Potrebujemo povsem novo zakonodajo za ljudi

Ob napove-danih spre-m e m b a h p r o s t o r s k e zakonodaje se bojim, da bodo različne skupine, bodisi civilna družba bodisi zbornice peljale zgodbo sprememb zakonodaje v smer, ki nima neposredne povezave s trenutnimi potrebami Sloveni-je – to je TAKOJŠNJA pospešitev investicij. Kar pa seveda ne pomeni brez strokovnih izhodišč.

Strinjam se s tistimi, ki razmišljajo, da je zako-nodaja v tem času neprimerna in da jo je potrebno hitro spremeniti, vendar v celoti in brez širše javne razprave, ki je potekala pri vseh spremembah zakonov, pa zaradi tega ni nobeden boljši.

Potrebno je nemudoma uvesti lokacijsko dokumentacijo, izdajo lokacijskih dovo-ljenj po najhitrejšem možnem postopku, da bodo na ta način tujci, ki želijo graditi pri nas, s tem dobili garancijo, da bodo smeli graditi. Vsi tisti, ki ne vedo, kako de-lujejo gospodarske družbe, ne razumejo, da investitorji potrebujejo garancijo pred gradbenim dovoljenjem, kar lokacijsko do-voljenje vsekakor je.

Zato ne moremo zakonodaje samo po-praviti. Na področju prostorske zakonoda-je je bil zakon, ki je bil osnova za trenutno zakonodajo, slab. In ta slab zakon je resorni minister slabo popravil. In je zdaj zelo slab. Če bomo zelo slab zakon spet samo po-pravili, se lahko zgodi, da dobimo zelo zelo slab zakon.

Ob tem je nujno v prostorsko zakonodajo uvesti izrazoslovje, ki ga ljudje razumejo, saj zakone pišemo za ljudi.

Nadaljevanje na str. 7

»Nekatere naše najboljše ideje so se porodile, ker smo svoje inženirje pu-stili, da se potepajo tam, kjer se še angeli bojijo hoditi.«

Henry Ford

V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE ...

Interni časopis družbe Savaprojekt, d. d., Krško, številka 19, junij 2012

str. 3 str. 4

Dogodki Eko poslovnecone

str. 12str. 7

Kaj delamo in kdo smo

Zelenainženirskainovativnost

II. fazo celostne obnove gradu Brežice zaključili z odprtjem prenovljene Viteške dvorane

Brežice, 8. junij - Viteška dvorana je največji in najbogatejši poslikani profani prostor v Sloveniji z neprecenljivo umetniško vrednostjo. Z otvoritvijo te dvorane se je zaključila II. faza celostne obnove gradu Brežice, v okviru katere je Sava-projekt sodeloval kot projektant gradbeno-inštalacijskih del ter izvajalec projek-tantskega in strokovnega nadzora.

Več na strani 2.

2 junij ‘12

DO

GO

DKI Obnovljena Viteška dvorana gradu

Brežice odprla vrataBrežice, 8. junij – V okviru obnove gradu Brežice so slovesno odprli obnovljeno Viteško dvorano, s čimer se je zaključil projekt Celostna obnova gradu Brežice – II. faza, v okviru katere je družba Savaprojekt izdelala projektno dokumen-tacijo, projektantski nadzor in izvedla strokovni nadzor pri izvajanju gradbeno--obrtniških in instalacijskih del, obenem pa svetovanje naročniku in oblikovanje predlogov rešitev pri posameznih težavah, ki so se pojavljale v teku izgradnje.

