4Slovenska provinca Družbe Jezusove

www.jezuiti.si

AVGUST 201

3

XLV

II - 4 (275)

lovenski ezuitijS

101

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

102 PRIJATELJEM

103 APOSTOLATMOLITVE September-oktober

TOČKA104 Magis2013naSlovaškem VSODELOVANJUINPOVEZANOSTI107 Zlatiredovniškijubilejp.JožetaPuclja109 Zlatijubilej–50letjezuitovpriSv.MagdalenivMariboru113 RazstavadelStanetaKregarjavdraveljskicerkvi114 Naobiskuprip.FrančkuKrambergerju115 Pišep.JanezMujdrica,misijonar117 Našipokojni:p.AlojzijKukovica(1926–2013)

CERKEV119 PrvimesecipapežaFrančiška122 Praznovanjegodusv.IgnacijaspapežemFrančiškomvRimu

PESEM124 Nekevrstejulijskisonet

ČLANKI125 ČarIgnacijevekarizme126 PuertoMontt

KRATKENOVICE130 Poletnidogodki131 Spremembe132 MisijonarjinaobiskuvSloveniji132 Letosumrlislovenskijezuiti

2013 - avgust - XLVII - 4 (275)

vsebina

102

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

PodNapoleonomjebilopravilo,da je bil, kdor je pobegnil iz voj-ske,ubitjutropotistem,kosogaujeli.Bližalase jebitka in fantprisedemnajstih je v strahu pred kr-vavimbojemzbežal.Ujelisogašeistidantergaobsodilinasmrt,kinajbisledilanaslednjejutro.AfantjebilsinNapoleonovegakuharja.Fantovamati je šlaprositusmilje-nja,acesarjojeodslovilzbeseda-mi:Tvojsinsinezaslužiusmiljenja.Ženapa:Sevedasiganezasluži.Če bi ga zaslužil, tisto ne bi biloveč usmiljenje. Po teh besedahvojakovematerejeNapoleonpo-novnopremislil.

Spoštovanibralci,dragiprijatelji,kotjedejalamatipobeglegavoja-ka,usmiljenjenivečusmiljenje,čejetozasluženo.Usmiljenjejedar.Tudidarnivečdar,čejetazaslu-žen.VpričujočištevilkiSlovenskihjezuitov boste ob drugem lahkobraliodveh jezuitih, enemvLju-bljani,drugemvAfriki.Tretjipišeosvojiizkušnjivnajjužnejšijezuitskišolinasvetu.Njihovezgodbepri-čujejo, da je vse kar ljudje preje-mamo, pravzaprav dar. Tako vamželim,dabitudivivseboljrazpo-znavali trenutke Božjega usmilje-nja.Dabivobilnimeriokušali inuživalidarove,kijihprinašapriha-jajočajesen.

RobertDolinarprijateljem

103

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

apostolat molitve

SPLOŠNIDabiljudje,kisedanespogostoizgubljajovhrupu,ponovnoodkrilivrednosttišineterprisluhniliglasuBogainsvojihbratovinsester.

MISIJONSKIDabibilikristjani,kivmnogihdelihsvetatrpijopreganjanje,ssvojimpričevanjemprerokiKristusoveljubezni.

SLOVENSKIDabimladi,kikončujejošolanje,prišlidozaželenegapoklica,službeinzaslužka.

SPLOŠNIDabiljudje,kijihježivljenjetakostrlo,dabimuradinaredilikonec,začutilibližinoKristusoveljubezni.

MISIJONSKIDabipraznovanjeSvetovnegadnevamisijonovpomagalokristjanomdoumeti,danismoleprejemniki,temvečtudioznanjevalciBožjebesede.

SLOVENSKIDabinašešoleposredovalemladimnesamoznanjeinizobrazbo,temvečtudisplošnopriznaneinsprejeteživljenjskevrednote.

September

Oktober

104

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

glasbeni eksperiment, kjer smo spo-znavali in prepevali taizejske speve.Nastanjeni smobili vkočinaodma-knjenemkrajuvTrlenskidolini,sredinarave med gozdovi in travniki, nakaterevsake tolikozaidejomedvedi.Krajmejespominjalnapokljuškepla-nineinvsanaravamejeprevzelaženazačetku,kosmoprispelinacilj.Sledilisodnevidruženja,petja,vese-ljainodnosazBogom.Dnevisobiliskrbno načrtovani in vodeni s straniduhovnihvoditeljev.Vsakojutrosmopredzajtrkomodšlivkapeloinimelijutranjomolitev,natojesledilzajtrkinmaloodmora.Prebralismoodlomekiz Svetega pisma, o katerem si pre-mišljevalsaminvtišini.Svojemisliinspoznanjasmonatopodelilivmanj-šihskupinah.Predkosilomsmovsakdanimelisvetomašo,kijojedarovalnašp.Damjanvangleščini.Popoldnesmoseučilinovetaizejskespeveterpesmiinpočasijesledilavečerja,ve-černamolitevterpočitek.Skozitedenmejeobdajalaposebnaenergija, čutila sem močno poveza-nost v skupini in z Bogom. Pravza-pravsemsesamasebičudila,odkodtakšna umirjenost v srcu. Molitev vobliki taizejskih spevovseme jedo-taknila prav posebej, saj sem obču-

V zadnji tretjini julija je sočasno s svetovnim dnevom mladih v Rio de Janeiru potekalo srečanje mladih Magis 2013 na Slovaškem. Dogodek so pripravili slovaški jezuiti, na njem pa so sodelovali mladi iz Litve, Ukra-jine, Madžarske, Češke, Slovaške ter Slovenije. Slovensko odpravo je sku-paj sestavljalo 11 udeležencev, od tega trije jezuiti.

V soboto, 20. julija, smo se izpreddraveljskegažupniščaokoli8.urezju-trajzdvemaavtomobilomaodpravilina deseturno pot. Prvi del srečanja,od20.do25.julija,jepotekalMagiseksperiment, kjer jebilomogoče iz-bratimedrazličnimivrstamidelavnic(eksperimentov).Domensejeodločilzasocialnega,kijepotekalvmadžar-skem Miškolcu, Tadeja in Anja staosvajalivrhovegorovjaTatreinsode-lovali na potovalnem eksperimentu.Alenka B. je izbrala ekološko delav-nico v bližini Bratislave, Benjamin inSergej pa fotografsko v Ružombero-ku.Kar5,p.Damjan,Marko,Lucija,Anja inAlenka,senasjeodločiloza

AlenkaHozjan

MAGIS na Slovaškem

tocka

105

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

dovala akademske glasbenike, ki soustvarjali delavnico. Glasba je bilana zelo visokem nivoju, kombinacijaviolončela, piana, flavte ter oboe inpetjamišedanesodzvanjavušesih.Posebej mi bodo v spominu ostalipogovori, preživet čas s čudovitimiljudmi in situacije polne dobrote inljubezni. Namenjen nasmeh, objem,prejetcvet,pomočpriopravilih,petje-malenkosti,kisomipolepšalitedenin me zbližale z Njim. Že kmalu poprihodujenaškoordinatorMarkodalpobudo za športne aktivnosti, ki sobile dobro sprejete. Tako smo vsakojutro imeli sproščeno razgibavanje,čez dan pa smo igrali odbojko, na-mizni tenis ali badminton. Druženjain smeha ni manjkalo. V sredo smoodšli na popoldanski štiriurni izlet inobiskali nekaj turističnih točk ter siogledalivasVlkolinec,kijezaščitenasstraniUnesca.Včetrtekpopoldnesosenamprive-černem bogoslužju pridružile ostale

skupinezMagiseksperimentaintakosmoSlovencimedsebojpodelilinekajizkušenjinvtisovpreteklegatedna.VpetekjesledilpremikvRužomberok,kjer smo preživeli zadnje tri dni insklenili nepozabno srečanje mladih.VRužomberokujebilozbranihoko-litritisočmladihzosrednjeinvzho-dne Evrope, največ je bilo Slovakov.Programjebildodelan,vseskupajpase je odvijalo v košarkarski dvorani.Prehodizcelotedenske'tišine'vtakovelikomnožicojebilkarnekolikona-poren,a tudi to jebiloposebnodo-živetje. Organizatorji so se zelo po-trudili innekajkratsmosinavelikemplatnuogledaliutrinkeizRiadeJanei-ra,kjerjevzporednopotekalsvetovnidanmladihvBraziliji.NamenfestivalaR13,kakorsejeuradnoimenovaltri-dnevni program v Ružomberoku, jebilpribližatidogajanjevjužniAmerikiindoživeti vsajkančekdogajanjanajužni polobli. V petek so nas tako vdvoranipričakaliglasniritmibrazilske

106

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

sambe, vsi mogoči plesi in živahna,živaglasba.Všečmi jebila sprošče-nostljudiinveselje.Vsobotosobileblizu prizorišča postavljene stojnice,nakaterihsobilepredstavljenerazlič-neteme,povezanezrazličnimiredo-viinrazličnimiaktivnostmi.Našemislisosepočasiobračalepro-tidomu.Menejemiselnanedeljskoslovokarmaloplašila,sajsempreži-velares leptedeninspoznaladobreljudi. Dogodke in celotno dogajanjesem doživljala zelo intenzivno. Sre-čanjesmoskleniliznedeljskomašovkapeli,kjersmosezbralivsiSlovenciinudeležencitaizejskeskupine.Polegp. Damjana, sta somaševala slovaškiprovincialjezuitovp.PeterBujkoinp.VlastoDufka–voditeljnašetaizejskeskupine.

