Sanacija Pregrade Vogršček

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENITVO

Silvana Bati

SANACIJA PREGRADE VOGREK

Diplomsko delo

Maribor, november 2008

I

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENITVO

SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17

tudent: Silvana BATI

tudijski program: univerzitetni, Gradbenitvo

Smer: Komunalna

Mentor: Izred.prof.dr. Eugen PETREIN

Somentor: In.grad.vi.pred. Matja NEKREP

Maribor, november 2008

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju

profesorju Evgenu PETREINU in

komentorju Matjau NEKREPU za pomo in

vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

III

SANACIJA PREGRADE VOGREK

Kljune besede: namakalni razvod Vogrek, sanacija

UDK: 696.133(043.2)

Povzetek

Diplomsko delo obravnava problematiko pregrade Vogrek, na kateri je bilo v oktobru

2007 opaeno puanje namakalnega cevovoda pod pregrado. Osrednji del dela

pojasnjuje proces upravljanja s pregrado, na kar se nanaajo procesi opazovanja,

vzdrevanja, prepoznavanja morebitnih pokodb, ter ukrepi, ki le-tem postopkom

sledijo. Obdelan je proces sanacije pregrade, podani so predlogi za konno sanacijo.

Glede na vse zgoraj navedene pogoje in dejstva, je edina monost sanacije, da se sanira

pokodovane cevi talnega izpusta na ta nain, da se v levem boku izvede nov betonski

rov, po katerem se od novozgrajenega odvzemnega objekta vzpostavi dva voda talnega

izpusta in en namakalni vod. Obstojee pokodovane cevi v pregradi se zainjektira in

ostanejo trajno del pregrade, obstojei pokodovani del odvzemnega objekta se

popolnoma zrui in zgradi novega. Dela naj bi potekala pozimi od oktobra 2009 junija

2010. Predstavljen je tudi program zaite pred nesreo, reevanja in pomoi ter

prepreitev oziroma ublaitev in odpravo posledic nesre, z postopki ukrepanja v

sluaju hipne in postopne poruitvi vodne pregrade.

IV

REMEDIATION OF THE VOGREK DAM

Key words: irrigation system Vogrek, remediation

UDK: 696.133(043.2)

Abstract

This paper introduces the problem of the Vogrek dam, on which leakages of the

irrigation pipeline under the barrier has been observed in October 2007. The main part

of the paper explains the management process of the barrier, which is based to the

processes of observation, maintenance, identify of potential injuries, and actions that are

followed by this procedures. It is treated the process of restoring the barrier, the

proposals for final rehabilitation are given. In view of all the above mentioned

conditions and facts, the only possible way of rehabilitation is, to build a new pipeline

under the left flank of the barrier. The existing damaged pipeline in the barrier will be

closed with concrete and will remain a permanent part of the barrier. The works should

take place in winter, from October 2009 to June 2010. It is also presented a program of

protection against an accident, rescue and aid, and prevention of the consequences of

disasters, with the procedures of actions in the event of disruption of the barrier.

V

VSEBINA

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

2 PROBLEMATIKA PRECEJANJA POD PREGRADO VOGREK ............ 2

2.1. PREGRADA IN SPREMLJAJOI OBJEKTI ......................................................................... 3

2.2. OPAZOVANJE IN VZDREVANJE ................................................................................. 12

3 PREDLOGI KONNE SANACIJE ZA PREGRADO VOGREK............. 15

3.1 IZVEDBA TUNELSKE GRADNJE POVEZOVALNIH TALNIH VODOV IN NAMAKALNE

CEVI................................................................................................................................. 15

3.2 OCENA STROKOV ZA IZVEDBO TUNELSKE GRADNJE TALNIH VODOV IN NAMAKALNE

CEVI............................................................................................................. 18

3.3. PREDPISI IN IZHODIA ZA IZDELAVO SANACIJE PREGRADE..22

4. PROGRAM ZAITE , REEVANJA IN POMOI

4.1 PREVENTIVNI UKREPI ...24

4.2 KONCEPT REEVANJA IN POMOI OB RUITVI PREGRADE...24

4.3 KONCEPT ODZIVA OB PRELIVANJU PREKO PREGRADE.25

4.4 POTREBNE SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOLJIVI VIRI.25

4.5 ORGANIZACIJA IN IZVEDBA OPAZOVANJA IN OBVEANJA ZA

ZADREVALNIK VOGREK .. ....26

4.6 UPRAVLJANJE IN VODENJE ( ORGANI IN NJIHOVE NALOGE)...27

4.7 UKREPI IN NALOGE ZAITE, REEVANJA IN POMOI ....27

4.8 OCENJEVANJE KODE .......28

4.9 MONI VZROKI PORUITVE PREGRAD ..31

4.10 PRIAKOVANE POSLEDICE POPLAV ..31

4.11 MONOST VERINE NESREE OB PORUITVI PREGRADE...32

4.12 MONOSTI PREDVIDEVANJA PORUITVE PREGRAD 32

4.13 SKLEPNE UGOTOVITVE..32

VI

5.0 ANALIZA KAKOVOSTI VODE NA KONTROLNIH MESTIH................... 33

5.1 KONTROLA VZORCEV IZ TALNEGA IZPUSTA .............................................................. 33

5.2 KONTROLA VZORCEV OB PREGRADI .......................................................................... 33

5.3 KONTROLA VZORCEV NA SREDINI JEZERA................................................................. 33

6 SKLEP ................................................................................................................... 34

7 VIRI, LITERATURA: ......................................................................................... 36

8 PRILOGE.............................................................................................................. 38

8.1 SEZNAM PREGLEDNIC..40

8.2 NASLOV TUDENTA.................................................................................................... 38

8.3 KRATEK IVLJENJEPIS................................................................................................ 38

VII

UPORABLJENI SIMBOLI

- stopinja

- premer

m - meter

mm - milimeter

d - dolina

VIII

UPORABLJENE KRATICE

MOP - Ministrstvo za okolje in prostor

RS - Republika Slovenija

MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

PGD - Projekt za Gradbeno dovoljenje

PZI - Projekt za izvedbo

PID - Projekt izvedenih del

CZ - Civilna zaita

JGS - Javna gasilska sluba

JVS - Javna vodnogospodarska sluba

OKC PU - operativno komunikacijski center policijske uprave

PGD - Prostovoljno gasilsko drutvo

PCZ - Poveljnik Civilne zaite

ReCO - Regijski center za obveanje

RKB - radioloka, bioloka, kemina zaita

RCZ - Republiki tab za civilno zaito

PGD - Prostovoljno gasilsko drutvo

ZIR - zaita in reevanje

ZRP - zaita, reevanje in pomo

Sanacija pregrade Vogrek Stran 1

1 UVOD

Temeljne raziskave diplomskega dela bodo usmerjeno na obravnavo predloga konne

sanacije pregrade Vogrek, kjer bo poudarek na procesu izvajanja, ter oceni strokov

sanacije. Temeljni namen raziskave je podati predloge konne sanacije za pregrado

Vogrek.

V oktobru 2007 je bilo opaeno puanje namakalnega cevovoda pod pregrado. Ob pregledu

objektov talnega izpusta je bilo ugotovljeno, da je stanje neustrezno. Neustrezno je tudi stanje

odvzemnega objekta in namakalnega cevovoda v obmoju pregrade. Cevi so iz materiala slabe

kvalitete in slabo izdelane. Meritve pregrade, izvedene v maju 2008, so pokazale, da stabilnost

pregrade ni vpraljiva. Stanje pa se lahko spremeni, e bi prilo do puanja cevi v telesu pregrade

(talni izpust, namakalni cevovod).

Breina dostopne poti in breine na levem boku pregrade so nestabilne.

Trenutno stanje je sledee: Odvzemni objekt ni v funkciji. Namakalni cevovod v obmoju pregrade

ni v funkciji. Izvedena je povezava med desno cevjo talnega izpusta (pred zaporninim objektom

talnega izpusta) in namakalnim cevovodom (interventno e izvedena 1. faza sanacije). Leva cev

talnega izpusta slui za zagotavljanje pretoka biolokega minimuma. Terminsko so doloene kote

na katerih se vzdruje nivo v akumulaciji. Z uporabniki vode za namakanje je dogovorjena zaasna

kota gladine vode 93,60m.n.m. in koliina 2 mio m3 za eno sezono namakanja.

Glede na namen raziskave se bomo lotili posameznih obravnav specifinih podroij, ki

postavljajo osnovne okvire, znotraj katerih bomo strukturirali diplomsko delo. Zaetno

obseneje poglavje bo namenjeno predstavitvi problematike precejanja pod pregrado

Vogrek, le-to bo zajemalo procese opazovanja, vzdrevanja, prepoznavanja pokodb in

ukrepov, ki tem sledijo. Podan bo predlog konne sanacije za pregrado Vogrek. Vsebina

zadnjega, tretjega poglavja pa bo namenjena analizi kakovosti vode na izbranih kontrolnih

mestih, ki ga ni mo zanemariti. Zadnje poglavje pa zajema program zaite in reevanja

pred nesreo, v katerem so predlogi za izvajanje zaite, reevanja in pomoi ter

prepreitev oziroma ublaitev in odpravo posledic nesree.


2 PROBLEMATIKA PRECEJANJA POD PREGRADO VOGREK

OPIS AKUMULACIJE VOGREK vodnogospodarski objekt v pristojnosti javne

vodarske slube MOP-a.

V letu 1983 je bila izgrajena akumulacija Vogrek na podroju Spodnje Vipavske doline,

kot potreben vodni vir za namakanje kmetijskih zemlji na podroju od italijanske meje

do kraja rnie, priblino v sredini doline. Od maksimalno monega volumna vode v

akumulaciji 8,5 milijonov m3 vode, od katerih je za namene namakanja mono izkoristiti

6,8 milijonov m3 vode, kar zadostuje za okrog 3000 ha obdelovalnih povrin.

Akumulacija Vogrek je visoka zemeljska pregrada.

OPIS NAMAKALNEGA RAZVODA VOGREK Vodni zadrevalnik Vogrek je

objekt vodne infrastrukture v lasti Republike Slovenije. V imenu lastnika z njim upravlja

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za

upravljanje z vodami, ter Kmetijstvo Vipava v pristojnosti MKGP-ja.