II. faza obnove gradu Brežice je za-jemala prenovo vzhodnega trakta objekta – gradbeno obrtniška in in-stalacijska dela (potekala so verti-kalno od kleti navzgor; obe etaži, podstrešje, ostrešje in delno streho, statična sanacija zidov, sanacija vlage, konstrukcijske ojačitve, sanacija stro-pnih konstrukcij, pove-zovanje objekta v višini medetažnih konstruk-cij, toplotna izolacija stropne konstrukcije Vi-teške dvorane, zame-njava poškodovanih lesenih nosilnih elemen-tov na strešni konstruk-ciji, zamenjano stavb-no pohištvo, izvedene nove elektro in strojne inštalacije, zamenjani tlaki ter konservatorsko restavrator-ska dela (stropne poslikave v veliko-sti 506 m2, obnova lesenih baročnih stopnišč, kamnitih portalov, okenskih okvirjev, kamnitih pragov in kordon-skega venca).Viteška dvorana je največji in naj-bogatejši poslikani profani prostor v Sloveniji z neprecenljivo umetniško vrednostjo. Izvedena konservator-sko – restavratorska dela v dvorani

so zato brez dvoma najbolj obsežen resta-vratorski pro-jekt v Sloveniji v zadnjem ob-dobju. Pri obnovi gra-du je največji izziv predsta-vljala obnovi-tev že ome-njenih stropnih poslikav. Sle-dnje so zelo občutljive na spreminjanje

vlage, temperature, nepravilnosti v konstrukciji in podobno. Sam grad je bil v zgodovini večkrat predelan rav-no na delu Viteške dvorane z zname-nitimi freskami. Ker so bile te prede-lave izvedene v različnih obdobjih in

nekatere tudi precej nekvalitetno, je bilo pri obnovi potrebno vložiti veliko truda v konstrukcijsko sanacijo zidov in predvsem lesenega ometanega stropa s poslikavami. Posebej pazljivo je bilo potrebno načrtovati tudi talno ogrevanje Viteške dvorane, ravno zaradi občutljivega temperiranja pro-storov.

Jože Kunšek, univ. dipl. inž. arh.

15. skupščina družbe Savaprojekt

Pozitiven zaključek leta 2011Krško, 29. junij - Družba Savaprojekt Kr-ško je tudi leto 2011, predvsem zaradi pravočasnih ukrepov, zaključila pozi-tivno. Kriza se po mnenju predsednika skupščine Emila Milana Pintarja ni kon-čala. Kljub temu je glavni direktor Peter Žigante optimist, saj moramo graditi na naši prednosti, to je celovitost, ter poi-skati priložnosti tudi v tujini.

Glavni direktor Peter Žigante je ob tem poudaril, da je v obdobju krize, ki se še poglablja, prednost Savaprojekta ce-lovitost storitev inženirja in interdiscipli-narnost. Sicer se je število ponudb iz let 2007, 2008, ko jih je družba oddala več kot šeststo, v lanskem letu prepolovilo na 293, letos jih pričakuje še manj. Z leta 2008 so cene naših storitev padle za 52 %. Kljub temu je glavni direktor optimist. Namestnik glavnega direktorja Aleš Plestenjak pa poudarja, da je posledi-ce krize in propada velikih gradbenih podjetij čutiti tudi na gradbiščih s po-manjkanjem znanja, logistike v grad-beni operativi. Projektanti ali nadzorniki odgovarjajo za vse, ob tem pa morajo predati več dokumentacije, kar nas tudi več stane. Trenutno se na gradbiščih dogajajo napake, ki jih nikoli ni bilo.Prisotni delničarji so izglasovali vse pre-dlagane sklepe. Vrednost bilančnega dobička leta 2011 je 59.631,95 EUR, ne-razporejenega bilančnega dobička iz preteklih let 185.477,93 EUR. Po sklepu skupščine se 7800 EUR se razdeli v divi-dendah lastnikom delnic vpisanih v del-niški knjigi družbe na dan 27. 06. 2012. V kolikor bo družba razpolagala z lastnimi delnicami na dan skupščine, bo izplači-lo dividend v delnicah v sorazmernem deležu lastništva. Preostanek vrednosti dividende bo izplačan v denarju. Vre-dnost delnice se upošteva v višini =90,00 EUR. 237.309,88 EUR bilančnega dobič-ka ostane nerazporejenega.