Doživetaizkušnjamijevelikodalainzanjo sem izjemno hvaležna. Nauči-lasemsev ljudeh iskatidobro in jihsprejematizodprtimsrcem.Pravtakosempoglobilaveroinbilapričačudo-vitim situacijam, polnim ljubezni inBožjemilosti.Utrujeni,azbogatoiz-kušnjo,smosevnedeljookolidevetihzvečervrnilivLjubljano.Obvarnemprihodujebiločutitiveseljeinradost.

S spletne strani župnije Ljubljana Dravlje zupnija-dravlje.si

107

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

v sodelovanju in povezanosti

DragipaterPucelj,Kristusovmir!

ZveseljemVamobzlatem jubileju re-dovniškegaživljenjavDružbiJezusovi,kigabosteobhajali7.septembra,poši-ljamsvojenajprisrčnejšečestitke.Prav je, da se ob tej srečni priložnostinajprejzahvalimoGospodu,kajtivnjemsmo»enoteloinenDuh,kakorstetudibili poklicani v enem upanju svojegapoklica«(Ef4,4).PridružujemseVamvhvaležnostizapoklickupanju,kijenav-dihniloVašeživljenjeinslužbovDružbiJezusovi.Pravtakojeprav,dasezahva-limoVaminvsem,kisoVaspodpiralivrastiinnapoklicnipoti.Hvaležnostmenagiba, da se kratko spomnimo različ-nihnajpomembnejšihtrenutkovVašegaživljenja.

DragipaterJože,rodilistese5.avgusta1944vLjubljani,kjerstetudiobiskovaliosnovno šolo in klasično gimnazijo. Z19 leti se je začela Vaša jezuitska pot,ko ste vstopili v noviciat slovenskegadistriktavMariboru,kijetedajpripadalhrvaškiprovinci.FilozofijosteštudiralivZagrebunaFilozofsko teološkem inšti-tutuDružbeJezusove,eno letostebilimagister vMariboru, teologijo ste štu-diralivFrankfurtuvNemčiji.Leta1973stebilivLjubljaniposvečenivduhovni-ka.NatostedveletištudiralipsihologijovLouvainuvBelgijiinstevInnsbruckunaredili doktorat iz moralne teologijenatemo»PosebnostkrščanskeetikepriDietrichuBonhoefferju«.Kostekončali

Zlati redovniški jubilej p. Jožeta PucljaP. dr. Jože Pucelj 7. septembra letos pra-znuje 50 let redovniškega življenja v Družbi Jezusovi. Ob tako visokem jubi-leju slavljencu čestita tudi vrhovni pred-stojnik Družbe. Objavljamo generalovo voščilo slavljencu, ki v kratkem povzema tudi njegovo življenjsko pot.

108

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

letaštudija,stebilienoletokaplanvžu-pnijisv.JakobavLjubljani,vletih1983–1985pa ljudskimisijonar in svetova-lec v družinski svetovalnici »Betanija«.Vletih1985–1991stebilipredstojnikrezidencesv.IgnacijavLjubljaniinčlanuredniškega odbora revije Kristjanovaobzorja.Od1991do1998stebilipre-fektsholastikovvDravljahvLjubljaniinodgovorenzaformacijovslovenskipro-vinci.Od1998stesvetovalecv»Betani-ji«,delujetevdružinskipastoraliindaje-teduhovnevajeterobjavljateknjigeinčlankezmoralno-teološkoindružinskotematiko.StečlanŠkofijskegauradazadružino(ŠUD).Ste cenjeni analitični teolog, ki se znaspoprijetizaktualnimietičnimivprašanjiinjedragocenavašainterpretacijakon-tinuitetecerkvenegamoralneganauka.Imate tudi velik dar komuniciranja insmiselzahumor,zatostedobersobrat,dobrodošelvvsakiskupnosti.Ta kratek pogled na pol stoletja Vaše-ga življenja, ki ste ga zvesto preživeli

v poklicu jezuita, zbuja čut tolažbe inhvaležnosti,kipomagatudinam,Vašimsobratom,dazvesto izpolnimoposlan-stvo in nas vse spodbuja, da prosimoGospoda,dabiDružbamoglasprejetiindobrovzgojitimnogebrateinduhov-nike,kibodopripravljeniposvetitisvo-ježivljenjehojizaponižniminubogimGospodom.Vesel sem, dragi pater Pucelj, da selahkopridružimmnogim,kiVambodočestitali v dneh praznovanja Vašegazlatega jubileja in se Vam zahvaljujemv lastnem imenu inv imenuvseDruž-beJezusovezadobro,kistegazBožjopomočjonaredili.ŽelimVam,nesamo,dabidoživelitrenutektolažbeoboble-tnici, ampakpredvsem,dabi zzaupa-njemzrlivprihodnost,vkateriGospodgotovoneboprenehal,dabiVampri-pravildobradela,dajihizvršite.NajVasspremljapriprošnjaPreblaženeJezuso-veMateretersvetihinblaženihDružbeJezusove. Vašimmolitvampripo-

ročam Družbo, razprše-nopovsemsvetu,intudisebe,kisem,znajprisrč-nejšimipozdravi,

VašvGospoduA.Nicolás,S.J.

Vrhovnipredstojnik

P. Pucelj je kot redovniški jubilant maševal pri romarskem shodu v Dravljah na veliki šmaren popoldne.

109

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

Zlati jubilej - 50 let jezuitov pri sv. Magdaleni v Mariboru

Letos mineva 50 let, odkar smo jezuiti prevzeli župnijo svete Magdalene v Mari-boru. Jubileja so se v župniji spomnili na župnijski praznik – Magdalensko nede-ljo, 21. julija, pred godom farne zavetni-ce. Slovesno somaševanje, h kateremu so bili povabljeni vsi še živi župniki in ka-plani jezuiti, je vodil nekdanji župnik p. Franček Kramberger, pel pa je župnijski pevski zbor ob spremljavi ansambla pod vodstvom Aleksandra Čonča in pevo-vodje Marte Križanič. Ob tej priložnosti sta vse navzoče nagovorila tudi p. Franc Cerar, ki je podal pregled jezuitskih 50 let pri Sv. Magdaleni, in članica Župnij-skega pastoralnega sveta Anica Durič, ki je ovrednotila navzočnost jezuitov ter delo posameznega župnika in kaplana. Vsak je dobil tudi lepo simbolično darilo. Del tega jubileja se je ponovil na god sv. Ignacija pri Sv. Jožefu v Ljubljani, kajti ne-kateri duhovniki, ki so delovali v župniji sv. Magdalene, niso mogli priti v Maribor, zato sta članici ŽPS prišli v Ljubljano z zahvalo in pozdravi zanje in za Družbo v Sloveniji.

Kronološki pregledMagdalenskožupnijovMariborusoodnekdajvodiliškofijskiduhovniki.Bilajetudisedeždekanata.Enaodnjenihpo-sebnostijebila,dasovnjenemobmo-čjuinrazmeromablizucerkveinžupni-ščanatakratniLevstikoviulici29imelijezuitisvojoRezidenco(alisamostan).Slovenskijezuitismokotredovnikispa-dalipodHrvaškoprovinco.Leta1963pasmodosegli,dasonamvRimupo-delili samostojnost. To je pomenilomeddrugimlastninoviciat,karpomenipotrebo po večji stavbi z več sobami.Tisto leto jebilo kar5novincev.Kakopriti do takšne hiše? Da bi jo zidali, vtistih razmerah ni bilo mogoče misliti.Sredstevnibilo.Tudičebijihbilo,namoblastnebidaladovoljenja,pašečasjepritiskal.Škofdr.Držečnik jebilnašprijatelj.Rekelje:Predlagajtekaterokoližupniščekjerkolinaozemljuškofije,kibivamustrezalo,pavamgaodstopimbrez odlašanja. Ker smo dosti misijo-narilipoškofiji,smopoznaliskorajvsa

110

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

se je zgodilo čez poletje1963, torejpred50 leti. Toobletnicosedajobhajamo.Zakaj sta bila poleg župni-ka potrebna dva kaplana?Zato,ker jebilažupnija ta-krat mnogo obširnejša, kotje danes. Vanjo je spadalocelotnoPobrežjeincelotnoTezno.Bilo jevečverouka,pa tudi dosti več krstov,porok in pogrebov. Ker je

