalniki v statističnih regijah (prebivalstvo1)

Občine / regije Površina

Prebivalci, 1.7. Gostota

poselitve

Stopnja rasti preb.,

Indeks staranja prebivalstva

Struktura prebivalstva po različnih starostnih skupinah, v %

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev

Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev

Skupni prirast na 1.000 prebivalcev

0-14 let

15-64 let

nad 64 let

2013 2002, popis

2008 2013 2013 2008-2013

2008 2013 2013 2013 2013 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Osrednjeslovenska 2.555 488.364 516.249 542.447 209 105,1 109,9 106,4 15,4 16,4 68,2 4,4 3,8 21,7 6,0 17,8 9,8

Obalno-kraška 1.044 102.070 107.660 112.154 106 104,2 144,4 134,8 13,2 17,9 68,9 1,9 1,3 20,6 3,3 21,4 4,6

Gorenjska 2.137 195.885 200.952 203.926 94 101,5 108,9 112,2 15,6 17,5 67,0 3,0 2,9 5,6 -3,3 11,3 -0,4

Goriška 2.325 118.511 118.597 119.019 50 100,4 135,8 132,0 14,3 18,8 66,9 0,3 0,1 1,5 -2,0 10,9 -1,9

Savinjska 2.384 253.574 258.201 260.479 108 100,9 107,1 112,9 14,8 16,7 68,5 1,6 0,8 5,6 -0,9 11,3 -0,1

121


Jugovzhodna

Slovenija

2.675 136.474 140.376 142.605 52 101,6 103,8 105,2

15,4 16,2 68,3

2,5

1,9 9,3 -3,3 12,8 -1,3

Pomurska 1.337 120.875 120.357 117.675 87 97,8 125,5 140,6 13,1 18,4 68,6 -2,3 -2,4 -5,0 -5,7 -1,8 -8,2

Notranjsko-kraška 1.456 50.243 51.793 52.531 36 101,4 125,2 121,2 14,7 17,8 67,6 0,3 0,2 8,5 -0,3 10,1 0,0

Podravska 2.170 310.743 320.873 322.748 146 100,6 129,4 136,7 13,2 18,1 68,7 -0,3 -0,6 4,0 -0,3 2,3 -0,8

Koroška 1.041 73.296 72.837 71.945 68 98,8 109,3 120,5 14,2 17,1 68,7 1,5 0,7 -4,6 -4,5 5,4 -3,7

Spodnjeposavska 885 68.565 69.872 70.244 78 100,5 122,6 125,4 14,2 17,8 68,1 -0,6 -1,3 3,8 1,8 9,5 0,5

Zasavska 264 45.436 44.862 43.341 162 96,6 135,4 143,8 13,0 18,7 68,2 -0,8 -1,7 0,8 -8,1 4,6 -9,8

Slovenija 20.273 1.964.036 2.022.629 2.059.114 100 101,8 117,1 118,9 14,5 17,3 68,2 1,7 1,3 9,2 0,3 10,9 1,6


Opomba: 1 register prebivalstva na stanje 1.7.

Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu.

Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu.

Tabela 12: Osnovni socio-ekonomski kazalniki v statističnih regijah (izobrazba)

Občine / regije % prebivalstva z največ OŠ v prebivalstvu 15+

% prebivalstva s poklicno ali srednjo izobrazbo v prebivalstvu 15+

% prebivalstva z najmanj višjo ali visoko (terciarno) izobrazbo v prebivalstvu 15+

Stopnja vključenosti prebivalstva v

terciarno izobraževanje4, %

Število študentov terciarnega izobraževanja na 1000 prebivalcev

Število diplomantov na 1000 prebivalcev

20022 20123 20022 20123 20022 20123 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Osrednjeslovenska 26,1 23,1 55,1 52,3 18,8 24,7 39,6 35,0 58,7 47,6 9,1 10,0

Obalno-kraška 31,4 27,9 54,0 52,6 14,6 19,5 37,0 33,4 51,1 39,5 7,4 8,4

Gorenjska 31,8 26,5 55,1 54,4 13,1 19,2 40,6 37,0 58,1 47,2 8,4 10,0

Goriška 36,8 31,1 51,3 50,9 11,9 18,0 47,0 45,2 60,1 50,1 8,7 9,9

122


Savinjska 35,4 30,2 54,5 53,7 10,1 16,1 41,1 38,9 58,0 47,6 8,5 10,3

Jugovzhodna

Slovenija 39,2 32,3 50,9 51,4 9,9 16,3 40,9 39,0 58,9 50,9 8,7 9,5

Pomurska 43,9 37,0 48,2 49,7 8,0 13,3 35,1 37,4 46,1 42,4 6,9 8,7

Notranjsko-kraška 37,5 30,9 51,8 51,8 10,7 17,3 41,2 37,4 57,1 45,1 10,2 10,2

Podravska 32,3 27,3 56,2 55,8 11,5 16,9 35,3 33,6 49,2 42,9 7,4 9,9

Koroška 34,9 29,7 55,4 55,2 9,8 15,1 42,3 40,6 58,4 48,5 9,1 11,2

Spodnjeposavska 37,9 31,6 53,0 53,5 9,1 14,9 41,7 38,1 56,7 46,5 8,2 10,0

Zasavska 35,9 31,3 54,7 54,2 9,4 14,6 36,5 34,2 51,9 42,7 8,0 9,1

Slovenija 33,0 28,1 54,1 53,1 12,9 18,8 40,0 37,6 56,6 47,5 8,5 10,0

Vir: SURS, lastni preračuni. Opomba: 2 Popis prebivalstva.

3 Registrski viri.

4 % študentov terciarnega izobraževanja v generaciji preb.20-29 let. Podatki so za študijski leti 2008/2009 in 2012/2013.

Tabela 13: Osnovni socio-ekonomski kazalniki v statističnih regijah (ekonomski kazalniki)

Občine / regije BDP na prebivalca Stopnja rasti BDP (glede na predhodno leto), %

Osnova za dohodnino, indeks, Slo=100 Bruto plače na zaposlenega, v EUR

Neto plače na zaposlenega, v EUR

indeks, Slo=100 indeks, EU-28=100 na prebivalca na zavezanca

2006 2008 2012 2006 2008 2012 2009 2012 2006 2008 2012 2006 2008 2012 2008 2013 2008 2013

Osrednjeslovenska 144,0 140,8 140,8 126,3 127,9 114,9 -5,7 -1,2 121,5 121,7 115,7 116,0 115,6 114,0 1.578,20 1685,00 996,81 1083,75

Obalno-kraška 106,6 107,7 102,2 93,5 97,8 83,4 -6,0 -6,3 107,2 105,1 103,7 101,4 101,3 101,4 1.390,81 1494,41 901,03 979,33

Gorenjska 86,4 85,4 83,6 75,8 77,6 68,3 -11,8 -2,3 101,8 101,9 101,5 102,3 101,8 100,8 1.348,91 1508,29 880,64 992,31

Goriška 93,4 95,7 91,7 81,9 86,9 74,9 -10,0 -4,0 103,6 99,4 97,8 97,9 96,9 96,0 1.359,17 1458,25 887,49 969,71

Savinjska 87,5 89,5 91,6 76,8 81,2 74,8 -9,0 -3,3 90,8 91,5 93,4 94,3 93,2 94,8 1.255,70 1396,90 825,55 927,71

123


Jugovzhodna

Slovenija 94,9 94,9 91,8 83,2 86,2 75,0 -10,0 -4,3 95,9

97,1

98,8 94,6 94,8 95,6 1.332,14

1516,62 876,04 999,64

Pomurska 65,4 64,7 69,1 57,3 58,7 56,4 -8,4 -1,5 75,5 74,4 83,1 78,8 81,2 84,9 1.158,19 1336,85 775,07 897,19

Notranjsko-kraška 71,7 72,1 69,8 62,9 65,4 57,0 -7,9 -4,5 99,6 97,7 98,5 91,9 91,4 90,9 1.218,06 1336,21 808,45 895,93

Podravska 83,3 84 83,6 73,1 76,3 68,3 -8,9 -2,5 86,8 87,8 88,6 92,7 93,6 93,5 1.282,25 1394,51 841,63 924,01

Koroška 77,8 77,6 79,6 68,3 70,4 65,0 -12,1 -1,0 88,8 89,0 95,8 94,0 92,7 94,5 1.226,98 1406,19 808,57 931,96

Spodnjeposavska 82,9 84,6 87,2 72,7 76,8 71,2 -8,4 -2,4 86,6 87,8 91,1 87,6 88,9 90,6 1.282,85 1415,44 843,79 938,05

Zasavska 67,2 66,7 64,2 59,0 60,6 52,4 -9,8 -7,8 90,5 90,8 92,6 96,5 95,6 96,0 1.310,85 1414,36 857,76 934,58

Slovenija 100,0 100,0 100,0 87,7 90,8 81,6 -8,0 -2,5 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 1.391,43 1523,18 899,80 997,01

Vir: SURS, Eurostat, lastni preračuni.

*Leto 2010.

… ni podatka.

Tabela 14: Osnovni socio-ekonomski kazalniki v statističnih regijah (brezposelnost)

Občine / regije Stopnja reg. brezposelnosti,

%

Strukturni deleži posameznih skupin brezposelnih, v %

Mladi (do 25 let)

Ženske Brez izobrazbe

Najmanj višja, visoka izobrazba

Brezposelni zaradi stečajev

Trajni presežki

Dolgotrajno brezposelni

Nad 40 let

Nad 50 let Iztek zaposlitve za določen čas

2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013 2008 2013

Osrednjeslovenska 5,0 11,5 8,1 7,2 49,4 45,3 36,4 29,5 14,5 18,9 4,4 5,8 21,3 22,9 52,5 46,2 59,0 52,8 38,8 32,6 32,4 35,0

Obalno-kraška 5,2 11,7 7,6 6,1 51,5 43,6 37,6 30,8 12,4 15,2 8,2 8,5 19,7 20,8 46,7 38,5 61,6 56,1 41,0 36,1 28,3 38,6

Gorenjska 4,4 9,8 8,7 8,9 51,4 47,4 40,0 31,0 12,3 16,2 5,3 3,8 19,3 18,3 37,9 37,0 61,8 53,2 44,3 35,7 34,0 43,7

Goriška 4,3 11,7 9,2 7,4 48,3 43,3 37,3 32,6 13,9 17,1 7,6 9,2 20,4 21,5 49,4 42,6 55,8 52,7 38,1 33,4 32,3 37,6

Savinjska 8,0 13,9 13,8 10,3 54,0 50,4 36,7 31,6 8,7 15,0 7,0 7,1 17,1 17,6 51,7 45,9 51,8 50,0 31,9 30,5 31,9 41,2

Jugovzhodna

Slovenija 6,3 14,1 13,6 11,8 52,5 48,2 56,6 43,0 6,9 12,1 4,9 5,8 16,5 19,0 56,4 53,4 53,8 49,2 31,5 28,7 28,8 36,8

124


Pomurska 12,2 17,8 14,6 10,6 51,5 50,9 51,8 41,6 6,0 11,7 6,4 8,1 11,8 12,8 56,1 53,5 54,4 55,8 33,1 35,1 27,6 42,4

Notranjsko-kraška 4,9 12,3 11,0 8,5 48,8 46,6 39,6 35,7 12,7 13,8 5,1 8,9 22,4 23,6 41,7 41,1 57,3 56,6 38,7 38,0 35,7 38,7

Podravska 9,1 14,7 12,9 9,1 56,3 49,7 35,8 29,8 9,5 14,8 6,2 6,1 13,0 15,3 50,6 47,5 52,6 54,1 31,2 33,3 34,8 47,0

Koroška 7,3 13,9 13,3 10,1 57,1 56,9 34,2 29,1 11,1 15,1 8,5 6,4 16,1 18,1 50,3 44,5 52,2 50,4 28,4 28,9 36,3 46,5

Spodnjeposavska 7,7 14,8 9,9 9,7 53,9 47,4 46,0 37,0 8,1 12,6 5,6 5,7 19,3 18,3 58,8 52,7 61,0 54,7 39,2 32,6 31,7 42,2

Zasavska 8,2 16,6 15,2 12,1 55,2 47,2 41,2 37,1 6,7 11,6 4,4 5,0 17,1 17,8 47,0 50,1 48,8 45,4 27,7 27,8 31,4 40,2

Slovenija 6,7 13,1 11,7 9,0 52,8 47,9 40,1 32,9 10,2 15,4 6,0 6,4 17,0 18,8 51,1 46,2 55,3 52,5 34,7 32,5 32,2 40,5


Tabela 15: Osnovni socio-ekonomski kazalniki v statističnih regijah (zaposlenost) Občine / regije Stopnja delovne

aktivnosti, % Struktura delovnih mest po sektorjih (vir:register SRDAP, 31.12.), v %

Kmetijstvo (A) Industrija (B,C,D,E) Gradbeništvo (F) Storitve (G..U) Število delovnih mest

Padec oz. porast del. mest (stopnja v %)

Presežek (+)/primanjkljaj (-) del. mest5.

2008 2013 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2013 2008-2013 2008 2013

Osrednjeslovenska 64,9 58,1 0,9 0,8 16,6 15,0 10,6 6,3 71,9 77,9 281.182 268.706 -4,4 22,6 25,0

Obalno-kraška 62,9 56,5 1,2 1,2 15,2 15,4 11,4 7,9 72,3 75,4 47.459 41.875 -11,8 -1,3 -4,2

Gorenjska 62,4 58,8 2,0 2,4 36,4 33,9 8,5 6,4 53,1 57,3 74.297 67.787 -8,8 -14,3 -15,6

Goriška 63,0 56,6 2,3 3,1 33,1 31,4 10,5 7,5 54,1 58,0 50.268 43.096 -14,3 -3,7 -4,4

Savinjska 61,7 57,5 2,4 2,9 35,8 35,8 12,2 7,5 49,6 53,8 111.470 98.388 -11,7 -2,3 -4,1

Jugovzhodna

Slovenija 63,7 58,2 2,9 3,0 41,2 37,3 8,5 8,0 47,5 51,7 56.880 50.282 -11,6 -9,5 -11,3

Pomurska 56,3 50,5 6,0 6,5 32,5 28,7 9,3 8,9 52,2 55,9 43.464 37.031 -14,8 -10,3 -9,2

Notranjsko-kraška 65,7 59,7 3,8 2,9 38,8 36,9 10,8 5,8 46,6 54,5 18.426 16.180 -12,2 -22,4 -23,7

Podravska 59,1 53,1 2,7 3,0 27,9 26,4 10,1 6,6 59,3 64,0 129.887 112.952 -13,0 -3,1 -4,2

125


Koroška 59,0 54,7 3,3 4,2 45,6 41,2 6,9 6,2 44,2 48,5 27.279 23.804 -12,7 -11,7 -12,0

Spodnjeposavska 61,2 57,3 3,8 4,0 33,2 30,4 12,2 8,3 50,8 57,3 25.156 22.209 -11,7 -16,2 -19,0

Zasavska 58,9 54,0 0,5 0,8 41,4 37,4 9,2 6,4 48,9 55,4 13.490 11.287 -16,3 -28,0 -29,3

Slovenija 62,0 56,5 2,1 2,3 27,7 25,6 10,3 6,9 59,9 65,2 879.257 793.597 -9,7 0,0 0,0


Opomba: 5 Presežek/primanjkljaj del. mest nad delovno aktivnim preb. od domačega del. akt. preb.

… ni podatka.

Tabela 16: Nekateri kazalniki poslovanja gospodarskih družb v letih 2008 in 2012 v statističnih regijah

Občine / regije Velikost gospodarskih družb Opremljenost dela s sredstvi

Kazalniki poslovnega izida Gospodarnost poslovanja

Število gospodarskih

družb

Število zaposlenih v gospodarskih družbah

Sredstva na podjetje (v EUR)

Število zaposlenih na

podjetje


Neto čisti dobiček + neto čista izguba – (v 1.000 EUR)

Delež čiste izgube posl. leta v cel. prih. (v %)


2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Osrednjeslovenska 23.524 26.483 185.562 163.037 2.027 1.717 7,9 6,2 244 279 1.017.348 245.780 1,7 2,7 1,04 1,03

Obalno-kraška 3.453 4.091 22.413 18.654 1.803 1.229 6,5 4,6 267 274 -83.537 -147.262 5,6 6,8 1,04 1,02

Gorenjska 4.768 5.203 44.413 38.054 1.590 1.268 9,3 7,3 162 177 139.422 -5.337 1,4 3,5 1,03 1,03

Goriška 2.548 2.896 28.311 22.532 1.811 1.357 11,1 7,8 168 175 64.467 -34.674 1,9 4,6 1,04 1,02

Savinjska 4.798 5.701 66.267 55.291 3.343 2.741 13,8 9,7 223 280 25.215 25.331 2,2 2,8 1,04 1,04

Jugovzhodna

Slovenija 2.106 2.414 31.870 25.537 2.091 1.887 15,1 10,6 134 175 249.790 189.804 0,4 1,3 1,08 1,06

Pomurska 1.376 1.683 19.479 15.907 1.491 1.249 14,2 9,5 103 129 12.558 28.391 2,5 1,7 1,03 1,02

Notranjsko-kraška 817 974 9.320 8.147 1.239 951 11,4 8,4 103 112 12.759 2.523 1,0 2,1 1,03 1,01

126


Podravska 6.023 7.304 69.782 60.364 1.651 1.084 11,6 8,3 138 131 83.432 -44.442 2,8 3,7 1,04 1,02

Koroška 986 1.135 15.252 12.089 1.574 1.181 15,5 10,7 98 110 41.110 33.884 1,4 1,5 1,04 1,03

Spodnjeposavska 1.021 1.187 9.993 9.016 2.337 2.205 9,8 7,6 219 290 85.152 50.514 0,9 0,4 1,07 1,02

Zasavska 577 655 8.092 6.430 1.404 1.067 14,0 9,8 97 109 8.816 -12.131 1,9 3,9 1,03 0,99

Slovenija 51.997 59.726 510.754 435.059 2.006 1.621 9,8 7,3 195 222 1.656.533 332.381 2,0 2,9 1,04 1,03



Tabela 16: Nekateri kazalniki poslovanja gospodarskih družb v letih 2008 in 2012 v statističnih regijah - nadaljevanje

Občine / regije Donosnost Produktivnost Delovna stroškovnost

Donosnost sredstev

Donosnost prihodkov



Stroški dela na zaposlenega (v EUR)

Delež stroškov dela v dodani vrednosti (%)

Plače na zaposlenega v gosp. družbi (v EUR)

2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Osrednjeslovenska 2,2 0,5 2,6 0,7 201.940 222.360 40.267 42.013 23.455 25.499 58,2 60,7 1.421 1.550

Obalno-kraška -1,4 -2,9 -1,7 -3,8 210.015 202.846 38.043 38.712 21.853 23.305 57,4 60,2 1.327 1.418

Gorenjska 1,9 -0,1 2,2 -0,1 140.527 144.588 32.643 36.685 21.021 23.819 64,4 64,9 1.256 1.440

Goriška 1,4 -0,9 1,6 -1,1 136.876 140.663 33.970 35.725 21.691 23.470 63,9 65,7 1.311 1.436

Savinjska 0,2 0,2 0,3 0,3 130.288 142.110 31.038 38.490 19.536 22.114 62,9 57,5 1.166 1.336

Jugovzhodna

Slovenija 5,8 4,2 4,8 4,1 161.090 180.096 40.850 45.546 21.392 25.218 52,4 55,4 1.339 1.579

Pomurska 0,6 1,4 0,6 1,3 107.987 130.930 24.637 28.421 17.040 20.033 69,2 70,5 1.030 1.223

Notranjsko-kraška 1,3 0,3 1,2 0,2 113.752 126.159 27.863 29.069 18.827 20.187 67,6 69,4 1.122 1.205

127


Podravska 0,9 -0,6 0,9 -0,6 128.966 128.011 29.688 29.745 19.517 20.948 65,7 70,4 1.171 1.270

Koroška 2,8 2,6 2,1 2,1 124.200 134.522 29.289 32.778 19.729 22.378 67,4 68,3 1.184 1.353

Spodnjeposavska 3,9 1,9 5,1 1,8 164.551 310.992 41.942 43.675 20.730 23.850 49,4 54,6 1.245 1.449

Zasavska 1,1 -1,7 1,1 -1,8 98.976 103.717 30.501 30.506 21.557 23.851 70,7 78,2 1.263 1.429

Slovenija 1,7 0,3 1,9 0,4 161.656 177.217 35.279 38.006 21.376 23.630 60,6 62,2 1.291 1.436



Tabela 16: Nekateri kazalniki poslovanja gospodarskih družb v letih 2008 in 2012 v statističnih regijah - nadaljevanje

Občine / regije Financiranje in plačilna sposobnost Izvozna usmerjenost

Delež dolga v virih sredstev (%)

Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev (%)



Delež čistih prih.od prodaje na tuj.trgu v cel.čist.prih.od prodaje (%)

2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Osrednjeslovenska 64,4 63,4 37,1 35,2 60,8 60,3 92,0 91,9 20,9 25,9

Obalno-kraška 67,4 63,3 41,2 39,7 51,3 60,8 80,8 86,5 37,9 40,8

Gorenjska 59,2 62,4 38,6 36,9 71,6 62,2 90,3 88,5 38,1 43,9

Goriška 59,5 57,1 39,4 34,4 66,7 69,8 85,6 91,3 33,0 39,4

Savinjska 76,3 62,5 28,0 27,6 31,3 48,5 87,5 87,1 30,1 33,5

Jugovzhodna

Slovenija 56,3 46,3 36,9 32,6 77,0 97,0 91,1 102,5 60,4 63,4

128


Pomurska 62,4 60,7 37,6 34,3 63,5 64,1 90,9 90,6 29,6 30,4

Notranjsko-kraška 66,7 64,1 39,7 39,5 59,1 64,6 86,1 86,8 42,3 47,6

Podravska 67,3 62,1 47,3 40,1 58,3 66,2 77,7 87,9 30,8 37,3

Koroška 66,9 62,4 41,5 39,9 60,1 72,0 85,9 90,5 49,3 52,1

Spodnjeposavska 39,3 36,1 22,7 23,4 86,3 95,0 98,9 103,8 33,6 59,8

Zasavska 58,2 60,1 38,8 40,3 72,8 69,4 86,7 87,0 29,7 35,9

Slovenija 65,2 61,2 36,9 34,4 56,8 61,8 88,8 90,8 29,7 34,9



Tabela 16: Nekateri kazalniki poslovanja gospodarskih družb v letih 2008 in 2012 v statističnih regijah - nadaljevanje Občine / regije Struktura sredstev Sredstva na

zaposlenega

Kazalnik dodane vrednosti


Delež poizv. strojev in naprav ter druge opreme v stal. sredstvih (%)

Razlika sredstev na zaposlenega (v EUR)

Dodana vrednost na prebivalca (v EUR)

2008 2012 2008 2012 2008 2012 2008 2012

Osrednjeslovenska 58,5 60,7 12,7 11,5 25.759 254 14.524 12.644

Obalno-kraška 63,6 60,3 11,9 12,6 20.606 -9.764 7.812 6.451

Gorenjska 57,0 60,5 18,3 20,9 16.518 -6.706 7.160 6.844

Goriška 60,6 61,5 18,4 21,8 -9.630 -708 7.948 6.764

Savinjska 75,6 77,2 11,3 9,7 37.592 5.333 7.814 8.178

129


Jugovzhodna

Slovenija 56,8 55,4 32,3 25,9 8.291 6.681 9.111 8.162

Pomurska 59,2 61,3 19,6 19,7 4.745 6.484 3.940 3.831

Notranjsko-kraška 56,3 55,6 29,9 29,2 11.819 2.790 4.945 4.521

Podravska 56,1 57,2 21,0 22,8 8.640 927 6.439 5.555

Koroška 55,0 52,2 34,2 37,5 8.190 2.754 6.049 5.496

Spodnjeposavska 70,4 67,3 33,1 32,6 40.025 561 5.908 5.608

Zasavska 57,4 57,4 32,0 30,5 5.258 -1.230 5.441 4.509

Slovenija 61,3 62,8 15,7 15,0 19.248 611 8.835 8.031


Zaradi spremembe slovenskih računovodskih standardov so med seboj primerljiva le leta od 2008 dalje

13.2 PRILOGA 2: OCENA STANJA NA PODROČJU TURIZMA Slovenska obala in Kras je ena najpomembnejših turističnih destinacij pri nas, a težava je v tem, da je turizem v "Obalno - kraški regiji" še vedno nepovezan. Večji turistični ponudniki regije na turističnem trgu nastopajo vsak zase. Regija nima skupnih operativnih ali strateških usmeritev razvoja na področju trženja. Ni zametkov uveljavljanja managementa turistične destinacije »Obala in Kras«, zato se pojavljajo težave pri vzpostavitvi Regionalne destinacijske organizacije (RDO). Pojem »Obala in Kras« tako danes predstavlja le geografsko opredelitev mediteranskega dela turistične destinacije Slovenija, v turističnem smislu pa sta to dva dela, dve turistični destinaciji, ki delujeta vsaka zase. Prvi del je Slovenska Istra (3 obalna mesta z zaledjem), za katero je značilna turistična razvitost in za slovenski turizem pomembne kakovostne nastanitvene zmogljivosti in turistična infrastruktura. Slovenska Istra z več ali manj koordiniranimi nastopi in akcijami lokalnih turističnih organizacij sodeluje s Slovensko turistično organizacijo. Drugi del je Kras, za katerega so značilne naravne atrakcije – kraški pojavi, podzemne jame, Lipica kot enkratna turistična ponudba, zgodovinske zanimivosti in unikatna eno-gastronomska ponudba. Turizem v svetu, kakor tudi Sloveniji izkazuje nenehno rast, zanimanje za poklice v turizmu in gostinstvu pa upada. Pomanjkanje kakovostnih, izobraženih in motiviranih kadrov, v Obalno-kraški regiji, je bilo prepoznano, kot ena izmed ovir, pri razvoju večje konkurenčnosti turizma, zato bo potrebno vzpostaviti učinkovitejše izobraževanje za poklice v turizmu n povečati njihovo privlačnost. Globalni trendi kažejo spremembe v turistični potrošnji in odpirajo nove priložnosti za razvoj turizma. Spremembe življenjskega sloga se odražajo v spremembah potovalnih navad. Ponudba Obale in Krasa ima tako še veliko možnosti prilagoditve globalnim trendom. Poleg počitka in rekreacije ter sonca in morja, ki sta bila glavna motiva za potovanja Evropejcev, se vedno več ljudi odloča za potovanje na podlagi naravnih danosti. Pri nadaljnjem razvoju turizma, je potrebno slediti načelom trajnosti, ter turizem prepoznati kot enega izmed pomembnejših gospodarskih sektorjev z multiplikativnimi učinki, saj ustvarja nova delovna mesta in vpliva na uravnotežen regionalni razvoj. Obalno-kraška regija zaradi lege ob morju ter pokrajinske raznolikosti in ohranjenosti naravne in kulturne dediščine, omogoča na turističnem trgu konkurenčno prednost. Statistični podatki o turizmu v Obalno-kraški regiji V letu 2011 je bilo v regiji na voljo 26.194 ležišč, kar je 22% vseh ležišč v Sloveniji. Od tega jih je bilo 42% v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih. V letu 2012 je bilo turistom na voljo več kot 9.200 sob s približno 26.034 ležišči. Delež sob, se je v primerjavi z letom 2008 nekoliko znižal, predvsem na račun zmanjšanja deleža sob in apartmajev v lastni zasebnikov.


Tabela 2: Število nastanitvenih objektov v Obalno-kraški regiji (VIR: SURS).

2008 2009 2010 2011 2012

Število sob

Zmogljivosti - ležišča - SKUPAJ

Število sob


Število sob

Zmogljivosti - ležišča

–

SKUPAJ

Število sob


Število sob


Skupine nastanitvenih objektov - SKUPAJ

Izola/ Isola 1698 5194 1700 5201 1470 4562 1460 4351 1537 4622

Koper/

Capodistria 1534 4788 1535 4744 1476 4478 1617 4927 1465 5253

Piran/

Pirano 5896 14930 6078 15541 5875 15040 5866 15253 5659 14685

Divača 26 78 30 88 119 276 102 338 84 246

Hrpelje -

Kozina 163 398 126 285 143 311 140 310 143 328

Komen 46 149 49 158 49 165 48 167 54 175

Sežana 411 881 417 890 389 831 397 848 321 725

SKUPAJ 9774 26418 9935 26907 9521 25663 9630 26194 9263 26034

Vir:

V letu 2011 je bilo v regiji zabeleženih 658.851 turistov (58,7 % tujih turistov), ki so ustvarili 2.191.924 nočitev (55 % tujih). V skupnem številu vseh turističnih nočitev v Sloveniji v letu 2011 predstavlja ta regija 23,3 % delež. V prvih 7 mesecih leta 2012 je bilo v regiji ustvarjenih 1.182.526 nočitev, kar je 2,7% manj kot v enakem obdobju lani. Glede na prenočitve ustvarjene v Sloveniji v prvih 7 mesecih leta 2012, predstavlja Obalno-kraška regija 22,36 % delež. Med turističnimi prenočitvami je bilo v letu 2012 skoraj dve tretjini tujih prenočitev. 57 % prenočitev so ustvarili tuji turisti (v letu 2008 53 %). Od tega so največ prenočitev prispevali turisti iz Italije (23 %), sledili so turisti iz Avstrije (20 %) in iz Nemčije (15 %). Ekonomsko dogajanje in družbenopolitične razmere v Sloveniji so vplivale na število domačih gostov, katerih prihodi so se leta 2012, v primerjavi z letom 2008, zmanjšali za 8,5 %, prenočitve pa za 13 %. Povprečna doba bivanja je leta 2012 znašala 3,3 dni (pri tujih turistih 3 dni; pri domačih 3,6 dni). Največ turističnih prenočitev je bilo ustvarjenih v občini Piran, sledijo občine Koper, Izola, Sežana, Hrpelje-Kozina in Komen.


Tabela 3: Prihodi in prenočitve turistov v Obalno-kraški regiji za odboje od leta 2003 do 2013 (januar-november).

2008 2009 2010 2011 2012

Prihodi

turistov

Prenočitve

turistov

Prihodi

turistov

Prenočitve

turistov

Prihodi

turistov

Prenočitve

turistov

Prihodi

turistov

Prenočitve

turistov

Prihodi

turistov

Prenočitve

turistov

Skupine nast. obj.

SKUPAJ

Domači 282010 1054754 296430 1124561 266362 989025 271938 985879 257888 917113

Tuji 381661 1206402 352873 1107030 347959 1075880 386913 1206045 398935 1220922

SKUPAJ 663671 2261156 649303 2231591 614321 2064905 658851 2191924 656823 2138035

Vir: SURS

Tabela 4: Prihodi in prenočitve turistov po občinah, za obdobje od leta 2008 do 2012.

2008 2009 2010 2011 2012

Prihodi turistov - SKUPAJ

Prenočitve turistov - SKUPAJ









Skupine

nast.

objektov - SKUPAJ

Izola/Isola 93990 388632 95255 387638 86048 349576 92502 360310 88436 327099

Koper/ Capodistria 97391 373907 99550 365432 89942 317506 93290 329945 99909 351190

Piran/

Pirano 421256 1393092 405217 1400224 383277 1314059 415469 1415137 408626 1372806

Divača 1349 4868 1433 4207 3374 5902 5017 7697 8346 12818

Hrpelje -

Kozina 9947 30814 3496 6225 8059 10619 11855 14729 13436 16350

Komen 1487 3650 1509 3770 1517 4656 1660 4439 1585 4130

Sežana 38251 66193 42843 64095 42104 62587 39058 59667 36485 53642

SKUPAJ 663671 2261156 649303 2231591 614321 2064905 658851 2191924 656823 2138035

Vir: SURS


13.3 PRILOGA 3: OCENA STANJA NA PODROČJU PODROČJE PODEŽELJA, KMETIJSTVA, GOZDARSTVA, RIBIŠTVA IN NARAVNIH DOBRIN

Pomembnost podeželja za Obalno-kraško statistično regijo izhaja že iz samih statističnih podatkov, saj živi na podeželju več kot polovica prebivalstva regije. Na območju, ki obsega Obalno-kraško statistično regijo, so bile leta 2008 ustanovljene tri lokalne akcijske skupine (skrajšano: LAS), in sicer:

- LAS Istre - Lokalna akcijska skupina za območje občin Koper, Izola in Piran. - LAS Krasa in Brkinov – Lokalna akcijska skupina za območje občin Divača, Hrpelje-

Kozina in Sežana. - LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa; v kateri je zajeto tudi območje občine

Komen. Ime LAS-a Upravljalec LAS-a Naslov LAS-a Prioritetne naloge Lokalne razvojne

strategije (izbor)

LAS Istre

Regionalni razvojni center Koper

Ulica 15. maja 19 6000 Koper

Razvoj mehkih oblik podeželskega turizma Razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, podjetništva in obrti

LAS Krasa in Brkinov Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov

Partizanska 82 6210 Sežana

Razvoj podeželja

LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa

Razvojna agencija ROD

Gregorčičeva ulica 20 5270 Ajdovščina

Izvedba animacijskih in informacijskih delavnic, specializiranih usposabljanj in izobraževanj Oblikovanje novih turističnih produktov in spodbujanje povezovanja ponudnikov Ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti določenega območja

Lokalne akcijske skupine so javno-zasebna partnerstva s statusom delujočih LAS, ki jim je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje dodelilo pravice do porabe sredstev za projekte iz naslova LEADER oz. Programa Razvoja Podeželja RS 2007-2013, ki se sofinancirajo s sredstvi 4. Osi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (t.i. os LEADER). Za posamezne projektne aktivnosti je določena kvota sofinanciranja, ki od leta 2011 znaša do 85%, medtem ko je bila v obdobju 2009-2010 oz. pred uvedbo spremembe, tudi zgolj do 40% - 60% oz. tudi do 100%, za posamezno vrsto neprofitnih projektnih aktivnosti. Ne glede na to, je izvajanje LAS projektov od leta 2011 oz. od spremembe pravil o izvajanju ukrepov LEADER izboljšalo tako finančno kot izvedbeno.