3junij ‘12

DO

GO

DKIJavna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN za ureditev območja TE Brestanica

Stare plinske bloke bodo nadomestili z novimiBrestanica, 31. maj 2012 – V prostorih Osnovne šole Brestanica je potekala javna obravnava dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), katerega izdelovalec je ekipa družbe Savaprojekt, in okoljskega poročila za načrtovane ureditve na območju Termoelektrarne Brestanica, to je umeščanje novih plinskih blokov. Zaradi dotrajanosti obstoječih plinskih blokov PB 1 - 3 z močjo 3 x 23 MW se za potrebe zagotavljanja zanesljivega in varnega obratovanja te nadomesti - predvidena je izgradnja največ štirih novih plinskih blokov, skupne nazivne moči do 212 MW tako, da bo lahko skupna največja nazivna moč celotnega kompleksa znašala 509 MW. Območje načrta zajema kom-pleks Termoelektrarne Brestanica in njeno neposredno bližino v skupni velikosti 11,5 hektarjev. Cilj zamenjave plinskih blokov je vzpostavitev nove, ekološko čistejše tehnologije.

Z izvedbo načrtovane investicije se bodo glede na obstoječe stanje do-datno znižale emisije snovi v zrak, emi-sije hrupa, povečala se bo varnost obratovanja, manjše bodo količine odpadnih voda in ostalih odpadkov, proizvodnja električne energije pa bo varnejša, zanesljivejša, bolj konku-renčna ter okolju prijazna.

Veljavni prostorski akt območja ne omogoča izvedbe načr-tovane investicije, zato je po-trebna njegova sprememba oz. izdelava Občinskega po-drobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN). Ker se umeščanje tovrstnih objektov uvršča med ureditve držav-nega pomena na področju energetske infrastrukture (elek-trarne z nazivno električno močjo 10 MW in več) in glede na to, da so načrtovane uredi-

tve hkrati tudi lokalnega pomena in bodo pozitivno vplivale na lokalni ra-zvoj, je bil sklenjen med Ministrstvom za okolje in prostor (zdaj Ministrstvo za infrastrukturo in prostor) in Občino Krško Dogovor o pripravi, sprejemu in financiranju priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta in

strokovnih podlag za umestitev pro-storske ureditve skupnega pomena za projekt »Zamenjava plinskih blo-kov 1-3 (3x23 MW) v TE Brestanica«, št.

3505-7/2010 O 500, z dne 14. 7. 2011, na podlagi katerega se objekte umešča po postopku priprave OPPN, kot ureditev skupnega pomena. Prebivalci lokalne skupnosti, ki so bili prisotni na javni obravnavi, so podprli načrtovano investicijo, ki bo doprine-sla tudi k hitrejšemu razvoju kraja.Po končani javni razgrnitvi sledi pri-prava stališč do pripomb in predlo-gov javnosti ter izdelava faze pre-dloga OPPN, ki bo nosilcem urejanja posredovan v mnenja predvidoma še v mesecu juniju 2012. V skladu s terminskim planom je sprejem OPPN predviden do konca meseca sep-tembra 2012.

Petra Žarn, univ. dipl. inž. gradb.

Petra Žarn, vodja naloge

Damijana Kranjc in vodja projekta TEB Edi Zidarič

4 junij ‘12

DO

GO

DKI Eko poslovna cona Sežana

Trajnostni pristop kot skupni imenovalecLjubljana, 29. maj – Eko poslovna cona (EPC), ki jo kot pilotni slovenski projekt v Sežani v okviru mednarodnega projekta SEPA - Trajnostne in opremljene proizvodne cone - pripravlja Inkubator Sežana, je sinonim za boljšo okoljsko, ekonomsko in socialno uspešnost včlanjenih podjetij, ki tesno sodelujejo pri reševanju vprašanj okolja in uporabe virov. O tem je te-kla beseda na okrogli mizi, na kateri so med drugim sodelovali direktor Inkubatorja Sežana Stojan Gorup, glavni direktor Savaprojekta Peter Žigante, izvršni direktor za področje urbanizma Aleš Janžovnik, Tamara Tepavčević, Savaprojekt, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Direktorata za okolje Boštjan Paradiž, predstavnik Javne agencije za pod-jetništvo in tuje investicije Matej Skočir ter direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac. Ta pristop vključuje zeleno načrtovanje infrastrukture in poslovnih objektov v coni, čistejšo proizvodnjo, preprečevanje onesnaže-vanja, energetsko učinkovitost ter večje medpodjetniško sodelovanje. Študija izvedljivosti, ki jo je za 23 ha veliko EPC Sežana izdelala družba Savaprojekt Krško, je pokazala, da obstaja javni in zasebni interes za izvedbo projekta, katerega vrednost je ocenjena na ca. 15 mio evrov in ki bi prinesel ca. 640 novih delovnih mest. Študija izvedljivosti predvideva začetek gradnje I. faze v letu 2014, II. faze pa v letu 2020.