Pobrežje imelo pokopališko kapelo, jep. Vider tam začel z veroukom in bo-goslužjem, kar je sčasoma omogočiloustanovitevnovežupnije1974. Nekajpodobnega se je zgodilo s Teznim, kijepravtakopostaloleta1965lastnažu-pnija.Ozemljemagdalenskežupnijesejemočnoskrčilointakšnojedanes.V50letihsejezvrstilopetžupnikov:p.Laura,p.Cerar,p.Kramberger,p.Kejžarinsedajp.Poljanšek.Polegimenovanihsovžupnijidelovališenaslednji:FrancBaraga,FrančekBertolini,LojzeBratina,

župnišča,asejepokazalo,danobenozanasnibiloprimerno.Velikezgradbe,debeli zidovi, visoki stropi, prostornesobe,asobjebilomalo.Zdozidavamiali prezidavami bi bilo veliko stroškovinsitnosti,amalohaska.Zdobrohotnoškofovoponudbotorejnibilonič.Pasejeposvetilonekomunaškofiji(g.kanoniku Hrastelju): Dajmo jezuitommagdalensko župnijo, stanovalci izrezidence naj se preselijo v župnišče,noviciat pa naj bo na Ljubljanski (ta-krat Levstikovi). Tazgradba jeprostor-na,dvonadstropna in imadovolj sob.Spredlogomstasestrinjaliobe strani in težava je bilohitro rešena. Magdalenskidekan dr. Jože Šendorferje bil prestavljen na škofijoin povišan v kanonika, ka-planag.Žličaring.Božankstabilapremeščena.Zapr-vega župnika jezuita je bilimenovan p. Jakob Laura,kaplanapastabilap.PavelBerdeninp.VitalVider.To

111

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

FrancCukjati, IvanHočevar,RadogostGrafenauer, Janez Jauh, Franc Jerebic,Marijan Kranjc, Drago Lavrič, MarkoMohorič,RudiMohorič, JožeRoblek,JanezSrakainFrancZupančič.Nekaj važnejših dogodkov v teh 50letih: leta 1970 je bilo nadzidano žu-pnišče, pridobilo je nadstropje s šestmanjšimi in eno večjo sobo. – V letih1980do1990jebilacerkevprenovlje-naodtaldovrhazvonika.–Leta1989smo praznovali 700-letnico župnije inimelipokdovekolikihletihnovomašo(g.ZoranKodela).–Vletu1995jebiltlakovan trgpredcerkvijo,v letu1996pasobilinabavljenizvonovi.–Zadnjaletaseprenavljagospodarskoposlopjeindvoriščeobnjem.Naj bo današnja slovesnost izraz našehvaležnostiBoguzavse,sčimernasjevtehpetihdesetletjihobdaroval.Hva-ležnismopatudiVamfaranomzazve-stobo, prijateljstvo in sodelovanje. Najtakoostanešenaprej.Gospodnajnasvseblagoslovi.

p.FrancCerar

Kaj pomeni, da župnijo upra-vljajo jezuiti - praznovanje

Živeti v jezuitski župniji je preprostoprivilegij! Zakaj? Sv. Ignacij je navdih-njenzJezusovobesedooblikovaljasnanavodilainpravilazaživljenje,kiodpi-rajoduhainprinašajotistemu,kisejih

drži in iz njih živi, globoko spoznanjesamega sebe, svojih občutkov, svojihnagnjenj, svojihdarov, sposobnostipatudi svoje majhnosti in grešnosti. V taista spoznanjapavstopa Jezus sam intakoprenavljavsakegaposebejodzno-traj,zmilostjoinljubeznijo,kiprihajaizkriža,odkodertečenedojemljivamočljubezni. Tako opogumljeni in ožarjeniodBožjeljubezniprihajatemednaszzavestjo:»Kdorhočedrugevneti,morasam goreti!«, kakor pravi Slomšek. Zodprtostjo in spoštovanjem človekovesvobodestenasneprisiljenovabili invnasprebujalitaspoznanja,dabitudimizačutili,kakoJezusprebivavnas,kakonasimaradinkakonaskličenatopotljubezni,ki jesicerzaznamovanaskri-žem,aobBožjemdotikusekriž spre-menivodrešenje.Alinitoprivilegij,čečloveklahkoživivtakiskupnosti,kjersečuti nagovorjenega od Božje ljubezniprekoapostola,kigajemednasposta-vil,apostolavkateremgoriBožjiduhinvnjemprebivaJezussam?Našažupnijajekrajinprostor,kjerstejezuiti50 leturesničevalisvojeposlan-stvo,oznanjalievangelij,znamiskupajživeliindelilivse,karvamjeBogpoložilv srce.Če tolikočasaznekomskupajživiš, z njim deliš to, kar ti je podarje-no, odpiraš svoje srce in mu dovoliš,davanjtudipogleda,postanešdelsku-pnostisameinneizogibnopustišpečatsamegasebe.Tostejezuiti,posebniindrugačniapostoli,kinasssvojogoreč-nostjo,globokoveroinpotrpežljivostjo

112

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

vključuje delo za pravičnost in spošto-vanje človekovega dostojanstva. To je naša opredelitev, ki jo želimo v Sloveniji zavestno in premočrtno uresničevati in s tem prispevati svoj delež za dostojno življenje in prihodnost slovenskega naro-da. Zgodovina našega naroda dokazuje, da smo kot narod preživeli, ker je bilo v ljudeh veliko poguma in močne vere. Pri-žigajmo ogenj vere in upanja, da bomo ponosni kristjani in odgovorni državljani svoje lepe dežele!« jepoudaril p. Fran-ček.Poobhajilujeosebnainiskrenazahvalaveljala štirimžupnikom:p.Cerarju,p.Krambergerju,p.Kejžarjuinsedanjemužupnikup.JožetuPoljanšku.Mednamiso bili mnogi kaplani: p. Zupančič, p.Roblek,p.Jerebic,p.Lavrič,p.Sraka,p.Hočevarinp.Bertolini,katerimsmosetudiizsrcazahvalili.Besedazahvalejebilaizrečenatudibratominvsemjezui-tom,kisobilinekdajnovincimednamiinalisokakorkolipovezanizmagdalen-skožupnijo.Ob koncu slovesnosti, je bilo skupnodruženje na župnijskem dvorišču, kjersmoobsproščeneminprijetnemvzduš-ju,dobrikapljiciinokusnijedačipode-lili šeprenekatere spomine in izkušnjepreteklihlet.Bogpovrnizavsedobroinlepo,karsmoskupajdoživeli.

AnicaDurič

korak za korakom vodite k spoznanjusamegasebeinkosebnemusrečanjuzJezusomKristusom.VsetovIgnacije-vemduhuzvodilom:VsevvečjoBožjočast!Takostevnasprebujalivero,upa-nje, veselje, ljubezen in odrešenje. Taduhjenašižupnijiprineselvečjoglobi-noinmočnovero.Zatosmoseob50obletniciskupnegabivanja zahvalili Družbi Jezusovi, pa-trom inbratom,ki somednamidelaliinživeli.Slovesnostjebila21.7.2013nanedeljofarnezavetnicesv.Magdalene,kijojevodilnekdanjižupnikp.FrančekKramberger. Nagovoril nas je, da mo-ramo biti poslušni Božji besedi. Takobomo zmogli dela ljubezni in usmilje-nja.Poudarilje,dajebilaprvageneraci-jajezuitovpriSv.Magdaleni,generacijamučencev,kersobilipovojnitežkičasi.Naslednjageneracijajebilapostavljenapreddilemo,kakodelovatiinoznanjatievangelij včasu,ki ševednoninaklo-njen Cerkvi. Temeljna dilema vsakegajezuitaje,daseboriindelujepodpravozastavo-Kristusovo,alipajejezuitmalodrugače. V tretjem obdobju samostoj-neSlovenijepajepotrebnatankočutnasposobnostrazlikovanjaduhov,dabisedalivoditiBožjemuduhuinneutvaram.VtemduhubizmoglizdružitiMartoinMarijoveniosebi,znalibimolitiinde-latizaKristusa.Nakoncupanasjepovabil,dabisku-paj gradili vizijo slovenskega naroda:»Jezuitski red se je odločil krepiti vero v ljudeh in za delo z ubogimi, ki nujno

113

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

župniji.Slediljeogledkrajšegavidea,avtorja Andreja Dobleharja, v pro-dukcijiRTVSLO,prekokateregasmolahkovideli,kakopomembnasobiladela Staneta Kregarja za slovenskoslikarstvo (prejel je tudi Prešernovonagrado za življenjsko delo) in tudinjegovrazvoj.Po koncu kulturnega programa smosilahkonatančnejeogledalirazstavo,natopajesledilošeprijetnodruženjenatrgusv.Roka.