Preko glavnega cevovoda, ki zajema vodo iz gladine akumulacije v zajemnem objektu,

tee voda v namakalno omreje po jekleni cevi, ki se zane s premerom 1.100 mm skozi

telo pregrade. Premer se na drugi strani pregrade postopoma manja glede na potrebe pri

posameznem odjemu vode na vozliih namakalnega razvoda. Namakalni razvod je

trenutno izgrajen na obmoju 1300 ha in v celotno dolino meri priblino 127 km.

Infrastruktura namakalnega razvoda zajema e dve rpalii, vodohram, transformatorske

postaje in mostne konstrukcije za premostitev reke.

V letu 2007 je Raunsko sodie RS izvajalo sistemska revizijo smotrnosti ravnanja

drave pri prepreevanju in odpravi posledic sue v kmetijstvu (izdelana v letu 2007

t.1207-3/2006-22). Zakljuek revizije je bil, da je nujno potrebno zagotavljati ustrezno

vzdrevanje velikih namakalnih sistemov, z namenom ohranitve funkcionalnosti ter

zagotovitve uinkovite izrabe posameznega sistema. Revizijsko poroilo nalaga


pristojnima ministrstvoma (MOP in MKGP), naj vodita aktivno politiko pri vzpostavitvi

im ve povrin z namakalnimi sistemi in s tem omilita stroke, ki nastanejo kot posledica

sue tako odkodnin, kot finanne in socialne posledice pri proizvajalcih kmetijske

proizvodnje. Z ustreznim namakanjem kmetijskih zemlji je namre mono zagotavljati

stalni paritetni dohodek pri proizvodnji zelenjave, sadja, trsnic, sladkorne repe, krompirja

in tudi navadnih poljin in travinja, e so le te namenjene nadaljnji proizvodnji ali krmi

ivine.

Vogrek je najveji namakalni sistem v dravi, ki zaradi znailnosti vodnega vira

zagotavlja vodne koliine ne glede na letno koliino padavin in je zatorej za dravo

stratekega pomena pri vedno vejih klimatskih vplivih, ki vedno bolj pestijo tudi

kmetijstvo.

Pregrada Vogrek je bila zgrajena leta 1989 z namenom zadrevanja vode za potrebe

namakanja kmetijskih povrin in zadrevanja poplavnih valov.

Nahaja se na obrobju Vipavske doline, v zahodnem delu Slovenije, kjer predstavlja

vinogradnitvo in sadjarstvo eno od poglavitnih gospodarskih panog v regiji. Akumulacija

zagotavlja ustrezne vodne koliine za namakanje predvsem v sunem obdobju spomladi in

poleti; napaja se iz ve manjih vodotokov v povirju vodotoka Vogrek, predvsem v

jesenskem in zimskem obdobju, ko so pretoki najveji.

Pregrada je v javni lasti. Upravljanje objekta je poverjeno javni vodno gospodarski slubi

na osnovi pridobljene koncesije. Vzdrevanje objekta se financira iz javnih sredstev.

2.1. Pregrada in spremljajoi objekti

Od 8 mio m3 vode , kolikor znaa celotni projektirani volumen akumulacijskega prostora

je 6,8 mio m3 (84,5 % volumna) namenjenih za namakanje, 1,25 mio m3 (15,5 %

volumna) pa za zadrevanje visokih voda.

Sestavljajo ga akumulacijski prostor, ki je z nasipom hitre ceste razdeljen v dva dela;

zgornji del gorvodno od nasipa avtoceste in spodnjega dolvodno od nasipa avtoceste ter

objekti in naprave za zadrevanje, obratovanje in posebno rabo vode.


Vodni zadrevalnik Vogrek je objekt namenjen zagotavljanju vode za namakanje

spodnje Vipavske doline, ki znaa 84,5 % celotnega koristnega volumna in zadrevanju

visokovodnega vala, za katerega je predvidenega 15,5% celotnega koristnega volumna.

Za namakanje je mono koristiti 6,80 mio m3 prostornine, od tega v spodnjem delu

akumulacijskega prostora prostornino med koto 98,80 m n.m.v., ki je kota preliva na

desnem bregu pregrade, do kote 80,00 m n.m.v, ki je kota minimalne gladine, in v

zgornjem delu akumulacijskega prostora prostornino med maksimalno koto 102,50 m

n.m.v. in koto 99,30 m n.m.v., ki je kota stalne ojezeritve.

Za zadrevanje visokovodnega vala je v spodnjem delu akumulacijskega prostora

glavnem jezeru - na razpolago 1,25 mio m3 prostornine, to je od kote 98,80 m n.m.v., ki je

kota preliva na desnem bregu pregrade, do kote 100,50 m n.m.v., ki je kota maksimalne

dopustne gladine v glavnem jezeru in v zgornjem delu akumulacijskega prostora nad hitro

cesto od kote 99,30 m n.m.v., ki je kota stalne ojezeritve, do kote 102,5 m n.m.v, ki je kota

maksimalne gladine.

Za akumulacijski prostor se teje vodni prostor z zemljiem, ki je v obmoju vode in

zelene povrine zadrevalnika. Akumulacijski prostor je z nasipom hitre ceste Vogrsko

Selo deljen na dva dela; zgornjega, kjer je dovoljeno nihanje gladine od maksimalne kote

102,50 m n.m.v. do kote stalne ojezeritve 99,30 m n.m.v. in spodnjega, kjer je dovoljeno

nihanje gladine od maksimalne kote 100,50 m n.m.v. do minimalne kote 80,00 m n.m.v.

Volumen celotnega akumulacijskega prostora znaa 8,5 mio m3. Od celotnega volumna se

teje za koristni volumen 8,05 mio m3, od tega v skladu z namembnostjo zadrevalnika 6,8

mio m3 za namakanje in 1,25 mio m3 za zadrevanje visokega vala.

Pregrada je zemeljskega tipa z glinenim jedrom. Vodni del pregrade je izveden s

skalometom in urejen v naklonu 1:1,5 z vmesnimi bermami; zrani del je iz kamnitega

lomljenca, jalovine in glinasto-meljastih materialov urejen v naklonu 1:2 z vmesnimi

bermami. Jedro pregrade je iz glinasto meljastih materialov pridobljenih po veini na

obmoju akumulacijskega prostora zaiteno z dvoslojnim filtrom na obeh straneh.

Pregrada je visoka 35,40 m, dolga 174 m; irina krone znaa 5 m, v dnu je pregrada iroka

120 m. Preko pregrade je speljana makadamska povezovalna cesta.


Pregrada in akumulacija lei na neprepustni podlagi eocenskega flia. Prav zaradi

priakovanih kvalitetnih, neprepustnih temeljnih tal se bile v fazi projektiranja izvedene le

osnovne geoloke raziskave osnovnega terena. V asu gradnje se je izkazalo, da se prav v

pregradnem profilu pojavljajo propustne cone s pojavom apnennih skladov, ki so

onemogoile polnitev akumulacije. Zato je bila naknadno izvedena e enoredna tesnilna

zavesa iz cementno bentonitne suspenzije v globino 66 m in doline 344 m.

Za evakuacijo visokih voda je na desnem boku pregrade izveden prelivni objekt v

armirano betonski izvedbi, ki prevaja 1000 letno visoko vodo. Pri evakuaciji visokih voda

je predviden tudi talni izpust s kapaciteto 14 m3/s, z venamensko dvojno vlogo:

evakuacija visokih voda, interventno praznjenje akumulacije, zagotavljanje ekoloko

sprejemljivega pretoka ter odvzem vode za namakanje.

Talni izpust je speljan pod pregrado in ga sestavljata dve obbetonirani jekleni cevi premera

1200 mm, od katerih je ena cev namenjena odvzemu vode za namakanje, druga pa za

evakuacijo vode iz akumulacije. Vtok v talni izpust je armirano-betonska konstrukcija,

velikosti 6,60 x 5,60 m. Vtoka v cevi sta na razlinih kotah in sta zaitena z grabljami.

Cevi potekata v rahlem loku pod pregradnim telesom in se zakljuita z zaporninim

objektom. Regulacija dotoka vode preko talnega izpusta se izvaja na iztoku z zasunom tipa

Howel - Bunger. Upravljanje z zasuni je na elektrino-hidravlini pogon, v primeru

potrebe pa je mono tudi rono upravljanje.

Odvzem vode za namene namakanja se preko odvzemnega objekta. Odvzemni objekt je

armirano-betonska konstrukcija, ki se nahaja na vodni strani pregrade in omogoa odvzem

povrinske vode iz epilimijskega pasu. Opremljen je s tirimi zaporninimi tablami,

postavljenimi na razlinih viinah pred katerimi je nameena reetka pred to pa e

plastina mrea. Upravljanje z zaporninimi tablami se vri avtomatsko ali rono s

ploadi na odvzemnem objektu.

Odvzemni objekt je z glavnim ventilom namakalnega sistema povezan preko

povezovalnega cevovoda iz obbetoniranih jeklenih cevi premera 1000 mm. Cevovod se od

odvzemnega objekta spusti po breini pravokotno na padnico terena ter nato ostro zavije

po raeni podlagi pod pregrado. Na zrani strani pregradi ponovno zavije in preka cevi

talnega izpusta ter nadaljuje pot pod umiritvenim bazenom bonega preliva do glavnega

ventila namakalnega sistema.


Konkretna opredelitev objektov in naprav:

Objekti in naprave za zadrevanje in rabo vode ter obratovanje zadrevalnika Vogrek so:

I. Objekti vodne infrastrukture:

1. Pregrada s pripadajoimi objekti in napravami

2. Pretoni objekt v nasipu hitre ceste in ventil za izravnavo gladin

3. Upravni objekt s pripadajoimi prikljuki in pripadajoim funkcionalnim zemljiem

Vodni objekti in naprave v posebni rabi:

4. rpalie rnie za namakanje polja rnie

5. Odvzemni objekt za namakanje na obmoju namakalnega sistema Vogrek, razen polja

rnie.

II. Druga javna infrastruktura na obmoju zadrevalnika:

6. Dovozna cesta do pregrade

7. Cesta preko pregrade - povezovalna pot

8. Nasip za hitro cesto Vrtojba-Razdrto

9. Plinovod

10. Telefonski prikljuek

11. Elektro prikljuek s trafo postajo

12. Prikljuek komandne hiice na vodovod

Z vsemi objekti, razen z objekti v posebni rabi, nasipom hitre ceste in plinovodom,

upravlja vzdrevalec.