Upravljavske strukture LAS-ov so zadolžene za upravljanje s sredstvi dodeljenimi LAS, objavo javnih razpisov za projekte, ocenjevanje projektov, tehnično pomoč nosilcem projektu pri izvajanju le-teh, prvostopenjsko pregledovanje in potrjevanje projektnih aktivnosti in stroškov ter svetovanje pri izvajanju projektov, koordinacijo dela vseh organov LAS (upravni odbor, nadzorni odbor, skupščina) in poročanje Ministrstvu za kmetijstvo in okolje z ozirom na porabo


sredstev in izvajanje projektov in so tako pomemben akter in gonilo izvajanja projektov LEADER.

LAS Istre je od ustanovitve dalje izpeljala 4 javne pozive za predložitev projektnih vlog in skupno potrdila izvajanje 25 projektov, v skupni višini 728.966,02 EUR potrjenih LEADER sredstev za projekte.

LAS Krasa in Brkinov je od ustanovitve dalje izpeljala 4 javne pozive za predložitev projektnih vlog in skupno potrdila izvajanje 34 projektov, za katere je prejela odobritev 603.227,33 EUR LEADER sredstev za projekte.

LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa je od ustanovitve dalje izpeljala 5 javnih pozivov za predložitev projektnih vlog in skupno potrdila izvajanje 28 projektov, za katere je prejela odobritev 728.563,45 EUR LEADER sredstev.

V regiji so se na območjih posameznih LAS-ov izvajali posamezni projekti, ki so vplivali na izboljšanje stanja in nadaljnji razvoj posameznih sub-območij.

Preko izvajanja programa LEADER, ki temelji na pristopu »od spodaj navzgor«, so tri lokalne akcijske skupine v regijski prostor vnesle nov vir financiranja projektov in nov pristop, ki izpostavlja sodelovanje med prebivalci podeželja, in njihove potrebe.

Na splošno je podeželje v minulem programskem obdobju precej napredovalo, zlasti na področju promocije in infrastrukturne opremljenosti ter izvajanja aktivnosti, v katere so vključeni prebivalci, kar je podlaga za nadaljevanje razvoja. Tako se je povečalo št. ekoloških kmetij in kmetij z dopolnilno dejavnostjo, usmerjeno v turizem, izboljšala infrastruktura območja in opremljenost TIC-ov, povečal obseg izobraževanj prebivalstva, spodbujalo socialno podjetništvo na podeželju, izvajalo promocijo turizma in kulture.

Splošna ugotovitev je, da bilo podeželske razvojne projekte v prihodnosti smiselno usmeriti v spodbujanje socialnega podjetništva na podeželju, zaradi ustvarjanja novih delovnih mest, spodbujati in nadgrajevati trajnostni eko turizem in lokalno samooskrbo z živili, kakor tudi trženje domačih kmetijskih produktov in storitev.

Kmetijstvo

Celotno območje regije se po naravnih značilnostih in usmerjenosti kmetijske pridelave deli na dve večji geografsko gledano območji in sicer: Slovenska Istra ter območje Krasa in Brkinov.

Za Slovensko Istro je značilno, da je ravnega sveta razmeroma malo in se pojavlja le ob najožjem obalnem pasu. Gosta vodna mreža je flišno ozemlje razrezala v številne griče in doline. Šavrinsko gričevje pripada submediteranskemu klimatskemu pasu. Ima tipično klimo zgornjega Jadrana z delno humidno – aridnimi periodami. (KGZS, 2013)

Območje Krasa in Brkinov je geografsko gledano sestavljeno iz pokrajin Kras, Vrhe, Senožeško podolje, Vremska dolina z Vremščico, Brkini, Matarsko podolje in Čičarija, ki ležijo v jugozahodnem delu submediteranske Slovenije. Območje je klimatsko in geografsko zelo raznoliko. Območje Krasa in Brkinov spada med območja z omejenimi dejavniki za razvoj gospodarskih dejavnosti.(RPP 2008)


Iz primerjave podatkov popisa kmetijskih gospodarstev (SURS) izvedenega v letu 2010 in tistega iz leta 2000 izhaja, da je za obravnavano območje značilno upadanje števila kmetijskih gospodarstev v Slovenski Istri in rahlo povečevanje na območju Krasa in Brkinov. V regiji beležimo zmanjšanje kmetijskih gospodarstev za 344 oz. za 9,5%. Ravno tako se je zmanjšalo tudi število polnovrednih delovnih moči na kmetijskih gospodarstvih za 1.170 oz. za 31,7 %. Navkljub tem negativnim trendom pa je v celotni regiji opazen pozitiven trend povečevanja staleža velike živine predvsem na račun povečevanja v notranjosti regije. Število velike živine se je v letu 2010 glede na leto 2000 povečalo za 722 oz. za 17,8% .

Vir: SURS, Popis kmetijskih gospodarstev, 2010

Glede razdrobljenosti kmetijskih gospodarstev in s tem povezane nekonkurenčnosti, se to dejstvo potrjuje tudi v zadnjem popisu. Več kot polovica kmetijskih gospodarstev je v velikostnem redu do 2ha površin.

Vir: SURS, Popis kmetijskih gospodarstev, 2010

Še bolj pereč problem je neugodna starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev, saj je le 2,7% nosilcev starih do 35 let.

Vinogradništvo:

Vinogradništvo predstavlja osnovno kmetijsko panogo na celotnem območju regije z izjemo brkinskega dela. Skupno je bilo leta 2009 registriranih 1.487 vinogradnikov, od tega 814 v Slovenski Istri in 673 na območju Krasa, ki so skupno obdelovali v 4.311 vinogradih 2.210 ha površin.

2000 % 2011 %

Velikost od 0 - manj

kot 2 ha2.221 60,4 1.695 55,5


kot 5 ha884 24,1 741 24,3


kot 10 ha372 10,1 399 13,1

Velikost več kot 10 ha 198 5,4 218 7,1

SKUPAJ 3.675 100,0 3.053 100,0

Kmetijska gospodarstva po: VELIKOSTNI RAZRED KZU


Dopolnilne dejavnosti:

Na območju regije je registriranih 161 dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Velik potencial v smislu razvoja dopolnilnih dejavnosti oz. diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti se kaže v tem, da se le na 4,85% kmetijskih gospodarstev ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi. Dopolnilne dejavnosti so bolj razvite v notranjosti regije (Kras in Brkini) kot v Slovenski Istri. Dopolnilne dejavnosti predstavljajo velik potencial za nadaljnji razvoj, še posebej v povezavi s turističnim gospodarstvom.

Pridelovalci Površina (ha)

Število vinogradov

Število sadik (v 1000)

Divača z z z z

Hrpelje - Kozina z z z z

Ilirska Bistrica z z z z

Izola/Isola 125 219,9 385 680

Komen 226 181,1 571 569,4

Koper/Capodistria 542 1282,5 1543 4197,2

Piran/Pirano 147 117,8 317 328,9

Sežana 447 408,2 1495 1215,9

Kras 673 589,3 2066 1785,3

Slovenska Istra 814 1620,2 2245 5206,1

SKUPAJ 1.487 2.210 4.311 6.991

Vir: Statistični urad Republike Slovenije.

UGOTOVITEV: povprečna velikost vinograda v regiji 0,51 ha

na Krasu 0,28 ha v Slovenski Istri pa 0,72 ha

Pridelovalci, površina, število vinogradov in število sadik glede na sedež kmetijskega gospodarstva, občine, Slovenija, 2009

2009

Vir: AJPES, internetna stran, 20.05.2013


Ekološko kmetijstvo

Ekološko kmetijstvo ima tudi velik potencial. V preteklih letih se je število ekoloških kmetij povečevalo, predvsem v Slovenski Istri, še posebej v občini Koper. Porast je predvsem na račun oljkarjev. V kraško-brkinskem predelu je opazna njihova stagnacija. Trenutno stanje kaže, da se z eko kmetovanjem ukvarja 5,5% kmetijskih gospodarstev. Mestna občina Koper je trenutno slovenska občina z največjim številom registriranih ekoloških kmetij.

Število ekoloških kmetij 2008-2012

Občina 2008 2009 2010 2011 2012

Izola 3 4 8 11 21

Koper 28 39 52 59 92

Piran 10 11 11 15 33

Divača 14 14 14 16 17

Sežana 14 13 10 10 11

Komen 4 5 6 8 15

Hrpelje-Kozina 11 10 11 9 10

Skupaj Slovenska Istra 41 54 71 85 146

Skupaj Kras in -Brkini 43 42 41 43 53

Skupaj regija 84 96 112 128 199 Vir: MKO

V Slovenski Istri prevladuje med kmetijskimi panogami rastlinska pridelava v trajnih nasadih s poudarkom na vinogradništvu, oljarstvu in sadjarstvu, živinoreja in v manjšem obsegu tudi poljedelstvo. Glede načina pridelave se vse bolj uveljavlja integrirana rastlinska pridelava, ekološko kmetovanje in sonaravna reja živali. Zaradi bližine večjih urbanih središč in obalnega turizma je zanimiva možnost za razvoj dopolnilnih dejavnosti in raznih oblik podeželskega turizma. Slikovitost in neokrnjenost istrske krajine, tipična vaška arhitektura in bogata kulinarika to nedvomno omogočajo. V zadnjih letih se je izredno povečalo število družabnih srečanj, kulturnih dogajanj in oživljanje kmečkih praznikov. (Vir: Internetna stran KGZS- KSS enota Koper)

Za območje Krasa in Brkinov je ravno tako značilna usmerjenost v rastlinsko pridelavo v trajnih nasadih s tem, da sta zastopana vinogradništvo na Krasu in sadjarstvo Brkinih ter živinoreja na celotnem kraško-brkinskem območju, ki se pojavlja predvsem kot reja drobnice, konj in prašičereja. Poljedelstvo pa je namenjeno predvsem samooskrbi. Kmetijskih zemljišč za poljedelstvo je malo, ker so tla plitva in skalnata, vendar so določeni pridelki zaradi klimatskih in rastiščih razmer značilni samo za Kras in to pomeni primerjalno prednost.

Kmetijska dejavnost se dopolnjuje s turizmom preko osmic na celotnem območju Krasa. Potrebno je spodbujati in krepiti razvoj s kmetijstvom povezanih dopolnilnih dejavnosti, ki so hkrati tudi dodatna turistična ponudba (konjereja, avtokampi, trženje različnih pridelkov, tradicionalne jedi in običaji ipd.).

Posebnosti ekološkega kmetijstva Obalno kraške regije:

199 kmetij v eko kontroli (146 Istra), kar je 6,5 % od vseh kmetij (8,5% v Istri), v Slovenski Istri velik porast predvsem na račun oljkarjev, v kraškem delu regije minimalna rast,


Mestna občina Koper je po št. ekoloških kmetij na prvem mestu med občinami v Sloveniji, povprečna velikost kmetij v regiji: Kraški del - 33 ha, Istra - 3,7ha (Slovenija – 15ha), v kraškem delu velika prevlada travinj (živinoreja, drobnica, govedo), Malo ekoloških kmetij z registrirano dopolnilno dejavnostjo (turizem).

Ekološki pridelek v tonah, 2012:

Vir: MKO

Ugotovitev: kmetijstvo ni dovolj atraktivno in finančno konkurenčno, ekološko kmetovanje je v porastu, glavni kmetijski panogi sta vinogradništvo in oljkarstvo, izražene so potrebe po pomožnih kmetijskih objektih v odprti krajini. Usmeritev: • spodbujati kmetijstvo tako zaradi ohranjanje kulturne krajine in pomena samooskrbe, • vzpostaviti učinkovit mehanizem za zaščito drobnice pred volkovi, • spodbujati in krepiti razvoj s kmetijstvom povezanih dopolnilnih dejavnosti, • opredeliti kateri pomožni kmetijski objekti so nujni za delovanje kmetijskih dejavnosti. Vir: Projekt Kras Carso

Po letu 2007 so pridobili status zaščitenega proizvoda Kraška jagnjetina, Kraški ovčji sir, Kraški zašink in Kraška panceta. Že pred letom 2007 pa so bili zaščiteni Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, Piranska sol, Kraški med, Kraški pršut, Brkinski slivovec, Kraški brinjevec in Kraški teran. Kot priložnost se izkazuje tudi uvedba blagovnih znamk.

Gozdarstvo

Kras in Brkini

Gozd ima pomembno varovalno funkcijo, saj ščiti območje pred močnimi vetrovi, pred erozijo tal, ugodno vpliva na podnebje z blaženjem temperaturnih ekstremov, uravnava vlago v tleh in zraku ter varuje in povečuje rodovitnost tal. Gozd mehansko in biološko čisti vodo, uravnava vodni režim. Gozd na Krasu je zaradi suhe in tople submediteranske klime, degradiranih rastišč in obojemu prilagojenega rastja požarno ogrožen ter sodi v sam slovenski vrh požarne ogroženosti naravnega okolja.

Ugotovitev:

Obalno-kraška Istra Slovenija

POLJŠČINE

od tega žita

117

51

37,5

16

10222

4500

ZELENJAVA 192 183 1053

SADJE 90 76 (kaki 60) 1500

OLJKE 224 224 227


varovalna funkcija - veter, erozija tal, podnebje, mehansko in biološko čisti vodo, uravnava vodni režim z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode s površja, gozd je požarno ogrožen. Usmeritev: izkoriščanje lesne biomase kot obnovljivega vira energije. Vir: Projekt Kras Carso

Slovenska Istra

Na področju gozdarstva je območje Obale je na vzhodnem delu podobno območju Krasa: delež gozda je večji kot delež kmetijskih površin, vse več je tudi kmetijskih površin, ki se zaraščajo. Zaradi drugačne geološke podlage pretežnega dela (fliš) je vegetacija sicer drugačna. Kljub temu je tudi za ta del regije značilna velika požarna ogroženost. Gozdovi v splošnem nimajo pomembne gospodarske funkcije, kar velja še zlasti za ožji obalni pas, v katerem je nekaj gozdov s posebnim namenom in še več varovalnih gozdov.

Večina gozdov spada med gozdove z vsestransko poudarjenim varovalnim značajem. Čeprav je večina gozdnih površin na obravnavanem območju skladno s planskimi prostorskimi akti (namenska raba površin) opredeljena kot lesnoproizvodni gozd, je njihov gospodarski pomen (lesna proizvodnja) dejansko podrejen varstvu pred usadi, erozijo prsti in varstvom pred odnašanjem brežin.

Opredelitev funkcije gozdov na obravnavanem območju je omejena le na nekaj pomembnejših funkcij, ki jih gozd opravlja. Prisotni so predvsem gozdovi z drugo stopnjo poudarjenosti ekoloških funkcij (varovalna, hidrološka, biotopska, klimatska in estetska) ter lesnoproizvodne funkcije. Lesnoproizvodna vloga gozdov na obravnavanem območju je zelo majhna. Gozd, ki je še ostal, večinoma gradijo listavci, iglavcev je le dobrih 13 %. Opredelitev gozdnih združb je težavna, saj so gozdovi na območju tras degradirani, pogosto pa gre na opuščenih kmetijskih zemljiščih, ki se počasi zaraščajo, šele za faze progresivnih sukcesij. Prevladujejo hrastove združbe, med njimi predvsem primorski gozd gradna in jesenske vilovine. Na manjših površinah na karbonatni rendzini uspeva še termofilni nizki gozd gabrovca in jesenske vilovine; ta združba je razširjena pretežno na južnih ekspozicijah in siromašnih tleh. Dolgotrajen antropogen vpliv je povzročil intenzivno degradacijo gozda in na številnih potencialnih rastiščih gradna so se oblikovali panjevski gozdovi puhavca z bogatim grmovnim slojem žuke in ruja. Lesna zaloga teh gozdov je skromna, njihovo gospodarsko izkoriščanje redko, najpomembnejša je njihova varovalna vloga. Ti gozdovi so požarno zelo ogroženi.

Na manjših površinah se nahajajo še sestoji robinije (Robinia pseudoaccacia), ki so pretežno prerasli opuščene terase in druge boljše opuščene kmetijske površine. Robinija kot pionirska vrsta raste hitro in agresivno, zato oblikuje močne robinijeve gozdiče z redko primesjo ostalih drevesnih vrst, pod drevjem pa je gosta zarast robide. Požarna ogroženost teh sestojev je manjša.


Ribištvo

Zaenkrat smo še brez primernega nacionalnega načrta upravljanja z ribištvom, promet z ribo še ni primerno urejen, ribiška pristanišča niso primerno infrastrukturno urejena, obenem pa še ni vrste potrebnih podzakonskih predpisov in nacionalnih ukrepov, ki bi primerno urejale področje. Kljub temu, da ribiči lovijo visoko kvalitetne ribiške proizvode, je potrošnja le-teh v Sloveniji izjemno nizka, večina konča na italijanskem trgu. Najbolj pereče pa je, da ribiči zaradi teh nEURejenosti že leta dolgo živijo dosti slabše od svojih kolegov v ostalih sredozemskih članicah EU in ne morejo dolgoročno vitalno načrtovati svojega delovanja. To je tudi razlog za zastarelo stanje ribiške flote, saj ribiči v takšnih razmerah niso mogli resneje vlagati sredstev v obnovo in izgradnjo plovil.

Obalne občine so začele z urejanjem ribiških pomolov in leta 2008 je bila urejena ribiška tržnica v občini Izoli, leta 2013 pa sta bila urejena ribiški pomol v Mestni občini Koper in mandrač v občini Piran.

Skupno število delovno aktivnih oseb v morskem gospodarskem ribolovu se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 povečalo za 2 %. Povečalo se je tudi število zaposlenih v podjetjih ali pri samostojnih podjetnikih posameznikih (za 4 %), vendar v morskem gospodarskem ribolovu še vedno prevladujejo samozaposlene osebe. (Vir: SURS)

Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje je v letu 2011 ribiška flota imela 186 registriranih ribiških plovil, to je le 0,5 % več kot v letu 2010. Tudi vse osnovne lastnosti plovil so ostale skoraj nespremenjene. (Vir: SURS)

Vir: SURS

Območja ohranjanja narave – državna zavarovana območja V regiji so naslednja državna zavarovana območja: Regijski park Škocjanske jame, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Krajinski park Strunjan, Krajinski park Sečoveljske soline, Naravni spomenik Debeli Rtič ter Naravni spomenik Rt Madona, Beka - soteska Glinščice z dolino Griža, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem, Regijski park Škocjanske jame obsega celoten sistem Škocjanskih jam, kanjon notranjske Reke od jam do mostu v Škofljah ter pokrajino neposredno nad jamami z vasmi Matavun, Škocjan in Betanja. Regijski park vključuje značilno in neponovljivo kraško pokrajino, kjer je na enem mestu strnjenih največ kraških pojavov. Skupaj s spletom jam, udornih dolin in posameznih kulturnih spomenikov tvori regijski park tipično kraško »arhitekturo«. Posebne klimatske razmere v dolinah in ob vhodih jam omogočajo pojavljanje in prepletanje tako alpske kot tudi mediteranske flore. Enkratna zastopanost rastlinstva in živalstva, združenega v sožitju na izredno majhnem prostoru, daje temu območju pomembno biotsko pestrost. Leta 1996 je bil s posebnim zakonom Regijskemu parku Škocjanske jame podeljen varstveni status s skrbništvom države. Leta 2004 je bil park sprejet v svetovno mrežo biosfernih rezervatov sprejet - Kraški biosferni rezervat. Z Alpsko konvencijo je združen z ostalimi parki v Alpskem loku. V organizaciji Europarc se povezuje z vsemi parki v Evropi. Maja 1999 je postal


priznan kot prvo podzemno mokrišče na svetu in s tem lokaliteta mednarodnega pomena v Ramsarski konvenciji. (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Regijski_park_%C5%A0kocjanske_jame) Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in hkrati največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji, ki je izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Škocjanski zatok sestavljata dva dela: brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, in sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki. Območje, ki je bilo v letih 2006-2007 sanirano in obnovljeno po pretekli industrijski degradaciji, je odprto za obisk in kljub temu, da še ni dokončno opremljeno s potrebno infrastrukturo (center za obiskovalce, različne opazovalnice, hlev z oboro za pašne živali), že vse od zaključka obnove privablja veliko število obiskovalcev. Naravni rezervat Škocjanski zatok zaposljuje 6 stalno zaposlenih za polni delovni čas in 5 oseb, ki sodelujejo z delom delovnega časa (skupaj 7,2 FTE). Ključni izvedeni projekti v preteklem programskem obdobju: v letu 2007 je bila zaključena rena-turacija in sanacija NR Škocjanski zatok v skupni vrednosti 3,1 mio EUR.

Pojekti, ki se trenutno izvajajo: Čezmejni projekt Adriawet 2000 (http://www.adriawet2000.eu/sl) in LIFE projekt Simarine-Natura v delu, ki se nanaša na pripravo smernic za načrt ukrepanja in odprave posledic izlitij nafte in naftnih derivatov na prostoživeče ptice (http://ptice.si/simarine-natura/ ).

V prihodnje nameravajo nadaljevati z izgradnjo infrastrukture za obisk naravnega rezervata Škocjanski zatok v okviru projekta Objekti v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, NRP št. 2511-11-0066 z naslednjimi viri financiranja:

Viri financiranja

3.373.380,00

MGRT (OP RR, razvojna prioriteta: Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva) - od tega ESRR (85%) – PP 683710 – Razvoj turističnih destinacij - 07-13 - EU - od tega slov.udeležba (15%) – PP 695910 - Razvoj turističnih destinacij -07-13 - slovenska udeležba

2.765.281,96 2.350.489,67

414.792,29

PRESEŽEK SKZG RS 2005-2007 (DOPPS) 500.354,69

SOFINANCIRANJE MKO – PP 244310 107.743,35

Ključni razvojni potenciali, razvojne ovire: Ključni razvojni potenciali:

- dviguje bivalno raven mesta Koper, s tem da kot velika zelena površina v neposredni bližini urbanega središča prispeva k prijetnejšemu in bolj zdravemu bivalnemu okolju, k zmanjševanju onesnaženosti tega dela obale (npr. z ukrepi za odpravo starih okoljskih bremen),


- prispeva k boljši kakovosti življenja, s tem da nudi možnost aktivnega oddiha, sprostitve ter kakovostnega doživljanja narave ter izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti ter na ta način prispeva k ohranjanju bolj zdrave populacije,

- kot rezervat v urbanem okolju povečuje dodano vrednost mesta Koper s prostorskega vidika, saj vnaša v pretežno urbano okolico naravni element, kot tudi ohranja kulturno-zgodovinske prvine mesta Koper (dokaz otoške preteklosti Kopra in nekdanjega naravnega okolja ob izlivu rek Rižane in Badaševice, kar je svojevrstna dediščina in atrakcija tega prostora, ki bi jo s popolno pozidavo za vedno izgubili);

- omogoča razvoj specializiranega ornitološkega turizma oz. širše gledano naravoslovnega turizma, za kar je izgradnja primerne infrastrukture nujen predpogoj,

- kot vstopna točka na slovensko Obalo ponuja možnost promocije drugih znamenitosti, hkrati pa je ena izmed atraktivnejših točk v mreži zavarovanih območij občine Koper,

- prispeva k poplavni varnosti okoliških nižje ležečih predelov, - omogoča tudi ohranjanje in predstavitev kulturne dediščine slovenske Istre, npr.

avtohtonih pasem domačih živali (kot so istrsko govedo – boškarin, istrski osli) ter naravnega rastja in kulturnih rastlin tega območja.

Ključne razvojne ovire/problemi:

- problemi urbanizirane okolice (hrup, svetlobno onesnaženje, onesnaževanje pritokov meteorne vode, urbani pritiski predvsem pri umeščanju objektov v prostor ob neposredni meji rezervata z možnimi negativnimi posledicami za varovane vrste in habitate, kot tudi počutje obiskovalcev),

- zamude pri urejanju naravnega rezervata, povezane z lastninjenjem zemljišč, oprostitvijo komunalnega prispevka in posledično pridobivanjem dovoljenj, postopki vodenja investicije v objekte

- zagotavljanje zadostnih sredstev za izvedbo investicij in upravljanja naravnega rezervata.

Krajinski park Strunjan: njegov integralni del je Naravni rezervat Strunjan, ki obsega 4 km dolgo severno obalo Strunjanskega polotoka med Simonovim in Strunjanskim zalivom ter pripadajoči 200 metrski pas obalnega morja. Zaradi svojih geoloških in geomorfoloških značilnosti ter velike biotske pestrosti in zaradi dejstva, da obsega najdaljši neprekinjen del naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu, je izjemnega pomena z vidika varovanja naravne dediščine. (Vir: http://dragonja.nib.si/Strunjan/indexS.html) V Naravnem rezervatu Strunjan je prepovedano:

- negospodarski ribolov, - loviti ali nabirati živali brez soglasja Zavoda RS za varstvo narave, - izkopavati, poškodovati ali nabirati rastline, tako morske kot kopenske, njihova semena

ali plodove, - odkopavati, lomita ali razbijati kamnine oziroma okamenine, - odlagati ali odmetavati odpadke, - povzročati hrup, eksplozije ali vibracije, - požigati in kuriti.

V osrednjem delu rezervata, ki vključuje Zaliv sv. Križa (Mesečeva zaliv) in Rt Ronek je poleg tega prepovedano tudi:


- plutje na motorni pogon in sidranje, - vznemirjanje, ubijanje ali odvzemanje živali prostoživečih vrst in njihovih razvojnih oblik

iz narave, - gospodarski ribolov, - avtonomno potapljanje.

Krajinski park Strunjan zaposljuje za nedoločen čas 3,2 osebe ( 3 polno in 1 petinsko), za določen čas 1 oseba (zaposlitev za čas projekta). Proračun parka v letih 2007-2013: Skupaj

2009 142.717 EUR

2010 173.622 EUR

2011 173.623 EUR

2012 165.408 EUR

2013 148.580 EUR

Ključni izvedeni projekti v preteklem programskem obdobju: viri financiranja, okvirna vrednost izvedenih del:

CLIMAPARKS - Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij. Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. (01. 05. 2010 - 31. 10. 2013)

Dolgoročno izvajanje monitoringa vplivov podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost in prilagajanje upravljanja zavarovanih območij.

Izdelalo se bo končno poročilo monitoringa vpliva klimatskih sprememb na morsko biodiverziteto v Krajinskem parku Strunjan in glede spremljanja gibanja obiskovalcev. Zbrali se bodo

meteorološki podatki, organizirala se bo razstava o klimatskih spremembah.

212.000,00

Izvedba priveznih mest na območju NR Strunjan. Urad za mednarodno sodelovanje na področju okolja in razvoja Kneževine Monako. (1.10.2010 - 31.10. 2011, s podaljšanjem

v leto 2012)

Priprava izvedbene projektne dokumentacije za postavitev plavajočih priveznih mest na morju v NR Strunjan.

Dokončanje projektne dokumentacije in zaključnega poročila o izvedbi projekta.

48.000,00


Ureditev informacijskega centra Krajinski park Strunjan. Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 – 2013 za

ureditev dela javne turistične infrastrukture.

Ureditev turistične infrastrukture (info centra, muzeja na prostem).

Izvedba javnega naročila in pričetek z gradbeno obrtniškimi elektro inštalacijskimi, strojno inštalacijskimi deli ter dobavo

in montažo opreme pri rekonstrukciji, nadzidavi in spremembi namembnosti obstoječih objektov.

427.559,60

LAS Istre Celostna grafična podoba, oblikovanje tabel in zgibank Pridobitev blagovne znamke Izdelava in montaža tabel

19.515,08

Ključni projekti, ki se izvajajo:

SWOT analiza: Prednosti:

- park ima upravljavca, - kolektivna blagovna znamka, - edinstvena in ohranjena narava, del evropskega omrežja Natura 2000, - ugodna in atraktivna lega (morje, bližina mest) ter klimatski dejavniki,

SALTWORKS – Ekološko trajnostno vrednotenje solin med Italijo in Slovenijo. Program čezmejnega

sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. (1.11.2011 – 30.4.2014)

Vrednotenje, razvoj in promocija solin na programskem območju, preko določitve dobrih praks za

koriščenje območij in infrastruktur.

Obnova mostu in visokovodnega nasipa, ki ločuje soline od lagune, organizacija delavnic za

univerzitetne študente, učitelje ter osnovne za šole, priprava delovnih listov in brošur o solinah na projektnem območju.

270.000,00

SIMARINE-NATURA - Raziskava in aktivnosti za razglasitev morskih IBA-jev in

SPA-jev za sredozem. vranjeka Phalacrocorax aristotelis

desmarestii v Sloveniji. Program LIFE+. (1.9.2011 – 28.2.2015)

Ocena stanja vranjeka (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) na območju KP

Strunjan z namenom določitve morskih IBA in SPA območij.

Spremljanje sezonske in dnevne dinamike pojavljanja sredozemskega vranjeka.

Izvajanje promocijskih aktivnosti.

15.390,00

TemPoSt – Tematske poti v Krajinskem parku Strunjan,.Program LAS ISTRE. (1.1.2012 – 15.12.2013)

Izdelava več kvalitetnih tematskih poti (botanične, geografske, geološke in podvodne) z namenom

interpretacije naravnih danosti Strunjanskega polotoka.

Dokončno zavarovanje pešpoti nad klifom z 230 m lesenih ograj in zgodovinska analiza prostora za območje parka in

njegove okolice.

37.397,15


- dostopnost, - ohranjena in bogata kulturna dediščina ter zgodovinska zapuščina, - danosti za razvoj mehkega, doživljajskega turizma, - možnost čezmejnega sodelovanja (črpanje evropskih sredstev), - ohranjene tradicionalne dejavnosti prebivalcev.

Slabosti:

- pomanjkanje kadra, park nima načrta upravljanja, nezadostno znanje/izkušnje zaposlenih glede varstva narave,

- zavod nima neposredne vloge pri odločanju glede naravovar. smernic in soglasij, - pomanjkljiva interpretacija naravnih in kulturnih danosti, - šibek denarni pritok iz lastnih dejavnosti, - slabšanje razmer v nekaterih delih naravnega okolja, - prenizka zagotovljena (proračunska) denarna sredstva, - divja odlagališča smeti, - spreminjanje elementov kulturne dediščine (predvsem kulturne krajine), - masovni turizem, - razdrobljenost zemljišč je ovira za večje kmetovalce in s tem ohranjanje kmetijstva kot

primarne dejavnosti zainteresiranih prebivalcev, - sezonskost obiska, - manjkajoča/slaba parkovna in ostala infrastr.(prometna signalizacija, parkirišča, javni

prevoz) - nepovezanost lokalnih ponudnikov in slabo trženje pridelkov/proizvodov, - majhno zanimanje za kolektivno znamko.

Priložnosti:

- raznolike možnosti interpretacije, - mehki doživljajski turizem z dodano vrednostjo, - možnost obiskovanja preko celega leta, - Strunjan je tudi v celotni slovenski javnosti prepoznan kot »naravna vrednota«, - domačini večinoma naklonjeni parku, - trajnostno, ekološko kmetijstvo in kmečki turizem.

Nevarnosti:

- nenadzorovan obisk, - neustrezna urejenost obiskovanja morskega dela parka, - pozidava parka in njegove neposredne okolice – neustrezno prost. načrtovanje, - zavod nima (ne dobi) podatkov o izdanih kulturnovarstvenih smernicah in soglasjih na

območju parka in njegovi neposredni okolici, - povečevanje masovnega turizma, - za ohranitev nekaterih pomembnih kulturnih elementov krajine so KOP ukrepi in

kmetijska politika države neustrezni, - pomanjkljivosti v zakonodaji, upravnih postopkih in naravovarstvenem nadzoru, - lokalna skupnost in javne službe večkrat delujejo mimo upravljavca, - majhnost, - negativni vplivi izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu,


- intenzivno kmetijstvo in razvoj drugih netrajnostnih in netradicionalnih dejavnosti, ki imajo negativen vpliv na naravo in krajino,

- opuščanje tradicionalnih dejavnosti (nezainteresiranost mlajših generacij) sprememba strukture prebivalcev,

- nEURejenost ribiškega mandrača, - nEURejena sidrišča (corpi morti) v Strunjanskem zalivu.