AnjaCelarecZ župnijskih spletnih strani

Razstava delStaneta Kregarjav draveljski cerkviNa predvečer praznika Marijinegavnebovzetjasmopovečernisv.mašiodprli razstavo, posvečeno StanetuKregarju,duhovnikuinslikarju,kijevsvojemobsežnemopusumnogodelnarediltudizaDravlje.Razstavosmoodprliskulturnimpro-gramom, katerega je povezovalagospa Alenka Höfferle. Za glasbenidel sta poskrbela basbaritonist Ma-tija Cergolj in Tilen Bajec na orglah.IzvedlastaskladbiPanisAngelicusinEdino Ti, Gospod, avtorja Janez Bri-škija. G. Andrej Doblehar, magisterumetnostnezgodovine,nam jenatopredstavil življenje in delo StanetaKregarja in poudaril, kako pomemb-nasonjegovadelazaslovenskoslikar-stvo. Izrazil je tudiveselje, da se vžupniji Dravlje za-vedamo pomenanjegovega ustvar-janja,terdasmovrazstavi izpostavilinjegova dela, kiniso širše pozna-na,ampaklokalna,torej namenjena

114

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

Šmihelska župnija lahko je vesela,saj župnika Frančka je medse sprejela,obnavlja in vodi jo dosti že let,da lepši in boljši podjunski je svet.

Ponosno se nanjo še Peca ozira,v nebeške višave pogled ji odstira,nekdanja prafara izjemni je kraj,Slovencev in Nemcev priljubljeni raj.

Devétnajst naselij sestavlja župnijo,slovensko večinoma vsi govorijo,podružnic četvero vse to bogati,s kapelami, križi prijetno krasi.

Naš pater pa vodi, svari in mašuje,slovensko in nemško ljudem pridiguje,krščuje, poroča, tolaži ljudi,še zlasti, ko zvonec pogrebni zvoni.

Zastopa rad tudi Slovencev pravice,kot Čedermac hrabro živi iz Resnice,krivic in zatiranja pač ne trpi, sovraštva ne mara, ljubezen goji.

Naj dolgo v Šmihelu pri dušah še vztraja, čeprav misijonska precej je postaja,naj zdravje mu služi, mu daje elan,naj Bog blagoslavlja ga sleherni dan!

VoščiinčestitaAntonGričnikzdružino

Ljubljana,12.8.2013

Spoštovanemusošolcuinprijateljup.FRANČKUKRAMBERGERJU,župnikuvŠmihelupriPliberkunaavstrijskemKoroškem,obobiskuprinjemvnedeljo,11.8.2013

Na obisku pri p. Frančku Krambergerju

115

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

Dragi Franc, Jože in vsi pri (draveljski) hiši!

Že bo dva tedna, odkar sem se vrnil nazaj v Zambijo. Te počitnice so bile ene najlepših. Hvala za vašo prijaznost in vzpodbudo. To-liko lepega sem doživel med vami in se vrnil nazaj z novim optimizmom, ki ga ponazar-ja priložena slika z domačega skednja. Čre-šnje, višnje, hruške, slive … so letos čudovito obrodile. Te simbolizirajo, kot bi Jezus rekel, ’življenje v izobilju’. Čeravno so v slovenski družbi in Cerkvi veliki problemi, bo spet pri-šla cvetoča pomlad, ki se bo spremenila v bogato letino. Naša modrost in molitev naj bosta močan vpliv, da se bo to kmalu zgo-dilo!Tukaj že ni deževalo štiri mesece, tako da se plavo nebo ne vidi več. Veliko je prahu v zraku in nosu. Seveda to je tukaj nekaj normalnega. Šele novembra bo spet dež in narava bo spet zacvetela. Moji zambijski prijatelji so me sprejeli z ve-likim nasmehom ali pa z navdušenim gla-som po telefonu. Če se bom po treh letih moral odločati za Slovenijo ali Zambijo, se ne bom mogel odločiti z vidika, kje je lepše, ampak kje so večje potrebe ali kaj Bog želi.Bom vesel, če se kaj oglasite. Spominjam se vas v molitvi. Želim vam vse lepo in dobro.Z Bogom!

Vaš Janez

V julijski, 7. številki Ognjišča je imel p. Janez Mujdrica intervju z naslovom Zambijci so ponosni, da so kristjani. Cerkve so polne. Veliko je mladih in duhovnih poklicev (avtor intervjuja je Božo Rustja). Iz njega posredu-jemo nekaj zanimivosti:

• Zambijaječudovitadežela,deželason-ca in sončnih ljudi. So lepi, prijazni, dru-žabniinverniljudje.NelsonMandelapra-vi,dajeveravnašihžilah,vnašikrvi.Zeloradiimajoglasbo.Radiplešejoinpojejo.• Zambija ima 14 milijonov prebivalcev,polovica jihprebivanapodeželju,polpavmestih.Veljazazibelkočloveštva. Ime-nujeseporekiZambezi,karpomenibož-ja reka. Na tej reki so čudoviti Viktorijinislapovi.Deželaimavelikosavano.Travajevisokadvametra.Petmesecevdežuje intakrat narava ozeleni. V suhi dobi se vseposušiinpridedopožarov.• Zambijajebogata,imanahajališčaba-kra, tudi zlata, diamantov… Tam, kjer jazživim,soogromnejames300mvisokiminasipi. Tuje družbe samo izkopljejo rudoalidragekamne,poberejovesdobičekingredoproč…

Pišep. Janez Mujdrica,misijonar

116

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

• Ni dovolj, da učenec pridobi znanje.Vzgoja bi morala postati 'vzgoja za pre-oblikovanje', da se mlad človek čudi, dadobi 'velike oči', ko posluša, da postajakritičen in se sprašuje: zakaj je tako? Inposkušanajtirešitve.Tobisemoraloboljuveljavitivživljenjuintobibilavzgojazapreoblikovanjedružbe.• Jazprifilozofijiverskevzgojeučim,najzačnemo z življenjskimi vprašanji: Zakajživimo? Zakaj moramo trpeti?... Različnaverstvaponujajo različneodgovorena tatemeljna vprašanja. Vera lahko človekazasužnji.Zatomoramobitiprevidni.Npr.v Zambiji je več vrst binkoštnikov. Ljudinagovarjajo:ČeveruješvJezusa,tiboonrešil vse probleme. Tudi nekatere sekteučijopodobno.Zatosimoramopostavitivprašanje,kajpomenibitikristjan?Inod-govoriskativtem,dačlovekposkušami-slitiinživeti,kakorjeučilJezus.Onjevzorzačloveka.Miučimotakodnosdovere.• Vmurskosoboškiosnovnišolisemimelpredavanje o Zambiji. Vprašal sem otro-ke, zakaj imajo v Zambiji velike družine,tupamajhne. Inenotrokmi jeodgovo-ril, da zato, ker v Zambiji ne uporabljajokondomov. Odgovoril sem mu z mislijoNelsonaMandele:»Našadržavajebogatazmineraliindragimikamni…Vendarsemsevednozavedal,dasonajvečjebogastvonjeniljudje.Lepšiindragocenejšikotnaj-čistejšidiamanti.Otroci sonašenajvečjebogastvo.«• Zambija ima73plemen.Vsakoplemeimasvojenarečje,čenesvojjezik.Nara-diuuporabljajodevetjezikov.

• Imajo čudovite in poučne pregovore.Poznajovelikozgodbozajcu.Zajecjeza-njesimbolmodrosti.Jetudizvit.Imavelikaušesa,kerposlušainjepozoren,zatotudimoder. Jehiter inprilagodljiv. Imajopre-govor: »Zajec je majhen, njegova pametpajekotgora.«• PrvimisijonarjisoprišlivZambijopred110 leti.Menim,da je toobmočjenajve-čji uspeh v zgodovini misijonarjenja, sajjepo110letihZambijapovsemkrščanskadržava.Vsakseimazakristjana.Zanjejenekajlepegabitikristjan.Ponosnisonato.Cerkvesopolne. Imamodomačeduhov-nike.Univerzoževodijodomačini.Imamodomače škofe. Od 120 jezuitov je 80 žedomačinov.Medjezuitiimamo30doma-čih duhovnikov, drugi domačini so še vnoviciatu ali še študirajo. Mislim, da semjazmedzadnjimimisijonarjivZambiji.Nebodonasvečpotrebovali.• Jože Grošelj je umrl pred nedavnim.Bil jemojvelikiprijatelj.Svojesrce jedalZambiji. Na zadnjem misijonu je zgradil30 cerkva. Gre sicer za bolj majhne cer-kve,pavendar.Hotelje,dabivsiljudjeti-stegavelikegamisijonalahkošlivnedeljokmolitvam.Kajtimašajeenkratnamesec,druge nedelje se ljudje brez duhovnikazbirajokmolitvi.Dobrojevodilekipo.Nigradilsamocerkva,ampaktudiživoCer-kev,župnijskoobčestvo.Vzadnjemčasugajezelobolelhrbet,cestepasoizrednoslabe,ajevseenošelvsakosobotonatripodružnice.Vsakonedeljo jemaševalnatreh krajih. Pa še med tednom je hodilokoli.