»Mednarodni projekt SEPA želi v sedmih državah srednje in jugovzhodne Evrope ozaveščati vse vpletene, da je mogoče poleg klasičnih, dosedanjih poslovnih con s poudarkom na obširnih asfaltnih površinah in maksimalni izrabi razpolo-

žljivih zemljišč, pri-stopiti k istemu cilju bolj trajnostno,” poudarja direktor sežanskega In-kubatorja Stojan Gorup.EPC Sežana se nahaja na jugo-zahodnem robu mesta Sežana, ob avtocesti A3 Divača – Ferne-tiči v neposredni bližini mestnega jedra. Z vidika

podjetij je lokacija ugodna, saj se na-haja v regijskem središču, ob njej pa bo zgrajena trasa zahodne obvoznice mesta, ki bo predstavljala del pete-ga evropskega prostora in s tem del meddržavnega povezovanja. Obči-

na Sežana je v prostorskih načrtih to območje opredelila za razvoj podjetništva in obrti. V coni so predvidena dobro razvita podje-tja, v prvi vrsti inovativna podjetja, ki se razvijajo v bližnjem podjetni-škem inkubatorju ter druga razvi-jajoča se domača in tuja podje-tja, ki bodo izpolnjevala vstopne kriterije. Tu bodo nameščene tudi ključne podporne in oskrbne stori-tve, ki so vsakodnevno potrebne podjetjem. EPC Sežana predvideva ureditev območja z ohranitvijo naravnih in krajinskih značilnosti, zbiranje, hranjenje in obdelavo narav-ne vode, ohranjanje avtohtone vegetacije ter uporabo avtoh-tonih rastlin, ipd.; načrtovanje in gradnjo infrastrukture in stavb v

skladu s standardi za učinkovito rabo naravnih virov ter z uporabo obnovljivih materialov in energije; pritegnitev pod-

Z leve: Aleš Janžovnik, Tamara Tepavčević, Stojan Gorup, Inku-bator Sežana, in Boštjan Paradiž, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

»Če bi občina vložila denar v ekocono, bi ga kar nekaj let dobivala nazaj, poleg tega bi pridobila nova delovna mesta, razvilo bi se gospodarstvo,« je poudaril Peter Žigante, glavni direktor družbe Sa-vaprojekt Krško.

Trim poligon na Vidmu predan uporabnikom

Krško, 12. junija - Ob ribniku v Resi so v okviru praznika KS mesta Krško slove-sno odprli Trim poligon, za katerega smo projekt izdelali v družbi Savaprojekt.

S krajevno skupnostjo, še posebej z Jo-žico Mikulanc in Dušanom Šiškom, smo sprejeli dogovor, da bomo v projektu predvideli več ureditev, ki se bodo izva-

jale v fazah, skladno z možnostmi in ka-pacitetami Krajevne skupnosti Krško.Projekt predvideva lociranje postaj trim steze glede na specifikacije dobavitelja postaj; pešpot ob potoku v dolžini 250 m, kot povezovalna pot med postajami; javno razsvetljavo ob glavni poti; elek-trično omarico s priključkom na javno NN električno omrežje na južnem vogalu trim poligona; vodovodni jašek s priključ-kom na javno vodovodno omrežje na južnem vogalu trim poligona; Idejne re-šitve za drsališče na severnem robu ribni-ka in celovito ureditev okolice.

Andraž Hribar, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.