Krajinski park Sečoveljske soline: Sožitje človeka in narave je na območju, kjer se danes razprostira Krajinski park Sečoveljske soline, zaznamovano že s stoletno tradicijo pridelave soli; od srednjega veka pa do danes je ustvarila in ohranila edinstveno solinsko pokrajino. Premišljeno in umirjeno poseganje človeka v naravo je na območju Sečoveljskih solin ustvarilo in vzdržuje razmere za pester rastlinski in živalski svet, tudi za vrste, ki jih drugje v Sloveniji ni najti ali le redkokje. Območje je bilo prvo slovensko mokrišče na seznamu Ramsarskih lokalitet. Zaradi izjemne rastlinske in živalske pestrosti ter arhitekturnih in zgodovinskih posebnosti je 700 ha veliko območje solin danes zavarovano kot krajinski park, območje Muzeja solinarstva pa je kulturni spomenik državnega pomena. Krajinski park Sečoveljske soline danes zaposluje 95 ljudi, od tega 16 stalno zaposlenih, cca. 40 ljudi dela na mednarodnih projektih. Poleti je po pogodbi zaposlenih še cca 40 ljudi, od tega 5 za potrebe parka. Proračun Parka v letih 2007-2013: 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Skupaj 572 000 480 000 588 000 633 000 667 000 670 000 654 000

Proračun RS 243 000 265 000 265 000 259 000 296 000 222 000 194 000

Opomba: v ta pregled niso vključena sredstva, pridobljena v okviru projektov, saj se ti vodijo ločeno od proračuna parka.

Ključni izvedeni projekti v preteklem programskem obdobju so naslednji:

- 2 projekta LIFE, v skupni vrednosti 7,7 mio EUR, - Projekti iz programov teritorialnega sodelovanja, skupna vrednost cca 1 mio EUR.

Ključni razvojni potenciali parka so:

- večanje kakovosti in pestrosti ponudbe za doživljanje narave, vendar ne nujno tudi povečevanje števila obiskovalcev,

- razvoj term na prostem (z intenziviranjem obstoječe ponudbe), - ureditev območja opuščenega rudnika premoga izven parka kot potencial za razvoj

turizma. Ključne razvojne ovire/problemi v parku so:

- nerešeni problemi z državo glede povračila vlaganj v (državno) infrastrukturo v preteklem obdobju (država Parku dolguje 2,8 mio EUR, vendar pogovori niso uspešni),


- načrtovanje prodaje podjetja Telekom (in Soline d.o.o.), vendar brez nepremičnin oz zemljišč novemu lastniku: pojavlja se nevarnost neusklajenih pogledov na razvojne usmeritve (podpora ciljem parka s strani države je šibka).

V prihodnosti nameravajo v parku izvesti naslednje projekte:

- ureditev infrastrukture v parku (prijava na Norveški mehanizem, vrednost cca. 900 tisoč EUR),

- ureditev privezov in pešpoti ob kanalu Jernej (projekt računa na podporo iz sredstev kohezijske politike).

Naravni spomenik Rt Madona v Piranu Območje naravnega spomenika, ki je v geomorfološkem smislu izredno zanimivo, je za razliko od ostalih zaščitenih predelov obdano z valobranskimi skalami. Pod vodo je trdno kamnito dno, z večjimi in manjšimi skalnatimi kladami in osamelci, ki spremlja obrežni pas v vsej njegovi dolžini, se enakomerno spušča do nekaj metrov v globino, nakar se s strmejšim skokom v pregibu spusti do sedimentnega dna.

Rt Madona (piranska Punta) je eden najizrazitejših, najdostopnejših in obenem tudi ogroženih predelov slovenskega obalnega morja z izredno pestrim živalskim in rastlinskim svetom. Podvodni svet rta Madona je zaradi izredne pestrosti različnih habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst nedvomno edinstven tako za slovensko obalno morje kakor tudi za celoten Tržaški zaliv. Na območju naravnega spomenika Rt Madona je prepovedano:

- plutje na motorni pogon in sidranje, - nabirati organizme brez soglasja Zavoda RS za varstvo narave, - podvodni ribolov, - uničevati ali poškodovati prostore, kjer se živali zadržujejo ali razmnožujejo, - odlagati odpadke vseh vrst, - povzročati hrup, eksplozije ali vibracije.

Naravni spomenik Debeli rtič Zavarovano območje Debeli Rtič obsega približno osemsto metrov obale na skrajnem zahodnem delu polotoka Debeli rtič. Vključuje rob in stene klifa, teraso ob vznožju klifa ter dvesto metrski pas obalnega morja. Prepadne stene klifa so visoke od 12 do 21 metrov in imajo – odvisno od izpostavljenosti – tudi različno geomorfološko podobo. Za kopni del so značilni intenzivni erozijski procesi in pojavi. V plitvem morju so skladi podvodnega grebena, ki se izklinjajo proti zahodu in nakazujejo smer umikanja rta zaradi erozijskega delovanja valov. Klif poraščajo toploljubne rastline (žuka, mali jesen), kamnito morsko dno pa zaradi plitvosti morja in dobre osvetljenosti gosti številne morske organizme. Poraščeno je z značilnimi algami ali na pesku z morsko travo cimodocejo, vmes pa se skrivajo številne živali: spužva žveplenjača, voščena morska vetrnica, ostriga, užitna klapavica, leščur, polž čokati volek, morski jež, morska kumara, mali morski pajek in druge.


Dostop: - z vznožja klifa na kopališču Mladinskega zdravilišča in okrevališča Rdečega križa, - s poti na zgornjem robu klifa na skrajnem severovzhodnem delu zavarovanega območja.

Na območju Naravnega spomenika Debeli rtič je prepovedano:

- pluti na motorni pogon, - izkopavati, poškodovati ali nabirati rastline ter nabirati semena in plodove, - odlagati odpadke, - plezati po stenah klifa.

Območja Natura 2000 Sečoveljske soline, Sečoveljske soline in estuarij Dragonje, Kanal sv.Jerneja, Piranski klif, Med Strunjanom in Fieso, Strunjan, Strunjanske soline s Stjužo, Med Izolo in Strunjanom – klif, Strunjanska dolina, Žusterna-rastišče pozejdonke, Slovenska Istra, Škocjanski zatok, Ankaran-sv.Nikolaj, Debeli rtič, Pregara-travišča, Vrhe nad Rašo, Dolina Branice. Ekološko pomembno območja Na obravnavanem območju je devet ekološko pomembnih območij. Največje med njimi je Kras (ID 51100), ki se razteza čez vse kraške občine. Ekološko pomembno območje- Kras predstavlja obsežna apneniška planota v jugozahodnem delu Slovenije, severozahodni del dinarskega krasa s številnimi površinskimi in podzemeljskimi kraškimi pojavi, veliko pestrostjo habitatnih tipov, ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Mnogi med njimi so endemiti, največ jih je med predstavniki podzemeljske favne. Poleg so še Vipavska dolina - spodnja (ID 52400), Dolina Branice (ID 53400), Reka (Velika voda) (ID 53600), Matarsko podolje (ID 53700), Vipava - reka in osrednji del Vipavske doline (ID 54700), Slavinski Ravnik (ID 55200), Vrhe na Vipavskem (ID 55700) in Mrzlek (ID 59300).

Biosferno območje Kras - MAB Od leta 2004 je regijski park Škocjanske jame kot Biosferno območje Kras vključen v mrežo biosfernih območij v okviru Unescovega medvladnega programa MAB - Človek in biosfera. Park Škocjanske jame je ena od le 19 lokacij na svetu, ki ima vse tri najpomembnejša mednarodna imenovanja, kar je še dodaten dokaz o izjemnosti tega prostora in priznanje njegovih naravnih posebnosti. Na obravnavanem območju so tudi številna zavarovana območja. Večja in pomembnejša med njimi so:

- krajinski park Beka - soteska Glinščice z dolino Griža, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem, zavarovano območje ima lokalni pomen,

- krajinski park Štanjel, zavarovano območje ima lokalni pomen, - naravni spomenik Brezovica - brezoviška slepa dolina, zavarovano območje ima lokalni

pomen, - naravni spomenik Odolina - Slepa dolina s ponikvami, zavarovano območje ima lokalni

pomen, - naravni spomenik Obrov - Jezerina s ponikvami, zavarovano območje ima lokalni

pomen,


- naravni spomenik Vremščica - vrh in pobočja, zavarovano območje ima lokalni pomen, - naravni spomenik Divača - Risnik, zavarovano območje ima lokalni pomen, - naravni spomenik Komen - Obršljanski gozd, zavarovano območje ima lokalni pomen, - naravni spomenik Komen - gozd Cirje, zavarovano območje ima lokalni pomen, - naravni spomenik Komen - gozd Draga, zavarovano območje ima lokalni pomen.

Ugotovitev: - Kras posebnost v svetovnem merilu - Škocjanske jame na seznamu svetovne

dediščine UNESCO, - najpomembnejše zavarovano območje regijski park Škocjanske jame, - skoraj celotno območje je pomembno z vidika ohranjanja narave (Natura 2000, - ekološko pomembna območja, zavarovana območja, naravne vrednote).

Usmeritev:

- razvoj in posege v prostor potrebno podrediti izjemnim naravnim danostim Krasa,

- Škocjanske jame in ostala zavarovana območja izkoristiti kot razvojno priložnost.

Kulturna dediščina Krasa in Brkinov Za Kras so značilna številna arheološka najdišča, naselbinska, sakralna, memorialna (vojaška pokopališča) in stavbna dediščina, ki so pretežno enakomerno razporejena po območju. Med pomembnejšimi tipi kulturne dediščine je tudi kulturna krajina pri Lipici in Štanjelu. Prisotnih je tudi veliko spomenikov iz prve in druge svetovne vojne. Na območju Krasa je veliko naselij opredeljenih kot naselbinska dediščina. Naselbinsko dediščino in s tem tudi identiteto Krasa ogroža tipološko neustrezna novogradnja, ki se pojavlja na robovih naselij oz. v njihovem vplivnem območju ter propadanje obstoječega stavbnega fonda znotraj naselij, predvsem ker ni celovitega koncepta prostorske, gospodarske in družbene prenove naselbinske dediščine za celotno območje Krasa. Pojav tipološko neustrezne novogradnje v vplivnih območjih naselbinske dediščine je večinoma posledica preteklih planskih opredelitev stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo. Stanje kulturne dediščine Neustrezni posegi prispevajo k degradaciji naselij, posameznih ambientov znotraj njih in kulturne krajine. Ker še vedno ni vzpostavljene prave kontrole pri tovrstnem dogajanju, tudi v smislu ustreznih sankcij, se stanje konstantno slabša. V vaseh prevladujejo ruševine, po drugi strani pa se v vaseh in zunaj njih pojavljajo neustrezne adaptacije, dozidave in novogradnje. Nastajajo brez reda v prostoru in brez spoštovanja lokalnih zakonitosti stavbnega oblikovanja. Ne upoštevajo se tradicionalni vsebinski poudarki, ko je bila gradnja podrejena naravnemu okolju in nepisanim normativom vaških skupnosti. Zadnja desetletja se zaradi spreobrnjenih vrednot širi in spreminja individualna gradnja, ki je postala najbolj destruktiven element podobe naselij in tradicionalne kulturne krajine.


KD propada zaradi več razlogov: od neučinkovite zakonodaje do slabega odnosa večine prebivalcev ter posledično nespoštovanja in neupoštevanja varstvenih režimov. K slabemu stanju prispevajo še nerešeno lastniško stanje, pomanjkanje denarja, še večkrat pa neznanje o načinih njenega ohranjanja, vzdrževanja in obnove. Stara znanja so poniknila v pozabo. Investitorji izbirajo mojstre naključno, največkrat se ne ozirajo na njihovo znanje o obnovi objektov KD. Na tem področju žal ni vzpostavljen sistem izobraževanja in pridobivanja licenc tako, da bi se omogočilo delo na objektih KD le usposobljenim izvajalcem. Razvoj kulturno turistične ponudbe je v povojih, realiziranih je le nekaj posamičnih projektov, zanimanje narašča. Poteka že tudi nekaj projektov za oživitev podeželja, predvsem vzpostavitev rekreativnih poti (pešpoti, jahalnih, kolesarskih, ki bi bile obenem tematske, izhajajoč iz kulturne in naravne dediščine). Stanje kulturne dediščine: Naselbinska, etnološka dediščina in kulturna krajina so postale najbolj ogrožene kategorije KD, čeprav prav te največ pričajo o naših prednikih, o njihovem načinu življenja, ustvarjalnosti, povezanosti z okoljem, estetskem čutu... Zadnja leta se javno mnenje sicer obrača na bolje. (vir: Eda Benčič Mohar)

Kmetijstvo, ribištvo: SWOT Prednost

- ugodni pogoji za kmetijstvo, - veliko število ekoloških kmetij v Sloveniji, - ponovna uporaba obstoječih vodnih zbirnih sistemov (npr. mlinščica), - Medsebojno povezovanje ponudnikov in sodelovanje s turizmom in drugimi panogami.

Pomanjkljivosti

- nerešeno lastništvo zemljišč, - staranje prebivalcev, - prevelika razparceliranost v obdelovalnih površin, - cene kmetijskih zemljišč / nepremičnin, - neugodne vremenske razmere- toča, suša, - pomanjkanje namakalnih sistemov, izgradnja vodnih akumulacij (predvsem na področjih

kjer ni zagotovljenih vodnih virov), - prostorski načrti ne dovoljujejo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih,

preslaba zaščita pred škodo, ki jo povzroča divjad in druge živali (ptice). Brkini

- velik problem škode na kmetijskih zemljiških zemljiščih zaradi divjadi, (ptice, srnjadi, divji prašič),

- stari sadni nasadi se v Brkinih ne obnavljajo, - problem trošarin pri predelavi brkinske slivovke, - problem pridelave sliv za zaščiteno brkinsko slivovko, - omejitveni dejavniki v Brkinih, - problem slabih izkušenj pri povezovanju v preteklih letih (hladilnica).


Priložnosti - vključevanje produktov v sheme kakovostih v Slovenski Istri, Krasu in Brkinih, - krepitev vloge Eko znamk, - naročniško in partnersko kmetijstvo- direktno sodelovanje med kmeti in potrošniki,

povezovanje s turizmom in sodelovanje z javnim sektorjem (šole, vrtci), - večji poudarek na samooskrbi, - avtonomni kmetijski center, - ustanovitev sklada za premostitveno kreditiranje naložb, - prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam in izbor primernih sort kultur

primernih za podnebne spremembe, - zagotovitev infrastrukture za namakanje, - uvajanje novih, tržno zanimivih kultur (sadje, zelenjava, žita), - ponovno uvajanje avtohtonih pasem (kopitarjev, npr. osla, istrska koza, istrska črna

kokoš), - vzpostavitev muzeja/degustacijskega centra »Paolani« – muzej ribištva in kmetijstva, - ekološko kmetovanje in socialno podjetništvo sta pomembni veji za vključevanje mladih

na trg dela in dodajanje vrednosti podeželju. Nevarnosti Razvoj podeželja: SWOT Prednosti

- milo podnebje, - ohranjena narava, - bogastvo kulturne dediščine, - relativno urejena infrastruktura, - obstoj primarne in sekundarne turistične infrastrukture (ponudbe) - vzpostavljene

tematske poti, spletne aplikacije. Pomanjkljivosti

- minimalno število delovnih mest na podeželju (še ta v večini brez dodane vrednosti), velika (ekonomska) odvisnost od obalnega dela,

- zaledje postaja “spalno naselje” ter s tem zgublja identiteto ter privlačnost, - odsotnost aktivnega razvojno-podpornega akterja neposredno na podeželju, ki bi deloval

medsektorsko in razvijal ter povezoval projekte, storitve, pobude, društva, - nizke zaloge socialnega in človeškega kapitala, - pomanjkljiv/pasiven pristop k varovanju okolja in kulture dediščine (primer območja

Dragonje in Kraški rob), - na eni strani visok delež starajočega prebivalstva, na drugi strani neugodni pogoji za

doseljevanje mladih (visoke cene nepremičnin in zemljišč), - zaraščanje kmetijskih zemljišč in propadanje kulturne krajine, - pomanjkljiva infrastruktura, bele lise dostopnosti do interneta, - propadanje kulturne dediščine / arhitekturna degradacija, - premajhna skrb za prostor – negativni vpliv na turizem, - privatizacija javnih površin,


- omejitve v občinskih prostorskih načrtih onemogočajo normalen razvoj kmetijstva (obnova stavb/kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih),

- pomanjkanje turistične ponudbe, - neplačila kmetom s strani turističnega gospodarstva, - skrb hotelirjev za nezadostno oskrbo s strani kmetov in cena, - vzpostavitev institucije za koordinacijo, destinacijski management, - pomanjkanje virov za sofinanciranje razvojnih projektov, - nerazumevanje in neupoštevanje kulturne dediščine kot razvojnega potenciala,

nezadostno vključevanje nepremične kulturne dediščine v prostorske akte, - ni pomoči s strani države in lokalnih skupnosti pri reševanju lastniškega stanja

nepremičnin (tudi za kmetijstvo). Priložnosti

- večja poseljenost podeželja, - razvoj kulturne ponudbe na podeželju, - učinkovitejše ohranjanje nepremične kulturne dediščine: domačije, stavbe, naselja in

kulturna krajina, - vzpostavitev finančnih spodbud za ohranjanje kulturne dediščine, - permanentno izobraževanje za varstvo dediščine (npr. obnova suhozidov), - ustanavljanje mreže posameznih lastnikov nepremične kulturne dediščine z namenom

revitalizacije za namen kulturno dediščinskega turizma (nova delovna mesta), - participativni proces upravljanja oz. usmerjanja razvoja območja, - podjetništvo-priložnost razvoj predelave gnoja v pelete, - razvoj specifičnega turizma, - povezovanje kmetijskih proizvajalcev s turističnim gospodarstvom, - neposredno povezovanje kmetijstva in turizma, - križarke so neizkoriščen potencial, - razvoj dopolnilnih dejavnosti, eko turizem, - vzpostavitev manjkajoče infrastrukture na podeželju( kanalizacije, male čistilne

naprave/vodovodi, bio čistilne naprave, IKT, podzemna napeljava elektrike), - razvoj socialnega podjetništva- inkubatorji za podporo dejavnosti na podeželju z

namenom ustvarjanja delovnih mest, - vzpostavitev mreže za razvoj kulturno dediščinskega turizma, - vzpostavitev projektnih svetov za posamezne projekte- razvojno povezovanje na

podeželju. Nevarnosti ? Varstvo narave: SWOT Prednosti

- bogastvo naravnih vrednot v regiji, - bogastvo biodiverzitete, - vzpostavljena državna zavarovana območja (parki) z vzpostavljenim upravljanjem,


- upravljalci parkov uspešno sodelujejo v mednarodnih projektih, pridobljena sredstva vlagajo v varstvo in razvoj parkov.

Pomanjkljivosti

- veliko naravnih vrednot lokalnega pomena, ki so jih zavarovale občine, je brez upravljanja; varovana in zavarovana območja/vrednote, ki niso upravljana, so izgubljena priložnost,

- interesi so razpršeni, ni skupne vizije in konsenza o bodočem razvoju varovanih/zavarovanih območij,

- počasno spreminjanje občinskih prostorskih načrtov (ni novih OPN), - pomanjkljiva parkovna infrastruktura, - šibek nadzor nad izvajanjem režimov, - divja odlagališča odpadkov, - vse manj (državnega) denarja namenjenega zavarovanim območjem.

KRAS: onesnaženost jam(biološka in kemična) in povezanosti z viri pitne vode,

- problem statusa turističnih jam, - problem izvajanja operativnih programov odvajanja in čiščenje odpadnih voda (iztok

onesnaženih voda v podzemlje), - ni načrta upravljanja za območja Natura 2000 in ostalih lokalnih varovanih območjih, - stihijsko načrtovanje prostora.

MORJE: problem celostnega upravljanja,

- izrazita sektorska nepovezanost lokalnih razvojnih akterjev (RRC, ZRS, Univerza na Primorskem, nevladne strukture….).

Priložnosti

- območje Krasa: predlog vpisa na Unescov seznam, geo park Matični Kras (skupna blagovna znamka),

- območje Dragonje: varovanje območja skozi trajnostni razvoj, - možnost upravljanja naravnih vrednot v okviru upravljanja s porečji, - okrepiti participativni proces upravljanja oz. usmerjanja razvoja območij, - povezava varovanih in zavarovanih območij s turizmom, eko turizmom, socialnim

podjetništvom, - upoštevati varovana območja kot razvojne kategorije (izdelati programe celostnega

upravljanja npr. geo park Matični Kras, Dragonja), - večje vključevanje lokalnih skupnosti v upravljanje obstoječih zavarovanih območij, - EAF Toolbox primeren za morje, Kras, za strokovne službe lokalnih skupnosti, - usposabljanje strokovnih služb na občinah za upravljanje v povezavi z biodiverziteto,

rastlinske čistilne naprave za izkoriščenje odpadnih voda. Nevarnosti

- odpadki v jamah onesnažujejo kraško podzemlje/vode, - izpust odpadnih voda v kraško podzemlje.


13.4 PRILOGA 4: OCENA STANJA NA PODROČJU INFRASTRUKTURE, OKOLJA IN

PROSTORSKEGA UREJANJA

INFRASTRUKTURA

Prometna infrastruktura

Obalno-kraška regija je zaradi svoje geografske lege v evropskem prometnem koridorju izpostavljena močnim prometnim tokovom. Ogrodje prometne infrastrukture tvorijo cestno omrežje, železniško omrežje, trgovsko pristanišče Koper in letališče v Sečovljah in je v glavnem dobro razvito.

Cestno omrežje

V regiji so vse kategorije državnih cest in sicer dve avtocesti, eno hitro cesto, tri glavne ceste I. reda, ena glavna cesta II. reda, tri regionalne ceste I. reda, pet regionalnih cest II. reda, petnajst regionalnih cest III. reda in ena regionalna turistična cesta.

V preteklem desetletju je bilo v okviru nacionalnega programa izgradnje AC dograjeno omrežje proti zahodu (Italiji). Manjkajo še nekatere povezave proti Hrvaški (Postojna/Divača-Jelšane in Koper-Dragonja) ter HC Koper-Izola (končana naj bi bila v l.2014) ter Jagodje-Lucija. Pripravljeni oz. v pripravi so državni prostorski načrti za manjkajoče odseke AC in HC omrežja. Izgradnja bo zahtevala velika finančna vlaganja.

Kljub dobri razvitosti cestnega omrežja v regiji še vedno obstajajo deli s slabše razvitim cestnim omrežjem. Čedalje bolj problematično postaja vzdrževanje državnih in občinskih cest. Slabše prometno opremljeni so naslednji deli regije: južni del regije (zaledje Obale) ter severni del (severni del občine Sežana ter občina Komen).

Lokalne ceste so razmeroma urejene. Poleg rednih vzdrževalnih del so ponekod potrebne ureditve nevarnih priključkov stranskih cest na glavne prometnice, rešitve nekaterih nepreglednih in ozkih odsekov, ureditve odvajanja meteornih voda, odtočnih kanalov, sanacija podpornih zidov ipd. Ponekod so potrebne preplastitve.

Na odseku med Koprom in Izolo poteka prometno zelo obremenjena cesta neposredno ob obali, kar je problematično tako z vidika turističnega izkoriščanja tega dela obale kot z vidika izboljševanja prometne prepustnosti ceste. Po preusmeritvi prometa v predor se bo obala sprostila in bo možno uredit turistično-rekreacijsko infrastrukturo.

Motorizacija prebivalstva je, kot kaže, že dosegla vrh in se bo verjetno v prihodnosti ustalila na nekoliko nižji ravni. Rast cestnega prometa (merjeno s PLDP) se upočasnjuje: med l.2007-2011 je na cesti Koper Piran rahlo upadel (verjetno zaradi zmanjšanja dnevnih delovnih migracij zaradi povečanja brezposelnosti in tudi zaradi krize), na ostalih cestah rahlo naraščal (Koper-Dragonja, Kozina – Starod, Postojna-Jelšane, na mejnih prehodih (proti Hrvaški) in močneje naraščal proti Italiji (MP Škofije). (Vir: Direkcija RS za ceste). Čedalje ostreje se kažejo okoljske posledice avtomobilskega prometa, kot so onesnaževanje zraka, hrup,


degradacija krajine, urbane kulturne dediščine, rekreacijskih potencialov. Uporabniki tudi čedalje težje pokrivajo stroške takega tipa mobilnosti.

Problemi s parkiranjem v urbanih središčih: V obalnem pasu je velik problem s parkiranjem v urbanih središčih. Že izven turistične sezone so parkirišča skoraj polno zasedena, poleti pa potrebe po parkiriščih toliko narastejo, da je to ena glavnih ovir dostopnosti posameznih krajev oz. območij.


Regija nima celovitega programa njenega razvoja. Kolesarsko omrežje je premalo razvito, da bi prevzelo vidnejšo vlogo v mobilnosti na krajše razdalje. Deloma so poti urejene v turistično rekreativne namene (npr. Parenzana, na Krasu), v zadnjem obdobju sta občini Koper in Piran uvedli sistem izposoje koles.

Za območje Krasa (in skrajni vzhodni del občine Koper) je izdelan projekt Kolesarska mreža na Krasu. Kolesarske poti so speljane pretežno po obstoječih lokalnih, malo prometnih cestah, vaških kolovozih in gozdnih cestah. Poti so na razpotjih enotno označene. Izbrana so izhodišča za kolesarske izlete, kjer je možnost parkiranja osebnih vozil, in sicer so v: Temnici, Opatjem selu, Komnu, Kobjeglavi, Sežani, Lipici, Majcnih, Senožečah, Matavunu, Kozini, Podgorju, Hrastovljah, Gračišču in Sočergi.

Na območju slovenske Istre je urejena kolesarska pot na trasi opuščene ozkotirne železnice Porečanke (Parenzane), ki postaja vse bolj popularna. Ureja se kolesarska steza po celotni trasi opuščene ozkotirne železnice Trst – Poreč (Parenzana). Nekaj kolesarskih prog je urejenih na območju obalnih mest.

Javni potniški promet: V regiji ima javni potniški promet dve vlogi. Na slabo poseljenih in manj razvitih območjih ima vlogo lažjega povezovanja z delovnimi mesti, šolami in oskrbno-storitvenimi dejavnostmi in s tem ohranjanja poseljenosti in večjih možnosti za razvoj. Na razvitih in propulzivnih območjih (obalni pas) pa ima javni potniški promet vlogo razbremenjevanja prometa, kot alternativa osebnemu motornemu prometu.

Avtobusni prevozi so osnovni nosilec javnega potniškega prometa. Večja koncentracije avtobusnih linij je v obalnem pasu, saj tu vozijo medkrajevni, primestni in mestni avtobusi.

Občine Koper in Piran imajo organiziran mestni potniški promet (v nadaljevanju MPP), občina Izola pa v povezavi s sosednjima občinama. Z javnimi prevoznimi sredstvi se opravi le manjši del potovanj, čeprav se ta segment potniškega prometa v zadnjih letih krepi.

Železniško omrežje

Železniško omrežje je v regiji precej razvejano. Tu so dve glavni in tri regionalne železniške proge:

glavni železniški progi E 70 Ljubljana – Sežana – državna meja (Villa Opicina), E 69 Divača – Koper (potniška) in E 69 cepišče Bivje – Koper (tovorna),


regionalne železniške proge Prešnica – Rakitovec – državna meja (- Buzet); Jesenice – Nova Gorica – Sežana; cepišče Kreplje – Repentabor – državna meja (- Villa Opicina).

Železniško omrežje ne ustreza več potrebam. Predvsem povezava pristanišča z zaledjem (Koper-Divača) postaja ozko grlo bodočega razvoja Luke kot ključnega gospodarskega generatorja območja, zato je posodobitev oz. izgradnja drugega tira nujna. 60% blaga se iz pristanišča prepelje po železnici. Sprejet je bil državni prostorski načrt za II.tir Divača-Koper; pripravlja se dokument Spremembe in dopolnitve DLN. Zamude pri izgradnji železnice iz Trsta proti Ljubljani slabi konkurenčnost luke v Kopru, zaradi konkurence pontebske železnice proti Avstriji.

Trgovsko pristanišče Koper (Luka Koper)

Pristanišče se je v zadnjih dveh desetletjih razvilo v najsodobnejše pristanišče severnega Jadrana, je eden najpomembnejših ekonomskih akterjev in generatorjev ekonomske dejavnosti regije. Pristanišče ima 12 tehnološko specializiranih terminalov za pretovor najrazličnejših blagovnih skupin. Od leta 2005 je v pristanišču prisoten tudi potniški promet.

V preteklem desetletju je skupni ladijski promet pristanišča konstantno naraščal (izjema le v letu 2009 zaradi globalne krize), vendar se je ta že v letu 2011 in 2012 ponovno vrnil z rekordnimi skupnimi pretovorjenimi količinami, ki se približujejo 18 milijonom ton blaga. V zadnjih letih je z vidika pretovora avtomobilov med prvimi v Mediteranu, z vidika kontejnerskega prometa pa med prvimi v Jadranu.

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Tovori skupaj

15.362.979 16.050.448 13.143.620 15.372.043 17.051.314 17.880.697 17.999.662

Tabela: Podatke o gibanju ladijskega pretovora po letih (Vir: http://www.luka-kp.si/slo/terminali-in-tovor)

Luka Koper je z ostalimi severnojadranskimi pristanišči povezana v združenje NAPA (Nord Adriatic Port Association). Sodelovanje je priložnost, da pristanišča prevzamejo večji delež tovora med Azijo in Evropo (skozi Sueški prekop), kar je velika poslovna priložnost glede na to, da se napoveduje konstantna rast blagovnih tokov v tej smeri najmanj do l.2030.

Pristanišče potrebuje vlaganja v razvoj infrastrukture (drugi železniški tir, podaljšanje pomolov, poglabljanje plovnih kanalov, operativne obale, skladišča).

Letališče Portorož

V regiji je javno letališče za mednarodni zračni promet Portorož, ki je sestavni del sistema javnih letališč RS. Letališče je namenjeno za prevoz potnikov, za športne, turistične in poslovne polete. Osnovna dejavnost Aerodroma Portorož obsega upravljanje letališča z zagotavljanjem


pristankov in vzletov letal, uporabo infrastrukture in potniškega terminala, izvajanje zemeljske oskrbe letal, potnikov in prtljage ter komercialne dejavnosti. Prek Letališča Portorož je bilo leta 2013 prepeljanih slabih 26 tisoč, leta 2012 pa 22,5 tisoč potnikov (Vir: http://www.portoroz-airport.si/) .

Letališče uporabljajo v največji meri enomotorna in dvomotorna, batna in turbopropelerska letala splošnega letalstva s kapacitetami do 10 sedežev ter občasno tudi nekaj večjih dvomotornih turbopropelerskih letal s kapacitetami do 60 sedežev ter manjša poslovna dvomotorna reaktivna letala.

Posebna lega letališča je velika priložnost za gospodarstvo v regiji, ki temelji tudi na turistični dejavnosti, hkrati pa lega pomeni tudi omejitve pri razvoju letališke infrastrukture.

Za nadaljni razvoj je dograditi infrastrukturo (podaljšanje vzletno-pristajalne steze), ob upoštevanju prostorskih danosti in zakonodaje s področja varstva okolja. DPN Letališče v Sečovljah zamuja oz. stoji, kljub pritiskom z lokalne ravni. Letališče potrebuje ureditev površin ob obeh straneh pristajalne steze, kar zahteva tudi poseg v Drnico in deloma poseg na območje solin.

Poleg letališča Portorož sta v regiji registrirani še vzletišči Divača (Gabrk) in Črnotiče.

Informacijska infrastruktura

Telekomunikacijsko omrežje je na obravnavanem območju v povprečju dobro razvito, pri čemer so večja naselja opremljena z najsodobnejšimi TK zvezami, na kar kažejo tudi kazalci razvitosti telekomunikacijskega omrežja kot na primer gostota priključkov na 100 prebivalcev, stopnja digitalizacije in število dvojnih priključkov. Zaradi naravnih značilnosti prostora pa je na zalednih območjih oskrba s TK storitvami manj zadovoljiva. Gostota telefonskih priključkov je na območju, ki ga pokriva PE Koper, 43.2 na enoto 100 prebivalcev, kar je nad slovenskim povprečjem (42.2), na kraškem delu občine Miren-Kostanjevica, ki ga pokriva PE Nova Gorica, pa nekoliko pod slovenskim povprečjem (35.2).

Pokritost s širokopasovnimi omrežji

V zalednem in predvsem hribovitem delu regije je tako število telefonskih priključkov kot tudi pokritost z radiotelevizijskimi signali in signali mobilnih komunikacij ponekod problematično.

Pokritost območja s signalom mobilnih komunikacij različnih ponudnikov je zadovoljivo in je osredotočeno z najkvalitetnejšim signalom na vse večje centre in transportne poti.

Omrežje radiotelevizijskih oddajnikov zagotavlja sprejem zemeljskih kanalov, vendar je treba zaradi konfiguracije terena ponekod dodatno zagotoviti možnost prek satelitskih sprejemnikov. Na območju regije se nahaja večje število oddajnih točk RTV SLO (Beli Križ, Dekani, Koper, Izola, Lucija, Sečovlje, Črni Kal, Podgorje).


Infrastruktura za varstvo okolja

Ravnanje s komunalnimi odpadki:

Komunalna podjetja zagotavljajo ločeno zbiranje odpadkov, kar tudi omogoča ustrezno obdelavo. Pri ločevanju odpadkov v občinah dosegajo lepe uspehe. Delež zbranih komunalnih odpadkov pada, ob tem da delež ločeno zbranih odpadkov za nadaljnjo obdelavo narašča. Količina vseh zbranih odpadkov upada, kot tudi količina odpadkov, ki jih je potrebno trajno odložiti, kar kaže na dobro organiziran sistem celovitega ravnanja z odpadki po občinah.