117

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

Nagodsv. IgnacijaLojolskega31. juli-ja2013 jevBuenosAiresuumrlp.dr.AlojzijKukovicaDJv87letustarosti,56letuDružbe in62 letuduhovništva.Bilje član slovenske province Družbe Je-zusove,večinoživljenjapajepreživelindelovalvArgentini.Rodilseje22. junija leta l926vžupnijiDevica Marija v Polju pri Ljubljani kotosmiodšestnajstihotrokvzakonuočetaFrancetainmameAne.Očejebildela-vecvtovarnipapirjavVevčah.Vtežkihčasihkomunističnerevolucijeoz.drugesvetovnevojnejekarsedembratovšlokdomobrancem,mednjimitudiLojze.EdenodnjihjepadelnaIgu,drugitrijesobilivrnjeniizVetrinja.Zadvaodnjihseve,dastabilaubita,zatretjega,šenešestnajstletnegaseneve,kjejekončalsvojemladoživljenje. OstalitrijesosepravočasnoumakniliizVetrinja.Z mnogimi drugimi fanti je tudi Lojzeleta l945 vstopil v slovensko begunskosemenišče,ki jebilopriPadoviv Italiji,naslednjo leto pa v Briksnu na južnemTirolskem. Ko je postalo jasno, da jeupanjenapovratekvdomovinovednomanjše,sejebegunskosemeniščepre-selilovSanLuisvArgentini, kjer jebilLojze19.marca1951posvečenvduhov-nika.NovomašojeobhajalvMendozi.Kotduhovnikjenajprejnadaljevalsvojeteološkeštudijeinjihkončalzdoktora-tom.Petletjebilnatoprefektvsloven-

skemsemeniščuinvzgojnemzavoduvAdroguejuinistočasnoprofesorzacer-kvenopravo,kojeumrlprelatOdar.Leta l957 je vstopil k jezuitom. Novi-ciat in dopolnilno formacijo je naredilvEvropi - vŠentandražu,vNemčiji inRimu, od koder se je leta l962 vrnil vArgentino. Tu je začel poučevati najezuitski teološki fakultetimoralno teo-logijoincerkvenopravo.Večkotdesetlet jebildirektorApostolatamolitve inurednikGlasnikaSrcaJezusovega.Vsaletajeradsodeloval,kjerjemogel,prislovenskemdušnempastirstvuvAr-gentini, pri Slovenskem kulturno aka-demskemdruštvu (SKAD-u), zduhov-nimi vajami in številnimi predavanji, sprispevki v Duhovnem življenju in še sčim. Marcal998jeprevzelmestodu-šnega pastirja na Pristavi, v Castelarju,leta2004pašeskrbzavernikeizokrajaSanJusto.Obbisernimašipreddvemaletomaseje p. Alojzija Kukovice kot vzgojiteljav slovenskem semenišču in vzgojnemzavodu v Andogueju spominjal FranciMarkež: »...Na skrbi ste imeli skupinofantov, ki smo vsi zapustili domovinoinsevživljalivnovsvet.Vašanalogajebila,dasetovživljanječimboljeizpelje

Naši pokojni

P. Alojzij Kukovica, (1926 – 2013)

118

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

in naj temelji na duhovnem bogastvu,kismogaprinesliizSlovenije...Vašere-sničnoprizadevanjezanas,vašadobravolja,umirjenost indobrota,ki jenistemogli prikriti, niti kadar ste hoteli bitistrogi; vaša pripravljenost, da nam obvsempomagate...vseto jebil tisti trdnitemelj,kijedajalsmiselinprepričevalnomočdobrimnasvetominnaukom,kistenamijihdajali...»Ob isti priložnosti je dr. Katica CukjatiDebeljak, predsednica Slovenske kul-turne akcije opozorila na patrovo ak-tivno sodelovanje s to ustanovo: »Daliste poseben pečat ustanovi kot več-letni vodja teološkega in filozofskegaodseka. Najlepša hvala za številna inglobokapredavanjaoteoloških inmo-ralnihtemah.VečinavašihpredavanjjebiloobjavljenihvMeddobju in je takoostalo kot bogato gradivo zdomskegafilozofskega mišljenja. Vaše sodelova-nje,doklervamjezdravjedopuščalo,jebilovednonesebično,širokosrčno,kva-litetno,posodobljeno…Stedušnipastirinintelektualec,kistedokazalissvojimživljenjem in nastopom, da si vera inznanostnenasprotujeta,temvečsedo-polnjujeta.«Inšepričevanjeopatrovempa-storalnemdelovanju:»Zelosijeprizadeval,dabimladinaimelamesečne formativne sestanke.Imel jetudištevilnapredavanjaza starejše o Svetem pismu ino različnih versko-moralnih te-mah.Dobolnikovjebilizrednopozoren. Vedno je imel čas zanjih,kjerkolinajbistanovali.Bilje pravi apostol dobrega tiska,zlasti verskega. Vsako nedeljoje prinašal knjige in revije injih rad priporočal. Z globoko

pobožnostjo nas je vpeljal v čaščenjeBožjegausmiljenja.Dovsakega izmednasjebilpreprostinodprtzapogovor.Rad jehodilkvsakemuPristavčanunaobiskinsepozanimalzavsakegačlanadružine.«(IzsekipričevanjsoizporočilaIreneUrbančičPoglajenobisernimašip.AlojzijaKukovice,objavljenegavSlo-venskihjezuitih,april2011,št.261.)»PogrebnomašojevodilbuenosaireškipomožniškofVinkoBokalič,obsoma-ševanjudelegataslovenskihdušnihpa-stirjev msgr. Jureta Rodeta in številnihslovenskih in argentinskih duhovnikov,medkaterimijebiltudiprovincialargen-tinskihjezuitov.Vpridigistanajprejdr.Rodeposlovensko,natopaškofBokaličpošpansko,obmašnihberilihprikazalaživljenje in delo, predvsem pa vero inapostolat pokojnega patra Kukovice.Slovenska cerkev je bila nabito polna.Rojaki sogorečemolili inpeliobvod-stvupetjaAndrejaSelana inpriorglahprof.AndrejkeSelanVombergar.Števil-nesobiletudibesedeslovesapredstav-nikov društev, organizacij, jezuitskegareda in družine pokojnika« (SvobodnaSlovenija).

F.K.

119

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

cerkevPrvi meseci papeža Frančiška

Smovšestemmesecuapo-stolskeslužbepapežaFran-čiška.13. avgusta jeminilopet mesecev od njegoveizvolitve,19.avgustapapetod umestitve za rimskegaškofa. Čas v teh mesecihpreprosto teče z drugačnohitrostjoinnasdanzadnemprehiteva.Zdise,dajepapežFrančišekznamiženekajletinjeedenodnas.V teh mesecih smo priče še bolj po-membnemupreobratu.Sodobnarado-vednostnadnovostjopapežaFrančiškaje namreč nenavadno hitro prešla navsebinska sporočila njegovega delo-vanja. Prve presenetljive novice kotso, da so kardinali po 174 letih, ko soizvolili benediktinskega meniha MauraCappellarija za papeža Gregorja XVI.(1831-1846), zopet izvolili redovnika,tokratprvegajezuita,kijepostalpapežFrančišek;da jeprvineevropskipapežpopapežuGregorjuIII.(731-741),kijebilizSirije;dajeprvipapežizLatinskeAmerike;prvizjužnepoloble;prvipa-pež z novim, nesestavljenim imenom;da je bil kandidat za rimskega škofa vprejšnjemkonklavu, ...;vsa ta indruga

zgodovinska dejstva so hitro prešla vdrugi plan. Glede na obseg in namensestavka naj bežno nakažemo tri po-dročjadelovanjapapežaFrančiška.

Nekatere poteze Frančiškovega papeže-vanjaNaprvemmestu jenjegovaosebnost,ki jonavdihujeduhovnost sv. Ignacija,kar dnevno odkrivamo v njegovih go-vorih,delovanju,odločitvahinvstiluži-vljenja.ZeloposrečenojepapežaFran-čiška dan po izvolitvi opisal italijanskipoznavalec in prijatelj novinar CesareZaffanella,kije24letdelovalvArgen-tini.Takolepiše:»Bergoglioječlovek,kiutelešaElijevo Cerkev;trdtam,kjerbivsidrugihotelibitiblagi(prigrehu)inblagtam,kjersovsidrugitrdi(priosebi);avseto iz ljubeznidoresničnegačlove-ka.«