5junij ‘12

DO

GO

DKI

jetij, ki stremijo k učinkoviti rabi naravnih virov in nizkemu onesnaženju, vključno s tistimi, ki podpirajo osnovne industrije pri doseganju teh ciljev s storitvami in izdelki, ki jih nudijo; upravljanje za pod-poro finančnemu, okoljskemu in soci-alnemu uspehu podjetij v EPC; močno povezavo s sosednjimi skupnostmi prek gospodarskega razvoja ter socialnih in okoljskih programov.

Ohranjanje elementov kraškega pro-stora in uvajanje sodobnih načinov gradnjeOsnovni prostorski koncept temelji na dveh izhodiščih, ki sta med seboj po-vezana. In sicer: ohranjanje obstoječih prostorskih, krajinskih in kulturno-zgodo-vinskih in drugih elementov kraškega prostora, ki dajejo obravnavanemu ob-močju sebi lastno identiteto in jih je bi-stveno ohranjati pri umestitvi objektov v prostor, ter uvajanje sodobnih načinov gradenj, novih tehnologij in materia-lov, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje in pripomorejo k zmanjševanju porabe energije, manjšim izpustom to-plogrednih plinov v okolju, k zmanjševa-nju porabe vode in drugih vplivov na okolje.Trajnostni sistemi oziroma uporaba ener-getskih virov:• Biomasa kot energent v procesu

energetike – sistem kotlarne na bi-omaso

• Sončne elektrarne oziroma foto-voltaike na strehah objektov (vir dodatnega zaslužka in večja ener-gijska neodvisnost)

• Izrabe meteorne vode za sanitarno vodo, namakanje, zalivanje

• Trajnostnega prometa (koncept prometne ureditve z zmanjšanjem

p r o m e -ta znotraj cone ter souporaba električnih vozil za zmanjšanje emisij to-plogrednih plinov, par-kirna hiša, električne p o l n i l n e postaje )

• Koncepta zelenega s i s t e m a

(ohranjanje kraškega travnika, ure-jene zelenice, vrtače, suhozidi, za-zelenitev parcel, zelene strehe,…)

Arhitekturno oblikovanje objektov upo-števa strožje minimalne zahteve za rabo energije v stavbah skladno S Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (PU-RES), upoštevanje vodilnih načel pro-grama GreenBuilding Evropske komisije, načrtujejo se energetsko varčni objekti, upošteva se koncept energetske učin-kovitosti in ekološke sprejemljivosti. Bi-stveni cilji takšnega načrtovanja pa so: zmanjšana poraba pitne vode, zmanj-šana poraba električne energije, pove-čana energetska učinkovitost (majhne toplotne izgube, sistem osvetljevanja), proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije in prestrukturiranje prometne infrastrukture.

Širši družbeni učinkiVrednost projekta je ocenjena na ca. 15 milijonov evrov glede na minimalni scenarij, ki se je izkazal za najbolj pri-mernega. Možni viri financiranja so proračunska sredstva Občine Sežana, sredstva EU, druga nepovratna sred-stva, lastniški kapital in krediti. Finančna analiza je pokazala, da je najprimernej-še javno zasebno partnerstvo.Tako na lokalnem kot tudi na meddr-žavnem nivoju obstoja javni in zasebni interes za izvedbo projekta. Skupno je v EPC predvidenih ca. 640 delovnih mest, v prvi fazi ca. 460, v drugi 180. Poleg tega pa se družbeni učinki kažejo tudi v ustvarjanju spodbudnega gospodarsko razvojnega okolja, zvišanju življenjskega standarda prebivalcev, pozitivnem vpli-vu na okolje, hitrejši rasti in večji konku-renčnosti podjetij.

L. Colarič

6 junij ‘12

DO

GO

DKI Javna obravnava dopolnjenega osnutka Občinskega

prostorskega načrta občine Kostanjevica na KrkiKostanjevica na Krki – V času med 22. marcem in 23. aprilom je v prostorih Občine Kostanjevica na Krki potekala javna razgr-nitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja, ki ga izdeluje ekipa Savaprojekta. V času javne razgrnitve je 12. aprila potekala javna obravnava, na kateri so naši izdelovalci podali obrazložitve in dodatna pojasnila k razgrnjenemu gradivu zainteresiranim občankam in občanom.