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Regija 478 478 460 463 401 387

Zbrani komunalni odpadki (kg/prebivalca) (Vir: Statistični urad Republike Slovenije).

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Regija 15,5 16,3 18,6 24,8 31,0 35,3

Ločeno zbrani komunalni odpadki (% od vseh zbranih) (Vir: Statistični urad Republike Slovenije).

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Regija 478 401 291 172 239 219

Odloženi komunalni odpadki (kg/prebrebivalca) (Vir: Statistični urad Republike Slovenije).

V letih med 2007-2012 je bilo v področje ravnanja z odpadki na območju Obalno-kraške regije investiranih 12, 862 mio EUR.

2007 2008 2009 2010 2011 2012 Skupaj

Regija 1683 1729 4887 1865 615 2083 12862

Investicije za varstvo okolja po statističnih regijah (1000 EUR), Obalno-kraška regija (Vir: Statistični urad Republike Slovenije).

V občinah delujejo zbirni centri za odpadke, ponekod tudi odlagališča nenevarnih odpadkov (Sežana, Izola). V občinah Koper in Piran so bila odlagališča zaprta, ker niso pridobila okoljevarstvenega dovoljenja. Center za ravnanje z odpadki (CERO) Sežana obsega zbirni center Sežana, sortirnico, pretovorno postajo in odlagalna polja. V občinah Koper, Izola, Piran, Divači, Hrpeljah-Kozini in Komnu so organizirani zbirni centri.

Zbirni centri se ponekod soočajo s prostorskimi problemi. V Sežani je sodobni center CERO. Zbirna centra v MO Koper in Izola zadovoljivo opravljata svojo funkcijo in zadostujeta potrebam najmanj do leta 2020. V občini Piran zbirni center na območju nekdanjega odlagališča Dragonja ni ustrezen, zaradi prostorskih omejitev in odročnosti. Zato bi potrebovali nov center na območju naselja Lucija.

Problem občin Obalno-kraške regije na področju ravnanja z odpadki so zapolnjena odlagališča odpadkov. Zato so komunale primorane odvažati komunalne odpadke na


oddaljene lokacije, kar je zelo drago. Možne bi bile tudi bistveno cenejše rešitve z odvozom komunalnih odpadkov v eno od sosednjih držav (Avstrijo), vendar država ne izda dovoljenja za izvoz odpadkov. Sežigalnica v Trstu kljub bližini ni rešitev, zaradi zasedenosti njenih kapacitet, pa tudi zaradi zastarelosti in posledično obremenjevanju okolja.

Regija v preteklosti ni uspela doseči dogovora o skupnem regijskem centru za ravnanje z odpadki, ki bi omogočil zmanjšanje količin odpadkov za odlaganje, ločevanje uporabnih frakcij odpadkov za recikliranje in ponovno uporabo, energetsko izrabo odpadkov in predobdelavo ter ustrezno odlaganje odpadkov ali preostanka odpadkov. Danes vzpostavitev regijskega centra ni več aktualna, saj ni ekonomsko upravičen. Država mora pripraviti nov koncept regionalizacije, po katerem se bodo občine odločale o priključitvi.

Kljub navedenemu je potrebno dograditi infrastrukturo za ravnanje z komunalnimi odpadki v regiji: skupno pretovorno postajo obalnih občin za avtomatsko polnjenje in mehansko stiskanje komunalnih odpadkov ter nalaganje v kontejnerje; obstoječe zbirne centre po občinah nadgraditi glede na vse večje količine ločeno zbranih frakcij; zgraditi nov zbirni center v Luciji (Okolje Piran) ter zagotoviti infrastrukturo za (občasno) skladiščenje odpadkov, zaradi nerednega odvoza v recikliranje koncesionarjev – to funkcijo bi lahko prevzele pretovorne postaje.

Problem je transport komunalnih odpadkov z zastarelimi tovornjaki, ki močno onesnažujejo okolje. Potrebna bi bila zamenjava vozil s sodobnejšimi, manj okoljsko obremenjujočimi motorji (Euro 5) ali s pogonom na plin.

Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda

Na območju regije so najpomembnejši dejavnik, ki obremenjuje vode, komunalne odpadne vode. Stopnja onesnaženja vode je še posebej visoka v obalnem delu zaradi goste poselitve (stanovanjska naselja, počitniški in turistični objekti, gospodarske cone) in infrastrukture (Luka Koper, marine). Večina vodotokov v regiji sicer ni onesnažena, vendar se spodnji tokovi rek Dragonje, Rižane in Reke uvrščajo v nižji kakovostni razred. Kljub temu je očiten trend izboljševanja bioloških in kemičnih parametrov (razen nitratov) v povodjih jadranskih rek.

Celotno območje Obalno-kraške regije je opredeljeno kot občutljivo območje, zato zanj veljajo strožji kriteriji za opremljanje aglomeracij s sistemi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Za uskladitev s standardi EU na področju odvajanja in čiščena komunalnih odpadnih voda se je Slovenija s pridružitveno pogodbo zavezala k izvedbi obveznosti najpozneje do leta 2015. Zato je Vlada RS sprejela Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki določa koordinirane ukrepe države in občin.

Za območja aglomeracij Koper, Piran in Izola (z obremenjenostjo več kot 10.000 PE) je bila v programskem obdobju, ki se zaključuje, dokončana ustrezna infrastruktura za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Izgrajena je bila nova, skupna ČN za aglomeracijo Koper in Izola, s hkratno izvedbo kanalizacijskih sistemov. Izgrajena je bila nova centralna komunalna čistilna naprava Piran).

Občini Piran in Izola imata relativno visok delež zgrajenega kanalizacijskega omrežja za kategorijo naselij ali njihovih delov (z obremenjenostjo med 50 in 2.000 PE ter gostoto


obremenjenosti z več kot 20 PE/ha in 10 PE/ha, če gre za naselje na občutljivem ali vodovarstvenem območju).

L.2012 je bila dolžina kanalizacijskega omrežja v regiji 712 km, na omrežju je 25891 priključkov (Vir: Statistični urad Republike Slovenije).

V infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je bilo v preteklem programskem obdobju med leti 2007-2012 vloženo veliko denarja, kar 65,992 mio EUR.

2007 2008 2009 2010 2011 2012 Skupaj


8046

14360

26030

2847

2656

12053

65992

Investicije za varstvo okolja po statističnih regijah (1000 EUR), Slovenija, letno (Vir: Statistični urad Republike Slovenije).

Problematična je Mestna občina Koper, predvsem pa občine na Krasu, kjer bodo potrebne obsežne investicije v kanalizacijsko omrežje. Na območjih občin, ki imajo redkejšo poselitev, bodo potrebne drage investicije za komunalno opremljenost, zaradi lege na občutljivem območju. Občine se soočajo z pomanjkanjem finančnih virov za izvedbo obveznosti iz operativnega programa, tako da obveznosti ne bo mogoče izpolniti do roka. Zaradi pomanjkanja denarja ni v celoti pripravljena niti projektna dokumentacija in pridobljena gradbena dovoljenja.

Primerjalna analiza cen investicij za opremljanje aglomeracij na kraškem terenu kaže na to, da je izvedba odvajanja in čiščenja odpadnih voda na navedenih aglomeracijah draga, zaradi dragih izkopov v kamnino (apnenec) in neugodne konfiguracije terena (ni stalnih padcev), kar narekuje večje število črpališč ali manjših čistilnih naprav. Zato bo potrebno poiskati tehnične načine odvajanja in čiščenja, ki bi bili stroškovno bistveno bolj ugodni, kot. npr. cenejše male čistilne naprave namesto velikih, kar pa bi zahtevalo tudi prilagoditev predpisov.

Zgodovinska središča obalnih mest (predvsem Piran in Izola) se soočajo s problemom stare, dotrajane in puščajoče kanalizacije, ki je mešana (meteorno-fekalna), kar povzroča predvsem ob plimi in obilnejših padavinah močno obremenjevanje morja s fekalijami. Gre za problem, ki ima neprimerno večje posledice na obremenjevanje morja kot neopremljenost manjših in redkeje poseljenih območij z kanalizacijo in čistilnimi napravami, zato bi bilo potrebno prilagoditi dinamiko investicij dimenziji problema. Vdor slane vode v kanalizacijski ogroža strojne in elektro instalacije in naprave, zmanjšuje učinkovitost sekundarne in terciarne stopnje čiščenja v čistilnih napravah. Z viri, s katerimi razpolagajo občine, kanalizacijskega omrežja v zgodovinskih središčih obalnih mest ne bo mogoče sanirati.

Problem predstavljajo tudi priključevanje individualnih stanovanjskih objektov na že izgrajeno javno kanalizacijo: uporabniki se ne želijo priključiti zaradi visoke priključnine, saj menijo, da so problem rešili z izgradnjo greznice. Primer dobre prakse je MO Koper, kjer občina zgradi priključek do same hiše, uporabnikom pa tudi omogočijo obročno plačilo.


S predvidenim programom ukrepov naj bi se do leta 2017 eliminiral velik del emisije iz poselitvenih območij na teritoriju Obalno–kraške regije, ob zadržkih, ki smo jih omenili v zvezi z dotrajanostjo kanalizacijskih sistemov v mestnih središčih obalnih mest. To naj bi pozitivno vplivalo na kakovost vode v vodnih telesih površinskih voda (vodotoki in jadransko morje) ter podzemnih voda.

Oskrba s pitno vodo

Na območju Obalno-kraške regije zagotavljajo oskrbo s pitno vodo trije vodovodni sistemi: območje Obale (občine Koper, Izola, Piran) oskrbuje Rižanski vodovod s sedežem v Kopru, območje Krasa (občine Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Miren - Kostanjevica), oskrbuje - Kraški vodovod s sedežem v Sežani ter območje občine Ilirska Bistrica oskrbuje Komunalno podjetje Ilirska Bistrica.

Pitna voda se zagotavlja iz naslednjih vodnih virov: vodni vir Rižana z zmogljivostjo odjema do 240 l/s; vir je bil zgrajen leta 1935; leta 1987 sta bili dograjeni črpališči Tonaži in Podračje; njun namen je črpanje podtalnice iz vodonosnega sloja v obdobju upadanja izdatnosti vodnega vira Rižana; vodni vir Gradole v hrvaškem delu Istre s pravico odjema v VH Kaldanija, po pogodbi do 200 l/s; vir, ki ga upravlja Istrski vodovod Buzet, je bil zgrajen leta 1970; vodni vir Klariči s pravico odjema iz VH Rodik, po pogodbi do 135 l/s (povezava Rodik–Rižana je bila zgrajena leta 1993); vir upravlja Kraški vodovod Sežana. (Vir: http://www.rvk-jp.si/vodozbirno_omrezje_in_objekti).

2007 2008 2009 2010 2011 2012


10947 9329 11354 10992 10971 10870

Količine vode, dobavljene iz javnega vodovoda (1000 m3), letno (Vir : Statistični urad Republike Slovenije).

V regiji je 37857 vodovodnih priključkov. (Vir : Statistični urad Republike Slovenije).

Vodovodno omrežje Rižanskega vodovoda Koper (po podatkih iz 2011): oskrbuje območje treh obalnih občin. Nenehni razvoj obalnega območja in rastoča poraba pitne vode narekujeta potrebo po širitvi vodovodnega sistema in iskanje novih vodnih virov. Izgradnja vse bolj razvejanega omrežja in višinski vodovod pa sta terjala zgraditev številnih črpalnih postaj za oskrbovanje višje ležečih naselij, avtomatizacijo in nadzor delovanja ter upravljanja vodovodnega sistema na daljavo (telemetrija – SCADA).

Območje oskrbovanja: Mestna občina Koper, Občina Izola in Občina Piran – na javno vodovodno omrežje je priključenih 111 od 125 naselij. Na območju sistema za oskrbo z vodo je brez priključka le približno 425 prebivalcev, 99,7 odstotka obalne regije je priključen na javni vodovodni sistem. (Vir: http://www.rvk-jp.si/vodozbirno_omrezje_in_objekti).

V regiji ni zagotovljena dolgoročna varna oskrba s kvalitetno pitno vodo. Obalni del regije se posebno v sušnih obdobjih, ki sovpadajo s turistično sezono, sooča s pomanjkanjem pitne vode. Po strokovnih ocenah19 Kraški vodovod in vodovod v občini Ilirska Bistrica dolgoročno razpolagata z zadostnimi količinami vode, izrazito vodo-deficitaren pa je Rižanski vodovod. Kljub zagotovljenim količinam pa Kraški vodovod nima zagotovljene varnosti oskrbe,

19 »Oskrba s pitno vodo slovenske Obale in zalednega kraškega območja - preveritev možnih vodnih virov s ciljem dolgoročne in regionalno zasnovane rešitve« (IEI,d.o.o., Maribor, december 2002).


ker ima 120 naselij možnost oskrbe samo iz vodnega vira v Klaričih. V preteklosti je bilo obravnavanih več variant za zagotovitev dolgoročne oskrbe v regiji: uporaba vode obstoječih akumulacij Mola in Klivnik, izgradnja dveh akumulacij na vodotoku Padež in vodotoku Suhorka, izgradnja akumulacije Kubed.

Konec l.2006 je bila sprejeta odločitev o povezavi treh vodovodnih sistemov (rižanski, kraški in ilirsko-bistriški) z izgradnjo povezave Klariči-Rodik. Za to rešitev so v programskem obdobju 2007-2013 na razpolago tudi kohezijska sredstva. Vendar prihaja do zamude pri pri pridobivanju dovoljenj za poseg v prostor (pridobivanje služnosti), kar ogroža izvedbo projekta z rezerviranimi sredstvi iz kohezijskega sklada tekoče finančne perspektive. Projekt naj bi zagotovil povečanje pretoka vode iz sedanjih 100 l/sek na 300 l/sek. In tako prispeval k dolgoročni oskrbi slovenske Istre z vodo. Projekt vključuje tudi prenovo 15 % obstoječih cevovodov. Rok izvedbe je 2013-2015, vrednost cca. 40 mio EUR brez DDV.

Mnenja glede izbrane variante reševanja problema vodooskrbe so neenotna. Del strokovne javnosti20 meni , da predlagana varianta kljub velikim investicijam ne zagotavlja varne oskrbe s pitno vodo za Južno Primorsko. Nevarnost onesnaženja zajetja podtalnice v Klaričih ostaja (predlagani glavni vodni vir) in je glede na velikost in razmere vodozbirnega območja zelo velika. Vprašljivo je tudi zagotavljanje zadostnih količin vode v sušnih letih.

Tudi z vidika stroškovne učinkovitosti predlagana varianta za slovensko Istro ni ugodna. Razlog je oddaljenost vodnega vira in drago črpanje vode (preko 600 m visoko), ob tem da se jo največji del porabi na urbaniziranih najnižje ležečih območjih na Obali. Problematični so tudi visoki stroški kupovanja vode (letni strošek 1 mio EUR). Stroškovno manj ugoden je tudi uvoz iz Hrvaške, ob tem, da je dolgoročno nezanesljiv (v primeru večje rabe na Hrvaškem te količine ne bodo več na voljo). Zato naj bi bile še aktualne rešitve z izgradnjo akumulacije Kubed (prostornina 5 m3, vrednost 30 mio EUR) ali (prednostno) akumulacija Padež (izdelana državni lokacijski načrt in presoja vplivov na okolje, projekt je ustavljen, predstavlja regijsko rešitev, vrednost 65 mio EUR).

V nekaterih delih regije še ni zadovoljivo rešena oskrba z vodo, zato so potrebne investicije v vodovodno infrastrukturo (npr. Abitanti: vodovod Gradin – Abitanti; Gračišče: vodovod Movraž – Movraški Dvori, rezervar 60 m3; Sočerga: vodov. omrežje za naselja Olika, Šeki, Pisari, Marsiči, Mlini; Rakitovec: povezovalni vodovod Zazid – Rakitovec, črpališče; sistemski rezervar Bertoki, V = 2 x 1000 m3.

Trajnostna energetika

Občine so sprejele lokalne energetske koncepte in skladno z možnostmi izvajajo identificirane prioritetne projekte. Ključni problemi v občinah so energetska potratnost stavb v občinski lasti (oz. širše v javni) lasti, nizka energetska učinkovitost kotlovnic, ki zagotavljajo daljinsko ogrevanje in uporaba neobnovljivih energetskih virov (večinoma ELKO), energetska potratnost stanovanj v lasti občinskih stanovanjskih skladov in zasebnikov in nizka energetska učinkovitost podjetij. Predvsem v obalnih občinah je problematična tudi zelo potratna javna razsvetljava.

20 Rižanski vodovod Koper,


Organizacija mobilnosti, ki temelji na uporabi osebnega avtomobila, je velik porabnik energije. Problematično je tudi to, da se kot pogonsko gorivo za motorna vozila uporabljajo skoraj izključno nafta in derivati. Polnilnice za UZP so redke, polnilnice akumulatorjev za električne avtomobile še redkejše.

Vse našteto močno obremenjuje tako okolje, kot tudi občinske proračune in proračune uporabnikov energije.

MO Koper, občine Piran, Divača, Ilirska Bistrica sodelujejo z GOLEO, Goriško lokalno energetsko agencijo iz Nove Gorico, na področju spodbujanja energetske učinkovitosti ter uvajanja obnovljivih virov energije, s končnim ciljem čim večje energetske samooskrbe regije.

Na področju energetske učinkovitosti in uvajanja obnovljivih virov se nekatere občine v regiju uvrščajo med najboljše v Sloveniji. Občina Piran je prejela priznanje Energetsko najbolj učinkovita občina 2011 (v sodelovanju s podjetjem Envirodual d.o.o., ki je določeno kot energetski upravljavec občine). Občina Piran je že uvedla energetsko knjigovodstvo kot del energetskega upravljanja; to omogoča spremljanje stanja na področju rabe energije, npr. spremljanje doseganja zastavljenih ciljev, sprejetih za področje energetike in načrtovanje ukrepov. Občina Piran je pristopila h Konvenciji županov, evropskemu gibanju lokalnih in regionalnih oblasti za povečanje energetske učinkovitosti in večjo uporabo obnovljivih virov energije na svojih območjih. Tudi MO Koper sodi med najboljše občine v Sloveniji na tem področju.

Občine so v zadnjem obdobju izvedle več uspešnih projektov energetske sanacije šol in vrtcev (Zamenjava kotlov na biomaso v osnovni šoli Sečovlje in Sv. Peter, kotlovnica OŠ in ŠD Lucija, Hrvatini, Šmarje, Ilirska Bistrica, Knežak), navesti ostale projekte sanacije šol, število vrtcev, število ostalih javnih objektov v 8 občinah regije, kako so bili projekti financirani – Švicarski mehanizem, nacionalni razpisi…..). Ob tem so se zaradi nesolidne izvedbe ali nepravilne uporabe ponekod pojavili problemi zanesljivosti delovanja, kar je povzročilo skepso in pojav nezaupanja javnosti do izrabe biomase kot energenta.

V regiji so primeri tehnološko naprednih rešitev izrabe obnovljivih virov energije. Eden takih je sončna kogeneracija v hotelu v Žusterni, ki zagotavlja ogrevanje sanitarne vode in proizvodnjo električne energije s pomočjo sončnih kolektorjev s sledilniki.

Izraba sončne energije (fotovoltaika) je zaradi dobrih naravnih pogojev in padanja cene naprav še vedno dolgoročno perspektivna, kljub temu, da je država močno znižala subvencije za postavitev fotovoltaičnih naprav. Subvencije za podeželje se ohranjanjajo (za kmetije, mikropodjetja).

Regija trenutno nima zagotovljene oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom UZP, plin bo v regiji do 2016. Leta 2012 je bil sprejet državni prostorski načrt za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije. Do l.2016 bo zgrajen plinovod do Kopra (in nato do Izole in Lucije), s priključkom na plinovodno omrežje v Italiji. Meddržavni sporazum o tem je bil podpisan, italijanski partner Retegas bo pripeljal plinovod do meje pri Ospu, od tu dalje pa slovenski Plinovodi d.o.o. Tako bo zagotovljen cenejši in okoljsko sprejemljivejši energent, predvsem za daljinsko ogrevanje, v starih mestnih središčih (kjer ni mogoče zagotoviti shramb za kurjavo), pa tudi v prometu (polnilnice za UZP za motorna vozila – osebni, tovorni avtomobili, avtobusi,


ladje). V obalnih občinah je že zgrajeno omrežje za utekočinjen naftni plin UNP, ki je izvedeno tako,da omogoča hiter prehod na UZP.

Regija ima bogate in še neizkoriščene potenciale za izrabo alternativnih virov energije: Potencial obalnih občin je izraba toplote morja za ogrevanje in hlajenje. Fakulteta za pomorstvo in promet ter Hoteli Bernardin že uspešno izrabljajo ta vir za ogrevanje prostorov. Pred načrtovanjem rabe v večjem obsegu je potrebno raziskati potencialne vplive na morsko okolje in določiti mejo, do katere je izraba vira še sprejemljiva za okolje.

Nezadostno raziskan je tudi potencial za izrabo geotermalne energije, čeprav sodi obalno območje na podlagi dosedanjih raziskav med obetavnejše v Sloveniji, skupaj s severovzhodno Slovenijo. Potencialni vir je tudi toplota vode potopljenega rudnika premoga v Sečovljah. Voda je primerna tudi za namakanje, saj gre za sladko vodo, ki pa ima visoko vsebnost žvepla. Manjši vir je tudi odpadna toplota pralnice in čistilnice v Luciji, ki bi jo bilo mogoče izrabiti za ogrevanje stanovanj v okolici.

Za učinkovitejšo rabo energije in obnovljive vire so na razpolago nepovratna sredstva, predvsem iz EU virov. Vendar je za občine v sedanjih finančnih razmerah čedalje večji problem zagotavljanje lastnega prispevka in plačilo DDV. Možna rešitev je javno zasebno partnerstvo, v katerem javni partner pridobi subvencijo, zasebni pa preko posebne finančne sheme zagotovi finančni delež.

Varstvo okolja

Upravljanje z morskim in obalnim okoljem

Bistvene lastnosti in značilnosti morskih voda so naslednje: Za slovensko morje so značilna precejšnja nihanja slanosti in temperature, plitkost in velika resuspenzija sedimentov, kar vpliva tudi na prisotne združbe in njihovo razporeditev. Severni del Jadranskega morja je še posebej občutljiv, saj se v ta del morja izliva približno ena tretjina vseh rek, ki se izlivajo v Sredozemsko morje oziroma polovica celinskih voda, ki se izlivajo v Jadran. Meritve v obdobju 1957-2011 kažejo trend naraščanja temperature. Višina morja raste za 1 mm/leto. Število ekstremnih dogodkov zaradi poplavljanja obalnega območja se povečuje.

Prevladujoče obremenitve in vplivi

Fizične izgube habitatov zaradi posegov človeka se razprostirajo izmenično vzdolž celotne obale. Območja brez trajnih obremenitev obsegajo približno le še 23% obale. Najpomembnejši sektor, ki povzroča spremembe lastnosti obalnega območja, je urbanizacija (vključno s turizmom) in pomorski promet. Obremenitve obalnega območja naraščajo. Posegi v obalnem območju povzročajo predvsem: izgube naravnih morskih habitatov, uničenje gnezdišč za ptice, motenje ali prekinitev selitvenih poti, fragmentacijo življenjskega okolja.

Fizične poškodbe dna slovenskega morja: povzročajo ga ribištvo (npr. uporaba pridnenih vlečnih mrež in zapornih plavaric), pomorski promet (sidranje, poglabljanje plovnih poti), urbanizacija in turizem. Problem sidranja je vezan tako na priobalni pas (manjša turistična plovila) kot tudi na bolj oddaljena območja (večje potniške ladje in tovorne ladje). Glavni vir obremenitev je sidranje, ki povzroča poškodbe dna ter dvigovanje in resuspenzijo sedimenta.


Podvodni hrup vpliva na morske organizme. Slovensko morje je v primerjavi z drugimi relativno visoko obremenjeno, kar lahko neposredno vpliva na vedenje morskih živali (npr. morskih sesalcev) .

Odpadki se pojavljajo v celotnem morskem ekosistemu slovenskega morja. Najpogostejši so odpadki iz plastičnih materialov. Glavni vir so turizem in rekreacija, izlivi rek, kanalizacijski izpusti in ostali iztoki v morje, odlagališča odpadkov v bližini morske obale, nepravilno ravnanje z odpadki v mestih, industrija, pa tudi tudi pomorski promet, ribištvo in marikultura. Odpadki v morskem okolju povzročajo vrsto negativnih vplivov, velik problem jr mikroplastika, ki zaradi svoje majhnosti lahko prehaja po prehranjevalnem spletu.

Izmerjene prekomerne koncentracije za TBT (tributilkositrove spojine), iz česar je očitno, da se TBT kljub prepovedi še vedno uporablja in da še vedno prihaja do novih vnosov v morje. Najvišje koncentracije so v sedimentih marin (višja kot v sedimentih Luke Koper).

Reke, ki se izlivajo v severni Jadran, so vir organskih in anorganskih hranilnih snovi, zato je to eno najbolj produktivnih v celotnem Sredozemskem morju. V zadnjih letih se evtrofikacija Tržaškega zaliva in celotnega severno-jadranskega bazena zmanjšuje, zaradi zmanjšanja vnosa hranil (omejitev rabe fosfatov v detergentih, izgradnje komunalni čistilnih naprav in tudi zmanjšanja rečnih pritokov). Na slovenski obali so najpomembnejši vnosi hranilnih in organskih snovi: prečiščena komunalna odpadna voda iz komunalnih čistilnih naprav, komunalna odpadna voda iz gospodinjstev, ki niso priključena na komunalno čistilno napravo (razpršena poselitev), in kmetijska dejavnost ter reke čez mejo, predvsem reki Soča in Pad.

Stanja glede na mikrobiološko onesnaženje izven območij kopalnih voda ni mogoče oceniti zaradi pomanjkanja podatkov. Dolgoletni rezultati meritev v ustjih rek in na kopališčih vzdolž obale kažejo, da se vnosi ne zmanjšujejo in so fekalno obremenjena območja v bližini izpustov komunalnih voda. Glavni sektorji, ki povzročajo mikrobiološko onesnaženje, so poselitev, turizem in kmetijstvo.

Ocena kakovosti voda za rast morskih školjk in polžev temelji na podatkih iz obdobja 2007-2009. Vsi rezultati so bili v okviru dovoljenih vrednosti glede na predpisane mejne vrednosti.

Največja ribolovna obremenitev se dogaja na 50-75% površine ribolovnih con A in B. Nekaj ribiških plovil lovi tudi v mednarodnih vodah S Jadrana. Iztovor je leta 1983 dosegel vrh s 7.916 tonami. Povečanje je omogočila uvedba novega ribolovnega orodja – pelagične vlečne mreže. V začetku 90-ih se je iztovor pričel hitro zmanjševati in je leta 2008 dosegel najnižjo vrednost s 694,6 tonam. Vzrok: staleži ribolovnih virov se z leti zmanjšujejo. Po podatkih o staležu rib v Sredozemskem morju je več kot polovica staleža zunaj varnih bioloških meja zaradi prekomernega ulova. V okviru projekta Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo Adriamed je bilo ugotovljeno, da je stalež sardele na območju S Jadrana v celoti izkoriščen, stalež sardona pa zmerno izkoriščen.

(Vir: dr. M.Peterlin, viš.pred.dr. L.Gosar, dr. D. Stanič Racman, mag. E. Gabrijelčič, Š. Petelin,

A. Palatinus, Načrt upravljanja z morskim okoljem, 24.Mišičev vodarski dan 2013)


Kot izhaja iz pregleda stanja morskega okolja, je dobro ekološko stanje morja v veliki meri odvisno od človekovih dejavnosti v obalnem pasu in na/v morju. Zato je ključnega pomena ustrezna regulacija dejavnosti neposredno ob obali morja.

Upravljanju z obalnim območjem se v zadnjem času posveča vse več pozornosti. V okviru Barcelonske konvencije je bil sprejet Protokol o integralnem upravljanju, ki ga je kot prva ratificirala Slovenija, na ravni EU so bila sprejeta priporočila za celostno upravljanje. Bistveno je, da se zagotovi ustrezna koordinacija med ključnimi deležniki, državno in občinsko upravo, gospodarskimi akterji, zainteresirano javnostjo, prebivalci. Pomembna zahteva je tudi, da se vzpostavi 100-metrski pas ob obali, kjer pozidava ni dovoljena.

Regija je v preteklem programskem obdobju v okviru projekta SHAPE pripravila v sodelovanju s ključnimi deležniki usklajen predlog varstva 100-metrskega pasu pred pozidavo, kot tudi predlog strukture upravljanja, v skladu z mednarodnimi predpisi oz. usmeritvami.

Obalni pas, upravljan usklajeno in skladno z izhodiščem, da ga je potrebno obvarovati pred pozidavo, je priložnost za ureditev infrastrukture, kot je peš promenada ob dolžini celotne obale, zelenih in rekreacijskih površin, kopališč, turistične infrastrukture, namenjene najširši javnosti. Razbremeniti ga je potrebno prometnih pritiskov (predvsem parkirišč), v okviru sheme trajnostne mobilnosti. Tako bi poleg blagodejnih vplivov na ekološko stanje morja in obale izkoristili ta potencial za kvaliteten razvoj turizma, kot seveda tudi za kvaliteto bivanja na tem območju.

Okolje – druga področja

Trend stanja vodnih količin pri karakterističnih pretokih rek z neposrednim izlivom v Jadransko morje kaže, da se najizraziteje znižujejo srednji, upadajo pa tudi maksimalni pretoki rek. Razmere kažejo na zmanjševanje razpoložljive vode na območju regije. Dodatne težave pri zagotavljanju zadostnih količin vode povzroča v zadnjih letih opažena sprememba v časovni razporeditvi odtokov, saj se obdobja z velikimi odtoki v vodotokih z dežnim in dežno-snežnim režimom pomikajo v zimski čas, obdobje nizkih pretokov v poletnih mesecih pa se daljša. S tem se povečuje verjetnost nastopanja dolgotrajnejših suš.

Stopnja onesnaženosti voda je zlasti na priobalnem pasu visoka zaradi velike koncentracije poselitve (stanovanja, počitniški in turistični objekti, gospodarske cone) in infrastrukture (Luka Koper, marine). Večina vodotokov v regiji je sicer neonesnažena, vendar pa se spodnji deli tokov Dragonje, Rižane in Reke uvrščajo v nižje kakovostne razrede, kar je posledica goste poselitve in neustreznega ravnanja z odpadnimi vodami, pa tudi prometne infrastrukture. Zelo jasen je trend izboljšanja biološkega in kemijskega (razen nitratov) stanja v hidrografskih območjih jadranskih rek.

Na manjšem delu regije je pomanjkljiva protipoplavna varnost, kar je posledica neustreznih ureditev nekaterih hudourniških vodotokov. Zaradi zagotavljanja varnosti pred visokimi vodami na kmetijskih površinah so bili v preteklosti izvedeni regulacijski posegi v nekatere vodotoke in zgrajeni zadrževalniki ( Pivol, Triban in Vanganelsko jezero v Slovenski Istri).


Glede na napovedi klimatologov in trende zadnjega desetletja je na območju Južne Primorske pričakovati pogostejše kmetijske suše.

Južna Primorska spada v II. stopnjo onesnaženosti zraka. Prihaja do občasnih preseganj dovoljenih vrednosti predvsem onesnaževal dušikovih oksidov (NO2), delcev (PM10) in ozona (O3). Najpomembnejši viri onesnaževanja zraka so promet in kurišča. Problematika onesnaževanja z ozonom in NOx je vse bolj akutna, pričakovati je povečevanje onesnaženosti zaradi lokalnih vzrokov (promet), pa tudi zaradi čezmejnega onesnaževanja.

Promet je tudi glavni vir hrupa, s katerim so obremenjena predvsem urbana in turistična središča.

Požarna ogroženost naravnega okolja je predvsem na Kraškem gozdnogospodarskem območju v slovenskem merilu še posebej izražena. Na obravnavanem območju pogori največ površine gozdov v Sloveniji. Območje slovenske Istre sodi med potresno najmanj ogrožena območja v Sloveniji.

Prostorsko načrtovanje

Poglavitni dejavniki prostorskega razvoja

Poglavitni dejavniki prostorskega razvoja so socialna struktura regije, gospodarska struktura regije.

Problematika socialne strukture in gospodarske strukture regije je obdelana v predhodnih poglavjih, tako da jih na tem mestu ne obravnavamo ponovno. Enako velja za področja: Infrastrukturna opremljenost naselij in gospodarska javna infrastruktura (GJI), ki obsega tematike: prometna povezanost, telekomunikacijska infrastruktura, energetska infrastruktura in oskrba z energijo, oskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda, ravnanje z odpadki ter poglavje Podeželje.

Naravni viri v regiji

Območja ohranjanja narave – državna zavarovana območja

V regiji so naslednja državna zavarovana območja: Regijski park Škocjanske jame, Naravni rezervat Škocjanski zatok, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Strunjan, Naravni spomenik Debeli Rtič in Naravni spomenik Rt Madona.