120

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

PapežFrančišekjeprvipapež,vsajko-likornamjeznanoizzgodovinepape-žev, ki zelo vestno in natančno izvaja,uresničuje navdihe, želje, opozorila,zahteve, priporočila in skrbi kardinal-skega zbora glede delovanja Rimskekurije,njenihfinančnihustanov,sodišč,patudi,kakonajnovipapežvzpostaviše bolj učinkovite oblike sodelovanjasškofiposvetu.Vsetosokardinali iz-razili v pogovorih, preden so se zaprlivSikstinskokapelo,da izvolijonovegapapeža.PapežFrančišeksejetakojdalna delo. Nekaj tednov po izvolitvi jeimenovalkomisijoosmihkardinalov,poenegaizvsakecelineindvaizVatikana,ki mu bo pomagala pri reorganizacijiRimskekurije,vodenjuvesoljneCerkvein pri vodenju financ ter gospodarskedejavnostivVatikanuinpoškofijah.DosedajjepapežFrančišekžesprejelvečpomembnihodločitevsamonafinanč-nempodročju.Naostalihsepripravlja-jo novi pristopi. Iz do sedaj sprejetihodločitevjeočitno,dapapežFrančišekodloča po načelu: Suaviter in modo, fortiter in re – Blago v načinu, krepko v stvari. Naravniučiteljskeslužbestavidnidvevelikinovosti.Prvajeta,dapapežFran-čišekneizpostavilenaukaCerkve,am-pak nakaže, kako naj vsebino kristjaniprenašamo v konkretno delovanje.Tako jepreddnevigledepomena letavere dejal: »To si zapomnite: hoditi za Jezusom ne pomeni, biti neopredeljen. Hoditi za Jezusom pomeni, biti vpleten v to, saj vera ni nek okrasek, temveč je moč duše!« Za tem je papež prosil

zbranevernikenatrgusv.Petrazamo-litev za žrtve potopljenega trajekta naFilipinih,kakortudizanjihovedružine.»Nadaljujmo pa tudi z molitvijo za mir v Egiptu. Vsi skupaj: Marija, Kraljica miru, prosi za nas! Marija, Kraljica miru, prosi za nas!«Svetiočejegovornadaljeval:“Vbogo-služju 20. nedelje med letom posluša-mo sledeče besede iz pisma Hebrej-cem: 'vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka, z uprtimi očmi v Jezusa, začetni-ka in dopolnitelja vere'(Heb12,1-2).Taizraz moramo še posebej poudariti vtemLetuvere.TudimiimamoskozivseletouprtpogledvJezusa,sajvera,kijenaš 'da'sinovskemuodnosuzBogom,prihajaodnjega,odJezusa.Onjeedi-nisrednikpritemodnosumednamiinnašimOčetom,kijevnebesih.JezusjeSininmismovnjemsinovi.”Drugavelikanovosttakegaoznanjeva-njapajeta,davsestranskopremišljeno,izdelanointudinapraktični,operativniravni podano oznanjevanje evangelijapapežuFrančiškuomogoča,daposta-ja sogovornik z vsemi ljudmi, kristjani,nekristjani,nevernimi,patudizvelikimidržavnimi, mednarodnimi sistemi vsehvrstinnenazadnjeskulturnimisredina-mipovsemsvetu.

Papež Frančišek in jezuitiSveti Ignacij je Družbo Jezusovo usta-novilpredvsemzato,dabibilanaraz-polagoRimskemuškofupriizvrševanjunjegove apostolske službe. Sedaj jepapež jezuit. Tu smo jezuiti pred zgo-dovinskonovim izzivom,namrečkako

121

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

pomagati papežu jezuitu kot jezuiti?Danesbi rekli,da jepozitivna zadregavelikavvečpogledih.Najprejvtem,dajepapežFrančišekvzorenjezuitinhkra-tipapež.VobehpogledihjeizzivvsemčlanomDružbeJezusove.Vduhovnempogledu,pajedejstvo,dajepapežje-zuit,velikopriznanjeCerkvekarizmisv.Ignacija,kijetakoobsvojikarizmatičnirazsežnostipostalatudihierarhičnaraz-sežnostCerkve. Lahkobi rekli, da je spapežemjezuitomnanekiravnipostalakonstitutivna karizma Cerkve hkrati vkarizmatičnem in hierarhičnem pome-nu.ČlaniDružbeJezusovesmonavse-binskonovnačinizzvani.

Papež Frančišek in Cerkev na Sloven-skemZadnji trije papeži so se izjemno glo-boko zapisali v zgodovino slovenske-ga ljudstva in Cerkve na Slovenskem.BlaženipapežJanezPavelII.imavelikezasluge, da smo Slovenci dobili svojodržavo.Biljeprvipapežvnašizgodovi-ni,kijedvakratobiskalSlovenijoinnas

potrdil v veri in razglasilprvegablaže-nega–škofaAntonaMartinaSlomška.Naročilnamje,najobrodimosadmu-čeništva slovenskih mučencev in mu-čenk,zlasti20.stoletja.UpokojenipapežBenediktXVI.sejevdrugemmesecusvojeapostolskesluž-benaPetrovemsedežuzapisal v zgo-dovino Slovenije in Cerkve na Sloven-skem z ustanovitvijo treh novih škofij,dvehmetropolijinimenovanjemnovihškofovinnadškofov.Vsetovupanju,daboCerkevnaSlovenskemuspešnonanovoevangeliziralasedanjirod,sespo-prijelassekularizacijoinfinančnimite-žavami.Zvelikožalostjovsrcujemoralodstavitidvanadškofa.Papež Frančišek je praktično v prvemmesecu svojega pontifikata povabil kodstopuobanadškofavSlovenijiinnasvse,posameznekristjanekotCerkevnaSlovenskemvcelotipovabilnajpremi-slimo o našem temeljnem poslanstvubitikristjanidanes,tudivSloveniji.

p.JanezSraka

122

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

Vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Adolfo Nicolás je »vsej Družbi« na sam god napisal posebno pismo, kajti »da-nes, na praznik sv. Ignacija, smo prejeli v kurijo številne klice iz vse Družbe, ki so se zanimali za slovesnost, ki nas je v cerkvi al Gesù združila okrog papeža Frančiška.«Spismomježelel»podelitinekajprvihvtisov tega, kar smo danes dopoldnedoživeli«.Piše,»dasejevsetakonaravnoinpre-prostodogajalo,dakomajlahkokajpo-vemo«,indasoseznašlivnekakšnemkrižiščunasprotijalikontrastov.Prvega so ustvarila pričakovanja, »kaj-tiprvičvzgodovini jenašoevharistijovodilpapežjezuit.Preprostaresničnost

srečanjamedbrati, 'prijatelji vGospo-du', je spodbudila to nasprotje zaradibližineinbratstva.«Drugikontrastjena-stal »v pričakovanju govora-programazaDružbo,kajnajnaredizaCerkev.Topričakovanje jebiloosnovanonaprej-šnjih izkušnjah srečanj s papežem. Sli-šalipasmodomačohomilijo,preprostoinganljivo,kinasvsevabi,dasledimostopinjamsv.Ignacija.«»Doživeli smo presenečenja in trenut-ke,kisosenasdotaknilivglobinisrca:1.Preprostost srečanja,odzačetkadokonca: brat med brati. 2. Način, kakoFrančišekslavievharistijo,brezliturgič-negapompa,ampakvzbranosti,medi-tativno,tako,dajevstikusSkrivnostjo.Način, ki je nam jezuitom domač. 3.Ko je prižgal zaobljubljeno svečo prisv.Ignaciju,jepapežželelobiskatitudi

Praznovanje godu sv. Ignacija s papežem Frančiškom v Rimu

123

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

oltar sv.FrančiškaKsaverja,ki sega jespomnilprihomiliji,kojeomenjalnje-govezadnjetrenutkeživljenjanaotokuSancian.« »Prepričan sem, da je predsvetnikovimgrobommolil,daapostol-skazavzetostDružbenikolineopešaindašenaprejpodpiragorečnostmnogihdrugih v Cerkvi,« piše p. general. »4.Največjepresenečenjepajebilamordanjegovaosebnaželja,polnamiline,daobišče grob patra Arrupeja. Sveti očejemolil,hgrobupoložilšopekcvetjaindvakratpobožal kamen inostanke.Tojebilmočan trenutekglobokemolitveinhvaležnosti,vkateremse je izražalaželja,dašeostanetam.«»Papež Frančišek je osebno poznalFrančiškaKsaverjainArrupeja:sv.Fran-čiška Ksaverja po duhovni sorodnosti(empatiji)inmisijonskihželjah;Arrupe-ja po srečanjih in izmenjavah v težkihčasih in po notranji povezanosti, ki sevzpostavimedljudmi,kisoprodrliglo-bokovignacijanskegaduha,«nadaljuje.

»Homilijajebilataka,kotnamjejezui-tomvšeč:biblična,duhovna,ignacijan-skaincerkvenaizdnevnihberil,znekajglavnimividikinašegaustanovitelja.«»Izkušnja je bila zelo podobna izku-šnjamvsehdrugih,kisesrečajospape-žemFrančiškom,«zaključujep.Nicolás.»Vpovezanostizmladimi izRiadeJa-neiralahkorečemo:'VideliinslišalismonašegabrataFrančiška inzatosečuti-mobližjenašemuGospoduJezusuKri-stusuinnjegovemunamestnikuPetru'.«Papež Frančišek se je na koncu nekajtrenutkov ustavil v kapeli Marije Obpoti. »Z molitvijo sv. Ignacija prosimoNašo Gospo, da nas pridruži svojemuSinu,dabisevkoreninilivduhovnosti,ki nas združuje in nas naredi razpolo-žljive»entodoamaryservir«.ToželimzavsoDružbovtemtrenutku,«sklenesvoje pismo vrhovni predstojnik Druž-beJezusovep.AdolfoNicolás.