Pregrada s pripadajoimi objekti:

Pregrada je izvedena kot nasuta pregrada v kombinaciji zemeljske in skalometne izvedbe.

Osrednji, tesnilni del pregrade je iz glinasto-meljastih materialov z dvoslojnim filtrom na

obeh straneh. Vodni del pregrade je zavarovan s kamnometom. Zrani del pregrade je iz

kamna, jalovine iz kamnoloma in iz glinasto-meljastih materialov, prekritih z rodovitno

zemljo. Skupno je v pregrado vgrajenih cca. 250.000 m3 materiala. Krona pregrade je na

koti 102,00 m n.m.v.


Najnija toka temeljev pregrade je na koti 66,60 m n.m.v. Maksimalna viina pregrade je

35,40 m. Dolina krone pregrade je 174 m. irina krone pregrade je 5,00 m, irina dna

pregrade je cca. 120,00 m. Naklon pregrade na vodni strani je 1:1,5 z vmesnimi bermami.

Povpreni naklon je 1:1,75.

Naklon pregrade na zrani strani je 1:2 z vmesnimi bermami. Povpreni naklon je 1:2,30.

Na bermah so poloene koritnice za odvod povrinske vode. Zrana stran pregrade je

zatravljena. Za tesnjenje pregrade je izvedena tesnilna zavesa. Po kroni pregrade je

speljana makadamska cesta - povezovalna pot.

Pripadajoi objekti in naprave pregrade so:

a) Talni izpust

Talni izpust je sestavljen iz dveh obbetoniranih jeklenih cevi premera 1200 mm. Levi

cevovod je namenjen spuanju minimalnega pretoka v potok Vogrek in hitremu

praznjenju akumulacije, desni pa za praznjenje akumulacije in odvzem vode za namakanje.

Odvzem vode za namene namakanja se vri preko povezovalnega cevovoda premera 1000

mm za odvajanje vode k rpaliu za namakanje in se ga vri v primeru korienja vode

med koto 83,00 in koto 80,00 m n.m.v, ko gravitacijsko odvajanje ni ve mono.

Vtok v talni izpust je armirano-betonska konstrukcija, velikosti 6,60 x 5,60 m z grabljami

na koti 72,80 m n.m.v. za levo cev in na koti 77,80 m n.m.v. za desno cev. Skupna

povrina grabelj je 28,80 m2.

Na iztoku je talni izpust opremljen z zaporninim mehanizmom, ki ga sestavljata dva

zasuna premera 1200 mm tipa Howel - Bunger (dobavitelj: Litostroj) in sta skupaj z

deflektorjem montirana v zaporninem objektu na zrani strani pregrade na koncu vsake od

dveh obbetoniranih cevi.

Upravljanje z zasuni je na elektrino-hidravlini pogon, v primeru potrebe pa je mono

tudi rono upravljanje.

Zasun na talnem izpustu, preko katerega se zagotavlja minimalni pretok v potoku

Vogrek, merjen na vodomerni lati Bezovljak in se zapira na osnovi diagrama odprtosti

zasuna v odvisnosti od gladine vode v zadrevalniku.


Iztok vode iz objekta poteka preko podslapja, ki je dimenzionirano na pretok 14,50 m3/s in

po koritu potoka Vogrek, ki je reguliran.

b) Preliv za visoke vode

Preliv za visoke vode je armirano betonska konstrukcija z natonim delom na desnem boku

pregrade. Preko natonega dela je speljan most za dostop na krono pregrade.

Na koncu natonega dela je zapornica, dimenzije 8,0 x 1,0 m. Za zapornico je dra, irine 8

m in doline cca. 164,4 m, ki se pod pregrado 8,0 x 4,0 x zakljui s podslapjem - armirano

betonskim bazenom dimenzij 25,0 m. Upravljanje z zapornico je avtomatsko ali rono.

c) Injekcijska zavesa

Injekcijska zavesa je vgrajena iz vrha pregrade, levo in desno od pregrade pa iz prirodnega

poboja. Na levem delu je zaradi majhnega nadsloja izvedeno kontaktno injektiranje v

dolini 22 m in 10 m v globino. Celotna dolina zavese je 344 m. Zavesa je enoredna iz

cementno-bentonitne suspenzije in je bila izvedena po sistemu primarnih, sekundarnih in

terciarnih vrtin.

d) Hidromehanska oprema

Za obratovanje na izpustih je na pregradi vgrajena naslednja hidromehanska oprema:

Zasuna (2) Howel-Bunger za reguliranje pretokov preko talnega

izpusta

zaklopka na prelivu za visoke vode

zasun premera 1200 mm na cevovodu za dovod vode do rpalia

zapornine table na odvzemnem objektu vode za namakanje

dvini in krmilni mehanizem s pripadajoo elektromehansko opremo

reetke na vtonem objektu v talni izpust

komandni in avtomatski regulacijski deli, ki se nahajajo v objektu za

upravljanje, na zaporninem in na odvzemnem objektu za namakanje.


e) Pretoni objekt

Pretoni objekt omogoa pretok vode pod nasipom hitre ceste iz zgornjega v spodnji del

zadrevalnika. Vtoni objekt je armiranobetonska konstrukcija, grajena kot tirolsko zajetje.

ahtni preliv je na koti 99,30 m n.m.v. (spodnji del zadrevalnika je na koti 98,80 m

n.m.v.) in omogoa stalno ojezeritev na tej koti. Ob maksimalnih vodah je moen dvig

gladine vode do kote 102,50 m n.m.v. (spodnji del akumulacije do kote 100,50 m n.m.v.).

Pod nasipom je na koti 87,15 m n.m.v na iztoku in na koti 87,50 m n.m.v. na vtoku zgrajen

armiranobetonski katlast propust svetle odprtine 3,00 x 3,00 m. Pred tirolskim zajetjem je

v levi steni vgrajena jeklena cev F1000 mm z zasunom na koti 88,50 m n.m.v. Dostop do

zasuna je preko vertikalnega armiranobetonskega jaka. Preko te bone cevi je mona

izravnava gladin vode v obeh delih zadrevalnika in izpraznjenje zgornjega dela.

f) Odvzemni objekt za namakanje

Odvzemni objekt je sestavni del namakalnega sistema in je opredeljen kot objekt v posebni

rabi in z njim upravlja upravljavec namakalnega sistema, v skladu z vodnogospodarskim

dovoljenjem in usklajeno z upravljavcem zadrevalnika.

Odvzemni objekt je armirano-betonska konstrukcija z dostopnim mostom, ki se nahaja na

vodni strani pregrade in omogoa odvzem povrinske vode za namakanje.

Opremljen je s tirimi zaporninimi tablami. Pred vsako tablo je nameena reetka, ki iti

tablo pred naplavinami. Table se odpirajo od zgoraj navzdol. Dostop do tabel je moen z

zunanje strani s olnom, iz notranje strani pa po vstopnih lestvah iz odprtin v krovni ploi.

Vsaka tabla ima vgrajena vrata za dostop iz olna do table za primer ienja in

vzdrevanja.

Pred reetko je vstavljen okvir iz eleznih profilov, preko katerega je napeta fina mrea iz

plastike, ki dodatno iti dotok v namakalni sistem pred finejo plavajoo nesnago.

Voda za namakanje se na tem objektu odvzema med kotama 98,80 m n.m.v. in 83,00 m

n.m.v. Za odvzem vode pod koto 83,00 m n.m.v. slui vtok v talni izpust. Na vrhu

odvzemnega objekta je hiica, kjer so nameene aparature za avtomatsko odvzemanja

vode.


Obratovanje z zaporninimi tablami se vri avtomatsko ali rono, ter poteka v sledeem

zaporedju.

Obratovanje obsega naslednje :

polnjenje zadrevalnika

rabo in izkorianje vode iz zadrevalnika

vzdrevanje kote normalne zajezitve in izravnavo gladin med spodnjim

in zgornjim delom zadrevalnika

zadrevanje visokih voda

praznjenje zadrevalnika

ukrepanje v izrednih razmerah

zagotavljanje prepuanja minimalnega pretoka 15 l/s

Polnjenje zadrevalnika predstavlja as, ko je dotok vode v zadrevalnik veji kot je

odvzem. Gladina pri tem naraa, vse dokler se akumulacija ne napolni do kote preliva na

prelivnem objektu, to je do kote 98,80 m.n.m.v. Ob polnjenju zadrevalnika mora stalni

pretok preko talnega izpusta zagotoviti minimalni pretok 15 l/s v potoku Vogrek pod

pregrado (merjeno na VP Bezovljak). Za zagotavljanje minimalnega pretoka 15 l/s pod

pregrado se rono odpira in zapira zasun na talnem izpustu na osnovi diagrama,odprtosti

zasuna v odvisnosti od gladine v akumulaciji. Pri normalnem hidrolokem letu in

povprenem letnem dotoku (sQs) brez odvzema vode za namakanje je as popolne

napolnitve 18 mesecev.

Raba in izkorianje vode iz zadrevalnika se zagotavlja med kotama 100,50 m.n.m.v. in

83,00 m.n.m.v. preko odvzemnega objekta, med kotama 83,00 m n.m.v. in 80,00 m n.m.v.

pa preko prikljuka namakalnega voda na talni izpust.

Zasun na povezavi med talnim izpustom in namakalnim vodom je potrebno odpirati in

zapirati do take mere, da je preko talnega izpusta zagotovljen tudi minimalni pretok v

potoku Vogrek. Zasun se ne odpira avtomatsko. Komande so rone. Odpiranje se vri na

podlagi diagrama, ki doloa odprtje zasuna glede na gladino vode v akumulaciji.


Naknadno je bil pred vtokom v namakalni sistem in za zasunom za izpust blata vgrajen

nov zasun, ki omogoa dodatno popolno zaporo in regulacijo dotoka v namakalni sistem.

Zasun je opremljen s tevcem za merjenje dotoka v namakalni sistem.

Zasun je v upravljanju vzdrevalca vodnega zadrevalnika Vogrek, obratovanje pa mora

biti v skladu z vodnim dovoljenjem za izkorianje vode iz zadrevalnika Vogrek in reke

Vipave usklajeno z upravljavcem namakalnega sistema.