Regijski park Škocjanske jame obsega celoten sistem Škocjanskih jam, kanjon notranjske Reke od jam do mostu v Škofljah ter pokrajino neposredno nad jamami z vasmi Matavun, Škocjan in Betanja. Regijski park vključuje značilno in neponovljivo kraško pokrajino, kjer je na enem mestu strnjenih največ kraških pojavov. Skupaj s spletom jam, udornih dolin in posameznih kulturnih spomenikov tvori regijski park tipično kraško »arhitekturo«. Posebne klimatske razmere v dolinah in ob vhodih jam omogočajo pojavljanje in prepletanje tako alpske kot tudi mediteranske flore. Enkratna zastopanost rastlinstva in živalstva, združenega v sožitju na izredno majhnem prostoru, daje temu območju pomembno biotsko pestrost.

L. 1996 je bil s posebnim zakonom Regijskemu parku Škocjanske jame podeljen varstveni status s skrbništvom države. Leta 2004 je bil park sprejet v svetovno mrežo biosfernih rezervatov


sprejet - Kraški biosferni rezervat. Z Alpsko konvencijo je združen z ostalimi parki v Alpskem loku. V organizaciji Europarc se povezuje z vsemi parki v Evropi. Maja 1999 je postal priznan kot prvo podzemno mokrišče na svetu in s tem lokaliteta mednarodnega pomena v Ramsarski konvenciji.

(Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Regijski_park_%C5%A0kocjanske_jame)

Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in hkrati največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji, ki je izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Škocjanski zatok sestavljata dva dela: brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, in sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki. Območje, ki je bilo v letih 2006-2007 sanirano in obnovljeno po pretekli industrijski degradaciji, je odprto za obisk in kljub temu, da še ni dokončno opremljeno s potrebno infrastrukturo (center za obiskovalce, različne opazovalnice, hlev z oboro za pašne živali), že vse od zaključka obnove privablja veliko število obiskovalcev.

Naravni rezervat Škocjanski zatok zaposljuje 6 stalno zaposlenih za polni delovni čas in 5 oseb, ki sodelujejo z delom delovnega časa (skupaj 7,2 FTE). Proračun v letih 2007-2013 je znašal:

Leto Prihodki iz proračuna RS: PP 214310

Projekti, dejavnost SKUPAJ

2007 152.400,00 EUR 253.677,00 EUR 406.077,00 EUR

2008 234.754,00 EUR 141.708,00 EUR 376.462,00 EUR

2009 270.238,00 EUR 9.607,00 EUR 279.845,00 EUR

2010 244.859,00 EUR 14.214,00 EUR 259.073,00 EUR

2011 257.891,00 EUR 5.600,00 EUR 263.491,00 EUR

2012 188.569,00 EUR 40.426,00 EUR 228.995,00 EUR

2013* 167.381,00 EUR 71.455,00 EUR 238.836,00 EUR

Ključni izvedeni projekti v preteklem programskem obdobju: v letu 2007 je bila zaključena rena-turacija in sanacija NR Škocjanski zatok v skupni vrednosti 3,1 mio EUR, ki kot investicija MOP ni vključena v zgornji finančni tabeli (projekt Krajinska in vodnogospodarska ureditev Naravnega rezervata Škocjanski zatok ter odstranjevanje sedimenta iz lagune)

Pojekti, ki se trenutno izvajajo: Čezmejni projekt Adriawet 2000 (http://www.adriawet2000.eu/sl) in LIFE projekt Simarine-Natura v delu, ki se nanaša na pripravo smernic za načrt ukrepanja in odprave posledic izlitij nafte in naftnih derivatov na prostoživeče ptice (http://ptice.si/simarine-natura/ ).

V prihodnje nameravajo nadaljevati z izgradnjo infrastrukture za obisk naravnega rezervata Škocjanski zatok v okviru projekta Objekti v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, NRP št. 2511-11-0066 z naslednjimi viri financiranja:


Viri financiranja

3.373.380,00

MGRT (OP RR, razvojna prioriteta: Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva) - od tega ESRR (85%) – PP 683710 – Razvoj turističnih destinacij - 07-13 - EU - od tega slov.udeležba (15%) – PP 695910 - Razvoj turističnih destinacij -07-13 - slovenska udeležba

2.765.281,96 2.350.489,67

414.792,29

PRESEŽEK SKZG RS 2005-2007 (DOPPS) 500.354,69

SOFINANCIRANJE MKO – PP 244310 107.743,35

Ključni razvojni potenciali, razvojne ovire:

ključni razvojni potenciali: - dviguje bivalno raven mesta Koper, s tem da kot velika zelena površina v neposredni

bližini urbanega središča prispeva k prijetnejšemu in bolj zdravemu bivalnemu okolju, k zmanjševanju onesnaženosti tega dela obale (npr. z ukrepi za odpravo starih okoljskih bremen),

- prispeva k boljši kakovosti življenja, s tem da nudi možnost aktivnega oddiha, sprostitve ter kakovostnega doživljanja narave ter izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti ter na ta način prispeva k ohranjanju bolj zdrave populacije;

- kot rezervat v urbanem okolju povečuje dodano vrednost mesta Koper s prostorskega vidika, saj vnaša v pretežno urbano okolico naravni element, kot tudi ohranja kulturno-zgodovinske prvine mesta Koper (dokaz otoške preteklosti Kopra in nekdanjega naravnega okolja ob izlivu rek Rižane in Badaševice, kar je svojevrstna dediščina in atrakcija tega prostora, ki bi jo s popolno pozidavo za vedno izgubili);

- omogoča razvoj specializiranega ornitološkega turizma oz. širše gledano naravoslovnega turizma, za kar je izgradnja primerne infrastrukture nujen predpogoj,

- kot vstopna točka na slovensko Obalo ponuja možnost promocije drugih znamenitosti, hkrati pa je ena izmed atraktivnejših točk v mreži zavarovanih območij občine Koper;

- prispeva k poplavni varnosti okoliških nižje ležečih predelov; - omogoča tudi ohranjanje in predstavitev kulturne dediščine slovenske Istre, npr.

avtohtonih pasem domačih živali (kot so istrsko govedo – boškarin, istrski osli) ter naravnega rastja in kulturnih rastlin tega območja,

ključne razvojne ovire/problemi:

- problemi urbanizirane okolice (hrup, svetlobno onesnaženje, onesnaževanje pritokov meteorne vode, urbani pritiski predvsem pri umeščanju objektov v prostor ob neposredni meji rezervata z možnimi negativnimi posledicami za varovane vrste in habitate, kot tudi počutje obiskovalcev),

- zamude pri urejanju naravnega rezervata, povezane z lastninjenjem zemljišč, oprostitvijo komunalnega prispevka in posledično pridobivanjem dovoljenj, postopki vodenja investicije v objekte ,

- zagotavljanje zadostnih sredstev za izvedbo investicij in upravljanja naravnega rezervata.

Krajinski park Strunjan: njegov integralni del je Naravni rezervat Strunjan, ki obsega 4 km dolgo severno obalo Strunjanskega polotoka med Simonovim in Strunjanskim zalivom ter pripadajoči 200 metrski pas obalnega morja. Zaradi svojih geoloških in geomorfoloških značilnosti ter velike biotske pestrosti in zaradi dejstva, da obsega najdaljši neprekinjen del


naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu, je izjemnega pomena z vidika varovanja naravne dediščine. (Vir: http://dragonja.nib.si/Strunjan/indexS.html).

Krajinski park Strunjan zaposljuje za nedoločen čas 3,2 osebe ( 3 polno in 1 petinsko), za določen čas 1 oseba (zaposlitev za čas projekta).

Proračun parka v letih 2007-2013:

Skupaj

2009 142.717 EUR

2010 173.622 EUR

2011 173.623 EUR

2012 165.408 EUR

2013 148.580 EUR

Ključni izvedeni projekti v preteklem programskem obdobju: viri financiranja, okvirna vrednost izvedenih del:

CLIMAPARKS - Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij. Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. (01. 05. 2010 - 31. 10. 2013)

Dolgoročno izvajanje monitoringa vplivov podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost in prilagajanje upravljanja zavarovanih območij.

Izdelalo se bo končno poročilo monitoringa vpliva klimatskih sprememb na morsko biodiverziteto v Krajinskem parku Strunjan in glede spremljanja gibanja obiskovalcev. Zbrali se bodo meteorološki podatki, organizirala se bo razstava o klimatskih spremembah.

212.000,00

Izvedba priveznih mest na območju NR Strunjan. Urad za mednarodno sodelovanje na področju okolja in razvoja Kneževine Monako. (1.10.2010 - 31.10. 2011, s podaljšanjem v leto 2012)

Priprava izvedbene projektne dokumentacije za postavitev plavajočih priveznih mest na morju v NR Strunjan.

Dokončanje projektne dokumentacije in zaključnega poročila o izvedbi projekta.

48.000,00

Ureditev informacijskega centra Krajinski park Strunjan. Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 – 2013 za ureditev dela javne turistične infrastrukture.

Ureditev turistične infrastrukture (info centra, muzeja na prostem).

Izvedba javnega naročila in pričetek z gradbeno obrtniškimi elektro inštalacijskimi, strojno inštalacijskimi deli ter dobavo in montažo opreme pri rekonstrukciji, nadzidavi in spremembi namembnosti obstoječih objektov.

427.559,60


LAS Istre Celostna grafična podoba, oblikovanje tabel in zgibank

Pridobitev blagovne znamke

Izdelava in montaža tabel

19.515,08

Ključni projekti, ki se izvajajo:

SALTWORKS – Ekološko trajnostno vrednotenje solin med Italijo in Slovenijo. Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013. (1.11.2011 – 30.4.2014)

Vrednotenje, razvoj in promocija solin na programskem območju, preko določitve dobrih praks za koriščenje območij in infrastruktur.

Obnova mostu in visokovodnega nasipa, ki ločuje soline od lagune, organizacija delavnic za univerzitetne študente, učitelje ter osnovne za šole, priprava delovnih listov in brošur o solinah na projektnem območju.

270.000,00

SIMARINE-NATURA - Raziskava in aktivnosti za razglasitev morskih IBA-jev in SPA-jev za sredozem. vranjeka Phalacrocorax

aristotelis desmarestii v Sloveniji. Program LIFE+. (1.9.2011 – 28.2.2015)

Ocena stanja vranjeka (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) na območju KP Strunjan z namenom določitve morskih IBA in SPA območij.

Spremljanje sezonske in dnevne dinamike pojavljanja sredozemskega vranjeka. Izvajanje promocijskih aktivnosti.

15.390,00

TemPoSt – Tematske poti v Krajinskem parku Strunjan,.Program LAS ISTRE. (1.1.2012 – 15.12.2013)

Izdelava več kvalitetnih tematskih poti (botanične, geografske, geološke in podvodne) z namenom interpretacije naravnih danosti Strunjanskega polotoka.

Dokončno zavarovanje pešpoti nad klifom z 230 m lesenih ograj in zgodovinska analiza prostora za območje parka in njegove okolice.

37.397,15

SWOT analiza: Prednosti:

- park ima upravljavca, - kolektivna blagovna znamka, - edinstvena in ohranjena narava, del evropskega omrežja Natura 2000, - ugodna in atraktivna lega (morje, bližina mest) ter klimatski dejavniki, - dostopnost, - ohranjena in bogata kulturna dediščina ter zgodovinska zapuščina, - danosti za razvoj mehkega, doživljajskega turizma, - možnost čezmejnega sodelovanja (črpanje evropskih sredstev), - ohranjene tradicionalne dejavnosti prebivalcev.

Slabosti:


- pomanjkanje kadra, park nima načrta upravljanja, nezadostno znanje/izkušnje zaposlenih glede varstva narave,

- zavod nima neposredne vloge pri odločanju glede naravovar. smernic in soglasij, - pomanjkljiva interpretacija naravnih in kulturnih danosti, - šibek denarni pritok iz lastnih dejavnosti, - slabšanje razmer v nekaterih delih naravnega okolja, - prenizka zagotovljena (proračunska) denarna sredstva, - divja odlagališča smeti, - spreminjanje elementov kulturne dediščine (predvsem kulturne krajine), - masovni turizem, - razdrobljenost zemljišč je ovira za večje kmetovalce in s tem ohranjanje kmetijstva kot

primarne dejavnosti zainteresiranih prebivalcev, - sezonskost obiska, - manjkajoča/slaba parkovna in ostala infrastr.(prometna signalizacija, parkirišča, javni

prevoz) - nepovezanost lokalnih ponudnikov in slabo trženje pridelkov/proizvodov, - majhno zanimanje za kolektivno znamko.

Priložnosti:

- raznolike možnosti interpretacije, - mehki doživljajski turizem z dodano vrednostjo, - možnost obiskovanja preko celega leta, - Strunjan je tudi v celotni slovenski javnosti prepoznan kot »naravna vrednota«, - domačini večinoma naklonjeni parku, - trajnostno, ekološko kmetijstvo in kmečki turizem.

Nevarnosti:

- nenadzorovan obisk, - neustrezna urejenost obiskovanja morskega dela parka, - pozidava parka in njegove neposredne okolice – neustrezno prost. načrtovanje, - zavod nima (ne dobi) podatkov o izdanih kulturnovarstvenih smernicah in soglasjih na

območju parka in njegovi neposredni okolici, - povečevanje masovnega turizma, - za ohranitev nekaterih pomembnih kulturnih elementov krajine so KOP ukrepi in

kmetijska politika države neustrezni, - pomanjkljivosti v zakonodaji, upravnih postopkih in naravovarstvenem nadzoru, - lokalna skupnost in javne službe večkrat delujejo mimo upravljavca, - majhnost, - negativni vplivi izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, - intenzivno kmetijstvo in razvoj drugih netrajnostnih in netradicionalnih dejavnosti, ki

imajo negativen vpliv na naravo in krajino, - opuščanje tradicionalnih dejavnosti (nezainteresiranost mlajših generacij) sprememba

strukture prebivalcev, - nEURejenost ribiškega mandrača, - nEURejena sidrišča (corpi morti) v Strunjanskem zalivu.


Krajinski park Sečoveljske soline: Sožitje človeka in narave je na območju, kjer se danes razprostira Krajinski park Sečoveljske soline, zaznamovano že s stoletno tradicijo pridelave soli; od srednjega veka pa do danes je ustvarila in ohranila edinstveno solinsko pokrajino. Premišljeno in umirjeno poseganje človeka v naravo je na območju Sečoveljskih solin ustvarilo in vzdržuje razmere za pester rastlinski in živalski svet, tudi za vrste, ki jih drugje v Sloveniji ni najti ali le redkokje. Območje je bilo prvo slovensko mokrišče na seznamu Ramsarskih lokalitet

Zaradi izjemne rastlinske in živalske pestrosti ter arhitekturnih in zgodovinskih posebnosti je 700 ha veliko območje solin danes zavarovano kot krajinski park, območje Muzeja solinarstva pa je kulturni spomenik državnega pomena.

Krajinski park Sečoveljske soline danes zaposluje 95 ljudi, od tega 16 stalno zaposlenih, cca. 40 ljudi dela na mednarodnih projektih. Poleti je po pogodbi zaposlenih še cca 40 ljudi, od tega 5 za potrebe parka.

Proračun Parka v letih 2007-2013:

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Skupaj 572 000 480 000 588 000 633 000 667 000 670 000 654 000

Proračun RS 243 000 265 000 265 000 259 000 296 000 222 000 194 000

V ta pregled niso vključena sredstva, pridobljena v okviru projektov, saj se ti vodijo ločeno od proračuna parka. Ključni izvedeni projekti v preteklem programskem obdobju so naslednji: 2 projekta LIFE, v skupni vrednosti 7,7 mio EUR, Projekti iz programov teritorialnega sodelovanja, skupna vrednost cca 1 mio EUR. Ključni razvojni potenciali parka so: večanje kakovosti in pestrosti ponudbe za doživljanje narave, vendar ne nujno tudi povečevanje števila obiskovalcev; razvoj term na prostem (z intenziviranjem obstoječe ponudbe), ureditev območja opuščenega rudnika premoga izven parka kot potencial za razvoj turizma.

Ključne razvojne ovire/problemi v parku so: nerešeni problemi z državo glede povračila vlaganj v (državno) infrastrukturo v preteklem obdobju (država Parku dolguje 2,8 mio EUR, vendar pogovori niso uspešni) načrtovanje prodaje podjetja Telekom (in Soline d.o.o.), vendar brez nepremičnin oz zemljišč novemu lastniku: pojavlja se nevarnost neusklajenih pogledov na razvojne usmeritve (podpora ciljem parka s strani države je šibka).

V prihodnosti nameravajo v parku izvesti naslednje projekte:

Ureditev infrastrukture v parku (prijava na Norveški mehanizem, vrednost cca. 900 tisoč EUR). Ureditev privezov in pešpoti ob kanalu Jernej (projekt računa na podporo iz sredstev kohezijske politike).


Naravni spomenik Rt Madona v Piranu

Naravni spomenik Debeli rtič

Območja Natura 2000

Sečoveljske soline, Sečoveljske soline in estuarij Dragonje, Kanal sv.Jerneja, Piranski klif, Med Strunjanom in Fieso, Strunjan, Strunjanske soline s Stjužo, Med Izolo in Strunjanom – klif, Strunjanska dolina, Žusterna-rastišče pozejdonke, Slovenska Istra, Škocjanski zatok, Ankaran-sv.Nikolaj, Debeli rtič, Pregara-travišča, Vrhe nad Rašo, Dolina Branice.

Kulturne kakovosti v regiji

Po definiciji sektorja varstva kulturne dediščine so območja kompleksnega varstva kulturne dediščine območja, za katera je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinske soodvisne povezave, so pomembni deli narodove identitete, ki se izraža v prostorskih obeležjih in njihovih povezavah ter tvori prepoznavno kulturno krajino, gre za skladno in harmonično kulturno krajino visoke doživljajske vrednosti, poleg zgodovinsko pogojenega razvoja, ki je zabeležen v narodovem spominu, je za njen pomen pomembna tradicionalna, pretežno kmetijska raba prostora.

Večji del kulturne dediščine slovenskega istrskega podeželja se varuje v prostorskih planih kot kulturna krajina: Notranja slovenska Istra, Kraški rob, Jagodje – Koštrlag, Strunjanska dolina, Cetore – Korte, Sv. Peter – Padna – Nova Vas. Oblikujejo jo naravni in antropogeni elementi: od teh so najobsežnejše kmetijske površine (polja, vinogradi, nasadi, travniki). V njenem sklopu je zajetih veliko enot kulturne dediščine, ki jo sooblikujejo. Največja in najvidnejša so naselja, svoj pečat pa dodajo cerkve, utrdbe, pokopališča, kapelice, vodni mlini, vodna zajetja, perišča, spominska znamenja in obeležja, suhograjene konstrukcije...

Stanje kulturne dediščine

Neustrezni posegi prispevajo k degradaciji naselij, posameznih ambientov znotraj njih in kulturne krajine. Ker še vedno ni vzpostavljene prave kontrole pri tovrstnem dogajanju, tudi v smislu ustreznih sankcij, se stanje konstantno slabša.

V vaseh prevladujejo ruševine, po drugi strani pa se v vaseh in zunaj njih pojavljajo neustrezne adaptacije, dozidave in novogradnje. Nastajajo brez reda v prostoru in brez spoštovanja lokalnih zakonitosti stavbnega oblikovanja. Ne upoštevajo se tradicionalni vsebinski poudarki, ko je bila gradnja podrejena naravnemu okolju in nepisanim normativom vaških skupnosti. Zadnja desetletja se zaradi spreobrnjenih vrednot širi in spreminja individualna gradnja, ki je postala najbolj destruktiven element podobe naselij in tradicionalne kulturne krajine.

KD propada zaradi več razlogov: od neučinkovite zakonodaje do slabega odnosa večine prebivalcev ter posledično nespoštovanja in neupoštevanja varstvenih režimov. K slabemu stanju prispevajo še nerešeno lastniško stanje, pomanjkanje denarja, še večkrat pa neznanje o načinih njenega ohranjanja, vzdrževanja in obnove. Stara znanja so poniknila v pozabo. Investitorji izbirajo mojstre naključno, največkrat se ne ozirajo na njihovo znanje o obnovi objektov KD. Na tem področju žal ni vzpostavljen sistem izobraževanja in pridobivanja licenc tako, da bi se omogočilo delo na objektih KD le usposobljenim izvajalcem.


Razvoj kulturno turistične ponudbe je v povojih, realiziranih je le nekaj posamičnih projektov, zanimanje narašča. Poteka že tudi nekaj projektov za oživitev podeželja, predvsem vzpostavitev rekreativnih poti (pešpoti, jahalnih, kolesarskih, ki bi bile obenem tematske, izhajajoč iz kulturne in naravne dediščine).

Stanje kulturne dediščine: Naselbinska, etnološka dediščina in kulturna krajina so postale najbolj ogrožene kategorije KD, čeprav prav te največ pričajo o naših prednikih, o njihovem načinu življenja, ustvarjalnosti, povezanosti z okoljem, estetskem čutu... Zadnja leta se javno mnenje sicer obrača na bolje. (vir: Eda Benčič Mohar).

Razvoj omrežja mest in drugih naselij ter funkcionalne regije

Obalno-kraško regijo sestavljata dve funkcijsko zaokroženi območji: Slovenska Istra s somestjem obalnih mest (Koper-Izola-Piran) in Kras s središčem v Sežani. K obalno kraški regiji gravitira še Notranjsko kraška statistična regija s Postojsko in Ilirsko bistriško subregijo.

Za Slovensko Istro je značilna močna urbanizacija in koncentracija prebivalstva tudi v širšem zaledju obalnega pasu, povezana z nadpovprečnim priseljevanjem prebivalstva. Podeželska in depopulacijska območja so v notranjosti Slovenske Istre, vendar v primerjavi s slovenskimi razmerami zanemarljiva.

Med kraškimi občinami je le sežanska nadpovprečno razvita in tudi edino pravo zaposlitveno središče z izrazito usmerjenostjo v služnostne dejavnosti. Območje je relativno redko poseljeno (cca 43 prebivalcev/km2). Značilnost Krasa je veliko število manjših naselij z manj kot 100 prebivalci, ki so še vedno povezani s kmetijstvom. Na slovenskem delu Krasa je izrazito celo izseljevanje podeželskega prebivalstva iz perifernih območij. Celotno kraško območje je zaradi obmejne lege izrazito usmerjeno v čezmejno sodelovanje in zaradi pomembne lege ob prometnih koridorjih (Trst-Ljubljana in Reka-Trst) tudi izrazito prehodno.

(Vir: Smernice za področje prostorskega razvoja za pripravo RRP Obalno-kraške razvojne regije)

Središča nacionalnega in regionalnega pomena tvorijo ogrodje urbanega omrežja. Na ta središča se na podlagi delitve funkcij navezuje omrežje središč nižjega ranga. V preglednici je prikazan seznam naselij Obalno-kraške regije po stopnji opremljenosti (centralnosti) in pripadnost po regionalnih območjih (oskrbna središča najnižjega ranga v preglednici niso prikazana, kar ustreza analizi poselitve na regionalni ravni za območje Obalno-kraške regije regije).

Vloga naselja Ime naselja Regionalno območje Nacionalno središče mednarodnega pomena

Koper Obala

Nacionalno središče Izola Obala

Piran Obala

Regionalno središče Portorož Obala

Sežana Kras

Pomembnejše lokalno središče Ankaran Obala

Dekani Obala

Šmarje Obala

Lucija Obala

Škofije Obala

Gračišče Obala

Hrpelje - Kozina Kras

Komen Kras

Divača Kras


Lokalno središče Sečovlje Obala

Marezige Obala

Štanjel Kras

Senožeče Kras

Preglednica 4: Seznam naselij Obalno-kraške regije regije po stopnji opremljenosti in pripadnost po regionalnih območjih (Vir: Regionalna zasnova prostorskega razvoja, Acer, 2005).

Obalne občine z delitvijo funkcij poskušajo krepiti somestje, kjer v Kopru prevladujejo gospodarske in prometno-transportne dejavnosti, trgovina in stanovanja, v Izoli turizem, centralne dejavnosti (bolnišnica) in stanovanja, na širšem območju Piranu pa turizem in storitvene dejavnosti. V vseh treh obalnih mestih je velika ponudba novih stanovanj, še posebno počitniških, kar vpliva na spremembo strukture naselij in prebivalstva (sezonski značaj) (Vir: Smernice za področje prostorskega razvoja za pripravo RRP Obalno-kraške razvojne regije, MIP, 2012).

Urbano omrežje je potrebno presojati tudi v čezmejnem kontekstu. Mesta v regiji so majhna in globalno nimajo velike teže, kljub temu da gre za slovenske razmere za večjo koncentracijo prebivalstva. Trst, ki leži takoj za mejo, je po št. prebivalcev in po urbanih funkcijah veliko večji. Kljub temu globalno nima pomembnejše vloge, saj je bil dolgo odrezan od svojega naravnega zaledja in je tako izgubljal svoj nekdanji pomen. Priložnost mest v tem prostoru je zato njihovo tesnejše sodelovanje, tako na ravni obalnega somestja kot čezmejno. Tu je priložnost za večjo razpoznavnost te »severnojadranske urbane aglomeracije«.

Stanovanjska gradnja

Regija je v preteklem programskem obdobju doživela izjemen razmah izgradnje stanovanj. (Gradbeniški bum se je sicer pričel že v l. 2004). V obdobju med leti 2002 in 2010 je bilo zgrajenih po občinah veliko novih stanovanjskih površin, kot je razvidno iz tabele spodaj.

Občina Koper Izola Piran Sežana H.-Kozina Divača Komen

Stanovanjske površine v m2

244053 80491 73577 55949 37355 23305 15095

Površina zgrajenih stanovanj v letih 2002-2010 (Vir: MzIP - DzP, 2012. Stanovanjska problematika v Republiki Sloveniji, Spremljajoče gradivo k osnutku NSP)

Delež stanovanj, zgrajenih po l.2005 je 6,3% vseh stanovanj v regiji, kar pomeni cca 3.500 stanovanj. V obdobju od 2008 do vključno 2012 je bilo v regiji dokončanih 2791 stanovanj (Vir: Statistični urad RS).

Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1000 prebivalcev) je doseglo vrh l.2006 (3,6), nato je začelo padati in je v l.2012 doseglo vrednost 1 izdano gradbeno dovoljenje /1000 prebivalcev.

Za tri obalne občine obstajajo nekatere ocene, da je na trgu najmanj 1200 zgrajenih, še nikoli vseljenih stanovanj. Po drugi strani opažamo veliko povpraševanje po neprofitnih stanovanjih, ki presega število stanovanj, ki jih imajo občine v lasti.

Občina Koper Izola Piran Sežana H.-Kozina Divača Komen


Št. stanovanj enot v lasti občin

706

334

201

154

19

n.p.

7

Potrebe po neprofitnih stanovanjih

250 300 250 60 35 n.p. 15

Stanovanjske enote v lasti občin in občinskih stanovanjskih skladov ter potrebe po neprofitnih stanovanjih (v letu 2010): (Vir: MzIP - DzP, 2012. Stanovanjska problematika v Republiki Sloveniji, Spremljajoče gradivo k osnutku NSP)

Pomenljiv je tudi podatek, da je bilo v regiji l. 2011 število vseh stanovanj 55017, od tega je bilo naseljenih stanovanj 39558 ali 71,9 %, počitniških stanovanj pa 2278 ali 4,1% vseh stanovanj. (Vir: Statistični urad RS).

Zaključimo lahko, da bila gradnja stanovanj v preteklem programskem obdobju pregreta, usmerjena v gradnjo za trg, izhajala je iz zgrešenih precenjenih predpostavk povpraševanja po turističnih apartmajih. Rezultat je ogromna zaloga zgrajenih, a neprodanih stanovanj. Vse to je načelo prostorske kvalitete območja (pozidava obalnega pasu in drugih atraktivnejših lokacij). Tudi struktura stanovanj je sledila takemu namišljenemu »povpraševanju« in lahko predpostavimo, da je znaten delež stanovanj tako glede na lokacijo (predvsem glede na dostopnost do družbenih storitev), kot glede na velikost in prostorsko zasnovo, manj primeren za stalno bivanje prebivalcev, ki imajo v regiji stalno bivališče in tu delajo. Regija (posebno obalne občine) tudi izstopa po cenah stanovanj, saj dosegajo tu stanovanjske nepremičnine poleg območja Ljubljane najvišje cene. Obenem pa se ob ogromni zalogi zgrajenih, a neprodanih stanovanj prebivalci soočajo s čedalje težjo dostopnostjo do primernega stanovanja za bivanje, kar se kaže v velikem številu prosilcev za stanovanja z neprofitnimi najemninami, kar daleč presega ponudbo.

Ogrožena območja, območja z omejitvami v prostorskem razvoju in rabi tal

Območja potencialnih naravnih nesreč: (to je narejeno samo za MO Koper)

Podatki o območji potencialnih naravnih nesreč so pridobljeni iz državnih podatkovnih baz (vir: ARSO, Atlas okolja, 2013), in sicer se na območju Obalno-kraške regije pojavljajo erozijska območja z zahtevnejšimi in z običajnimi protierozijskimi ukrepi ter poplavna območja.

Erozijska območja z zahtevnejšimi protierozijskimi ukrepi pokrivajo skoraj celotno območje slovenske Istre, razen ravninskega dela okrog Kopra in Škocjanskega zatoka, na ravnici okrog Izole, nižina v Strunjanu (soline in okolica), ravnica v Luciji, Sečoveljske soline ter rečne doline. Podobna erozijska območja so tudi na območju Brkinov.

Erozijska območja z običajnimi protierozijskimi ukrepi so na območju med Vanganelom in Šalaro (pobočje južno od Vanganelskega polja), Osapski dolini, dolini Dragonja.

Poplavna območja so na posameznih, manjših odsekih nekaterih rek (Rižana, Badaševica, potok Pinjevec, spodnji tok Dragonje), morje pa poplavlja le na manjšem delu ob Semedelskem kanalu.

Po podatkih Agencije RS za okolje spada območje MO Koper na območje s potresno nevarnostjo VII. in deloma VIII. stopnje po MSC lestvici.

b) Območja potencialnih drugih nesreč:


Na področju opredeljevanja območij drugih nesreč je pomemben predvsem podatek o lokacijah objektov oziroma dejavnosti, ki so glede na informacije, dosegljive na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje (30. september 2005), opredeljene na osnovi prijav virov večjega ali manjšega tveganja za okolje.

Viri večjega tveganja za okolje: Istrabenz plini d.o.o. Koper, Sermin Instalacija d.o.o. Koper, Koper Plama - Pur, proizvodnja in predelava plastičnih mas d.d., Podgrad Interina d.o.o. Ljubljana Plin Kozina, Kozina Viri manjšega tveganja za okolje: Petrol d.d., Petrol plin, d.o.o., Petrol skladišče UNP Sežana Istrabenz plini d.o.o. Koper, Dolinska cesta, Koper Butan plin, d.d., Ljubljana, Izola Kemiplas, kemična industrija in trgovina, d.o.o., Dekani Luka Koper d.d., Koper

Povezovanje regije s sosednjimi in drugimi regijami v Republiki Sloveniji

Regija je z ostalimi deli Slovenije oz. ostalimi regije dobro povezana z avtocestnim omrežjem.

Problematična ostaja povezava z železnico, tako z vidika razvojnih potencialov Luke Koper (železnica postaja ozko grlo pri njenem razvoju), kot z vidika potniškega prometa (železnica ne nudi privlačne alternative za potovanja proti Ljubljani in dalje, predvsem zaradi potovalnega časa). Z vidika povezav znotraj Slovenije letalski promet nima večje vloge in potencialov.

Vključevanje regije v mednarodni prostor

Regija je relativno dobro povezana tudi mednarodno. Cestno omrežje (omrežje avtocest, hitrih cest) omogoča dobre povezave proti Italiji. Proti Hrvaški so povezave slabše: načrtuje se gradnja HC od Kopra proti mejnemu prehodu s Hrvaško pri Dragonji (pripravlja se državni prostorski načrt za HC med Koprom in MMP Dragonja, ki bo zagotovil povezavo proti Hrvaški v zaledju somestja Koper–Izola–Piran, dolžine ca 17 km). Pripravlja se tudi državni prostorski načrt za drugo povezavo proti Hrvaški – (proti Reki): AC povezava med AC A1 in MMP Jelšane na jadransko jonskem koridorju dolžine cca 35 km.

Železnica je najšibkejši člen integriranega transportnega sistema, saj ne zagotavlja primerne ravni storitev. V bližnji prihodnosti bo dosegla kljub posodobitvam prag svojih zmogljivosti in grožnja je, da bo postala ozko grlo pri nadaljnjem razvoju in rasti koprskega trgovskega pristanišča. Zato je izgradnja 2.železniškega tira med Koprom in Divačo nujna. Zaostajanje v konkurenčnosti železniškega prometa nakazuje tudi dejstvo, da je mednarodni železniški promet med Ljubljano in Italijo praktično ukinjen. Železniška povezava med Koprom in Trstom ne obstaja. Za tesnejšo urbano integracijo tega prostora bi bila mestna železnica dobrodošla.

Trgovsko pristanišče Koper so pomembna vrata regije in celotne Slovenije v svet. Blagovni promet skozi pristanišče narašča, tudi perspektive za rast v prihodnosti so ugodne. Gre za eno


izmed pristanišč z ugodno strateško lego kot eno izmed vhodno/izhodnih točk za promet med Evropo in Azijo (po najkrajši poti skozi Sueški kanal). Luka Koper sodeluje v združenju severnojadranskih luk NAPA, ki si prizadeva za večji delež pri globalni delitvi tovorov in krepitev konkurenčnosti v primerjavi s severnoevropskimi lukami. Pristanišče tudi razpolaga z osnovno infrastrukturo za potniški promet. V zadnjih letih se je razmahnil promet z velikimi turističnimi potniškimi ladjami. Za nadaljni razvoj potniškega prometa je potrebno zgraditi ustrezno infrastrukturo – potniški terminal.