F.K.

124

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

pesem

Neke vrste julijski sonet

Žeprvimojakordslavistvarjenje-ubogi:brezočizaStvarnika!–invsakakordjehvalazaživljenjeinnjegaBožjegaUmetnika.

O,harfa,vriskajMu,kiBoginČlovekustvarjamavricovsehzgodovin:ljudiubogevSvojoslužbozove,danasučenesmrtnostivrlin.

MednjimijeučilIgnacijasodelavceizbratizavessvet,-kizanjjeprišelBožjiSinumret–

glasnikeKriža,vvekvstajenjskega!Oj,harfa,pojhvaležnegasrca:stebojbosamIgnacijhotelpeti.

Vladimir Kos

125

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

clanki

negaučiteljstva.Takojerazrešilalterna-tivo:osebnaveraalicerkveninauk.Sv.Ignacijzelonaglašapokorščino,sajje znana njegova prispodoba, naj bojezuitpokorenkot»starčevapalica«,ahkrati spodbuja iniciativnost posame-znika.Kadarjekomuzaupalkakodelo,mujereszaupal.Razložilmujezade-vo,nakoncupamujepustilsvobodo,daravnapolastnipresoji.V jezuitskih ustanovah in duhovnihvajah govori Ignacij o velikih naporihtistega, ki se odloči vse zapustiti in itizaKristusom.TudiDružboJezusovojezasnoval kot aktivni in apostolski red.Vendar nikomur ni nalagal težjih bre-men, kot bi jih mogel nositi. Najprejjeimelpredočmidelavca,potemšeledelo.Vvsakiskupnosti seprepletajosredo-bežne in sredotežne silnice. Ignacijje poudarjal skupnost in prijateljskevezimed sobrati, a toprijateljstvonajtemelji na Kristusu, ker so se združilizaradi njega, ne zaradi medsebojnihsimpatij– zatonaglaša »prijateljstvovGospodu«.Vendarpajedaljezuitskim

Jože Pucelj

Sv. Ignacij je živel v času, ko se je zodkritjemAmerikestari svetnagibalkzatonu,hkratipajesprotestantizmomnastalavkrščanstvunovaglobokaraz-poka. V to burno dogajanje je stopilmož,kije,prežetodljubeznidoKristu-sa,vsesvojesileposvetildeluzaBožjekraljestvo.Znaljezdruževatinasprotja,kisesicerzdijonezdružljiva.Značelom»moli,kotdajevseodvisnoodBogaindelaj,kotdajevseodvisnoodtebe«, jeprelilvdejavnoenotoza-upanje v Boga in človekovo ustvarjal-nost.Nasprotjemedmolitvijoinaktivnostjojepresegelzvodilom,najnjegovidu-hovni sinovi združujejo kontemplativ-nostzdejavnimživljenjem.Pobožnostmujepomenila»najtiBogavvsehstva-reh«.Sicerpasemujezdelopomemb-nejšeobvladovanjeslabihnagnjenjkotsamamolitev.Knjižicaduhovnihvajtemeljinaosebniizkušnji Boga. Vendar Ignacij ni ostalzaprt v svoj krog.Osebno izkušnjo jepodredilobjektivnemuučenjucerkve-

Čar Ignacijeve karizme

126

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

skupnostim zelo dinamična pravila, kinajnebioviralaapostolskihdejavnosti.Zatogovorio»skupnosti,kiimacilj,daserazprši«.Današnja psihologija šteje sv. Ignacijaza svojega očeta, ker je pokazal glo-boko poznanje človekove duševnosti.Bil je mnenja, da v duhovnih stvarehnivečjenapake,kotčehočemodrugeuravnavatiposebiinčemislimo,dajeto,karjemordadobrozaenega,dobrozavse.Velikokrat sem že bral Ignacijeve spi-se,vsako letodelamosebneduhovnevaje,pavednoznovadoživljamnovostinsvežinoIgnacijevegaduha.Presegeljeoviresvojegačasainjetudidanespotolikihstoletjihsodoben.In kako jezuiti danes uresničujemokarizmo svojega ustanovitelja? Druž-baJezusovanapoti skozičasdoživljavzpone inpadce.Vredovniskupnostidoživljammarsikajlepega,patudipre-izkušnjeinrazočaranja,šeposebejnadsamimseboj,nadtem,karnajbibilinkarvresnicisem…Vendaridealostane:visok,lep,privlačen…

Puerto Montt

Tok,tok,tok,jepotrkalonavrata.»Adelante,«semzavpil.BiljepaterJuanDiaz,inštruktortretjeprobacije.»Miran, govoriti moram s tabo. Imaščas?« »Seveda,« sem mu odgovoril inponudilstol.»Dobil sem pošto iz Puerto Montta.Na jezuitski šoli San Francisco Javierpotrebujejo pomoč. Bi bil pripravljenopravljati mesečni eksperiment v Pu-erto Monttu?« Nisem veliko razmišljal.Novicamejerazveselila.Poučevatinanajmodernejši jezuitski šoli v LatinskiAmerikiježeljamarsikateregačilskegaprofesorja.»ZveseljemgremvPuertoMontt,«semodgovorilpatruJuanu.30.majazvečersemnaavtobusnipo-stajivSantiagudeChilezvozovnicovrokinestrpnočakalnaavtobuszaPuer-toMontt.Velikolepegasemslišalotemkrajuinljudeh.Namestilsemsevzeloudobenavtobusvrste»saloncama«,kotpravijovČilu.Film,kijebilpredvajannaavtobusu,menipritegnil.Zazrtsembilvnoč.Mislisomibegalenasobrateiztretjeprobacije.Prednekajuramismo

Miran Žvanut

127

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

TakojpoprihodumijejezuitLalorazka-zal jezuitskošolo,ki joobiskujeokrog1100učencev.Grezaenonajsodobnej-šihšolvČilu.Tojetudinajjužnejšajezu-itskašolainjezuitskaskupnostnasvetu.PolegšolenajbivPuertoMonttuspo-znaltudideloCVX(Comunidad de Vida Cristiana, Skupnost krščanskega življe-nja)inHogardeCristo,kigajezačelje-zuitskipater,danespoznankotsvetnikAlbertoHurtado.ŽeprvivikendvPuertoMonttujeminildelovno. V soboto sem imel duhovnoobnovo, spovedovanja in mašo za se-stre Hermanas Corazonistas, ki imajokot glavno poslanstvo poučevanje nasvojihšolah,vnedeljopasomepeljalinaotokChinquíoali,kotgatudiimenu-jejo,IsladelosCuras,kijevlastijezuit-skešoleinkjersemmaševalzaenoodskupinCVX.In takokotučencinajdejovzdevkezaučitelje, so hitro našli ime tudi zame.PoimenovalisomePadreHappy.Rekliso,dazato,kersemvednodobrevolje

seposlovili inzamesecdni razšlivsaknasvojkonecČila.Podoživljalsemtre-nutke,kismojihpreživeliskupaj:prvosrečanje,predstavitevsvojegaživljenjasobratom, skupni izleti, duhovne vaje,študij, delavnice o čustvenosti, duhov-nemdnevniku,askeziinmistiki,počitni-ce... Insedajsemzopetsam.Sedimvavtobusu in razmišljam. Pred mano je1100kmdolgapotali12urvožnje.Udobnisedežisomezazibalivspanec.Nočjeminila,kotbitrenil.ZbudilsemsevbližiniValdivije.DoPuertoMonttaje ostalo še kake štiri ure vožnje. Pail-laco, Rio Bueno, Osorno, Purranque,Frutillar,PuertoVarasinkončno,pona-tankodvanajstihurah,seodprePuertoMontt.Občuteksemimel,dasempri-spelvenoodirskihribiškihmest.Selitevnajugniprineslalegeografskih,ampaktudiklimatskespremembe.Znašel sem se v dežju, vetru in sivini,vendarmijeprijaznostjezuitovintam-kajšnjihljudivsrcevlilasonce.