Za vzdrevanje normalne kote zajezitve se, ko dosee gladina koto 98,80 m n.m.v., vse

veje dotekajoe vode do koliine 8 m3/s odvajajo preko talnega izpusta. Dotekajoe

koliine vode veje kot 8 m3/s odtekajo preko preliva za visoke vode. Zapiranje in

odpiranje zasunov talnega izpusta je na elektrino hidravlini pogon. Izravnava gladin

med spodnjim in zgornjim delom akumulacijskega prostora ali praznjenje zgornjega dela

akumulacije je zagotovljeno preko bone cevi premera F1000 pretonega objekta pod

pregrado hitre ceste.

Zadrevanje visokih voda nastopi, ko v spodnji Vipavski dolini, zlasti pa v Mirnu

nastopijo visoke vode, ki ogroajo poplavno varnost obmoja, to so pretoki Vipave med

Q50 in Q20.

V tem primeru, ki se teje za izredne razmere je z zapiranjem talnega izpusta in dvigom

zapornice mono zapreti vse odtoke iz zadrevalnika razen minimalnega pretoka za potok

Vogrek.

Z dvigom zapornice se prine polnjenje volumna namenjenega za zadrevanje

visokovodnega vala.

Praznjenje zadrevalnika se izvaja v izrednih razmerah in sicer ko :

obstoji nevarnost pokodbe ali poruitve pregrade

se izvajajo nujna dela na objektih in napravah zadrevalnika, ki zahtevajo

znianje gladine


Praznjenje se vri preko talnega izpusta 1 in 2. Komande za odpiranje so rone. Pri

praznjenju mora biti ventil na povezavi med talnim izpustom in namakalnim sistemom

zaprt.

Pri praznjenju - v primeru, da se izvajajo nujna dela, je potrebno prepreiti negativne

vplive praznjenja na dolvodni reim.

2.2. Opazovanje in vzdrevanje

Obratovanje, vzdrevanje, opazovanje in obveanje v izrednih razmerah je naloga

izvajalca obvezne dravne gospodarske javne slube urejanja voda v povodju reke Soe

(VGP Hidrotehnik, enota Nova Gorica)- v nadaljevanju - vzdrevalec.

Na pregradi se vse od izgradnje dalje redno opravljajo vzdrevalna dela ter tehnino

opazovanje s pomojo katerega je mo kontrolirati parametre, ki so pomembni pri

odloanju o stanju in varnosti pregrade; redno se kontrolira:

deformacije na povrini in v notranjosti pregrade (geodetske meritve premikov,

meritve inklinacije, seizmino opazovanje, vizualni pregledi ipd.)

stanje tesnilnega jedra (meritve pornih tlakov)

precejanje skozi pregrado (meritve drenanih iztokov in piezometrinih viin,

meritve pornih tlakov, opazovanje sprememb vodnega reima na izvirih in dotokih v

zadrevalnik)

precejanje skozi podlago pregrade (po dnu in bokih)

pritiske v temeljih pregrade (meritve pornih tlakov)

Izvajalci tehninih opazovanj vsako leto podajo letno poroilo o tehninem opazovanju

zadrevalnika in stanju ter varnosti pregrade.

Redno opazovanje in meritve omogoajo zgodnje odkrivanje pokodb in sanacijo pregrade

ter njenih delov preden pride do resnih pokodb in posledino poruitve, ki ima lahko za

posledico veliko materialno kodo in v skrajnem primeru celo loveke rtve. Prav redno

opazovanje je v spodaj opisanem primeru omogoilo zgodnje odkritje pokodbe


povezovalnega cevovoda med odvzemnim objektom in talnim izpustom, ki bi v primeru

malomarnega ravnanja in napanih odloitev v kritinih trenutkih lahko pripeljala do

katastrofe.

a) Opazovanje monitoring

Pregrada vodnega zadrevalnika Vogrek spada med visoke jezove in jo je potrebno, v

skladu z veljavnimi predpisi na podroju visokih pregrad opazovati. Opazovanje je

vizualno in tehnino.

Vizualno opazovanje je povrinsko pregledovanje objekta, kjer se s prostim oesom

ugotavljajo kot so: razpoke, usadi, podori,morebitne zunanje pokodbe na pregradi

erozijski pojavi, stanje zarasti, stanje objektov in opreme na pregradi in v zaledju, stanje

brein v akumulacijskem prostoru in podobno. Vizualno opazovanje izvaja vzdrevalec

objekta.

Tehnino opazovanje obsega pregledovanje, merjenje in druge preizkuse elementov, s

katerimi je mogoe ugotoviti stanje pregrade ali njenih posameznih delov ter stanje

temeljnih tal in brein akumulacijskega prostora ob pregradi in v akumulacijskem prostoru,

in sicer glede stabilnosti, vodne propustnosti ter uinkovanja keminih in drugih

povzroiteljev na pojav korozije ter ostalih povzroiteljev, ki lahko kvarno vplivajo na

mehanino odpornost materialov.

Tehnino opazovanje je zasnovano tako, da je mono kontrolirati bistvene elemente in

pokazatelje, ki so pomembni za odloanje o stanju in varnosti pregrade, in sicer:

deformacije na povrini

deformacije v notranjosti

stanje tesnilnega jedra

precejanje skozi pregrado



b) Monitoring in vzdrevanje

Monitoring se izvaja v sklopu rednih vzdrevalnih del na pregradi Vogrek po tropartitni

pogodbi med MKGP, MOP in Hidrotehnikom d.d. Ljubljana .

Na pregradi se vse od izgradnje dalje redno opravljajo vzdrevalna dela ter tehnino

opazovanje s pomojo katerega je mo kontrolirati parametre, ki so pomembni pri

odloanju o stanju in varnosti pregrade; redno se kontrolira:

deformacije na povrini in v notranjosti pregrade (geodetske meritve premikov, meritve

inklinacije, seizmino opazovanje, vizualni pregledi ipd.)

stanje tesnilnega jedra (meritve pornih tlakov)

precejanje skozi pregrado (meritve drenanih iztokov in piezometrinih viin,

meritve pornih tlakov, opazovanje sprememb vodnega reima na izvirih in dotokih v

zadrevalnik)


pritiske v temeljih pregrade (meritve pornih tlakov)

Izvajalci tehninih opazovanj vsako leto podajo letno poroilo o tehninem opazovanju

zadrevalnika in stanju ter varnosti pregrade.

Redno opazovanje in meritve omogoajo zgodnje odkrivanje pokodb in sanacijo pregrade

ter njenih delov preden pride do resnih pokodb in posledino poruitve, ki ima lahko za

posledico veliko materialno kodo in v skrajnem primeru celo loveke rtve. Prav redno

opazovanje je v spodaj opisanem primeru omogoilo zgodnje odkritje pokodbe

povezovalnega cevovoda med odvzemnim objektom in talnim izpustom, ki bi v primeru

malomarnega ravnanja in napanih odloitev v kritinih trenutkih lahko pripeljala do

katastrofe.


3 PREDLOGI KONNE SANACIJE ZA PREGRADO VOGREK

3.1 Izvedba tunelske gradnje povezovalnih talnih vodov in namakalne cevi

Povezovalni cevovod se po vtoku na odvzemnem objektu usmeri navzdol po padnici

leve breine akumulacijskega jezera. Ko pride do raenega terena se usmeri ob

breini pod pregrado pri tem se cevovod ukrivi tako v horizontalni smeri, kjer

napravi zasuk za skoraj 90, kot tudi v vertikalni smeri (slika 2). Pod pregrado

poteka cevovod po raenem terenu razmeroma ravno brez pretiranih odklonov od

osnovne smeri.

Na zrani strani zopet zavije (odklon za cca 120), preka cevi talnega izpusta in se

usmeri ob zaporninem objektu proti glavnemu ventilu namakalnega sistema pri

tem ponovno spremeni smer za 120. Tik preden preka umiritveni bazen bonega

preliva se cevovod ponovno odkloni - na zelo kratkem odseku se spusti za priblino

3 m ter se, preden pride do usedalnega jaka, zopet dvigne na prejnjo globino.

V povezovalnem cevovodu sicer lahko zagotovimo, da bo cev v asu sanacije suha,

vendar nas pri izboru tehnologije omejuje prav veliko tevilo ostrih kolen, ki

oteujejo dostop tako z vodne kot z zrane strani. Na vodni strani je vstop v cevovod

moen le preko odvzemnega objekta, na zrani strani pregrade pa se jaek nahaja

ele za umiritvenim bazenom bonega preliva pod katerim prehaja cevovod na plato

pod pregrado od cevovoda ga tako loi ostro koleno pod umiritvenim bazenom iz

katerega ni mo popolnoma odstraniti vode, zaradi esar je dostop v cev iz jaka

nemogo.

Zaradi tevilnih ostrih kolen je uporaba tehnologij, ki vkljuujejo uvlaenje cevi

nemogoa; uporabna se zdi monost sanacije z oplaenjem cevi od znotraj, vendar

bodo kolena in dostop tudi tu predstavljala znaten problem. Prevleka za oplaenje,

ki jo uporabljajo pri tovrstni tehnologiji se napenja s pomojo zraka, napredovanje

po cevovodu z ostrimi koleni je tako zelo teko.


eprav talni izpust nima tako velikega tevila ostrih kolen se pri tehtanju monih

variant sanacije sreamo z drugimi problemi, ki nas omejujejo pri izboru. Pri talnem

izpustu predstavljata glavni problem dostop v cevovod in zagotavljanje tega da bo

cevovod suh.

Vtok v talni izpust poteka preko vtonega objekta, ki je situiran v jezeru, levo od

sredine pregrade priblino 20 m od breine pregrade in v celoti potopljen - dostop do

njega pa je izredno teak. Pri tehtanju monosti za dostop v cev z zrane strani se

sooimo s problemom zapore dotoka jezerske vode, ki ga je mono uravnavati le na

spodnji zrani strani pregrade, saj se zapornici (zaklopki) nahajata v zaporninem

objektu na iztoku iz cevi talnega izpusta. Voda je tako ves as v cevovodu, kar

predstavlja dodaten problem pri izboru tehnologije za izvedbo sanacije.