Zasnova prostorskega razvojaPoselitev se v prvi vrsti usmerja v občin-sko središče, ki pa se zaradi arhitekturnih in urbanističnih spomenikov ter poplav-ne ogroženosti širi le v smislu manjše za-okrožitve obstoječe pozidave. Razvoj naselja Prekopa in ostalih podeželskih naselij se zagotavlja z omogočanjem kvalitetnih bivalnih razmer in kmetijski-mi ter dopolnilnimi dejavnostmi. Širitve, ki omogočajo novo organizi-rano gradnjo, na novih površinah, so predvidene znotraj Kostanjevice na Krki (površine za razvoj turizma na ju-gozahodu, nova stanovanjska gradnja na zahodu in jugovzhodu (Globočice), zelene površine na območju šolskega kompleksa in severno od otoka). Nove površine za stanovanjsko gra-dnjo kot minimalne zaokrožitve so tudi v naseljih: Črneča vas, Črešnjevec pri Oštrcu, Dobe, Dobrava pri Kostanjevi-ci, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice, Gornja Prekopa, Grič, Kočarija, Malen-ce, Orehovec, Oštrc, Slinovce, Velike

Oskrbne, storitvene in družbene de-javnosti se umešča predvsem v Ko-stanjevico na Krki in Gornjo ter Dolnjo Prekopo, kjer je zagotovljena dobra prometna dostopnost, v povezavi z javnim potniškim prometom, kolesarski-mi in peš potmi.Obrtne, skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti so predvide-ne v sklopu gospodarske cone, le v ob-činskem središču, severno od otoka in obvoznice.

Razvoj športa in rekreacije je predviden v Kostanjevici na Krki - ob reki Krki, ob osnovni šoli ter ob ribniku, zahodno od grajskega kompleksa. Dejavnosti za oddih, rekreacijo in šport se razvijajo tudi na Gorjancih (Polom), v Orehov-cu, Gornji Prekopi, Ržišču, Dolšcah ter ob ribniku Slinovce.Prednostna območja za razvoj kmetij-ske dejavnosti so v ravninskih predelih občine, na levem in desnem bregu reke Krke.Stališča do pripomb in predlogov jav-nosti je župan Občine Kostanjevica na Krki potrdil 14. maja. Petra Žarn, univ. dipl. inž. gradb.

Vodenice.Umeščanje zdraviliške vasi s termalnimi bazeni v Sajevcah je strateškega pomena za razvoj obči-ne. Izraba termalne vode predstavlja neizkoriščen potencial, ki je izhodišče razvoja turizma v tej ob-čini. POleg razvoja zdravili-škega turizma se turizem razvija tudi na obmo-čju starega mestnega

jedra z gradom, Kostanjeviška jama, reka Krka, Krakovski gozd, Karlče, izvir termalne vode Topličnik, gričevnato, vinogradniško območje Gorjancev, območje na Polomu, konjeniški turizem v Dobah.Razvoj turizma se sicer spodbuja na ce-lotnem območju občine, prednostno pa na območju občinskega središča, kjer se razvijata predvsem kulturni in zdraviliški turizem. Glavna os razvoja tu-rizma poteka v smeri sever - jug oziroma severovzhod – jug, od zdraviliške vasi, preko samega otoka Kostanjevica na Krki z obstoječo gostinsko in turistično ponudbo ter vse do samostanskega kompleksa oz. gradu Kostanjevica na Krki. Os predstavlja osnovo za nizanje dodatnih programov, ki dopolnjujejo turistično ponudbo, kot so galerije, tr-govine s spominki, prenočišča, obmo-čja za kulturne prireditve ter izhodišča za šport in rekreacijo ter razvoj ostalih turističnih dejavnosti po celi občini.

Z leve: Tamara Tepavčević, Jagica Ganc in Petra Žarn

(Nadaljevanje s 1. strani) ... In ljudje, sem prepričan, poznajo izraze, kot so lokacijska do-kumentacija, lokacijsko dovoljenje, zazidalni načrt, ureditveni načrti, ur-banistične idejne zasnove, krajinske idejne zasnove, … in to vse mora za-konodaja vsebovati. Brez velike filo-zofije. V tem trenutku pa morajo ljudje pri gradnji poznati izraze, kot so OPN, OPPN, DPN, PIP, urbanistična zasnova itd.