128

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

inseradšalim.Inkakonebibildobrevoljeobtakšnisprejetostiindomačno-sti. Počutil sem se kot član velike dru-žine.»Holapadre!¿Quétal?«somepozdra-vljali otroci na hodniku in mi stiskaliroko.Primerjalisosvojedrobcenedlanizmojoveliko»šapo«inzrokamikazali,dokodmi sežejovrhovinjihovihglav.Največji užitek pa je bilo poučevanje.Posebno navdušenje sem vzbudil priučencih, ker sem edini lahko brez po-moči stola prižigal projektor, ki je bilobešen na stropu. Učenci so me učilirokovatissodobnimielektronskimipri-pomočki,posebnos tablo, jazpasemjimgovorilo Ignaciju, jezuitskiduhov-nosti, zgodovini Evrope in Sloveniji.Odličnosmoseujeli.Ktemujepripo-moglatudimojanavdušenostzašport.Kojimjerektoršolepovedal,dasemvnjihovihletihigralkošarko,somefantjeiz šolske košarkarske ekipe prosili, da

biznjimitreniral.Vzačetkusemsejimupiral,sajjeodmojegazadnjegakošar-karskegatreningaminiložeprekodvaj-setlet.Vendarkosemuvidel,damislijoresnoindasomepetnajstminutpredtreningomprišli čakatpredvrata jezu-itske skupnosti, nisem imel več izgo-vorov.Hitrosemsepreoblekel inobultekaške copate, saj košarkarskih copatnisem imelsseboj.Takojsome fantjesprejelimedseinzdelosemije,kakordabisevrnilvzlatečasesvojekošarkar-skekariere.Vgibčnostijimresdanisemmogelkonkurirati,sempaspretnoupo-rabilsvojovišinoinizkušnje.Karmalcežalmijebilo,kosemenemuodfantovdal»banano«,naračunkaterejebilde-ležen številnih šal soigralcev. Vendartuditojeigrainučenje.Čepravnisemdoberodbojkar, semsepreizkusiltudivodbojki.Povabljensembilvekipoprofesorjev,kijeigralaprotidijakom.Tuditokratmijeprišlavišinaše

129

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

Zasebojsempustildelsebe,delsvoje-ga življenja. Ostal bo tam, na drugemkoncusveta,vPuertoMonttu.Ljudiver-jetnonebomnikolivečvidel,vidimpanjihovelepeinveseleobraze.Inboljkojihgledam,boljme prevzemajo čustva. Ne vem, zakaj, vendar rad bi se razjokal. Glavo sem naslonil na sedež v avtobusu in na desnem licu začutil, da mi je spolze-la solza. Zatisnil sem oči. »Hasta la vista, Puerto Montt!« sem si rekel potihem, da me ni slišal sopotnik vavtobusu.»Hastalavista,Miran!«jeodmevalodgovor.

Nemoremživetibrezživljenja,bitičlo-vekbrezčloveka,kotpiševsvojipesmiEl hombre invisible čilski pesnik PabloNeruda, in jaztečemingledaminpo-slušaminpojem.

No puedo sin la vida vivir,/sin el hom-bre ser hombre/y corro y veo y oigo/y canto,/las estrellas no tienen/nada que ver conmigo,/la soledad no tiene/flor ni fruto.

kakopravinnadomeščalamojeodboj-karskoneznanje.Poleg druženja z dijaki in profesorji,ki somevabili v svoje razrede, jebilaodlična izkušnja spoznavanje starševdijakov.Odduhovneobnove,kisemjoimelzastarše, srečevanj inpogovorovob športnih igriščih do spovedovanjaotrok.Posebno se me je dotaknila neizmer-nahvaležnost staršev,da lahkonjihoviotrociobiskujejojezuitskošolo,inhva-ležnost otrok, da jim starši to omogo-čijo,sajješolanjeprecejšenstrošekzastarše. »Kakšna hvaležnost!« sem več-kratrazmišljalinpomislilnase.Seznamzahvaljevatizasvojeznanje,izobrazbo,starše,kisomitoomogočili...?»Pogrešal vas bom!« sem si mislil, kosemsekonecmesecazavtobusomvra-čal v Santiago de Chile. Večji del potisempodoživljaltrenutke,kisemjihpre-živel z dijaki v razredih in na igriščih,sprofesorji, ki somevabili v svojepi-sarneinspraševalioSloveniji,ssobratijezuiti, ki so me sprejeli za svojega, sstarši dijakov, ki so miobslovesuzaželeli,najse vrnem, s kuharico,ki me je prosila, najmolim za njenega pet-najstletnega nečaka,ki se bori s tumorjemv glavi, z redovnicamikarmeličankami,kisemjim pripovedoval svojoživljenjsko zgodbo inblagoslovil njihov novitraktor...

130

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

kratke novice

Poletni dogodki

Vzačetkujulijajebiložetradi-cionalno srečanje jezuitov priSv. IgnacijunaPohorju.Pogo-varjali smo se našem poslan-stvuvSloveniji.

Sledile so skupne osebne du-hovnevajepriSvetemDuhu,kijihjevodilp.JanezPoljanšek.

God sv. Ignacija 31. julija smopraznovali pri Sv. Jožefu v Lju-bljani, kjer smo se najprej sre-čali sobratje jezuiti, ob 17.30je bila sveta maša, ki jo je vo-dilprovincialp.MilanBizantintudi spregovoril iz Ignacijeveduhovne zakladnice. Po mašipajebilodružabnosrečanjeobpecivuinpijači.Sv. Ignacijasoproslavili tudi na Rdečem bre-gunaPohorju, kjer stojiedinaIgnaciju posvečena cerkev naSlovenskem.

V začetku avgusta slovenskijezuiti lahkopoželjipreživimonekajdniskupnihpočitnicvTi-snempriŠibeniku.Takojebilotudiletos.

131

Slov

ensk

i jez

uti

- a

vgus

t 201

3

Spremembe

V Dravljah kaplan p. Marijan Kokalj odhaja na magistrski študij v Rim, za duhovnega pomočnika v župniji pa je bil imenovan p. Franc Kejžar.

Pri Sv. Jožefu v Ljubljani je odšel na nadaljni študij na Irsko p. Tomaž Mikuš, sh. Rok Bečan pa odhaja na študij teologije v Rim. Na novo sta prišla v skupnost p. David Bresciani in p. Damjan Ristić.

V rezidenci Srca Jezusovega v Mariboru bo novi član skupnosti p. Miran Žvanut, ki je končal tretjo probacijo v Čilu. Pomagal bo p. Ivanu Hočevarju pri študentski pastorali.

P. Primož Jakop je končal študij v Parizu in bo septembra začel tretjo probacijo v Dublinu na Irskem.

Sh. Andrej Brozovič je poleti opravil t.i. duhovniški mesec v Franciji. Septembra bo nadaljeval s tretjim letnikom štu-dija teologije v Parizu.

P. Peter Rožič je poleti opravil pri del tretje probacije v Portlandu (ZDA). Trenutno je v Sloveniji, sredi septembra pa se vrača v San-ta Claro (ZDA), kjer opravlja podoktorski študij.

132

Slov

ensk

i jez

uti

- j

unij

201

3

Izdaja:PredstojništvoslovenskeprovinceDružbeJezusove(p.MilanBizant).Izhajadvomesečno.Glavniinodgovorniurednikp.FrancKejžar,Ljubljana.Uredniškiodbor:p.BenediktLavrih,Maribor,s.RobertDolinar,Ljubljana.Vsedopiseinplačilapošljitenaupravo,Ljubljanska13,2000Maribor,tel(02)33-12-951(p.Cerar).Prostovoljneprispevkezanašeglasilolahkonakažetenanaslov:RezidencaDružbeJezusoveLjubljanska13,2000Maribor,žiroračun:041730000720322spripisom:»Zarevijo«.Založila:Slomškovadružbad.o.o.,Slomškovtrg3,Maribor.PrelomAndrejŠauperl.ISSN:1854-8776

Letos umrli slovenski jezuiti

Število slovenskih jezuitov se je letos zmanjšalo za tri. Vsi trije so delovali drugje, patra Podgornik in Kukovica sta bila člana naše province, p. Grošelj pa je pripadal zambijsko-malavijski provinci: p. Jožef Podgornik, roj. 16. 10. 1919 Vrtovin, vstopil 14. 8. 1939, posvečen 12. 4. 1952, zadnje zaobljube 15. 8. 1956, umrl 9. 3. 2013 Št. Andraž (A); p. Jože Grošelj, roj. 21. 9. 1944 Buč, vstopil 20. 7. 1970, posvečen 29. 6. 1977, zadnje zaobljube 1. 5. 1987, umrl 20. 4. 2013 Nangoma (Zambija); p. Alojzij Kukovica, roj. 26. 6. 1926 Ljubljana Polje, vstopil 24. 4. 1957, posvečen 19. 3. 1951, zadnje zaobljube 22. 4. 1972, umrl 31. 7. 2013 Buenos Aires (Argentina). Naj počivajo v Božjem miru!

P.JanezMujdricainp.JanezMihelčičstaseževrnilavZambijooz.Kirgizijo.Septembrapridep.VladimirKos,kibo15.septembraob8.30vDravljahpraznoval60letredovniškegaživljenjavDružbiJezusovi.Obtejpriložnostibo izšlapatrovapesniškazbirkaPesmiobtihomorskihvalovih.Vabljenikpraznovanju!

Naši misijonarji na obisku v Sloveniji:

Obletnice redovništva:

50let–p.JožePucelj(7.9.)

60let–pp.FranceZupančič(26.9.),JožeRovtar(1.10.),VladimirKos(7.9.)

Praznovanje 450-letnice ustanovitve

8. 9. 2013

Slo

Kresa

Program

Arrupejeva dvorana

4Slovenska provinca Družbe Jezusove

www.jezuiti.si

AVGUST 201

3

XLV

II - 4 (275)

lovenski ezuitijS