Letalski promet: v regiji je javno letališče za mednarodni zračni promet Portorož, ki je sestavni del sistema javnih letališč RS. Letališče je namenjeno za prevoz potnikov, za športne, turistične in poslovne polete. Večje vloge v potniškem prometu zaradi prostorskih omejitev tudi v prihodnosti ne more prevzeti. V neposredni okolici regije je več letališč: Letališče Jožeta Pučnika Brnik-Ljubljana, letališče FVG v Ronkih pri Trstu, letališče v Pulju, pa tudi letališči v Benetkah in Trevisu. Vsa ta letališča so v radiju časovne dostopnosti maksimalno 2 uri, kar omogoča dobre povezave tudi z letalskim prometom. Problematična je povezava do teh letališč z javnim prometom.

Usmeritve iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije za razvoj Obalno-kraške regije


13.5 PRILOGA 5: OCENA STANJA V NEVLADNEM SEKTORJU

Nevladni sektor

Nevladne organizacije (NVO) predstavljajo enega izmed stebrov sodobne družbe. V sodobnem svetu države s civilno družbo, ki imajo demokratično tradicijo, močno spodbujajo in podpirajo nevladni sektor. Treba je poudariti, da so NVO neprofitne, in kot take zelo pomemben del sodobne družbe. Zato je nujno razumevanje njihovega obstoja in razlikovanje od profitnih organizacij. Čeprav se zdi, da so profitne in neprofitne organizacije povsem različne, se na nivoju načrtovanja in vodenja ne razlikujejo veliko. NVO so organizacije, ki delujejo neodvisno od države in imajo nekaj temeljnih značilnosti. So neprofitne, večinoma prostovoljne in prav vse morajo imeti neko obliko pravne osebe. V Sloveniji so to prvenstveno društva, ustanove in (zasebni) zavodi. NVO tvorijo nevladni sektor, ki ga nekateri imenujejo tudi tretji sektor ali civilna družba. Opravljajo (vsaj) dve pomembni funkciji – zagovorniško in storitveno. Ob tem, da predstavljajo eno od oblik sodelovanja državljanov pri upravljanju države in družbe, so namreč tudi pomemben izvajalec javno koristnih aktivnosti na področjih sociale, zdravja, družine, mladih, kulture, športa, okolja.

Število NVO se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih povečalo za kar 39 %. Pri nas tako deluje že več kot 26.000 NVO.

Struktura NVO v Obalno-kraški regiji

V Obalno-kraški regiji je po podatkih AJPES v letu 2012 delovalo 1191 društev, razdeljenih na 7 občin, vsebinsko pa so razdeljena na deset vrst. Po številu izstopajo športno-rekreativna društva ter kulturna in umetniška društva. V Občini Divača deluje 36, Hrpelje-Kozina 41, Izola 149, Koper 591, Piran 202, Komen 28 in Sežana 144 društev.

Iz podatkov AJPES-a je razvidno, da je bilo v letu 2012 sedem ustanov v treh občinah regije, in sicer 5 v Kopru ter po 1 v Piranu in Komnu. V Občinah Obalno-kraške regije deluje kar 154 zasebnih zavodov, in sicer v Občini Hrpelje-Kozina 2, Izola 28, Koper 80, Piran 27, Komen 8 in Sežana 9.

Zaposlovanje v NVO

Iz podatkov AJPES-a iz leta 2012 je razvidno, da 54 od skupaj 1191 društev zaposluje v Obalno-kraški regiji, kar pomeni 4,5 % vseh društev. Društva zaposlujejo v 4 od skupno 7 občin. Največ zaposlujejo društva v Mestni občini Koper (35), sledijo Občina Piran (10), Izola (5) in Sežana (4).

Poleg tega je v Občinah Izola, Koper, Piran in Sežana v zasebnih zavodih zaposleno 111 ljudi, in sicer v Mestni občini Koper ter v Občinah Piran, Izola in Sežana.

V društvih, zasebnih zavodih in ustanovah v Obalno-kraški regiji je skupno zaposlenih 168 ljudi.

Prostovoljno delo v NVO

Iz vpisnika prostovoljskih organizacij je po podatkih AJPES-a v Obalno-kraški regiji registriranih 13 prostovoljskih organizacij. Devet v Kopru in po dve v Piranu ter Sežani.


Usposabljanje članov in zaposlenih v NVO v Obalno-kraške regije

Središče Rotunda, Koper je – v sklopu projekta Stičišče NVO Obalno-kraške regije – v obdobju od leta 2009 do 2014 izvedlo izobraževanja ter vzpostavilo svetovanja oz. mentorsko pomoč za NVO v regiji. Izvedenih je bilo kar 996 ur svetovanj oz. mentorske pomoči na pravnem, računovodskem, davčnem in drugih področjih. V sklopu Izobraževalne akademije so potekala usposabljanja, predavanja in delavnice za povečanje inovativnosti, učinkovitosti in kakovosti delovanja NVO Obalno-kraške regije. V prvem obdobju (2009-2010) se je izobraževanj udeležilo 200, v drugem obdobju (2010-2012) 287, v tretjem obdobju (2012-2014) pa 290 predstavnikov NVO.

Finančna sposobnost NVO v Obalno-kraški regiji

V Obalno-kraški regiji je po podatkih iz AJPES-a v letu 2012 985 društev v Obalno-kraški regiji imelo prihodke. To predstavlja 5,4 % vseh društev v Sloveniji s prihodki oz. 4,5 % vseh društev. Največ društev s prihodki je iz Mestne občine Koper, sledita Občini Piran in Sežana. Največ društev je imelo prihodke med 1 EUR in 5.000 EUR (474), sledi 206 društev, ki prihodkov ni imelo, 149 društev je imelo prihodke med 5.001 EUR in 10.000 EUR, 148 društev pa med 20.001 EUR do 50.000 EUR. Po pričakovanjih pa je najmanj društev s prihodki nad 100.001 EUR.

Od skupno 154 zasebnih zavodov jih je kar 40 brez prihodka, 35 s prihodki med 1 EUR in 5.000 EUR, sledi 27 zasebnih zavodov s prihodki nad 100.001 EUR, ter 22 takih s prihodki med 20.001 EUR do 50.000 EUR.

Tri ustanove v Obalno-kraški regiji so brez prihodka, dve imata prihodke med 1 EUR in 5.000 EUR, po ena pa med 10.001 EUR in 20.000 EUR ter 50.001 in 100.000 EUR.

Povezovanje NVO

Prav tako kot na nacionalnem nivoju so tudi NVO Obalno-kraške regije razdrobljene, nepovezane in nemočne. Območje, na katerem delujejo, je neenakomerno razvito, kar se kaže tudi v neenakomerni razvitosti nevladnega sektorja (razlika razvitosti med večjimi in manjšimi mesti ter razmerje med mesti in podeželjem). NVO se med seboj slabo povezujejo in ne prepoznavajo prednosti mreženja na regionalni ravni ter posledično čezmejnega in mednarodnega sodelovanja.

Težava je tudi v tem, da v regiji delujejo tudi nekatere NVO, ki na takšen ali drugačen način pridobivajo finančna sredstva iz koncesije za študentsko delo in delujejo zgolj v interesu določenih skupin, sam nevladni sektor pa ostaja še naprej siromašen. Poleg tega je samo območje Obalno-kraške regije etnično izredno raznoliko. Na tem območju živijo tri uradno priznane etnije in številne manjše etnične skupine. Posamezne etnije med seboj niso povezane in tudi skupnega delovanja je zelo malo. Vzroki za neodzivnost NVO za mreženje in skupno sodelovanje so največkrat apatija zaradi nezainteresiranosti za spremembe na bolje s strani občin in države, prezaposlenost vodsteva in prostovoljcev v NVO ter premalo redno zaposlenih. Da bi spodbudili povezovanje med NVO v regiji smo v sklopu projekta Stičišče NVO Obalno-kraške regije ustanovili Mrežo NVO Obalno-kraške, katere cilj je povezovanje, spodbujanje civilnega dialoga in usklajevanje nevladnih organizacij v vseh sedmih občinah v regiji. Smo tudi pobudniki za ustanovitev Pokrajinskega odbora Slovenskega foruma socialnega podjetništva in nudimo svetovanja pri ustanovitvi in na različnih področjih delovanja socialnih podjetij.


Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi

NVO lahko zelo tvorno prispevajo h kakovosti lokalnih politik in predpisov, saj jih odlikuje neposreden stik z občani in dobro poznavanje področij, na katerih delujejo (kultura, sociala, okolje, šport ...), izjemno pomembna pa je tudi raznolikost pogledov, ki jih lahko vnesejo v razpravo.

Kljub temu pa predstavlja institucionalizirani civilni dialog slepo pego razvoja slovenskih NVO na lokalni ravni. To sicer ne pomeni, da v občinah tovrstnega sodelovanja z NVO ni, vendar pa poteka predvsem na neformalni ravni, medtem ko formalni mehanizmi lokalnega civilnega dialoga v večini niso razviti.

To se kaže kot težava še zlasti v večjih, predvsem mestnih občinah, v katerih je ponekod odločanje zelo podobno tistemu na nacionalni ravni in v katerih zaradi odsotnosti formalnih mehanizmov sodelovanja mnoge NVO nimajo dostopa do odločevalcev oz. so njihova stališča pogosto preslišana. Pa tudi v manjših občinah prihaja do pomembnih razlik med privilegiranimi NVO in tistimi, ki vnaprejšnje naklonjenosti občinskih uprav in odločevalcev ne uživajo (pogosto gre pri teh za t. i. »moderne« NVO, ki delujejo na področjih, kjer lokalne NVO tradicionalno niso bile prisotne).

Sodelovanje z občinami

Regionalna stičišča so že leta 2010 v okviru pobude Moja družba (www.mojadruzba.si) pripravila priročnik Skupaj za skupnost in organizirala številne javne razprave in razgovore, na katerih smo ugotovili, da imajo občine možnost uporabe mnogih mehanizmov za boljše sodelovanje z NVO in da obstajajo velike razlike med posameznimi regijami in občinami.

Zato smo raziskali sodelovanje med občinami in nevladnimi organizacijami (2012) s posebnim vprašalnikom, kjer smo občine spraševali kako si prizadevajo za boljše sodelovanje z NVO. Vprašalnik je vseboval naslednje vsebinske sklope: sporazum o sodelovanju med občino in NVO, brezplačen in/ali subvencioniran najem prostorov, brezplačna oglaševalska mesta za oglaševanje nepridobitnih dejavnosti, večletno financiranje programov NVO, sofinanciranje programov/projektov NVO, posebno telo, ki obravnava razvoj NVO.

Na vprašanje Ali imate v vaši občini sklenjen sporazum o sodelovanju med občino in NVO? je šest občin odgovorilo, da nima sklenjenega sporazuma. Sklenjen sporazum je imela le Občina Piran. Vse občine omogočajo brezplačni in/ali subvencionirani najem prostorov. V Mestni občini Koper omogočajo le subvencionirani najem prostorov, v preostalih šestih občinah imajo NVO brezplačni najem prostora. Na vprašanje Ali v vaši občini omogočate brezplačna oglaševalska mesta za oglaševanje nepridobitnih dejavnosti? je le Mestna občina Koper odgovorila, da ne omogočajo brezplačnih mest za oglaševanje. Prav tako o tej možnosti ne razmišljajo. Vse ostale občine to omogočajo.

Občini Divača in Hrpelje-Kozina omogočata večletno financiranje programov NVO. V Občini Izola in Mestni občini Koper tega ne omogočajo. Delno pa omogočajo v Občinah Komen, Sežana in Piran. Občini Komen in Hrpelje-Kozina ne omogočata sofinanciranja programov/projektov NVO, ki se financirajo iz državnih, evropskih ali drugih neobčinskih virov. Vseh preostalih pet občin to omogoča. Občine omogočajo z namenskimi proračunskimi postavkami in razpisi za posamezna področja sofinanciranje programov oz. projektov. Občine namenjajo NVO med 2,5 % in 4 %


deleža proračuna. S sklepom župana je le v Občini Piran v letu 2013 bila ustanovljena Komisija za razvoj nevladnih organizacij. Namen ustanovitve Komisije je vzpostavitev učinkovitega partnerskega sodelovanja med nevladnim sektorjem in občino.

13.6 PRILOGA 6: SEZNAM OSTALIH REGIJSKIH PROJEKTOV

PRIORITETA 1: KREPITEV KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN ZAPOSLOVANJE

Št. Program Ukrep Naziv projekt/podprojekta

Nosilec projekta Cilj projekta Output/rezultat Ocenjena vrednost (v EUR)

1 1 1 Ureditev vhoda v Luko

Koper z vso potrebno infrastrukturo

Država, MO Koper, Luka

Koper

Strateški cilji dologoročnih

planskih aktov prometnega omrežja in gospodarskega razvoja, narekujejo tudi navezavo Luke Koper na AC omrežje.

Ureditev vhoda v Luko

Koper z vso potrebno infrastrukturo (prostori za carinjenje in druge logistične storitve) Ureditve iz DPN navezave Luke Koper 1. Širitev Bertoške vpadnice v štiripasovnico 1150 m

2. Serminska vpadnica 1410 m 3. Vhod Luka 450 m 4. Ankaranska vpadnica – severni del 800 m

14.800.000

2 1 1 Izgradnja novega vhoda v Luko Koper

Luka Koper d.d. Projekt zajema izgradnjo novega vhoda v koprsko pristanišče. Gre za postavitev vstopne točke v pristanišče z dvema voznima pasovoma v vsako smer, parkirišče tovornjakov ter prostore za

špediterje, carino, varnostne službe in druge.

Izdelava projektne dokumentacije Pridobitev dovoljenj Izvedba javnega razpisa za izbor izvajalcev Izgradnja novega vhoda (delno že izvedeno) Preselitev vseh pristojnih

služb in funkcij pristanišča na novo lokacijo

10.500.000

3 1 1 Luka Koper– pretovorne površine v zaledju, terminal

v zaledju

Država, MO Koper, Luka Koper


4 1 4 Industrjiske cone MO Koper, regijske občine Ustvariti podporno okolje za privabljanje investitorjev, še predvsem tujih (neposredne tuje investicije).

Ponuditi komunalno opremljena zemljišča oziroma lahko samo opredelitev zemljišč, kjer bi bilo možno v najkrajšem možnem času zagotoviti pogoje za investitorje.

5 1 4 POSLOVNO LOGISTIČNA CONA

Občina Hrpelje-Kozina (zasebni vlagatelj)

Povečanje učinkovitih logističnih storitvev v prostoru severnojadranskih pristanišč treh držav. Slovenije, Hrvaške in Italije.

Izgradnja infrastrustrukture, poslovnega središča.

5.000.000

6 1 4 Pospeševanje podjetništva Občina Divača Nakup zemljišč v obstoječih poslovnih conah v občini za potrebe podjetij. Vzpostavitev IKT širokopasovne povezave.

3.000 m2 kupljenih zemljišč v dveh poslovnih conah 145,8 km2 pokritega ozemlja z IKT povezavami 31 naselij z IKT povezavami

1.300.000

7 3 1 Delo mladim, znanje (ne)gospodarstvu

Regijske organizacije Razvoj socialnega podjetništva

Zagotovitev primerne infrastrukture, izbor mreže mentorjev, ureditev spletnega mesta, trženje in

marketing projekta, promocija, priprava razpisov,...

2.720.174

8 3 1 Virtualna učna podjetja Izobraževalni center Kadis

2002 in partnerji

Gre za sistem »Virtualnih

učnih podjetij« za zaposlene, brezposelne osebe, bodoče samozaposlene in delodajalce, ki želijo svojo kariero oziroma poslovanje usmeriti ali utrditi v poklicih potrebnih za

Število vključenih iskalcev

zaposlitve-mladi- ženske, ostali, samozaposleni, delodajalci, usposabljanje za poklice na platformi virtualnih podjetij delavnice za brezposelne in delodajalce (info,motivacijske,

231.400


operativno delovanje podjetja. Virtualno podjetje je virtualna družba, ki deluje kot pravi posel in imitira vse poslovne procese, izdelke in storitve, kot so v realnem podjetniškem okolju.

psihosocialne, podjetniške delavnice)

9 3 2 Socialno podjetništvo in usposabljanje za trg dela

Mestna občina Koper podpira

Iskanje novih oblik podjetništva in reševanje brezposelnosti.

10 3 2 Spodbujanje in razvoj projektov socialnega podjetništva s poudarkom na integraciji ekonomskega modela povzetega po ZSOCP

Občina Piran Spodbujanje socialnega podjetništva

• Raziskava o interesu okolja in interesu deležnikov, • Pregled posameznih pobud in predlogov ter dejanskega stanja

• skupna ocena o realni izvedljivosti, • priprava natečajev in razpisov, • aktivacija različnih ciljnih skupin, • monitoring izvajanja projektov

• svetovanje v fazi izvedbe ( start-up faza)

11 3 3 Odličnost v lesarstvu Mizarstvo Bolčič,CIP, Občina Hrpelje-Kozina in drugi

Glavni namen projekta Odličnost v lesarstvu je dvig nivoja praktičnih specialnih

lesarskih znanj in s tem povečanja možnosti mladih in brezposelnih za nove

Izgradnja in oprema lesarske akademije, izdelava in izvedba programov

usposabljanja, izvedba izbornih tekmovanj in treningov posameznikov in ekip za nastop na

4.500.000


zaposlitve. nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih v poklicnih spretnostih

12 3 3 Center za razvoj mladih Izobraževalni center Kadis

2002 partnerji

Ustanovitev Centra za

razvoj mladih odgovarja na potrebe v lokalnem okolju. Ključni cilj Centra je postati središče razvoja kompetenc, povezovanja in iskrenja idej, omogočiti mladim razvoj prenosljivih kompetenc, sodelovanje z regionalnimi podjetji ter

spodbujati podjetnost in podjetništvo.

Vključeni:

Primarna skupina - mladi (iskalci prve zaposlitve, šolajoči mladi v zaključnih letnikih) Sekundarna ciljna skupina-o mikro, majhna in srednje velika podjetja o regionalni deležniki

230.001

13 3 3 Center za komunikacijo znanja in znanosti

Center eksperimentov Koper, DMFA Koper

Center za komunikacijo znanja in znanosti bo

zagotavljal spodbudno okolje za delo s človeškimi viri, za razvoj in krepitev intelektualnega kapitala posameznika; to je njegovega znanja, pridobljenega s formalnim in neformalnim

izobraževanjem, izkušenj, sposobnosti in kompetenc predvsem na raziskovalno razvojnem področju naravoslovja in okolja, tehnologije ter robotike

Pridobljena eksperimentalna oprema.

Pridobljena mobilna enota. Število zaposlenih in pogodbenih visoko kvalificiranih strokovnjakov. Število udeležb na konferencah, seminarjih, posvetovanjih …

Število izvedenih aktivnosti: eksperimentalnice, tematske delavnice... Število udeležencev na aktivnostih, uporabnikov dnevnega centra. Vzpostavljena mreža sorodnih organizacij.

1.780.000


PRIORITETA 1: KREPITEV KONKURENČNOSTI GOSPODARSTVA IN ZAPOSLOVANJE – nadaljevanje (TURIZEM)



1 2 1 Kompetenčni center za turizem

Nosilec projekta je Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – TURISTICA v partnerstvu z lokalnimi/regionalno turističnimi organizacijami

Namen projekta je dvig konkurenčnosti turistične ponudbe v regiji preko dvigovanja kompetenčnosti ljudi in ustreznih informacij/analiz, ki dajejo

javnemu in zasebnemu sektorju osnovo za razvoj nadaljnje ponudbe.

Izvedba seminarjev/delavnice, vzpostavitev rednega spremljanja zadovoljstva obiskovalcev s turistično ponudbo regije oz.

oblikovanja profila turista, izvedba analize dosedanjega razvoja turizma, izvedba šest raziskav s področja managementa in trženja turistične ponudbe, priprava smernic za trženje destinacije in priprava

sistema monitoringa, vzpostavitev platforme za prenos znanj med gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami v obliki partnerskega modela, izvedba dveh strokovno/znanstvenih

posvetov z mednarodno udeležbo s področja razvoja in trženja turističnih destinacij, izdaja najmanj treh publikacij z rezultati raziskovanj oz. znanstvenih posvetov, izvedba šestih obiskov dobrih praks

1.272.000


destinacijskega managementa v tujini.

2 2 2 Platforma zelenega turizma (inovativna turistična

ponudba)

Zavod za celostni razvoj ANIMA MUNDI, Sežana

Projekt bo prispeval k razvoju zelenega turizma,

katerega temelj predstavljajo prepoznani potenciali makro območja in mikro lokacij ter posameznikov. Prispeval bo tudi k ohranjanju podeželske identitete in h kvaliteti življenja.

Namen projekta je vzpostaviti platformo za

trajnostni razvoj območja s celostnim upoštevanjem danosti prostora in vključevanjem naravne in kulturne dediščine v inovativno turistično ponudbo zelenega turizma. Projekt bo prispeval k revitalizaciji podeželja,

vzpostavitvi novih delovnih mest ter vzpostavitvi platforme zelenega turizma.

140.000

3 2 2 Mobilne e-storitve za trženje turistične ponudbe Obalno-kraške regije

Urbanistični inštitut RS Vzpostavitev ustreznih prilagoditvenih aktivnosti oziroma delujočih orodij (organizacijskih,

upravljalskih, trženjskih ter informacijsko-komunikacijskih), ki bi subjektom, ki (na različnih teritorialnih in funkcionalnih ravneh) tržijo Obalno-kraško regijo kot turistično destinacijo,

omogočila hiter priključek sodobnim turističnim tokovom in izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo sodobne mobilne tehnologije, storitve in

Konkretni predvideni rezultati na področju e-storitev so delujoč/a: - priporočilni e-storitveni

sistem, - E-storitveni sistem za osebnim potrebam prilagojeno načrtovanje turističnih poti v turistični destinaciji, programski vmesnik, ki zgoraj omenjena e-

storitvena sistema, optimalno poveže z izbranimi socialnimi omrežji, - aplikacija, ki iskalne rezultate zgoraj omenjenih sistemov nadgradi s tržno

325.000


aplikacije. promocijskimi storitvami.

4 2 3 Lesena trajnostna gradnja za razvoj aktivenga turizma v regiji

Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, SME ViLLab Univerze na

Primorskem, Mestna občina Koper

Cilj projekta je izboljšati turistično ponudbo z izgradnjo turističnega

naselja z lesenimi objekti, ki so namenjeni preživljanju prostega časa po principu enostavno in naravno, vendar udobno. Lesen objekt bo predstavljal vez s kampiranjem, vendar s prednostjo uporabe v hladnejših dneh, zaradi

česar se bo podaljšala turistična sezona.

Izgradnja turističnega naselja z lesenimi objekti. Turistično naselje bo

vključeno v živi laboratorij SME ViLLab, preskusno okolje namenjeno eksperimentiranju in v katerem uporabniki in proizvajalci soustvarjajo inovacije. Projekt bo omogočil nadaljni razvoj regije glede na družbeno-

ergonomska, družbeno-spoznavna in družbeno-ekonomska merila.

950.000

5 2 3 Ureditev športnega in

wellness centra Lipica

Kobilarna Lipica Razvoj turizma v regiji,

ohranjanje ter zagotavljanje delovnih mest.

Prenova bazenskega

kompleksa ter razširitev ponudbe welness storitev z ostalimi storitvami.

5.000.000

6 2 3 Ureditev turističnega

kompleksa Maestoso s pripadajočimi površinami

Kobilarna Lipica Razvoj turizma v regiji, dvig

kvalitete turistične ponudbe, ohranjanje ter zagotavljanje delovnih mest, energetska učinkovitost.

Fukcionalno-oblikovna

prenova kompleksa s stavbo Casinoja vred, energetska prenova stavbe, urejanje/prEURejanje parkirišč.

1.000.000

7 2 3 Ureditev vstopnih površin v kobilarno

Kobilarna Lipica Izboljšati preglednost in orientacijo ter sistem usmerjanja; dvig konkurenčnosti turizma.

Ureditev vstopnih točk na obodih posestva, ureditev/oprema centralnega parkirišča (projekt »Avtodom«); prEUReditev vstopnega platoja na glavnem vhodu,

1.000.000


vključno z reorganizacijo vstopanja za tri ciljne skupine uporabnikov; ureditev otroškega igrišča ter ureditev objektov za prodajo kart in spominkov, info, sanitarije in kavarno.

8 2 3 Revitalizacija historičnega jedra kobilarne: vzpostavitev kulturno-turističnega centra kobilarne

Kobilarna Lipica Revitalizacija in obnova kulturne dediščine ter vzpostavitev pogojev za boljšo prezentacijo kulturnega spomenika.

Obnova različnih objektov in površin ter definiranje novih/dodatnih programskih vsebin za vse objekte, kar je lahko povezovalni element z

morebitnimi zunanjimi partnerji

6.000.000

9 2 3 Projekt Poti Kobilarna Lipica Dvig kvalitete ter popestritev ponudbe.

Dokončanje že izvedenih del pešpoti, kolesarskih,

konjeniških, kočijaških poti po posestvu in izven njega, navezava na obstoječe in predvidene poti v okolici, izdelava informativnega gradiva, vključevanje v informacijska in fizična omrežja zunanjih

ponudnikov.

10.000

10 2 3 Hotel Klub Kobilarna Lipica Razvoj turizma v regiji, ohranjanje ter zagotavljanje delovnih mest.

Obnova hotelskega objekta po predvidenem programu, kot dopolnitev (višje kategorijska) ponudbe

kompleksa Maestoso. Hotel bo namenjen izobraževanju, izvajanju prakse iz področja turizma ter veterine – reja

10.500.000


in delo s konji, na akademskem nivoju.

11 2 3 Mednarodni konjeniški center Lipica

Kobilarna Lipica Izgradnja novega športnega centra za konjeniške športe

in vadbo konj.

Izgradnja športnega centra. 5.300.000

12 2 3 Druga faza prenove sprejemnega centra Parka Škocjanske jame v

Matavunu 12

Park Škocjanske jame Do leta 2018 celovito prEURediti sprejemni center v Matavunu št. 12, v

Parku Škocjanske jame.

Celovita prenova objektov, novogradnja trgovine s spominki in lokalnimi

proizvodi, izgranja novih tipičnih kraških nadstreškov, tlakovanje dvorišč in platojev, nadomestna izgradnja gospodarsko servisnega objekta ter ureditev vseh parkirišč in izvedba vseh zunanjih ureditev (mejni

kamniti zidovi, klančine, ograje, družabni prostori, pogledi…).

1.955.000

13 2 3 Prenova vseh turističnih

pohodnih poti po parku in okolici ter starih turističnih poti po udornicah in jami.

Park Škocjanske jame Obnova in ureditev

turističnih in pohodnih poti na zavarovanem območju Parka Škocjanske jame in okolici parka ter ureditev (podaljšanje) učne poti Škocjan okoli udornice Globočak.

Ureditev in obnova poti ob

kanjonu reke Reke, razširitev učne pot Škocjan okoli udornice Sokolak ter obnova stare turistične poti v Veliki dolini, pot preko naravnega mosta in poti v širši okolici parka.

1.000.000

14 2 3 Izgradnja kolesarskih poti po občini

Občina Hrpelje-Kozina s partnerji

Cilj projekta je ohranitev zgodovinske in kulturne dediščine, širši javnosti približati v celoto povezane lokalne kulturne in naravne

Izgradnja kolesarske poti, ki bo povezovala širše območje krasa, Brkinov in zamejstva. Pot bo umeščena tako, da bo povezovala

650.000


znamenitosti, ki predstavljajo značilnost podeželja občine Hrpelje-Kozina ter povezati vse turistične ponudnike v en produkt.

pomembnejšo naravno in kulturno dediščino občine ter turistične ponudnike.

15 2 3 Razvoj kolesarskih stez v Sloveniji

12 regionalnih razvojnih agencij in partnerji

Cilj projekta je vzpostavitev kolasarske infrastrukture in medregijsko povezovanje z identifikacijo obstoječe strokovne podlage in tehnične ter prostorske dokumentacije za

kolesarske steze na nivoju posameznih regij ter pregled trase kolesarskih stez ter uskladitev, tako na državnem kot na občinskih nivojih oz. izdelati idejne zasnove posameznih tras. V skladu z idejnimi zasnovami

izdelati dokumentacijo ter pridobiti gradbena dovoljenja za izgradnjo kolesarskih stez.

Rezultati projekta so: zagotovitev ustrezne kolesarske infrastrukture, spodbuditi razvoj turizma in izboljšati turistično ponudbo v regiji, povečati delež mobilnosti

prebivalstva z vidika trajnostne mobilnosti in zagotovitev povezave z že obstoječimi kolesarskimi sistemi v sosednjih državah.

Pripravljalna faza: 120.000,00/regijo (1.440.000). Nadaljevanje projekta: ni podatka.

16 2 3 Ribiški muzej Občina Izola Izkoristiti zgodovino ribištva in predelovalne indutrije v občini v prid turizmu.

Odprtje muzeja s pestro zbirko gradiv, eksponatov ter pričevanj.

1.550.000

17 2 3 Muzej turizma Zavod Mediteranum iz

Pirana.

Vzpostavitev stalne

postavitve muzejske zbirke in aktivno vključevanje muzeja v družbeno in turistično dogajanje. Muzej

Vzpostavitev muzeja ene

najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v regiji, prikaz potencialov regije na področju turizma;

4.840.000


bo aktiven dejavnik kohezije lokalnega prebivalstva znotraj regije ter s sosednjimi regijami. Tako bo deloval v smeri spodbijanja povezovanja v širšem čezmejnem prostoru.

postavitev stalne razstave, raziskovalna publikacija/monografija, sodoben spletni portal s predstavitvijo muzejske zbirke, arhivskega gradiva in podatkov o razvoju turizma idr.

2 3 Turizem v občini Divača Občina Divača V občinskih objektih vzpostaviti mladinski turizem, kolesarske poti, poskrbeti za turistično promocijo občine,

vzpostaviti kmečko tržnico ter kulturni turizem (vzpostavitev kult.upr.središča).

Vzpostavitev turistične infrastrukture (vzpostavitev kolesarske poti v povezavi z ostalimi občinami), vzpostavitev mladinskega

turizma (vzpostavitev hostla na potencialnih občinskih objektih, ki bi se v ta namen le obnovili), vzpostavitev kulturnega turizma (vzpostavitev kult.-uprav. središča (muzej, prostori za društva in

glasbeno šolo, občinsko-upravni prostori, vzpostavitev kulturne dvorane), turistična promocija (organizacija medijskih in promocijskih dogodkov, zakup medijskega prostora, obisk sejmov in borz, izdelava

promocijskih materialov, oblikovanje tur.produktov, priprava spletnih vsebin), vzpostavitev kmečke tržnice.

1.658.500


PRIORITETA 2: KREPITEV KVALITETE ŽIVLJENJA IN VKLJUČUJOČA DRUŽBA



1 2 1 Izgradnja Centra za starejše občane »Borov gaj«

Občina Hrpelje - Kozina Zagotoviti pogoje za institucionalno varstvo

starejših občanov v domačem okolju ter izboljšanje kakovosti življenja starejše populacije

Izgradnja doma starejših občanov (površina 5.397

m2, varstvo za 98 oseb)

8.697.159

2 2 1 CENTER: NOVA

PRILOŽNOST

Mestna Občina Koper Izboljšati življenske pogoje

za brezdomce in socialno šibke prebivalce z ureditvijo skupnih prostorov pod okriljem humanitarnih organizacij

Ureditev centra

(1400m2(skladišče in pisarne)) z razdelilnico hrane, nočnimi prostori, sanitarijami, cca 40 bivalnih enot s skupnimi sanitarijami za JSS MOK in YOUTH Hostel (cca 16 sob štud. org. ali zasebni vlagatelj)

3.500.000

3 2 1 DOLGE NJIVE I. Faza - ANKARAN

Mestna Občina Koper Zagotoviti socialno šibkejšim prebivalcem MOK-a primerno stanovanje

50 najemniških neprofitnih stanovanj na območju MOK (1. faza)

3.956.000

4 2 1 NAD DOLINSKO CESTA – OLMO

Mestna Občina Koper Zagotoviti socialno šibkejšim prebivalcem MOK-a primerno stanovanje

80 najemniških neprofitnih stanovanj na območju MOK

6.292.000

5 2 1 GRIČ - SEMEDELA Mestna Občina Koper Zagotoviti socialno šibkejšim prebivalcem MOK-a primerno stanovanje

Nakup 40 stanovanj na območju Semedele. Zemljišče s parcelno št. 488/8 je v lasti MOK. Zaradi reševanja problematike parkiranja na sosednjem območju (Prisoje) je MOK

pričel s pripravo projekta izgradnje cca 200 parkirnih

3.956.000


mest v garaži za sosednje območje Prisoj in cca 100 stanovanjskih enot. Projekt naj bi MOK speljala v javno-zasebnem partnerstvu, JSS MOK pa bi za svoje potrebe odkupil en objekt s cca 40 stanovanji.