Zanimivo je, da se zakon o graditvi objektov ukvarja s tem, kaj bomo le-galizirali, kar v tak zakon sploh ne sodi. Namesto, da obravnava poenostavi-tve PGD dokumentacije na evropski nivo, da postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja skrajšamo in da tiste tehnične elemente, ki niso

potrebni za izdajo gradbenega do-voljenja, iz PGD dokumentacije pre-usmerimo v PZI dokumentacijo in po-dobno.

V praksi zelo veliko vemo, vendar se pripravljavci zakona na nas ne obra-čajo. Sam sem pozval ministra, naj nas angažira, vendar te prakse oziro-ma poskusov ne poznam.

Za vsako spremembo zakonodaje je potrebno narediti analizo nepravilno-sti in pomanjkljivosti ter spisati povsem nove zakone. Sprememba zakono-daje pa mora slediti cilju razvoja go-spodarstva, pa četudi samo za ob-dobje dveh let.

Peter Žigante,glavni direktor

7junij ‘12

DO

GO

DKI

Otroci pretekli prvi krog ŠRC Dovško

Senovo, 13. junij – V okvi-ru praznika občine Krško so na Seno-vem slovesno odprli novi Športnorekre-acijski cen-ter Dovško, za katerega smo v družbi Savaprojekt

izdelali projektno dokumentacijo – idejno zasnovo, projekt za gradbeno dovoljenje, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del. Športnorekreacijski center s travnatim igri-ščem za nogomet dimenzije 42 x 80 m, štiri-stezno tekaško progo dolžine 290 metrov s podaljškom za tek na 60 in 100 m, igriščem za odbojko na mivki (9 x 18 m), prostorom za met krogle, za skok v daljino in betonsko tribuno za približno 240 gledalcev, vklju-čuje tudi večnamenski objekt za potrebe garderob, notranjih in zunanjih sanitarij, pisarn in skladišča za športne rekvizite v skupni površini 150 kvadratnih metrov. Center je namenjen tako učenkam in učencem Osnovne šole Senovo, Nogometnemu klubu Krško in vsem rekreativ-cem. Tomaž Koretič, dipl. inž. gradb.

Vlada sprejela Državni prostorski načrt za območje HE BrežiceLjubljana, Krško, 27. junij - Vlada RS je na redni seji sprejela Državni prostorski načrt (DPN) za območje Hidroelektrarne (HE) Brežice, ki ga je izdelala ekipa urbanistov Savaprojekta in družbe Acer, naročnik je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Di-rektorat za energijo, koncesionar pa družba HESS. Začetek gradnje brežiške HE kot

četrte v verigi petih hidroelektrarn na spodnji Savi je predviden v začetku nasle-dnjega leta. Državni prostorski načrt za hidroelektrarno Mokrice, ki predstavlja šesti člen v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, je trenutno v fazi pridobitve mnenja o ustreznosti okoljskega poročila.

Aktualne naloge

Od izida prejšnje številke se je zvrstilo nekaj novih nalog ...

Naročnik: Resistec, d. o. o.Objekt: dograditev proizvodno skla-diščnega objekta v Kostanjevici na KrkiVsebina: svetovalni inženiringVodja tima: Jože Kunšek

Naročnik: Občina LaškoObjekt: zazidljivo območje ZN KS3 Re-čica - DebroVsebina: OPPNVodja tima: Blaž Špiler

Naročnik: Kostak, d. d.Objekt: objekt »Mehanske obdelave komunalnih odpadkov - Zbirni center Spodnji Stari Grad«Vsebina: spremembe projektne dokumentacijeVodja tima: Goran Šalamon

Naročnik: Občina Rogaška SlatinaObjekt: kulturno-turistično središče Ro-gaška SlatinaVsebina: spremembe projektne do-kumentacije (PZI)Vodja tima: Aleksandar Jovanović

Naročnik: Občina Rogaška SlatinaObjekt: kulturno-turistično središče Ro-gaška SlatinaVsebina: projektantski nadzorVodja tima: Aleksandar Jovanović