Cevovoda bi bilo za tak dostop potrebno zapreti na vtoku, kar pa onemogoa

uporabo vseh tehnologij, ki potrebujejo prosto pot (uvlaenje, oplaenje), saj je s

tablami ta izhod prepreen. Ker nobena od tehnologij za sanacijo talnega izpusta ob

danih pogojih ne pride v potev, cevovod pa je potreben sanacije bo potrebno za

ustrezno sanacijo izprazniti akumulacijo.

Voda iz jezera se uporablja za namakanje v asu od marca (oroevanje) do oktobra

(namakanje).

Vestnost lastnika pregrade in vzdrevalca pri opravljanju rednih kontrol in

opazovanja se je v tem primeru izkazala za odloilno. Nastalo pokodbo je jemati v

opozorilo, kako pomemben je ustrezen nadzor v asu gradnje, prav tako kontrola

kakovosti vgrajenih materialov. Kontrola kvalitete vgrajenih cevi kot tudi izvedba

primerne antikorizijske zaite bi gotovo pripomogla k dalji ivljenjski dobi

cevovodov.

Problemi, na katere smo naleteli pri vrednotenju razlinih monosti sanacije pa so

opozorili na problematiko reitev uporabljenih pri nartovanju pregrade. Pri tem je

potrebno izpostaviti predvsem naslednje reitve:

Oba cevovoda teeta skozi pregradno telo (pod pregrado) in sta zgolj

obbetonirana; pregled cevi je tako mono oteen. Potek cevovodov e na zaetku

izkljui veliko monosti in nabor skri na tehnologije sanacije, ki bazirajo na

uvlaenju ali oplaenju cevi, kar posledino pripelje do zmanjanja pretonega

profila.


Pretok vode preko talnega izpusta se regulira na spodnji strani regulacijski

ventil je situiran pod pregrado. Taka izvedba praktino onemogoa dostop do

cevovoda in s tem kontrolo le tega. Oteena je tudi sanacija, sanacija pri polnem

zadrevalniku pa je praktino nemogoa.

Vtoni objekt je izveden dale od krone in brein akumulacije. Konstrukcija

oteuje dostop do vtoka v talni izpust. Prav zaradi tega se zdi problem okvare

zapornic, ki so postavljene na iztoku iz talnega izpusta na zrani strani pregrade e

toliko bolj pere. Saj sprio tekega dostopa do vtoka v cevi ni mo raunati, da bi

bilo mogoe ustaviti iztekajoo vodo, posledice pa bi bile lahko katastrofalne, saj bi

morebitni poruni val dosegel blinja naselja.

Povezovalni cevovod ima ve ostrih kolen, zaradi katerih velika veina tehnologij

obnove cevi ne pride v potev.

Cev povezovalnega cevovoda je pod pregradnim telesom obbetonirana, na zrani

pregradi pa je cevovod izveden tako, da je cev zgolj poloena na betonsko peto in ni

zaitena. Kljub temu imamo na tem delu cevovoda e tri ostra kolena, cev pa na teh

delih ni dodatno podprta ali fiksirana. Neitena cev se je sicer v naem primeru

izkazala za pozitivno, saj je problem naetosti cevovoda pokazal preden, bi prilo do

hujih pokodb in destabilizacije pregrade, vendar je nezaitena cev zato veliko bolj

izpostavljena mehanskim in drugim pokodbam.

Opozoriti je potrebno tudi na izvedbo zaporninega mehanizma izvedenega na

odvzemnem objektu. Tablaste zapornice so le prislonjene na betonsko konstrukcijo

odvzemnega objekta (nimajo izdelanih utorov oziroma vodil) obdano s tesnilno

gumo. Ko je v odvzemnem objektu voda, le-ta uravnovea vodni pritisk jezerske

vode in prepreuje odmik zapornic od stene. Problem se pojavi, ko je odvzemni

objekt prazen (zaradi pregledov ali sanacijskih del), saj je vodni pritisk jezerske vode

prevelik,da bi ga zapornice lahko premagale le z lastno teo, zaradi esar voda ob

tablah v majhnih koliinah, kljub vsemu priteka v odvzemni objekt. Polno tesnjenje

je tako reko nemogoe.

Pri podrobni preuitvi vseh monosti in upotevajo potrebe po vodi za namakanje,

smo se odloili,da se sanacijo izvede v dveh fazah. V sklopu prve faze, ki se e vri

je potrebno usposobiti cevovod, za odvzem vode za namakanje preko talnega izpusta


(leva cev). preko njega je moen odvzem vode za potrebe namakanja v poletju

2008.

Novembra 2008 se prine z izdelavo projektne dokumentacije za pripravo celovite

sanacije zadrevalnika Vogrek .

Glede na vse zgoraj navedene pogoje in dejstva, je edina monost sanacije ta, da se

sanira pokodovane cevi talnega izpusta na ta nain, da se v levem boku izvede nov

betonski rov, po katerem se on novozgrajenega odvzemnega objekta vzpostavi 2

voda talnega izpusta in 1 namakalni vod.

Obstojee pokodovane cevi v pregradi se zainjektira, in ostanejo trajno del

pregrade, obstojei pokodovani del odvzemnega objekta se popolnoma zrui in

zgradi novega .Dela naj bi potekala pozimi od oktobra 2009 junija 2010.

3.2 Ocena strokov za izvedbo tunelske gradnje

Za izdelavo Tunela- vodnega rova ob akumulaciji Vogrek RGP Velenje predlaga

strojno-roni izkop in rahljalno miniranje z primarnim podpiranjem v nestabilnih

odsekih z mehkejo hribino in jeklenim lonim podporjem, gradbeno mreo in

brizganim betonom. Trdni odseki se po potrebi podpirajo s sidri. Transport materiala

na delovie poteka po viseem tiru, transport izkopanine iz delovia poteka po

verinem transporterju in transporterji z gumijastim trakom.

Pri izkopavanju tunela se predvidi 1-2m/dan. Ta napredek omogoa varen izkop, ki

zagotavlja zahtevano stabilnost vodne pregrade med samo gradnjo.

Tehnologija izkopa , podporne ukrepe in potek gradnje je mogoe sprotno prilagajati

geomehanskim razmeram na samem mestu .


Izdelava vodnega rova "AKUMULACIJA VOGREK", dolina = 200m, svetli profil (irina = 2,0m, viina = 2,5m), napredek 1-2 m/dan

Poz. Opis Enota Koliina Cena Vrednost

1. Pripravljalna dela

1.1 Priprava in dovoz opreme na lokacijo, formiranje

delovia paval 1,00 7.500,00 7.500,00

1.2 Elektrina energija dan 150,00 zagotovi naronik

1.5 Priprava delovnega platoja in zaasne deponije m2 300,00 17,50 5.250,00

1.6

Odvoz materiala na stalno deponijo do 5 km, ki jo zagotovi naronik, vkljuno z nakladanjem m3 1.076,16 4,60 4.950,34

2. Portal

2.1 Izdelava vstopnega portala paval 1,00 15.500,00 15.500,00

2.2 Izdelava izstopnega portala paval 1,00 12.000,00 12.000,00

3. Izkop tunela

3.1

Rono strojni izkop po potrebi pomono vrtanje in miniranje profila vkljuno z dobavo in transportom eksplozivnih sredstev in detonatorjev, strojno-rono nakladanje, odvoz odstreljenega materiala do ustja proge. Ocena m3 1.076,16 198,25 213.348,72

3.2

Dobava in vgrajevanje viseega tira za transport gradbene mehanizacije in podpornih elementov. Sprotno podaljevanje.Tir se lahko v drugi fazi uporabi za namen transporta in vgradnje betonskih cevi za konno funkcionalnost tunela. m' 200,00 85,00 17.000,00

3.3 Zraenje proge z zrailnimi cevmi fi 600 mm, cevni

ventilator pred vstopom v progo m 200,00 29,40 5.880,00

4. Podporni ukrepi, na izpostavljenih delih tunela v obmoju nasipa oz. poruenih odsekov


4.1 Jekleno lono podporje K-24, dobava transport do gradbia, montaa, vezni material. Razdalja med loki 1.0 m, odsek cca. 2x50m kg 20.433,60 3,35 68.452,56

4.2 Dobava, transport in vgrajevanje brizganega betona

MB25 d=10 cmOcena m2 747,00 59,50 44.446,50

4.3 Dobava, transport in vgrajevanje SN sider fi 22 mm, L

= 1,5 mOcena kos 500,00 22,40 11.200,00

4.4 Dobava, transport in vgrajevanje gradbene mree

Q196, pritrditev na sidraOcena m2 821,70 4,95 4.067,42

4.5

Injektiranje oziroma zapolnjevanje zrukov poruenih con in praznin c cementno injektirno masoOcena ton 10,00 453,90 4.539,00

5. Izvedba podlage

5.1 Dobava in vgradnja podlonega betona v talnem delu

tunela, d = 15 cm m2 400,00 22,50 9.000,00

6. Jamomersko-geodetska spremljava v asu izdelave proge

6.1 Jamomersko-geodetska spremljava v asu izdelave

proge ur 82,00 40,00 3.280,00

6.2 Jamomersko geodetske spremljaveZajemajo prikljuitev poligona iz povrine do prikljuitvenih tok tarta in preboja tunela ter obdelava podatkov. Cena zajema delo na terenu in obdelavo podatkov. ur 30,00 70,00 2.100,00

7. Finalna dela

7.1

ienje proge, demontaa opreme, transport ur 350,00 15,35 5.372,50

8. Projektna dokumentacija

8.1 Izdelava rudarskega projekta za tehnologijo del (rudarska, strojna, elektro dela) paval 1,00 16.000,00 16.000,00

9 Projektantski nadzor


9.1 Projektantski nadzor, konzultacije ur 120,00 26,15 3.138,00

10 Nepredvideno

10.1 Nepredvidena dela % 12,00 54.363,00

S K U P A J: 507.388,03 20 % DDV 101.477,61 SKUPAJ (z DDV) 608.865,64

Viina potrebnih sredstev in dinamika sredstev :

I.faza - cca 656 000 - izvedba By passa - nujna za reitev namakalne sezone v letu

2008 ta faza se je e izvedla in sicer v juniju in juliju 2008 Izvedla se je e preusmeritev

vode preko talnega izpusta na namakalni vod, ki se ga je v dolini 65 m ustrezno

zamenjalo.