6 2 1 Programi za psihosocialno in/ali terapevtsko obravnavo in pomoč

CPPK-Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper

Spodbujanje fleksibilnosti, inovativnosti , kreativnosti in sposobnosti posameznika ali skupin; delavnice za osebnostno za izboljšanje

duševnega zdravja in medosebnih odnosov vodene po principih Teorije izbire W. Glasserja ; ozaveščati širšo javnost o prisotnosti spolnega nasilja nad ženskami v naši družbi; psihoterapevtska in

psihosocialna pomoč socialno ogroženim osebam

Psihofizična kondicija za soočanje in reorganizacijo v spremenjenih življenjskih okoliščinah, fleksibilnost in inovativnost pri zavzemanju

odnosa do nepričakovanih okoliščin (npr. nezaposlenost); krepitev duševnega zdravja, boljše povezovanje z drugimi; tedensko izvajanje psihoterapevtskih programov ter pomoč

žrtvam nasilja; psihoterapija in psihosocialna pomoč (individualna/skupinska);

54.500

7 2 1 »Stop! Nasilju« Društvo za nenasilno

komunikacijo, enota Koper

Zagotavljanje večje

kakovosti življenja v Obalno-kraški regiji, z nudenjem pomoči in podpore žrtvam nasilja, ozaveščanjem o nasilju in nenasilju.

Izvajanje treh programov:

Individualna pomoč otrokom in mladim, ki imajo izkušnje nasilja, Individualna pomoč ljudem, ki doživljajo nasilje ter Individualno delo z ljudmi, ki povzročajo nasilje.

129.872,31

8 2 1 Znanje za starejše – aktivno MREŽA ZNANJA ZA STAREJŠE V OBALNO –

Glavni namen projekta je razvijanje, organiziranje in

razvijanje pozitivnega odnosa do starosti, starih in

140.000


staranje KRAŠKI REGIJI IN ILIRSKI BISTRICI (Univerze za tretje življnsko obdobje - Ilirska Bistrica, Koper, Izola, Piran, Sežana)

izvajanje izobraževalnih dejavnosti za odrasle (od učenja jezikov, do pridobivanja praktičnih znanj za vsakdanjo rabo), spodbujanje in posredovanje ponudbe in povpraševanje po

strokovnih znanjih in dejavnostih starejših, samopomoč v razširjenih socialnih mrežah, razvijanje umetniške in kulturne dejavnosti, ohranjanje kulturne dediščine, spoznavanje svojega bližnjega okolja, skrb za

zdravo življenje in ohranjanje psihosocialnih sposobnosti, snovanje in izvajanje projektov, ki omogočajo sodelovanje med generacijami.

starejših, - spreminjanje stereotipov o starosti - pridobivanje znanj in veščin - vključitev večjega števila starejših odraslih v VŽU - ohranjanje zdravega

načina življenja, intelektualnih in psihofizičnih sposobnosti - samopomoč - povečanje javnega udejstvovanja in civilnega dialoga UTŽO - povečanje sposobnosti starejših za uporabo

sodobnih tehnologij (računalniško opismenjevanje) - povečati vključenost znanja starejših v aktivno družbeno dogajanje

9 2 1 Obalni družbeni center Mestna občina Koper Občina Piran Občina Izola Univerza na Primorskem Kulturno izobraževalno društvo PiNA Središče Rotunda, stičišče

za NVO Obalno-kraške regije Karierni center UP

Združevanj nevladnih organizacij, ki se prostovoljno in profesionalno ukvarjajo s področjem družbene dejavnosti v skupnem Družbenem centru.

Vzpostavitev Obalnega družbenega centra s tremi lokacijami v treh obalnih občinah, gradbeno prEURejeni in sodobno opremljeni prostori, izvajanje 60 letnih rednih

programov na podorčju družbenih dejavnosti: sociala, kultura, izobraževanje, mladina, šport

2.800.000


10 2 1 Stičišče za razvoj nevladnih organizacij in socialnega podjetništva

Središče Rotunda Projekt prinaša aktivnosti na področju razvoja podpornega okolja za nevladne organizacije (NVO) in socialno podjetništvo v Obalno-kraški regiji.

Informiranje NVO in socialnih podjetij v podporo mreženju in sodelovanju. Dejavnosti na področju zagovorništva in civilnega dialoga. Zagotovljanje podpornih storitev in svetovanj za NVO in socialna

podjetja Obalno-kraške regije. Izobraževanje posameznikov v NVO in Socialnih podjetjih. Vzpodbujanje ustanavljanja socialnih podjetij

110.000

11 2 1 PILOTNI PROJEKT: MEDGENERACIJSKO SKUPNOSTNO SREDIŠČE »KRAŠKI TOLMUN«oziroma VZPOSTAVITEV CENTRA ZA STAREJŠE

Občina Sežana Sodbujanje socialne vključenosti

Obnova objekta za namene medgeneracijskega druženja (700m2)

1.950.000

12 2 1 Regijski center vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega povezovanja

Ljudska univerza Koper in Ljudska univerza Sežana

Vzpostavitev Regionalnih centrov vseživljenjskega učenja CVŽU- mreže javnih ustanov za izobraževanje odraslih, ki bodo izvajale

programe in podporne dejavnosti iz nacionalnega programa izobraževanja odraslih in bodo informacijska, svetovalna in izobraževalna središča v svojem lokalnem okolju.

-Informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih (ISIO) -Točke vseživljenjskega učenja (CVŽU); - izobraževanje

odraslih

1.050.000

13 2 1 Zagotavljanje ustreznega bivalnega okolja in

Urbanistični institut RS Projekt bo identificiral ključne demografske

Strategija za prilagoditev/omilitev

70.000


učinkovite oskrbe za starejše prebivalstvo v regiji Južna Primorska: priložnost za ljudi in razvoj podjetništva

spremembe, s katerimi se bo v prihodnosti soočala regija Južna Primorska oz. posamezna območja v regiji in oblikoval predloge, kako omisliti negativne posledice demografskih sprememb.

demografskih sprememb v regiji , Načrt za ustrezno prilagajanje fizičnega prostora glede na potrebe in zahteve starejše ljudi, Vzpostavitev učinkovitega sistema informiranja za starejše ljudi v regiji, ljudi,

ki so kakorkoli povezani s starejšimi

14 2 1 Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Primorske

Mestna občina Koper Namen projekta je, da se iz Svetovalnega centra Koper svetovalni center razširi za

celo regijo z samostojnimi enotami tudi v Izoli, Piranu, Sežani ter tudi v drugih občinah, v kolikor se izkaže interes občin.

Svetovalni center bo svetovalno, diagnostično, terapevtsko korektivna

institucija, dejavnost po meri otroka, mladostnika in starša.

1.190.000

15 2 2 Izgradnja novega vrtca v Hrpeljah

Občina Hrpelje - Kozina omogočiti staršem sprejem vseh vpisanih otrok v vtrec brez čakalnih vrst, izboljašati kvaliteto bivanja otrok v vtrcih, izboljšati pogoje za izvajanje kvalitetnejše

vzgoje otrok

Izgradnja 8 oddelčnega vrtca s 3 igralnicami za I. starostno obdobje in 5-imi igralnicami za drugo starostno obdobje z vsemi potrebnimi zunanjimi površinami /otroško igrišče,

…)

1.620.747

16 2 2 Inovativnost z dediščino Odprto učno okolje - uvajanje novih učnih metod v šole in vrtce na Krasu in

didaktični turizem

Zavod za celostni razvoj HOLISTIKA, Sežana

Vpeljati nove učne metode, ki temeljijo na občutenju, raziskovanju, ustavrjalnosti in inovativnosti z dediščino

Krasa. Vzpostaviti odprto učno okolje na 15 lokacijah.

Vpeljati nove učne metode, ki temeljijo na občutenju, raziskovanju, ustavrjalnosti in inovativnosti z dediščino

Krasa. Vzpostaviti odprto učno okolje na 15 lokacijah.

42.000


17 2 2 Športna dvorana v Divači Občina Divača Izgradnja športne dvorane. m2 novih površin 2.000.000

18 2 2 Športno rekreacijski center Hrpelje (ŠRC Hrpelje)

Občina Hrpelje - Kozina Izboljšati ponudbo na področju športnih objektov, panog, izboljšati kakovost

preživljanja prostega časa celotne populacije, z izgradnjo športno rekreacijskega centra

Izgradnja nove večnamenske dvorane (4220m2), ureditev športno

rekreacjskega centra (8ha)

2.200.000

19 2 3 Center vodnih športov Občina Izola Zagotovitev primernega prostora in objektov za izvajanje vodnih športov

Objekt in infrastruktura za kvalitetno izvajanje vodnih športov.

768.460

20 2 3 Obnova in gradnja športnih objektov-Dom vodnih

športov

Občina Piran Zagotovitev primernega prostora in objektov za

izvajanje vodnih športov

Izgradnja Doma vodnih športov na Bernardinu

1.800.000

21 2 4 KULTURNI DOM V IZOLI Občina Izola Zagotovitev ustreznih prostrov za organizacijo kulturnih prireditev in

kvalitetnega dela kulturnih društev v kraju.

Objekt za delovanje kulturnih društev, organizacijo kulturnih

dogodkov ter kongresnih aktivnosti.

768.460

22 2 4 Obnova objektov s kulturno dediščino-Obnova

Godbenega doma Piran

Občina Piran Ohranjanje nepremične kulturne dediščine

Prenova stavbe godbenega doma

283.000

23 2 4 IZGRADNJA PROSTOROV ZA GLASBENO ŠOLO SEŽANA IN ZA MLADINSKO

DEJAVNOST – VEČNAMENSKI OBJEKT

Občina Sežana Ureditev ustreznih prostorov za kulturno udejstvovanje mladih

Preselitev glasbene šole na novo lokacijo (1116 m2), preselitev mladinskih

organizacij ter vseh spremljajočih dejavnosti v večnamenski prostor (1600 m2)

2.151.095,00

24 2 4 Kulturno didaktično Občina Komen Obnov in revitalizacija še Dokončna in celovita 2.073.067


središče Štanjel – Interaktivni muzej »Kdo smo mi?«

zadnjega dela kulturnega spomenika Štanjel – Grad,

obnova štanjelskega gradu, ureditev in uspešno delovanje kulturno didaktičnega središča Štanjel; obogatena ponudba Štanjela

25 2 4 Izgradnja večnamenske dvorane v Vremah in vaškega doma na Škofljah

Občina Divača Obnova nekdanje proizvodne hale podjetja Liv za prostore KS Vreme, TKŠD Urbanščica, mladine, OŠ Vreme, muzejsko zbirko nekdanjega rudnika črnega premoga. Ureditev vaškega

doma Škoflje v občinskem objektu.

m2 obnovljenih površin 500.000

PRIORITETA 3: RAZVOJ PODEŽELJA IN TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z NARAVNIMI DOBRINAMI



1 1 2 Prepoznavna primorska blagovna znamka ekoloških proizvodov primorskega kmetijstva v leseni embalaži

Univerza na Primorskem Oblikovanje blagovne znamke embalaža iz slovenskega lesa za sadje in zelenjavo pridelano v

primorskem prostoru. Povečati dodano vrednost in prepoznavnost primorskih ekoloških kmetijskih pridelkov, z oblikovanjem inovativne lesene embalaže. Izdelati načrt promocije uporabe

novo razvite embalaže med pridelovalci. Načrt ukrepov celostnega upravljanja z embalažo s sledenjem

Oblikovana blagovna znamka embalaža iz slovenskega lesa za sadje in zelenjavo pridelano v primorskem prostoru. Izdelane

lesene eko embalaže za sadje in zelenjavo, v uporabi.

300.000


sonaravni učinkovitosti oziroma načelom koncepta od zibeli do zibeli.

2 1 1 Življenjska doba zunanjih

lesenih elementov na območju Južne Primorske

Univerza na Primorskem Določiti življenjsko dobo

lesa in lesnih materialov v različnih pogojih uporabe. Spodbuditi rabo lesa na vseh nivojih družbe. Postavitev terenskega polja, za spremljanje življenjske dobe lesa na prostem

Določena življenjska doba lesa in

lesnih materialov v različnih pogojih uporabe.Določena življenjska doba lesa in lesnih materialov v različnih pogojih uporabe.Povečana rabo lesa v gradbeništvu v regiji – za 40 % ter povečano število lesenih stavb za 20 %

245.000

3 1 1 Inovativne tehnologije v kmetijstvu za povečanje konkurenčnosti pridelave na območju Južno Primorske regije.

Univerza na Primorskem Razviti in vključiti inovativne tehnologije blaženja posledic podnebnih sprememb v pridelovalne procese hrane

na območju Južno Primorske regije. Spremljanje meteoroloških parametrov. Razvoj in verifikacija prognostičnih modelov za napovedovanje škodljivcev in bolezni na Južno Primorskem območju.

Optimizacija pridelovalnih procesov v predelavi izbranih kmetijskih rastlin. Informiranje končnih uporabnikov.

Razvite in vključene inovativne tehnologije blaženja posledic podnebnih sprememb v pridelovalne procese hrane na območju Južno Primorske regije.

370.000

4 1 2 Projekt za trajnostni razvoj in aktivno revitalizacijo zaledja Istre- Center za trajnostno soupravljanje

Zavod Eko-Humanitatis Vzpostavitev in delovanje razvojnega centra ter tematskih pod enot, Razvoj enotne blagovne znamke

Vzpostavljen razvojni center, izdelana blagovna znamka za ponujene produkte, trženje eko produktov, usposobljeni eko

920.000


podeželja visoko kvalitetnih lokalnih produktov in storitev (vključenih min. 20 ponudnikov, kmetij, podjetij), Razvoj in trženje novih eko turističnih programov/produktov (min. 5), Usposobiti lokalne

prebivalce za: opravljanje eko turistične interpretacije, strokovno delo na področju ekološkega kmetijstva, delo z ranljvimi skupinami, vodenje socialnih podjetij, opravljanje tradicionalnih (suhogradnja), zeliščarstvo

(skupaj min. 100 oseb), Ustvarjanje “zelenih” delovnih mest neposredno na podeželju (zaposlitev min. 10 oseb), Rast števila ekoloških kmetij na 200, števila ekoloških turističnih kmetij na 15 ter deleža

ekoloških površin na 20%, Povečanje št. obiskov/nočitev v zaledju (za 200 %), Vzpostavitev socialnih podjetij/kooperativ (min. 2), Vzpostavitev Geoparka “Kraški rob in Dragonja”, Obnova suhozidov (min.

20), Pridobitev ter izvajanje razvojnih in raziskovalnih

pridelovalci za opravljanje eko turistične interpretacije, nova »zelena« delovna mesta, povečano število ekoloških kmetij na 200 in št. eko turističnih kmetij na 15, povečan delež eko površin za 20%, 200% povečan delež nočitev v zaledju, pridobljeni in izveden

razvojni projekti.


projektov, Z izvajanjem ciljne karierne orientacije povečati zanimanje za poklice na podeželju.

5 1 2 Kilometer nič – avtohtono, avtentično, zdravo

Občina Izola Mreženje lokalnih pridelovalcev s ponudniki-gostinci s ciljem oblikovati in ponuditi dodano vrednost turističnemu produktu Slovenske Istre; do 80 odstokov ponudbe lokalnih pridelovalcev, organizirana mreža

ponudbe in povpraševanja, dodana vrednost turističnega produkta (višja kakovost ponudbe), povečan obisk ožje destinacije na segment kulinarike, do 20 gastronomskih dogodkov na

letni ravni.

Vzpostavljeno mreženje lokalnih pridelovalcev s ponudniki in gostinci.

640.000

6 1 2 Oživitev trženja in konkurenčnosti podeželja na Krasu in v Brkinih

Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov

Podpirati razvoj lokalnih produktov, vplivati na izboljšanje kakovosti in

količine lokalnih produktov, popestriti ponudbo na podeželju, nuditi prebivalcem in turistom/obiskovalcem možnost, da kupujejo neposredno od pridelovalcev, povečati število kmetov, ki prodajajo

svoje izdelke na tržnicah

Boljša kakovost lokalnih produktov, bolj pestra ponudba lokalnih produktov na podeželju,

omogočeno nakupovanje neposredno pri pridelovalcih, večje št. kmetov, ki prodajajo direktno ali na tržnicah, bolj informirani kmetje, podjetniki, društva, domačini. Nove tržne poti.

362.000


oziroma drugih oblikah direktne prodaje, izboljšanje usposobljenosti, informiranosti in osveščenosti kmetov, podjetnikov, društev in domačinov na podeželju Krasa in Brkinov o pogojih

in priložnostih prodaje tipičnih lokalnih produktov ter razvoju dodatne ponudbe. Dvig kvalitete izdelkov, pridelkov in storitev, ter vzpostavitev novih tržnih poti.

7 1 2 Celostni razvoj podeželja Občina Sežana Obnova vaških jeder; ureditev površin za skupne namene in potrebe v podeželskih naseljih; ureditev komunalne in prometne infrastrukture ter

povezav v naseljih; obnova in izgradnja večnamenskih zgradb skupnega pomena za medgeneracijsko druženje, kulturno-umetniško, športno in drugo prostočasno dejavnost lokalnega prebivalstva na podeželju; tržnice lokalnih

proizvodov; socialno podjetništvo.

Urejeni skupni javni prostori za druženje prebivalcev, pomoč ranljivim skupinam pri vključevanju na trg dela, povezovanje prebivalstva, zmanjševanje soc. izključenosti. Urejeni skupni javni

prostori za druženje prebivalcev, pomoč ranljivim skupinam pri vključevanju na trg dela, povezovanje prebivalstva, zmanjševanje soc. izključenosti.

595.000

8 1 3 Zadrževanje padavin za potrebe namakanja

Projektiva inženiring Piran d.o.o.

Predlaga se zadrževanje padavin za potrebe

namakanja oz. v ta namen

Uporaba akumulacije v obstoječem sistemu melioracijskih jarkov.

/


uporabiti, poleg novih zadrževalnikov, tudi akumulacijo v obstoječem sistemu melioracijskih jarkov.

9 1 2 Pridelava in trženje zdrave hrane, tržnica Hrpelje

Občina Hrpelje-Kozina Postavitev tržnice v občini Hrpelje. Spodbujanje ohranjanje kmetijstva v občini Hrpelje – Kozina. Omogočanje lažjega trženja lokalnih kmetijskih pridelkov. Promoviranje kmetijskih proizvodov.

Razvoj integrirane in ekološke pridelave ter izdelava skupne blagovne znamke.

Vzpostavljena tržnica v Hrpeljah. 450.000

10 1 1 Nova delovna mesta v mestnem in vaškem okolju

Interso, Koper Razvoj in promocija DDO – »delo v domačem okolju«.

/

11 2 1 Obnova konjerejskega dela kobilarne

Kobilarna Lipica Obnova obstoječih hlevov in streh, energetska sanacija

kompleksa t.i. Novega hleva (zunanjost, kar ni vključeno v obstoječi projekt obnove), vključujoč jahalnici in vse ostale prostore; gradnja novega hleva.

Obnovljeni hlevi in strehe, energetsko sanirani kompleks.

80.000

12 2 3 Ureditev najpomembnejših elementov kulturne krajine Lipice »in situ«

Kobilarna Lipica Ureditev doline Marije Lurške, območja vodnega zbiralnika, kala in ledenice pri Malih Plinkovcih, obnova vodnjaka Fontana, obnova obodnega zidu,

Urejena dolina Marije Lurške in območja pri Malih Plinkovcih, obnovljen zid in obnovljeni ostali suhozidovi na posestvu, obnovljene ograje, drevored in urejen sistem

30.000


obnova ostalih suhozidov na posestvu, obnova ograj, obnova drevoredov (povozne površine, drevesni fond, drugi potrebni posegi) – ureditvijo sistema dostopa peš, s konjem ali s kočijo

(avtomatizacija dela vrat, ureditev novih prehodov, kjer so potrebni za povezavo omrežja poti…).

dostopa.

13 2 3 Kulturnodediščinski

turizem na podeželju

Društvo Baladur Vnesti na območju treh

obalnih občin kulturno dediščinski turizem, vezan na mrežo obujenih starih pešpoti in tovornih poti. Združevanje lastnikov nepremičnin kulturne dediščine, ki bodo revitalizirali svoje enote za

turistično namembnost. Gre za enote nepremičninske dediščine kot; domačije, vodni mlini, stavbe, hlevi, hiše… Cilj je vzpostaviti visoko kakovostno turistično ponudbo, ki spoštuje, ohranja/obuja in s ponosom ponuja

tradicionalno krajevno specifiko.

Vzpostavljen kulturno dediščinski

turizem na območju, preko povezovanja lastnikov objektov, obnove objektov, ki bodo služili namenu turizma. Izoblikovana razpoznavna turistična smer kulturno dediščinskega turizma, ki bo povezala akterje v celoto s prepričljivo ponudbo, obnovljeni

objekti.

3.500.000

14 2 2 Trajnostni center Društvo ekologi brez meja Uveljavljen mednarodni raziskovalni center za

področje JV Evrope in

En mednarodni raziskovalni center za področje JV Evrope, več kot 1000

udeležencev izobraževanj letno na


aplikacija raziskav v Slovenski Istri na področjih trajnostno kmetijstvo, ohranjanje vodnih virov, ohranjanje kulturne krajine, obnovljivi viri energije, trajnostni inovativni turizem, trajnostna gradnja,

trajnostna raba energije, Mednarodni izobraževalni center, Celoletni mednarodni trajnostni, izobraževalni in prostovoljski turizem v zaledju Slovenske Istre, Istrski trajnostni park, namenjen prikazu

tradicionalne istrske kulturne zapuščine ter domačih trajnostnih tehnologij, Do leta 2020 pridobljenih 6 milijonov evrov finančnih sredstev Evropske Unije, ki jih primorska regija brez

Trajnostnega centra ne bi mogla pridobiti, Povečana privlačnost zaledja MOK za mlade in visoko izobražen, Prenova in oživitev ene od zapuščenih istrskih vasi – merilo je obnova in ohranitev tradicionalnega videza istrskega podeželja

ob zagotovitvi vse potrebne infrastrukture za razvoj

teme trajnostnega razvoja, trajnostnega kmetovanja, trajnostne gradnje, medgeneracijskega sodelovanja, tradicionalne obrti, trajnostnega bivanja. Celoletni mednarodni trajnostni, izobraževalni in prostovoljski turizem v zaledju Slovenske Istre.

Cilj 6000 nočitev letno. Istrski trajnostni park, namenjen prikazu tradicionalne istrske kulturne zapuščine ter domačih trajnostnih tehnologij. Do leta 2020 pridobljenih 6 milijonov evrov finančnih sredstev Evropske Unije. Prenova in oživitev ene od zapuščenih istrskih vasi. Novih 10

delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Izpeljava 3 projektov socialnega podjetništva. 50 posameznikom iz socialno ranljivih skupin se letno ponudi brezplačno bivanje in izobraževanja z namenom pridobivanja uporabnih znanj.


centra, Novih 10 delovnih mest z visoko dodano vrednostjo v centru ali neposredni bližini centra (raziskave in razvoj, izobraževanje, socialno podjetništvo, turizem, tradicionalna obrt),

Omogočiti 10 strokovnjakom (prednostno domačinom), da se trajno naselijo v okolici centra, Izpeljava 3 projektov socialnega podjetništva z dokazljivimi pozitivnimi vplivi na okoliške lokalne skupnosti, 50

posameznikom iz socialno ranljivih skupin letno ponuditi brezplačno bivanje in izobraževanja z namenom pridobivanja uporabnih znanj, Na trajnostni način udejanjiti načela Regionalnega

razvojnega programa v zaledju Slovenske Istre.

15 2 3 Pustova domačija Osp - kulturno izobraževalno središče (KIS) Bržanije

Ivanka in Irena Cunja Vzpostaviti TIC Bržanija, oblikovati blagovno znamko Bržanija, vzpostaviti

muzejsko zbirko Bržanija (arheologija, etnologija, zgodovina), organizirati delavnice kulturne dediščine ter predavanja, organizirati literarne

Obnovljen objekt Pustova domačija – objekt kulturne dediščine, ki postane TIC, muzej. Izvedene vaške

aktivnosti na lokaciji.

186.900


večere, organizacija letnih počitnic na lokaciji, strokovna srečanja za širjenje zavesti o kulturni dediščini, vzdrževanje pešpoti, odprtje novih delovnih mest.

16 2 123 Izvajanje EU iniciative za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost CLLD (Community Lead Local Development)

RC Novo mesto RRA GIZ Umestitev CLLD v strateške razvojne dokumente na državni ravni in priprava operativnih dokumentov za razmejitev pristojnosti in izvajanje programa CLLD.

Priprava lokalni razvojnih strategij v okviru Lokalnih akcijskih skupin in izvajanje lokalnih razvojnih strategij z izborom in uresničevanjem izvedbenih projektov na lokalni ravni.

Umeščen CLLD v strateške razvojne dokumente ter pripravljene lokalne razvojne strategije ter izvedeni projekti na lokalni ravni.

/

17 2 1 Dežela povezovalcev ŠKID jaz sem najboljši Portorož

Pripeljati turizem v vasi istrskega zaledja; Organizacija različnih športno-turističnih prireitev, izobraževanje

domačinov, prireditev Povežimo Soline.

10.000 udeležencev na prireditvi Povežimo soline. Po vaseh v zaledju organizirati “hiše odprtih vrat” kjer bodo lahko turisti začutili utrip življenja na vasi (različne

delavnice). Organizirati različne vikend pakete na temo istrsko ljudsko izročilo in zagotoviti možnost prenočitev na vasi. Organizirati večje in manjše tematske prireditve na vasi. Organizacija športnorekreativnih prireditev s povdarkom na ljudskem izročilu in zgodovini

krajev. Otvoritev vsaj treh vaških

1.050.000


muzejev. V mestih organizirati etnološke sejme. Odpreti TIC-e v vaseh.

18 2 1 Razvoj kulturno

dediščinskega turizma na podeželju MOK ter občin Izola in Piran

Zavod za varovanje

kulturne dediščine

Zasnovati razpoznavno

turistično smer kulturno dediščinskega turizma, ki bo povezala vse akterje v celoto s ponudbo. podeželja,

Izvedena bo: profesionalizacija

projektnega vodenja in spletnega portala področja, razvoj blagovne znamke, vzpostavitev turističnega managmenta za uspešno trženje in pridobivanje novih tržišč, vzpostavitev dobro vzdrževanih rekreativnih in tematskih poti, obnova in zaščita vodnih virov ob tematskih poteh (do 10 enot),

obnova in turistična oživitev vsaj 20 enot kulturne dediščine, povečana samooskrba enot, trženje lastnih izdelkov in živil (zaradi stimulacije razvoja kmetijstva tudi v okviru turističnih kmetij), večja osveščenost domačih prebivalcev o kulturnem, estetskem prostorskem

in gospodarskem pomenu enot kulturne dediščine in osvojitev znanja o njihovi pravilni obnovi (kot posledica izobraževanja v sodelovanju s strokovnimi službami), izdelava študije s kazalniki uspešnosti in ekonomsko valorizacijo, propagandi materiali, promocija dogodkov.

4.116.950

19 4 1 Obnova in ohranitev stavbne dediščine v (bodočem) Krajinskem parku Dragonja

OBČINA PIRAN Ustanovitev krajinskega parka Dragonja (KP Dragonja), Oblikovanje Srednješolskega centra in

inštituta za ekološko

Izdelana študija ustanovitve KP, Izbana lokacija Srednješolskega centra in inštituta za ekološko kmetijstvo - RC parka, Oblikovan

predlog obrtne cone, Izdelana

2.000.000


kmetijstvo - Razvojnega centra parka (objekt šole vključuje tudi prostore za delavnice s področja alternativnega kmetijstva za širšo javnost; točko za pomoč pri seznanjanju in prijavi na raznovrstne

razpise; oddelek za ohranjanje znanja s področja tradicionalnega kmetijstva in suhogradnje ipd.), Oblikovanje obrtne cone DRAGONJA, Oblikovanje novih prostorskih možnosti za delo na domu v okviru

občinskih prostorskih aktov, Ureditev peš in kolesarskih poti (vključujoč: izobraževalno, trim, tematske, rekreativne poti), Arhitekturna ureditev opreme parka (počivališča, razgledišča, piknik prostori,

usmerjevalne in predstavitvene table ipd.) in prehodov čez Škrline, Načrt upravljanja s porečjem Dragonje, Načrt kmetijske rabe, Ustanovitev mreže »eko-celic parka« v mestih (prodaja lokalnih pridelkov; promocija in predstavitev

kulturne dediščine ter naravnih vrednot zaledja;

projektna dokumentacija za Srednješolski center in inštitut za ekološko kmetijstvo - RC parka, Izdelani načrti opreme parka in drugih krajinskih ureditev, Pripravljen načrt in pričetek izvajanja ciljev upravljanja s porečjem Dragonje, Pripravljen

načrt kmetijske rabe, Izveden razpis za JN.


izobraževanje na področju eko-kmetijstva v mikro-okoljih stanovanjskih sosesk, mest – samooskrbno vrtičkarstvo; ipd.), Postati prepoznavni tudi kot arhitekturna destinacija, Ustvariti fond obrtnikov, ki

obvladajo tradicionalne tehnike gradnje, Širjenje pridobljenega znanja v obliki delavnic – center znanja tradicionalnih obrti, Razširitev dejavnosti prenove/obnove na preostala območja v občinah in izven.

20 4 1 Projekt Narava Kobilarna Lipica Sanacija elementov naravne dediščine na posestvu, revitalizacija drevesnega fonda v odprti krajini

Sanirani elementi naravne dediščine na posestvu Lipica, revitaliziran drevesni fond.

10.000

21 4 1 Ohranitev avtohtonih vrst Univerza na Primorskem Popis genskih virov na terenu. Genetska analiza in statistična obdelava podatkov poljskih

poskusov. Izobraževanje in promocija. Vzpostavitev samooskrbovalnih vrtov, mediteranskih vrtov in kolekcijskih nasadov tipičnih rastlinskih vrst območja. Kolekcijski nasadi predstavljajo zbirko diverzitete rastlinske vrste

na nekem območju, ki lahko

Ohranjene avtohtone kulturne rastline v Južni Primorski. Vzpostavljeni poljski poskusi avtohtonih rastlinskih

vrst.Identificirane avtohtone rastlinske vrste s pridelovalnim potencialom.Vzpostavljeni mediteranski vrtovi v regiji. Vzpostavljeni demonstracijski samooskrbovalni vrtovi v regiji.Vzpostavljene kolekcije mediteranskih sadnih vrst. Zagotovljen sadilni material

195.000


služi za raziskovalne, izobraževalne in turistične namene.

avtohtonih rastlinskih vrst.

22 4 1 Park avtohtonih živali in

rastlin Hrastovlje

Kmetija Trček Hrastovlje Razvoj in uvedba storitev za

trajno delovanje didaktične kmetije po vzoru podobnih lokacij v Angliji. Ustvariti institucijo, ki bo upravljalec lokacije. Razviti paket 10 storitev, ki omogočajo pokrivanje stroškov vzdrževanja lokacije in 10 delovnih mest. Razviti

sposobnost upravljanja lokacije, da lahko sprejme letno 10.000 obiskovalcev. Oblikovati razvojno partnerstvo s 30 partnerji. Narediti lokacijo atraktivno za delovanje prostovoljcev. Ustvariti živinorejsko in

rastlinsko gensko banko na tem področju.

Delujoča didaktična kmetija s

spremljevalnimi dejavnostmi in novimi delovnimi mesti, ustvariti živinorejsko in rastlinsko gensko banko na tem področju.

900.000

23 1 3 Namakanje kmetijskih površin

Davor Mrzlić Zagotoviti: zadostne količine vode za namakanje

kmetijskih površin Istre in Krasa, rešitev vprašanja vodooskrbe v regiji

Zgrajena akumulacija in postavljen dodaten cevovod za surovovodo;

število kmetij oziroma površine kmetijskih zemljišč z možnostjo namakanja; število prebivalcev z varno in kvalitetno oskrbo s pitno vodo; količina (koliko) vode, zagotovljene za namakanje.

/

24 1 1 Raziskovalno-izobraževalni center za tradicionalno in

Zavod Eko Humanitatis Vzpostavljen center/park z vso potrebno infrastrukturo/opremo.

Število izvedenih izobraževnj- min. 30, število izvedenih raziskav, diplom ipd.- min. 10, število obiskov

345.000


ekološko kmetijstvo Izvajanje programov izobraževanj in usposabljanj. Izvajanje ekoturističnih programov/produktov. Nova delovna mesta- zapsolovanje ranljivih skupin. Vzpostavljena

semenska knjižnica. Rast števila obiskovalcev oz. turistov. Ohranjanje in promocija tradicionalnih kmetijskih praks in običajev, avtohtonih in tradicionalnih kultur. Izvajanje raziskovanja, izobraževanja in

usposabljanja. Razvoj ekoturizma. Promocija centra.

v centru- min 500/letno, število novih zaposlitev- min. 3 zaposlitve, število novih ekoturističnih produktov- min. 3

25 2 2 Blagovna znamka istrskih

eko živil- zadruga za tržno povezovanje ekoloških kmetij, razvoj trajnostne samooskrbe in promocijo teritorija Istre/Dragonje

Zavod Eko Humanitatis Ustanovljena zadruga z

vključenimi min. 10 eko kmetijami. Nova prepoznavna blagovna znamka za lokalna eko živila z višjo kakovostjo. Rast števila eko kmetij in obsega tržne pridelave ter predelave eko živil. Nova “zelena” delovna mesta-

zaposlitev min. 4 oseb (mladi in ranljive skupine). Razvite nove tržni poti/kratke verige prodaje za lokalna eko živila- vzpostavljena spletna

Ustanovljena zadruga z vključenimi

min. 10 eko kmetijami, Vzpostavljena nova blagovna znamka za lokalna eko živila z višjo kakovostjo, Povečan obseg tržne pridelave in predelave eko živil v Istri za min. 30 %, Nova “zelena” delovna mesta- zaposlitev min. 2 oseb (mladi in ranljive skupine), Povečan obseg lokalnih eko živil v

javnih ustanovah in turističnem sektorju za min. 20 %.

420.000


trgovina, mobilna tržnica, trgovina, prodaja na dom (tudi v Trst). Povečan obseg lokalnih eko živil v javnih ustanovah in turističnem sektorju. Razviti novi eko živilski produkti. Vzpostavljen skupen

prostor za skladiščenje in predelavo živil.

26 2 2 Integralni ekoturistični produkt Istre

Zavod Eko Humanitatis

Razvoj integralnega ekoturističnega produkta oz. ekoturistične destinacije

Istre (po vzoru primerov dobrih praks), vzpostavitev razvojno-podpornega okolja za razvoj in promocijo ekoturizma ter krepitev človeškega in socialnega kapitala na območju, oblikovanje strokovnih

podlag za razvoj ekoturizma, vzpostavitev blagovne znamke ekotutrističnega produkta oz. destinacije Istre z lastnim sistemov standardov in certificiranja ter grozda ponudnikov ekoturizma, izobraževanje,

usposabljanje in motiviranje lokalnih ponudnikov ter prebivalstva s ciljem promocije ekoturizma, priprave skupnih

Število razvitih novih ekoturističnih produktov na podeželju Istre, število ponudnikov ključenih v

blagovno znamko/grozd, število izvedenih izobraževanj, število nastopov na promocijskih dogodkih, število promocijskih izdelkov, število novih zaposlitev.

400.000


turističnih produktov, vključevanja v sistem blagovne znamke oz. grozda, razvoja novih storitev ipd, razvoj novih/inovativnih ekoturističnih produktov v povezavi z lokalnimi viri oz.

potenciali (pohodništvo, kolesarstvo, naravna in kulturna dediščina, kulinarika, kmetijstvo), povezan nastop na trgu in skupne promocijske dejavnosti (nastop na domačih in tujih sejmih, katalog, spletni portal ipd.),

ustvarjanje novih delovnih mest v turizmu oz. na podeželju.

27 1 3 Ekstenzivna pašna

živinoreja kot orodje za varovanje kulturne krajine in vir visokovrednih prehranskih izdelkov

KGZ Nova Gorica

Ocena genetskih virov

avtohtonih pasem in genetsko izboljšanje oz. prilagoditev lokalnih avtohtonih pasem na sodobne zahteve trga in primerno učinkovitost gospodarjenja; razvoj managementa (rabe) trajnega travinja, ki bo

zagotavljal boljše ekonomske efekte reje ob večji odpornosti na vremenske pojave in ohranjanju biološke raznovrstnosti okolja; skrb

Izboljšane genetske lastnosti

avtohtonih pasem glede na spremenjen namen reje s ciljem prilagoditve na zahteve trga (oblikovanje rejskih shem za povečanje prirastov v pitanju in izboljšanje klavnih lastnosti); izboljšana znanja o rabi pašnikov in travnikov in vzpostavitev celovitega managementa trajnega

travinja, valorizacija tradicionalnih proizvodov iz mleka in mesa območja in razvoj novih visokokakovostnih kmetijskih prehranskih proizvodov z identiteto območja; povečana gospodarska

1.550.000


za zdravje in dobro počutje živali, kot osnove za visokokakovostne prehranske izdelke; razvoj novih visokokakovostnih izdelkov na osnovi tradicije in lokalne identitete; osveščanje in izobraževanje

javnosti o pomenu »zelenega« kmetovanja za dobrobit narave in družbe

moč in konkurenčnost malih gospodarstev s spodbujanjem poslovnega sodelovanja v celotni verigi »od vil do vilic« in afirmacija lokalnih proizvodov na trgu kot vira dobre in zdrave hrane; interdisciplinarno delo pri ozaveščanju prebivalstva o pomenu

ekstenzivnih pašnih površin in avtohtonih pasem za ohranjanje tradicionalne podeželske krajine, biotske raznovrstnosti in kulturne identitete območja.

28 4 1 Zasnova in ustanovitev krajinskega parka Dragonja

Mestna občina Koper Zagotoviti potrebne strokovne podlage in potrebne pravno – formalne postopke za ustanovitev parka, Ustanovitev parka Dragonja, Priprava 10-letnega načrta upravljanja, ter določitev strateških

ciljev, operativnih ciljev in programskih ukrepov, Zagotoviti organizacijsko strukturo parka in finančno konstrukcijo, ter potrebna finančna sredstva za delovanje Parka, Izvesti komunikacijo z vsemi ciljnimi skupinami s

poudarkom na lokalnih skupnostih, Pripraviti srednjeročni program dela, ter identificirati ključne razvojne projekte s pripadajočimi finančnimi

Analiza stanja in zasnova parka; pregled obstoječih strokovnih podlag, analiza stanja in opredelitev strateških, programskih ciljev, podpis sporazuma o sodelovanju pri ustanovitvi parka, priprava osnutka NU za park 2015 – 2025, zasnova organizacijske strukture in služb,

pristojnosti. Formalni postopki za ustanovitev parka; vzpostavitev strukture vodenja in financiranja projekta, uskladitev pravno formalnih postopkov in ureditev dokumentacije, komunikacija z lokalnimi skupnostmi na območju, strokovno in politično usklajevanje predloga akta o ustanovitvi parka s

strani pristojnih institucij, ustanoviteljev, javna obravnava predloga akta ter nadgradnja, potrditev akta in ustanovitev parka.Zagon delovanja parka; identifikacija in izvedba

890.000


viri, Zagotoviti visoko stopnjo varovanja in aktivnega upravljanja z naravnimi vrednotami in viri, Vzpostaviti povezave med lokalnimi skupnostmi, zagotoviti trajnostni razvoj in njihov napredek, ter

ustvariti pogoje za kvalitetnejše življenje, Zagotoviti učinkovito delovanje Parka, naravovarstvenega nadzora in izvajanje varstvenega režima, Izvesti čim več razvojnih projektov, ustvariti prepoznano

blagovno znamko in okrepiti identiteto parka

prednostnih projektov, priprava letnega programa dela, vzpostavitev varstvenega režima, izvajanje pristojnosti parka.

29 1 1 Krajinski park Dragonja – revitalizacija zaledja

slovenskega dela Istre

Martina Tomšič, u.d.i.a/Ma.Sla

Strokovna pomoč pri uresničitvi Srednje šole in

Inštituta za ekološko kmetijstvo, Ureditev mreže peš in kolesarskih poti, Ureditev opreme parka in prehodov čez Škrline, Načrt upravljanja s porečjem Dragonje in čiščenje, Načrt kmetijske rabe na tem področju, Ustanovitev

mreže »eko-celic«

Priprave strokovnih podlag za izvedbo Srednje šole in Inštituta za

ekološko kmetijstvo, Priprava načrtov opreme parka in drugih krajinskih ureditev, Priprava načrta izvajanja in ciljev upravljanja s porečjem Dragonja, Priprava načrta kmetijske rabe, Spletna stran in promocijske publikacije, Grafično oblikovanje za prikaz poti in znamenitosti, Strokovna publikacija

o suhogradnji, Ustanovljene in delujoče »eko-celice«

30 4 1 Razvoj z naravo v dolini reke Dragonje

Zavod RS za varstvo narave Priprava procesnega in komunikacijskega načrta

projekta. Sektorske analize:

Strategija z Vizijo in cilji: dogovorjena vizija in strategija za

dolino Dragonje do leta 2030.

570.000


analiza namenske rabe in želja prostorskega razvoja, analiza gozdarstva in kmetijstva (študija ekonomike kmetijstva v dolini reke Dragonje), analiza turizma in študija možnosti razvoja zelenega

turizma, analiza upravljanja z vodami in načrti za rabo in urejanje, analiza varstva narave, historična analiza rabe tal, kartiranja ekosistemov z oceno stanja ter navezava na ekosistemske storitve, spletna in anketa na domu

lokalnega prebivalstva o pomenu doline Dragonje za njihovo kvaliteto bivanja ter ekonomsko preživetje. 2 delavnici za oblikovanje tematskih strateških ciljev. 3 delavnice za pripravo nabora operativnih ciljev, 2

delavnici za pripravo akcijskega načrta. Spletna anketa o učinkih projekta. Dokument Vizija z akcijskim načrtom.

Akcijski načrt: okvirno opredeljen nabor usklajenih sektorskih ukrepov (projektnih idej) preko katerih bi uresničevali dogovorjeno strategijo.


PRIORITETA 4: INFRASTRUKTURA, OKOLJE IN TRAJNOSTEN PROSTORKI RAZVOJ



1 IZGRADNJA CENTRA

ŠPORTNE IN VARNE VOŽNJE

Občina Hrpelje Kozina 130.000

2 Izgradnja dostopne ceste za Obrtno industrijsko cono Hrpelje

Občina Hrpelje Kozina Izboljšanje prometne infrastrukture

Izgradnja prometne infrastrukture v predvideni dolžini 2500m z vsemi potrebnimi infrastrukturnimi objekti (izvennivojsko križanje, meteorna kanalizacija, javna razsvetljava…).

7.900.000

3 Sanacija lokalnih cest Občina Hrpelje Kozina Stabilna in kvalitetna uporaba cest v prometu ter povečanje prometne varnosti na cestah.

Izvajanje sanacije cest: priključek iz državne ceste proti Golcu do Poljan, priključek na državno cesto G1/7 do vasi Skadanščina, cesta Kozina – Rodik (občinska meja)

1.331.000

4 Gradnja severne obvoznice Hrpelje

Občina Hrpelje Kozina Stabilna in kvalitetna uporaba cest v prometu ter povečanje prometne varnosti na odseku Divača -Kozina.

Izgradnja obvoznice s tem pa preusmeritev tranzitnega prometa izven naselja.

5 Energetska in funkcionalna

prenova stanovanjskih objektov v Lipici

Kobilarna Lipica Dvig kvalitete bivanja ter

večanje bivalnih in prenočitvenih kapacitet.

Funkcionalne, oblikovno

prilagojenih in energetsko manj potratne bivalne enote, urejenih tako, da je možna njihova uporaba kot najemna stanovanja za daljši čas (predvsem kadrovska stanovanja, lahko tudi za trg) ali kratkotrajno oddajo kot turistična namestitev; vključujoč pripadajoče zunanje površine.

300.000

6 Projekt »Voda«: Kobilarna Lipica Obnova večine obstoječih štirn, kalov in vodnega zbiralnika na

100.000


posestvu, oprema s ustreznimi črpalkami oziroma odjemnimi mesti, navezava vseh primernih žlebov za zbiranje strešne meteorne vode

7 Centralni park Koper Mestna občina Koper Povečanje zelenih javnih površin, povišanje

kakovosti življenja v Kopru, turistična ponudba, zdravo okolje,…

8 Zagotovitev pokritosti celotne regije s komunikacijsko infrastrukturo

Mestna občina Koper Pokritost celotne regije z elektronsko infrastrukturo.

Pregled stanja komunikacijske infrastructure v regiji, pogovor s predstavniki posameznih krajevnih skupnosti, pregled potreb na nivoju

krajevnih skupnosti, integracija potreb v celotno sliko in njena analiza, izdelava študije predvidenih potreb v prihodnosti, izdelava študije poteka glavnega hrbtišča omrežja, ki bi najbolj optimalno pokrilo sedanje potrebe in pustilo prostor za predvidene nadgradnje v prihodnosti, izdelava

študije razvejitev glavnega hrbtišča omrežja, ki bi najbolj optimalno pokrila potrebe

600.000

9 OTOK z objektom Mestna občina Koper Razvoj turizma in gospodarstva v občini

Izgradnaj otoka, mostov in objekta 363.762.900

10 Širjenje pokopališča Škocjan

Mestna občina Koper Pridobitev novih grobnih mest

2.000.000

11 Izdelava regijskega programa za načrtovanje občinskih prostorskih

načrtov.

Mestna občina Koper Določitev skupnih imenovalcev razvojnih programov, razpoznavnost

regije na podlagi skupnih

Izvedene predhodne študije prostorske in okoljske umestitve.


interesov, ciljev.

12 Rekonstrukcija ali preplastitve obstoječih državnih cest

Mestna občina Koper in država

Povečanje varnosti ter pretočnosti prometa

Rekonstrukcija ali preplastitve obstoječih državnih cest 1. Jadranska cesta R2 - 406/1407 3000 m + 1970 m (preplastitev) 2. Kastelec – Osp – meja IT 4217m 3. Dvori – Gračišče 6352 m

4. Kubed – Gračišče 2342 m 5. Zazid – Rakitovec – meja HR 7980 m 6. Gračišče – Brezovica – meja HR 7. Preplastitev ceste Črni kal – Rižana - Dekani

17.144.000 (v znesek ni vštet odkup parcel)

13 Sanacija plazov (Krnica,

Podpeč stena, Bezovica skala, Guci)

Mestna občina Koper Sanacija in odprava

nevarnosti naravnih pojavov

Sanacija plazov (Krnica, Podpeč

stena, Bezovica skala, Guci)

14 Ureditev prometa na Šmarski cesti v povezavi s hitro cesto

Država, MOK in občina Piran.

Reševanje problematike pretočnosti prometa

Ureditev prometa na Šmarski cesti v povezavi s hitro cesto 1. kk Cimos G1-11/1062 turbo 60 m 2. Šmarska cesta: a) tretji pas in krožišče G1-

11/1062; b) ureditev podhoda pri tehniški šoli; c) preplastitev stare Šmarske 3. kk Inde G1-11/1062 turbo 60 m in 5 pasovnica

cca 6.810.000 (v znesek niso všteti odkupi zemljišč)

15 Celovita ureditev obalnega

in priobalnega območja z vidika turizma, protipoplavnega varstva in varstva depresijskega območja.

MOK (vse obalne občine,

MIP, MIZKŠ, MGRT, Univerza, Javni zavod Gasilska brigada Koper...)

Boljša poplavna varnost,

ureditev oblanega območja za razvoj turizma, izgradnja potrebne infrastrukture, posredno ustvarjanje novih delovnih mest.

idejna zasnova, projektna

dokumentacija, investicijska dokumentacija, izvedba in nadzor projekta

16 OBALNA CESTA – PO ODPRTJU PREDORA

Očina Izola Po odprtju tunela bo obalna cesta namenjena rekreaciji in turizmu.

Območje se bo urejalo usklajeno z

1.910.000


MOK (Idejna zasnova, investicijski program, gradbeno dovoljenje, ureditvena dela)

17 Obalna promenada Občina Piran (Obalne občine, turistična industrija (imenovati partnerje!), krajevne skupnosti,

predstavniki civilne družbe, javni zavodi ( državni kot lokalni), zasebni vlagatelji)

Razvoj gospodarstva in turizma na Obali

Pregled posameznih pobud in predlogov ter dejanskega stanja, nabor že predlaganih investicij in skupna ocena o realni izvedljivosti,

delavnice za vključevanje javnosti, priprava natečajev in variantnih rešitev za posamezne segmente, aktivacija različnih ciljnih skupin, usklajevanje z območji varovanja (Krajinski parki, območja Nature), priprava strokovnih podlag za občinske planske in izvedbene akte,

sprejem občinskih planskih in izvedbenih aktov, pričetek izvajanja trase in posameznih ureditev skladno s programom izvajanja

18 JUŽNA CESTA – POVEZAVA NA HITRO CESTO

Očina Izola Izboljšanje prometne infrastrukture

Investicija zajema gradnjo prometnega omrežja (Južne ceste od Kajuhove do predvidenega krožišča na vzhodnem delu –

priključka s HC Koper Izola v dolžini cca. 580 m, krožišča v priključku Južne ceste na Kajuhovo ulico ter dostopne ceste v območju OPPN CMI Jug – živilska (cca. 70 m), ureditev zelenih površin s pešpotmi in kolesarskih poti, ureditev – regulacija hudournika, komunalna

in energetska infrastruktura, vodovod, elektroenergetskih naprav, javne razsvetljave, kabelskega, telefonskega in plinskega omrežja.

2.165.081


19 OBNOVA NEKDANJE OBČINSKE PALAČE

Očina Izola Obnova s ciljem oživljanja starega mestnega jedra Izole

Sanacija objekta za namene raprezentativnega protokolarnega prostora za potrebe mesta in ribiški eko muzej

1.030.000

20 OPREMLJANJE CONE MESTNE INDUSTRIJE

Očina Izola Spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva

Priprava zemljišč, ki so primerna za odpiranje obratov drobnega gospodarstva (projektna

dokumentacija, gradbena dovoljenja, izvajanje)

1.156.400

21 POKRITJE HUDOURNIKA JAGODJE

Očina Izola Ureditev in zaprtje hudournika. 768.460

22 RAZGLEDNA PEŠ POT NA BELVEDERE

Očina Izola Ureditev poti.

800.000

23 SANACIJA SONČNEGA NABREŽJA

Očina Izola Razvoj turizma v občini II faza ureditev priobalne pešpoti v mestu

1.625.981

24 SLEMENSKA CESTA Očina Izola Izboljšanje prometne infrastrukture

Povezava Jagodje Šared, ki bo razbremenila dosedanjo povezavo z

zalednimi kraji Izole ter omogočila lažji dostop.

4.953.194

25 UREDITEV PRISTANIŠČA V IZOLI

Očina Izola Sanacijo obeh pomolov malega mandrača, del obalnega zidu malega mandrača in sanacijo zidu ob Sončnem nabrežju.

1.854.400

26 RAZŠIRITEV LETALIŠČA PORTOROŽ (SEČOVLJE)

Občina Piran (in ostali družbeniki letališča)

Ureditev prometne infrastrukture

Razširiti letališko stezo in izgraditi drugo infrastrukturo (hangarji,..). V ta namen se izdeluje tudi DPN (državni prostorski načrt)

27 UREDITEV MESTNEGA JEDRA IN TRGOV V SEŽANI

Občina Sežana Vzpostavitev kvalitetnega in prepoznavnega mestnega centra.

Ureditev javnih površin kot so trgi, peš povezave, prehodi preko prometnic, parkirišča, parkirna hiša,

urejene zelene površine ter elementi urbane opreme, ki centralne dejavnosti povežejo v enovit mestni prostor.

2.000.000


28 Geopark Kras Inkubator Sežana ?, Občina Sežana

29 LOGISTIČNI ZBIRNI CENTER IN CENTER PONOVNE UPORABE V LUCIJI

V iskanju (Potencialno Komunala 1. Maj, Labin; Komunala Poreč)

Predstaviti projektno idejo širši javnosti, potrditev na občinskem svetu, izdelava dokumentacije, izvedba, predaja in uporaba

30 MEJNI PREHOD GORJANSKO

Občine Komen 300.000

31 Rekonstrukcija cest v Občini Komen

Občine Komen 1.400.000

32 Ureditev trga v Komnu Občine Komen 500.000

33 Izgradnja novega vhoda v Luko Koper

Luka Koper d.d. Projekt zajema izgradnjo novega vhoda v koprsko pristanišče. Gre za postavitev vstopne točke v pristanišče z dvema voznima pasovoma v vsako smer, parkirišče

tovornjakov ter prostore za špediterje, carino, varnostne službe in druge.

10.500.000

34 TRAJNOSTNO IN UČINKOVITO GOSPODARJENJE Z VODNIMI VIRI

UIRS Celostna strategija vodooskrbe, ki bo zajemala trajnostno in učinkovito upravljanje z obstoječimi vodnimi viri, spremembo trendov

porabe vode, vključitev alternativnih sistemov zbiranja in porabe vode, da bomo sebi in prihodnjim generacijam omogočili nadaljnjo nemoteno oskrbo s pitno vodo in ohranjali zadostne količine kakovostnih vodnih zalog brez negativnih posledic za okolje.

274.000

35 VITALNI LOKALNI CENTRI UIRS 234.000

36 Kreativno jedro »Zdravo bivalno okolje«

Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič

Namen projekta je, da preko razvoja infrastrukture,

700.000


razvoja kadrov in kompetenc ter rezultatov znanstvenih raziskav ključno prispeva k večanju zdravstvene in okoljske ozaveščenosti prebivalstva, zanesljivejšemu nadzoru okolja ter k metodologijam

in tehnologijam za doseganje trajnostnosti.

37 MALA NASELJA JUŽNE PRIMORSKE

ZAPS Izdelava prikaza stanja prostora, pritiskov in prostorskih razvojnih potencialov malih naselij Istre, Krasa in Brkinov ter promocijske publikacije - osebne izkaznice

naselja.

38 Povezava akterjev sonaravne gradnje, sonaravne energetske sanacije stavb ter celostnega pristopa do prostora

INTERSO, Koper Povezava izvajalcev (gradbena podjetja, inženiring, obrtniki), ponudnikov materialov in storitev, financerjev (banke, skladi, koncesionarji) in potrošnikov (individualnih, inštitucij in podjetij). Zagotoviti preprost, transparenten

in učinkovit pristop k potrošniku in izobraziti ter ozavestiti potrošnika - zagotoviti večjo uporabo obnovljivih virov in učinkovito rabo energije, večja uporaba sonaravnih in zdravih materialov (vključno s postopnim umikom azbestnih materialov).

39 Razvoj in promocija ekoloških naselij, stanovanjskih kooperativ in drugih bivanjskih rešitev

INTERSO, Koper povezanega življenja in dela v urbanem ter ruralnem okolju (vključno z medgeneracijskimi skupnostmi; medgeneracijska skupnost pomeni kvalitetno


sobivanje ostarelih z ostalimi generacijami).

40 Razvoj in promocija “zelene ekonomije”

INTERSO, Koper

41 Ureditev občinskih cest Občina Divača Predvidena je obnova cest v

Gornjih Ležečah, Podgradu – oboje v letu 2015, ter v Goričah in Gradišče ter KOzjane v letih 2016-2017.

km obnovljenih cest 1.100.000

42 Pešpot med Lucijo in Sečovljami z ureditvijo lokalnega pristanišča v Jernejevem kanalu na Seči

KPSS, Občina Piran ureditev sprehajalne in učne poti med Lucijo in Sečovljami, ureditev lokalnega pristanišča v

kanalu Sv. Jerneja

• Urejen mostovž s pešpotjo v dolžini 2000 m • Zagotovljenih 200 m2 nadomestnega habitata za metličje

• Urejeno 230 priveznih mest za plovila

3.000.000

13.7 PRILOGA 7: PREGLED FINANCIRANJA PROJEKTOV V REGIJI PO VRSTI FINANČNIH

INSTRUMENTOV ZA DOPOLNIT

Financiranje projektov Regionalnega razvojnega programa Južne Primorske 2007-13 Ključni projekti v regiji (iz Regionalnega razvojnega programa Južne Primorske in drugi) so bili financirani iz sredstev kohezijske politike, ki se je v Sloveniji v tem obdobju izvajala v okviru treh operativnih programov (OP): Cilj 1 Kohezijske politike: Konvergenca OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov (sredstva ESRR)

Prednostna usmeritev »Regionalni razvojni programi« Prednostna usmeritev »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško«

OP razvoja človeških virov (sredstva ESS), OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture (Kohezijski sklad).

Cilj 3: Kohezijske politike: Evropsko teritorialno sodelovanje

- Program medregionalnega sodelovanja OP INTERREG IVC - Program čezmejnega sodelovanja OP IPA Slovenija-Hrvaška; - Jadranski čezmejni program IPA Adriatic - Program čezmejnega sodelovanja OP Slovenija-Italija

Ostali viri financiranja: Sofinanciranje investicij občin po zakonu o financiranju občin Razvojne spodbude na obmejnih problemskih območjih, iz Slovenskega regionalnega razvojnega sklada; Krediti Slovenskega regionalno razvojnega sklada

TABELA: PREGLED FINANCIRANJA PROJEKTOV V OBALNO KRAŠKI REGIJI

Cilj 1 Kohezijske politike: Konvergenca

Operativni program

Projekti Dodeljena sredstva

Dodeljena sredstva skupno

OP krepitve regionalnih

razvojnih potencialov

- sofinancirano 97 projektov; - razvojno raziskovalni projekti, vključno s

projekti e-vsebin in e- storitev; - projekta izgradnje širokopasovnih omrežij; - projekti nakupa tehnološke opreme;

- projekt izgradnje urgentnega centra; - projekti s področje turistične infrastrukture in promocije turizma;

- projekt s področja javne kulturne

89.426.278,00


infrastrukture; - projekt s področja javne športne infrastrukture;

Projekti prednostne usmeritve Regionalni

razvojni programi: - Zaključenih 15 operacij - V izvajanju 12 operacij

14.935.334,66 13.920.629, 01

28.855.963,67

Projekti razvoja obmejnih območij s Hrvaško:

2.847.258,31

OP razvoj človeških virov

Sofinancirano 62 projektov v okviru: - Spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti;

- Razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja; - Spodbujanja socialne vključenosti;

- Institucionalne in administrativne usposobljenosti. - Projekti Zavoda RS za zaposlovanje:

- subvencije za zaposlovanje brezposelnih, - subvencije za samozaposlovanje, usposabljanje na delovnem mestu ipd.

- operacije za učinkovitejšo in uspešnejšo javno upravo (e-vem, e-uprava, e-

pravosodje…), reformam institucij na trgu dela, informatizaciji zdravja (e-zdravje).

11.646.170,00

OP razvoj okoljske in prometne

infrastrukture

- Modernizacija železn. proge Divača-Koper, - Hidravlična izboljšava vodov. sistema na obali,

- Poglobitev vplovnega kanala v koprskem tovornem pristanišču, delež EU sredstev (KS):

68.100.000,00 7.200.000,00 13.300.000,00

88.600.000,00

Razpis s področja

trajnostne rabe energije

Projekti: - 2 projekta v okviru javnega razpisa KNLB

(Makovec Valter s.p. splošno mizarstvo, Komen in Krasoprema d.o.o.); - Splošna bolnišnica Izola, Bolnišnica Sežana

- 3 domovi za starejše občane: Socialno varstveni zavod Dutovlje, Dom upokojencev Izola, Obalni dom Koper

- 5 projektov v okviru energetske sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti (po 2 iz Divače

in Kopra ter eden iz Kopra) ter - Projekt Univerze na Primorskem - energetska sanacija stavb visokega šolstva in znanosti na

Cankarjevi 5.

13.700.000,00 (11.600.000

EU del)

Cilj 3: Evropsko teritorialno sodelovanje

OP IPA Slovenija-

V 1. in 2. razpisu odobrenih 12 projektov, za 3.javni razpis poteka izbor projektov;

2.834.083,60 (EU del)


Hrvaška Odobreni projekti

Parenzana - Občine Koper, Izola, Piran

Revitas – Občine Koper, Izola, Piran, ZRSVKD, Heritage live - Občine Koper, Izola, Piran,

UP – ZRS Koper, Wellness Istra (Občina Piran, UP– Turistica, Društvo vinogradnikov

Slovenske Istre, ZOOB – UP – ZRS Koper, KGZ-Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica,

FIDES – UP – ZRS, 365 DNI RIVIERE – Občina Piran, TGZ

Portorož; DIVA – MO Koper, UP – ZRS Koper, INTERINO – UIP (Univerzitetni inkubator),

MLADIEKOIN – RRC Koper, SLOHRAGLOBALNET – RRC Koper

APRO – KGZ enota Koper, Sežana,

Il.Bistrica, Postojna

Program IPA

Jadran

V 1.javnem razpisu odobrenih 9 projektov s

partnerji iz regije:

METRIS PLUS - Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske; S.I.M.P.L.E - Društvo pripadnikov italijanske

narodne skupnosti – Italijanska unija Koper, YOUTH - Občina Izola; SHAPE – RRC Koper;

SEA-R – RRC Koper; ADRISTORICAL LANDS – Pomorski Muzej "Sergej Masera" Piran;

AHVN - Oljka, gostinstvo, turizem, kmetijstvo in trgovina d.o.o; Društvo Zdrav podjetnik; Adria.MOVE IT – Občina Piran;

V 2.javnem razpisu odobrenih 10 projektov s partnerji iz regije:

WELLFOOD -UP, Znanstveno-raziskovalno središče Koper;

ADRIA FOOTOURING – RRC Koper; NETCET -UP, Znanstveno-raziskovalno središče Koper;

Adrifort - Občina Piran; RoofOfRock - UP Znanstveno-raziskovalno središče Koper;

HAZADR - NIB, Morska biološka postaja Piran; Adriacold – Občina Piran; EX.PO AUS – UP Znanstveno-raziskovalno


središče Koper; Zero Waste – UP , Turistica; TISAR – UP Primorski inštitut za naravoslovne

in tehniške vede;

OP Slovenija - Italija

1. javni razpis za strateške projekte 2. javni razpis za standardne projekte 3. javni razpis za standardne projekte

Pomembnejši projekti: KRAS-CARSO Vodilni partner je Občina Sežana;

SIGMA 2 Vodilni partner je UP - . SHARED CULTURE Vodilni partner je Univerza na Primorskem.

PARSJAD - Univerza na Primorskem in ZVKDS SAFEPORT - Luka Koper d.d. in UP - Inštitut Andrej Marušič;

ADRIA A Ministrstvo za infrastrukturo in prostor; KNOW US Univerzitetni inkubator Primorske;

JEZIK-LINGUA - italijanska manjšina; CLIMAPARKS - Javni zavod Park Škocjanske jame in Krajinski park Strunjan.

12.400.000,00 6.200.000,00 2.300.000,00

20.900.000,00

OP INTERREG

IVC

SUSTAIN – RRC Koper

120.430,55

Ostali mednarodni instrumenti za sodelovanje

Švicarski

prispevek

Obnovljivi viri energije v primorskih občinah:

- Izgradnja fotovoltaične elektrarne na

protihrupni ograji v občini Šempeter Vrtojba; - Prenova kotlovnic in zamenjava starih

ogrevalnih kotlov na kurilno olje s kotli na lesno biomaso v šolah, vrtcih in drugih javnih objektih v Piranu (Sečovlje), Kopru (Šmarje),

Tolminu, Cerknem, Triglavskem narodnem parku ter Ilirski Bistrici in Pivki; - Izobraževanje, ozaveščanje in promocija.

3.680.000 CHF

(cca. 3.041.000 EUR)

Norveški finančni

mehanizem

- Trajnostna oskrba s pitno vodo na

Komenskem Krasu – Občina Komen - Sanacija temeljnih obokov pod cerkvijo sv. Jurija v Piranu – Občina Piran

- Kulturno oživljanje mestnega jedra – občina Koper - Prenova Škrateljnove domačije v muzej

slovenskih filmskih igralcev v Divači – občina Divača;

2.605.938,00 (norveški del)


Sofinanciranje investicij občin po zakonu o financiranju občin (stanje na dan 3.6.2013) Občina Vrednost proj. Dodeljena nepovr. sredstva 2012

Divača 3.300.000,00 235.314,00 Izgradnja vrtca v Divači Hrpelje - Kozina 1.533.224,10 38.555,29 Gradnja kanalizacije Kozina sever 1. faza Hrpelje - Kozina 120.802,60 100.668,83 Obnova vodovoda in cest Kozina-sever 1. faza

Hrpelje - Kozina 215.268,00 179.390,00 Sanacija ceste Slope-Tublje Komen 1.311.834,35 60.000,00 Komunal. Infrastr. Komen Komen 142.298,59 15.000,00 Ureditev javnih površin v Komnu

Komen 235.700,00 189.981,00 Rekonstrukcija cest v občini Komen 2012 Koper/Capodistria 321.850,00 274.150,00 Izgradnja komunalne infrastrukture Olmo Koper/Capodistria 86.014,80 81.036,88 Izgradnja kemijskega filtra na črpališču Č2

Koper/Capodistria 335.580,00 83.762,12 Kolesarska pot Vanganel,odsek Manžan-Guci Koper/Capodistria 339.338,48 259.280,00 Obnova vaškega jedra Šmarje-I.faza Piran/Pirano 2.314.871,00 147.934,00 Izgradnja ČN II. faza Sečovlje s kanalizacijo

Sežana 537.909,42 448.257,85 Rekonstrukcija LC Šepulje-Dobravlje-Odsek 3 Skupaj 10.794.691,34 2.113.329,97 13 projektov

Stanje na dan 3. 6. 2013 – sklepi o sofinanciranju v pregledu/podpisu na MGRT: Piran Cesta in komunalna oprema za obrtno cono 144.877,00

Komen Rekonstrukcija cest - Tomačevica - Coljava 287.500,00** Komen Dozidava in adaptacija vrtca v Komnu * 79.339,00

Hrpelje-Kozina Vodovod za naselje Beka 356.240,50 Divača Cesta Gornje Ležeče 231.639,00 Sežana Zbiralnik vode Veliko polje 230.000,00

Sežana Vodovod Vrhe 1. faza Majcni – Veliko p. 227.699,00 Izola UN Malija - Cesta Malija - Nožed 112.323,00 Skupaj 1.669.617,50

Stanje na dan 3.6.2013 – vloga v dopolnjevanju: MO Koper Olimpijski center Koper – bazen Koper 659.245,00

Documents

RRP Ju no Primorsko regijo 2014-2020 verzija 21.3.2014)