II.faza cca 2,670 mio - sanacija samega zadrevalnika Vogrek z izvedbo tunelske

gradnje in spremljajoo sanacijo pokodovanih objektov.

III.faza cca 72 000 - do junija 2009, umetno polnjenje akumulacije za zagotovitev

namakalne sezone 2009.

Skupaj 3,396 mio


PREDPISI IN IZHODIA ZA IZDELAVO SANACIJE PREGRADE :

Pri izdelavi naloge je potrebno upotevati veljavne predpise (z vsemi uveljavljenimi

pripadajoimi dopolnitvami in spremembami), med drugim:

Zakon o prostorskem nartovanju ZPNart (Uradni list RS, t. 33/07), Zakon o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, t. 110/02), Zakon o graditvi objektov ZGO-1 (Uradni list RS, t. 102/04, 126/2007), Zakon o varstvu okolja ZVO-1 (Uradni list RS, t. 39/06), ZVO-1B (Uradni list

RS, t. 70/08), Zakon o ohranjanju narave ZON (Uradni list RS, t. 96/04), Zakon o javnih cestah ZJC (Uradni list RS, t. 33/06, Zakon o varstvu kulturne dediine ZVKD (Uradni list RS, t. 7/99), Zakon o vodah ZV-1 (Uradni list RS, t. 57/2008), Zakon o stavbnih zemljiih ZSZ (Uradni list RS, t. 44/97), Zakon o kmetijskih zemljiih ZKZ (Uradni list RS, t. 55/03), Zakon o gozdovih ZG (Uradni list RS, t. 30/93), Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS t. 55/2008), Pravilnik o geodetskem nartu (Uradni list RS, t. 40/04), Pravilnik o tehninem opazovanju visokih jezov, (Uradni list SFRJ, t. 7, z dne

16.2.1966), Pravilnik o tehninih normativih za seizmino opazovanje visokih pregrad, (Uradni

list SFRJ, t. 6, z dne 22.1.1988), Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur.l. RS t. 37/2008), zakone in podzakonske predpise, ki bodo sprejeti v asu izdelave idejne zasnove.

Ostala izhodia:

geodetske podloge v merilu 1:5000 (DOF5 in TTN5) projekt mora vsebovati e pred prietkom del preglede in analizira e izdelane

projektne dokumentacijo, rezultate e izvedenih raziskovalnih del, poroil in poslovnika za obratovanje in vzdrevanje zadrevalnika,

Idejna zasnova mora biti usklajena z naronikom in vsemi sodelujoimi. Izvajalec oz. nosilec naloge mora sodelovati in koordinirati svoje delo s svojimi podizvajalci, strokovno slubo Naronika, Inenirjem, izdelovalcem investicijske dokumentacije.

- Projekt mora opraviti vse potrebne ,z projektno nalogo definirane recenzije. (hidrologija, cevovodi, hidromehanska oprema, geotehnika, hidrogeologija, elektrine napeljave in hidromehanska oprema )


4.0 PROGRAM ZAITE PRED NESREO, ki zajema naslednje predloge za

izvajanje zaite, reevanja in pomoi ter prepreitev oziroma ublaitev in odpravo

posledic nesree, predstavlja del programa preventivnega vzdrevanja.

Raun porunega vala je izraunal Vodnogospodarski intitut p.o. Vodnogospodarski

oddelek , Ljubljana marca 1987 ( C 417 ), ki je podal linije porunega vala, ki bi nastale,

e se pregrada porui.

Ob poruitvi pregrade voda vdre po dolini s skoraj navpinim elom in se iri s hitrostjo

ve deset kilometrov na uro, njegova viina in hitrost pa se naglo manja z oddaljenostjo

od pregrade. Ruilna mo vode je 10 m/s na ozkih delih po dolinah.

Kota zajezitve je 100,0 m volumen akumulacije pa znaa 8,105 mio m3 Razen nekaj

posameznih hi dolina potoka Vogrek ni naseljena , pa pa so naselja veliko nije.

Priblino 3 km od pregradnega profila se dolina Vogrka raziri in se potok Vogrek kot

levi pritok v Lijak . Lijak se pred Renami izliva v Vipavo. Priblino 300 m 300 m

nizvodno od izliva Vogrka v Lijak ravninsko podroje preka elezniki nasip proge

Nova Gorica- Seana , ki je 1,5 m dvignjen nad teren. Veji kraji na obravnavanem

podroju pa so Vogrsko, Volja draga , Bukovica ,Rene, ki so cca 5 km oddaljene od

pregradnega profila .

Nizvodno od Ren ni nevarnosti da bi se poslopja ruila ( hitrost vode je cca 2m/s) poplave

pa bi zajele velik ravninski del nizvodno z viino cca. 2,0 m nad najnijo koto terena.

PRVO UDARNO OBMOJE zajema 52 objektov, kar ob predpostavki, da so v vsakem

objektu povpreno 3 ljudje znaa 156 ljudi, ki jih je ob evakuaciji nujno takoj izseliti.

DRUGO UDARNO OBMOJE zajema 83 objektov, kar ob predpostavki, da so v vsakem

objektu povpreno 4 ljudje( gre za bolj urbano naselje ) znaa 332 ljudi, ki se jih ob

evakuaciji izseli v II . fazi.

4.1 Preventivni ukrepi


Potrebno je im prej zgraditi sistem monitoringa, javljanja in alarmiranja , ki je predviden

za izvedbo v obdobju 2008 2009,

Skupaj z MONG- om pripraviti potrebne broure z napotki za obveanje prebivalcev v

sluaju poruitve pregrade.

4.2 Koncept zaite reevanja in pomoi ob ruitvi pregrade Vogrek

Temeljne podmene narta:

Do poruitve vodne pregrade lahko pride nenadoma ali postopno.

Ob hipni ali nenadni poruitvi vodne pregrade ima poplavni val obliko udarnega vala s

strmim elom. Z oddaljenostjo od pregrade se viina strmega ela zniuje in udarni val se

postopno spremeni v poplavni val.

Ob postopni poruitvi vodne pregrade (veliko padavin, visoke vode, slabo vzdrevana

pregrada, napaka v materialu) voda hitro naraa, ne nastane pa poplavni val s strmim

udarnim elom.

Koncept odziva ob hipni poruitvi pregrade

Koncept odziva ob poruitvi vodne pregrade temelji na oceni ali gre za monost in

verjetnosti da pride do hipne poruitve ali pa , da prihaja do postopne poruitve vodne

pregrade.

Ruenje pregrade ogroa loveka ivljenja, ivali in materialne dobrine neposredno zaradi

njihovega delovanja, zaradi pokodb objektov in naprav v zvezi z pokodbami

infrastrukture itd.

Varstvo pred temi nesreami v okviru svojih pristojnosti zagotavljajo koncesionar, obina,

dravni organi ter vsi dejavniki, ki se ukvarjajo z zaito reevanjem in pomojo.

Koncept zaite, reevanja in pomoi je zasnovan na podlagi predpisov za to podroje,

ocene ogroenosti koncesionarja, obine, na obstojeo organiziranosti gasilcev, njih

opreme in njihove usposobljenosti ter postopnosti sodelovanja drugih sil za zaito,

reevanje in pomo, ki se vkljuijo v primeru potrebe.


Zaita in reevanje temelji na principu avtonomnega delovanja sil koncesionarja in

enote CZ za TR in gasilskih enot

Najprej koncesionar- vzdrevalec aktivira koncesionarno operativno enoto, in

obvesti ReCO, ter CZ na MONG-u in MOP ARSO Nova Gorica in MKGP Ljubljana

Pri nesreah vejih razsenosti, kjer je potrebno gasilcem pomagati pri reevanju, se

vkljuijo v reevanje in pomo tudi poveljnik in tab CZ, druge slube in enote CZ,

podjetja in organizacije na podlagi pogodb z obino ter doloene gospodarske drube,

zavodi in druge organizacije, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva, katere je

doloil pristojni dravni organ.

4.3 Koncept odziva ob prelivanju preko pregrade Vogrek

Ob zapaanju prelivanja preko pregrade vodja vzdrevalcev obvesti vodjo operative

koncesionarja in nemudoma obvesti RCO, enoto CZ na MONG-u , MOP ARSO Nova

Gorica in MKGP Ljubljana .

V primeru vejih padavin in prelivanja preko pregrade se pristopi k odpiranju talnega

izpusta, vendar kontrolirano- t.j. vode preko talnega izpusta se lahko spusti v takih

koliinah, da ne prihaja do poplav dolvodno pregrade.

V skladu z obinskimi narti prevzame tab nadaljnje vodenje reevanja .

4.4 POTREBNE SILE IN SREDSTVA TER RAZPOLOLJIVI VIRI:

Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog

Pristojne slube koncesionarja:

- Vodja javne slube koncesionarja : Hidrotehnik d.d.

- Vodja operativnih enot. koncesionarja : Hidrotehnik d.d.

Materialno-tehnina sredstva za izvajanje narta

Materialno-tehnina sredstva se nartujejo za:

- zaitno-reevalno opremo in orodje (sredstva za osebno in skupinsko zaito,

sredstva za nastanitev prebivalcev, oprema vozila ter tehnina in druga sredstva, ki jih

potrebujejo strokovnjaki, reevanje enote, slube in reevalci),


Predvidena finanna sredstva

Finanna sredstva so predvidena v okviru koncesijske pogodbe med MOP ARSO Ljubljana

MKGP- jem Ljubljana in koncesionarjem Hidrotehnik d.d. Ljubljana .

4.5 ORGANIZACIJA IN IZVEDBA OPAZOVANJA, OBVEANJA

za zadrevalnik Vogrek.

Za izvedbo ukrepov v asu poveane stopnje ogroenosti zaradi kodljivega delovanja

voda je pri koncesionarju organizirana deurna ekipa. Ekipa se aktivira v asu poveane

stopnje ogroenosti in spremlja razvoj dogodkov in izvaja ukrepe za zmanjevanje posledic

kodljivega delovanja voda skladno s programom delovanja v asu poveane stopnje

ogroenosti (ki obsega zlasti deurstvo in izvajanje potrebnih ukrepov).

Koncesionar zagotavlja stalno pripravljenost na domu (enega delavca javne slube) izven

delavnega asa za primer nastopa izrednega dogodka (poveana stopnja ogroenosti,

pokodbe mehanske opreme ali objektov ipd.) Z odlobo se odredi vsako tromeseje

deurne delavce, v kolikor je odrejeni telefonsko nedosegljiv se klie prvega naslednjega

po odlobi.

Slika 2.1: Prikaz procesa osveanja pristojnih organov

KONCESIONAR

MKGPMONGReCO MOP


Po prejemu obvestila o nesrei, obvea operativni delavec Hidrotehnika naslednje organe:

- OKC PU. V kolikor gre za kriminalno dejanje je takoj obvestiti 113- policijsko postajo

Nova Gorica .Obveanje prebivalstva o stanju na prizadetem obmoju. Za obveanje

prebivalcev o stanju na prizadetem obmoju je zadolen ReCO Nova Gorica.

Informacije o razmerah na prizadetem obmoju obine posredujejo preko javnih medijev

in na druge, krajevno obiajne naine preko ReCO Nova Gorica . Priporoljivo je, da

obine za dodatne informacije objavijo posebne telefonske tevilke oziroma po potrebi

organizirajo informacijske centre.

4.6. UPRAVLJANJE IN VODENJE (ORGANI IN NJIHOVE NALOGE)

Koncesionar: Vodja JVS :

o imenuje vodjo intervencije

o sklepa o nalogah za odpravljanje posledic nesree

o predlaga aktiviranje taba CZ

o odreja plailo storitev reevanja, ki jih pokriva koncesionar o opravlja druge naloge izvrne lokalne oblasti

4.7 UKREPI IN NALOGE ZAITE, REEVANJA IN POMOI

Evakuacija

a) nosilci nalog : Koncesionar, tab CZ, Enote in slube CZ, policija, Rdei kri

Evakuacija obsega organizirano preselitev prebivalcev iz ogroenega obmoja na varna

obmoja ob poruitvah se izvaja za vse prebivalce . Odredi jo upan v nujnih primerih

obinski ali regijski poveljnik CZ.

Evakuacija se izvaja pred nastopom katastrofalnega poplavnega vala pod pregrado , ki se

rui ali je nevarnost da se bo.

Evakuacija se izvaja predenj se voda priblia naseljem. e je dovolj asa, se poleg ljudi

evakuirajo tudi ivali in materialne dobrine. Evakuacija se izvaja v skladu z nartom

evakuacije, ki ga izdelajo obine in z njim seznanijo prebivalstvo, pristojno policijsko

upravo oziroma policijske postaje, ki bodo sodelovale pri izvedbi evakuacije. e je


nevarnost huda in neposredna, doloi obmoje evakuacije pristojni poveljnik CZ na

predlog vodje intervencije, v skladu z vrsto in obsegom nevarnosti.

b) izvedba ukrepa

Oskrba ogroenih prebivalcev na kraju nesree se izvaja v primerih, ko morajo prebivalci

zaradi ogroenosti ivljenja zapustiti domove. Zberejo se na predvidenih varnih mestih

(zbiraliih) v bliini stalnih bivali. Oskrba ogroenih prebivalcev zajema sprejem,

nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi ivljenjskimi potrebinami.

e se zaradi posledic nesree prebivalci dalj asa ne morajo vrniti na svoje domove , se

poie monost za trajno nastanitev.

Obina za zaasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev izvaja:

- urejanje sprejemali za evakuirane prebivalce ,

- urejanje zaasnih bivali ,

- nastanitev ogroenega in prizadetega prebivalstva ,

- oskrba z najnujnejimi ivljenjskimi potrebinami

- zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoi.

4.8 OCENJEVANJE KODE

Ocenjevanje kode ob poplavah zaradi poruitve pregrade zajema ocenjevanje

pokodovanosti objektov in ocenjevanje kode, ki se praviloma opravljata skupaj.

Ker je ugotavljanje pokodovanosti in z njo povezane uporabnosti gradbenih objektov

podlaga za veino dejavnosti za vzpostavitev normalnega ivljenja na prizadetem obmoju,

mora biti opravljeno v najkrajem monem asu.

Obinske komisije za ocenjevanje kode po poruitvi pregrade najprej pripravijo grobo

oceno kode, ki je podlaga za odloanje o pomoi prizadetim obanom, pri zagotavljanju

osnovnih pogojev za delo.

Regijska komisija za oceno kode oceni kodo na podlagi predpisane metodologije za

ocenjevanje kode ob naravnih in drugih nesreah.


Za imprejnje izplailo zavarovalnih premij okodovancem, so zavarovalnice dolne im

prej po poplavah napotiti cenilce na obmoje poplav in oceniti nastalo kodo na objektih,

ki so zavarovani.

Splono o nevarnosti poplav in izrednih razmer na zadrevalniku Vogrek

Za izredne razmere se teje:

tako stanje pokodb na pregradi, breinah akumulacijskega prostora ali objektih, da

obstoji nevarnost pokodbe ali poruitve pregrade

nastop visokih voda, ki ogroajo poplavno varnost obmoja dolvodno od pregrade,

predvidoma so to pretoki Vipave na vodomerni lati vodomerne postaje VP Miren povratne

dobe Q20

nastop monosti nasilne poruitve objekta

potres, za katerega je na osnovi takojnjega pisnega mnenja eksperta oz. druge

pooblaene osebe za ravnanje v izrednih razmerah, izdano pisno ali ustno navodilo o

uvedbi izrednih ukrepov.

onesnaenje vode, za katerega je na osnovi takojnjega poziva vzdrevalca nemudoma

opravljen pregled pooblaene slube za ravnanje v izrednih razmerah ter na osnovi

pregleda izdano ustno ali pisno navodilo o uvedbi izrednih razmer.

Vzdrevalec o vseh izrednih spremembah na objektu obvea upravljavca, center za

obveanje, upravljavca namakalnega sistema in ribiko druino.

Ob nastopu monosti nasilne poruitve objekta vzdrevalec obvesti Ministrstvo za

notranje zadeve in najblijo policijsko postajo (PP empeter pri Gorici).

Pri onesnaenju vode zaradi naravne ali druge nesree vzdrevalec nemudoma obvesti

upravljavca pregrade in podjetje Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d, ki je

koncesionar za opravljanje ienja gladine celinskih voda ter prepreevanja onesnaenja

vodnih in priobalnih zemlji celinskih voda v primeru izrednega onesnaenja zaradi

naravne ali druge nesree za obmoje Republike Slovenije.


Odtok iz akumulacije se ponovno odpre, ko se na osnovi izvedenih analiz vode v

zadrevalniku pred iztokom v odvzemni objekt ugotovi in potrdi sprejemljivost vode za

nadaljnjo uporabo.

V primeru nastopa izrednih razmer se obvesti pristojne osebe skladno z 2.,3.in 4.

odstavkom tega lena ter se nemudoma prine z nujnimi interventnimi ukrepi:

v primeru nastanka pokodb na pregradi in breinah akumulacijskega prostora , ki

bi lahko pomenile nevarnost pokodbe ali poruitve pregrade se nemudoma prine s

praznjenjem akumulacije.

V primeru nastopa visokih voda ( Q 20) , ki ogroajo poplavno varnost obmoja

dolvodno od pregrade vzdrevalec nemudoma obvesti upravljavca objekta in center za

obveanje ter izvede popolno zaporo talnega izpusta, tako, da se spua le minimalni

pretok 15 l/s v potok Vogrek.

V primeru nasilne poruitve pregrade se nemudoma prine s praznjenjem

akumulacije preko talnega izpusta ter obvesti upravljavca in policijsko postajo o nastopu

izrednih razmer .

V primeru potresa za katerega je bilo na podlagi ekspertnega mnenja ( etrta

alineja tega lena ) izdano navodilo o uvedbi izrednih razmer ukrepe predvidi MOP

ARSO Urad za seizmologijo .

V primeru onesnaenja vode vzdrevalec nemudoma zapre talni izpust tako, da

izpua le minimalni pretok 15 l/s v potok Vogrek .

Sklie se komisija za spremljanje varnosti pregrade Vogrek. Seznam odgovornih in

kontaktnih oseb in njihovih telefonskih tevilk za primere obveanja v izrednih razmerah

je na strani 22tega narta. En izvod seznama odgovornih hrani upravljavec, en izvod pa se

nahaja na vidnem mestu v komandnem prostoru na pregradi.

4.9 MONI VZROKI PORUITVE PREGRAD

Okvare na napravah in jezovih niso pogoste. Pregrada je grajena na priakovane potresne

intenzitete tako, da potresi do VIII. stopnje MKS ne bi povzroali poruitev. S tem pa je

skoraj izkljuena tudi hipna poruitev.


Tako ostaja najveja nevarnost ruitev samo v vojni. S topovskim ali raketnim

obstreljevanjem se da pokodovali pregrade in nasipe tako, da bi prilo do

nekontroliranega pretoka s pokodovane pregrade oz. odtekanje vode zadrevalnika.

Posledice bi bile pogojene z viino vode v akumulacijah, naravnega pretoka in irino

poruitve. Glede na trdnost zgradb in sistem gradnje, jih z diverzantskimi akcijami ni

mono pokodovati do te mere, da bi prilo do takega intenzivnega iztekanja vode, ki bi

imelo za posledice poplave.

Moni vzroki poruitve pregrade Vogrek:

notranje izpiranje s pronicajoo vodo

visoke zgornje vode

potres

drugi zunanji mehanski vzroki (sabotaa )

4.10 PRIAKOVANE POSLEDICE POPLAV

Materialna koda, ki bi nastala v primeru ruitve pregrade bi bila zelo velika. Poleg

poplavljenih hi lahko realno raunamo tudi na loveke rtve.

Priakovane posledice ob poruitvi pregrad so lahko naslednje:

katastrofalne poplave, ki nastanejo skoraj soasno s poruitvijo, pod jezom

motnje v cestnem prometu,

kmeka gospodarstva, oprema in kmetijska proizvodnja za dalj asa onemogoena,

pokodovana komunalna infrastruktura - vodovod, kanalizacija, plinovodi z objekti,

PTT omreje , elektro omreje bi razpadlo, ...

odvisno od letnega asa, unien bi bila kmetijska letina,

ogroeni viri pitne vode

4.11 MONOST VERINE NESREE OB PORUITVI PREGRAD

Poruitev pregrad bi zagotovo povzroilo vrsto verinih nesre, vseh ne moremo niti

predvideti, zagotovo pa bi se pojavilo:

muljni nanosi in velika koliina naplavin z vsebnostjo zdravju kodljivih substanc, v

zalitih stanovanjskih zgradbah, komunikacijah in obdelovalnih povrinah,


tevilni pogreani,

mnogo kadavrov,

izlitje nevarnih snovi, ki so neustrezno zaitena (kurilno olje) iz kurilnic, ki bi jih

zalila voda

4.12 MONOST PREDVIDEVANJA PORUITVE PREGRAD

Predvidevanje poruitve pregrad ali nasipa je mogoe ob dobrem opazovanju objektov.

Simptomi ki nakazujejo monost take nesree so: prelivanje, razpoke, ki se veajo,

precejanje. Taki znaki bi bili opazni e nekaj dni ali pa nekaj ur pred poruitvijo.

Hipna poruitev pregrad je manj verjetna, ni je mo izkljuiti v izrednih in v vojnih

razmerah ali ob katastrofalnem potresu .

4.13 SKLEPNE UGOTOVITVE

Monost poplav, kot posledica poruitve pregrad obstaja, vendar je verjetnost manja.

Zaradi tekih in verjetno celo nepredvidljivih posledic, je najpomembneje, da do ruitev

sploh ne pride, e pa e, pa morajo biti pripravljeni scenariji za obvladovanje nevarnosti in

nastale situacije. Med te najpomembneje ukrepe za prepreitev nastanka in omilitev

posledic sodijo:

pravoasno obveanje in opozarjanje na nevarnost (Reco in DEM),

izvajanje preventivnih ukrepov, v kar sodi reden pregled in vzdrevanje jeza, (VGP

in inpekcijske slube),

izvajanje urbanistinih ukrepov, s prepreevanjem pozidave na poplavnem obmoju.


5. ANALIZA KAKOVOSTI VODE NA KONTROLNIH MESTIH

5.1 Kontrola vzorcev iz talnega izpusta

5.2 Kontrola vzorcev ob pregradi

5.3 Kontrola vzorcev na sredini jezera


6. SKLEP:

Za zagotavljanje elenih uinkov akumulacije Vogrek (zagotavljanje vode za

namakanje, zadrevanje visokih voda in za bogatenje nizkih voda) se nakazuje ve variant

sanacij, katerih reitve se lahko prepletajo v razlinih kombinacijah. Po analizi stanja je

potrebno v zakljuku naloge predlagati optimalno varianto sanacije, ki bo ob upotevanju

uporabljenih tehnologij sanacije zagotavljala trajno varnost pregrade in vse elene uinke z

optimalno vloenimi sredstvi, najdaljo trajnostjo in najmanjimi stroki vzdrevanja in

obratovanja.

Ob upotevanju trenutnega stanja, veljavne zakonodaje, doslej izdelane dokumentacije ter

prostorskih aktov je potrebno predlagati izvedbo sanacije, ki bo po potrditvi naronika

osnova za nadaljnje projektne obdelave.

Objekti in pregrada na Vogrku je potrebna takojnje sanacije. Pomembno pri sanaciji je,

da se z nainom sanacije imbolj prilagodimo, da ne izkljuimo kasneje vseh razvojnih

monosti za upravljanje in vzdrevanje na objektu.

Glede na to, da so obstojee cevi v pregradi dodobra korodirane in v zelo slabem stanju, je

kot edina monost celovite sanacije ta, da se obstojee vode skozi pregrado zainjektira, ter

izvede nov tunelski rov v levem boku pregrade, kjer se locira oba voda talnega izpusta,

ter tudi cevovod za namakanje. Nujno je izvesti tudi nov odvzemni objekt, saj je sedanji v

zelo slabem stanju.( Neustrezno stanje betonov, hidromehanske opreme)

Posebno pozornost pri sami sanaciji je potrebno pri detajlni preuitvi pogojev praznjenja

pregrade in terminskem planu praznjenja pregrade, saj se je potrebno prilagajati potrebam

namakanja in oroevanja. Zato se priporoa, da se gradnjo izvede v zimskih mesecih, z

izvedbo zagatnih ten, ki bi omogoale nabero najmanj 3.0 mio m3 vode v zadrevalniku

zaradi potreb po namakanju pa tudi zaradi ribjega ivlja v vodi, saj je v jezeru sedaj velika

koliina rib za katere bo potrebno pred samo sanacijo delno odloviti.


Kot vzdrevalci na zadrevalniku Vogrku upamo, da se bodo sanacijska dela izvedla

im prej , ter da se bo po ekonomsko- tehninih revizijah lastnik zadrevalnika odloil ne

za najcenejo varianto ampak za tisto, ki bo omogoala najbolj kakovostne, funkcionalne

in okoljevarstvene reitve - to je: tunelsko gradnjo rova, v katerih bodo speljani vsi

cevovodi z monostjo stalne in redne kontrole.


7. VIRI, LITERATURA:

1. Akumulacija Vogrek, projekt za izvedbo, zvezek 1, (VGI Ljubljana, t. C-417/1,

marec 1984)

2. Akumulacija Vogrek, projekt za izvedbo, zvezek 2, (VGI Ljubljana, Geomehanska

obdelava, Univerza v Ljubljani, Laboratorij za mehaniko tal, t.:84-1-7, marec 1984)

3. Akumulacija Vogrek, Objekt za upravljanje, gradbeni del PZI, zvezek 3.1, ( VGI, oddelek za pomorske gradnje, B-1058, februar 1984)

4. Akumulacija Vogrek, Cestno omreje, Lokalna cesta Vogrsko-Replje PZI, zvezek

4.1, ( VGI, oddelek za pomorske gradnje, B-1058, marec 1984)

5. Akumulacija Vogrek, Cestno omreje, Dovozna cesta na pregrado PZI, zvezek 4.2, (VGI, oddelek za pomorske gradnje, B-1058, marec 1984)

6. Akumulacija Vogrek, Cestno omreje, Poljske poti PZI, zvezek 4.3, ( VGI, oddelek

za pomorske gradnje, B-1058, marec 1984)

7. Nadomestne poti Vogrek, PID (Soko gozdno gospodarstvo Tolmin, projektivni sektor, april 1987)

8. Akumulacija Vogrek, Odvzemni objekt vode za namakanje in dovod vode do

rpalia, dodatek k projektu C-417 ( VGI, C-417/3, avgust 1985)

9. Gradbeno dovoljenje

10. Uporabno dovoljenje

11. Poslovnik za obratovanje in vzdrevanje zadrevalnika Vogrek v Vipavski dolini (januar 2008, dopolnitev junij 2008)

12. Delno vodno dovoljenje z dne 31.3.2004

13. Zapisnik s sestanka za zadrevalnik Vogrek z dne 19.12.2007

14. Poroilo stanja pregrade Vogrek in nujnost takojnjih ukrepov z dne 19.12.2007

15. 1.delno poroilo ZAG, t. P 1529/07-710-2 o tehninem opazovanju zadrevalnika

Vogrek v letu 2006-2007 ( z dne 17.12.2007)

16. Poroilo o ienju in pregledu vtonega objekta, cevi, vodil za zapornicami in nestabilnih brein - vodno zajetje Vogrek (4.11.2007)


17. Poroilo o ienju in pregledu talnega izpusta, podvodni pregled cevi, tesnjenje desne

cevi, suhi pregled za vodno zajetje Vogrek (18.12.2007)

18. Zapisnik sestanka z dne 4.6.2008

19. Zadrevalnik Vogrek , cevovodi na pregradi Vogrek Poroilo o pregledu cevovoda talnega izpusta (HSE invest, junij 2008)

20. Poroilo ZAG t. P 1529/07-710-4 o meritvah specifine elektrine upornosti vode in

meritve vertikalne inklinacije na zadrevalniku Vogrek, maj 2008

21. Akumulacija Vogrek, PGD+PZI, VGI Ljubljana, februar 1984, Zvezek 2: Geomehanska obdelava in Geoloke osnove in

22. Akumulacija Vogrek, Energetsko napajanje, daljinsko upravljanje in nadzor

obratovanja, PZR, Biro Log, d.o.o., Ljubljana, junij 2007

23. Akumulacija Vogrek, Elektroinstalacije, Visokonapetostni daljnovod in trafo postaja PZI, zvezek 5.1, ( VGI, oddelek za pomorske gradnje, B-1058, marec 1984, Elektro Primorska, TOZD Elektrodistribucija Gorica, t.:B-D-132, marec 1984)

24. Akumulacija Vogrek, Elektroinstalacije, Elektro prikljuki - razsvetljava PZI,

zvezek 5.2, ( VGI, oddelek za pomorske gradnje, B-1058, marec 1984)

25. Akumulacija Vogrek, Elektroinstalacije, IT prikljuek - razsvetljava PZI, zvezek 5.3, ( VGI, oddelek za pomorske gradnje, B-1058, marec 1984)

26. Letna poroila o tehninem opazovanju pregrade Vogrek (ZAG)

27. PID zadrevalnika

28. PID v letu 2008 izvedenih nujnih sanacijskih del


8 PRILOGE

8.1 Naslov tudenta

Silvana Bati, empas 165, 5261 empas

Fakulteta za gradbenitvo

Smetanova ul. 17

2000 Maribor

Tel.: (02) 2294 381

e-mail: @uni-mb.si

8.2 Kratek ivljenjepis

Rojena: 15.10.1960 v Postojni

olanje: 1967 1975. osnovna ola empas

1975. 1979 Gimnazija Nova Gorica

1979 - 1980 FAGG Ljubljana

1980 1984 Visoka tehnina ola Maribor

1984 - 2005 VGP Soa vodja javne slube, vodja operative

in projektive

2005 2009 Hidrotehnik d.d. Ljubljana vodja javne slube


Slika 1: Pogled na vtok v cev talnega izpusta.


Slika 2: Pogled na notranjost cevi talnega izpusta.


Slika 3: Pogled na pokodovane betonske obloge talnega izpusta.


Slika 4: Pogled na pokodbe notranjosti cevi talnega izpusta.


Slika 5: Pogled na zgornji del cevi talnega izpusta, iz katerega je razvidno pronicanje vode.


Slika 6: Pogled na korodirano notranjost cevi talnega izpusta.

Documents

Sanacija Pregrade Vogršček