Naročnik: Infra, d.o.o.Objekt: most čez Sevnično v SevniciVsebina: projektna dokumentacija (PGD)Vodja tima: Tomaž Koretič

Naročnik: Biserka VerstovšekObjekt: stanovanjski kompleks Versto-všek v PišecahVsebina: projektna dokumentacija (PGD, PZI)Vodja tima: Aleš Plestenjak

Naročnik: Krka, d. d., Novo mestoObjekt: Obrat za hidrogeniranje v Kr-škemVsebina: projektna dokumentacija (PGD, PZI)Vodja tima: Jože Kunšek

Naročnik: Občina Laško

Objekt: fekalni in meteorni priključek kanalizacije za del Marija Gradca v LaškemVsebina: projektna dokumentacija (PZI)Vodja tima: Tomaž Koretič

Naročnik: Robert BohincObjekt: del stanovanjskega območja Okrogarjeva kolonija - sever v Zagorju ob SaviVsebina: OPPNVodja tima: Dušan Blatnik

Naročnik: Robert Bohinc, Občina Za-gorje ob SaviObjekt: del stanovanjskega območja Okrogarjeva kolonija - sever v Zagorju ob SaviVsebina: strokovne podlage za celo-vito ureditev območja OPPN, določe-nega v skladu z OPNVodja tima: Dušan Blatnik

Naročnik: ENI Slovenija, d. o. o.Objekt: avtopralnica na obstoječem bencinskem servisu Agip v Miklavžu na Dravskem poljuVsebina: projektna dokumentacija (PGD, PZI) in pridobitev gradbenega dovoljenjaVodja tima: Bojan Rome

Naročnik: Avto Slak, d.o.o., TrebnjeObjekt: Obrtna cona TrebnjeVsebina: spremembe in dopolnitve prostorsko izvedbenega akta »Spremembe in dopol-nitve Odfloka o spremem-bah odloka o Zazidalnem načrtu Vodja tima: Jagica Ganc

Naročnik: Občina BrežiceObjekt: Osnovna šola Glo-bokoVsebina: strokovni pregled obstoječe projektne doku-mentacije (PGD) in dopol-nitev v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisiVodja tima: Vinko Volčanjk

Naročnik: Občina ŽalecVsebina: OPPN Spremem-be in dopolnitve ZN LevecVodja tima: Dušan Blatnik

Naročnik: GPI Tehnika, d.o.o., Novo mestoObjekt: Vrtec Krmelj

Vsebina: projektna dokumentacija (PID)Vodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: Posavski muzej BrežiceObjekt: območje obokanega vhoda gradu BrežiceVsebina: projektne rešitve za odvo-dnjavanjeVodja tima: Tomaž Koretič

Naročnik: Avto Krka, d.o.o.Objekt: turistični kompleks v PišecahVsebina: strokovne podlage in vloži-tev pobude za spremembo OPN ob-čineBrežiceVodja tima: Jagica Ganc

Naročnik: Zdravstveni dom SevnicaObjekt: ZD Sevnica in ZD KrmeljVsebina: popisi za potrebe energet-ske sanancijeVodja tima: Jože Kunšek

Naročnik: JZ Psihiatrična bolnišnica VojnikObjekt: prenova podstrešja JZ psihia-trična bolnišnica VojnikVsebina: investicijska dokumentacija DIIP in IPVodja tima: Mate Drmič

in druge ...Pripravila:

Tamara Močnik

8 junij ‘12

Čestitke družbi Acer ob 20-letnici

Novo mesto, 18. maj - Ob 20-letnici družbe Acer iz Novega mesta, s katero družba Savaprojekt že leta dobro sodeluje, sta glavni direktor Peter Žigante in vodja projektov Petra Žarn direktorici družbe Acer Suzani Simič izročila fotografijo Kr-škega v novi podobi s hidroelektrarno, za katero so strokovnjaki obeh družb izdelali DLN in za ta dokument v letu 2007 prejeli tudi najvišje pri-znanje Zbornice za arhitekturo in prostor - Zlati svinčnik.

KAJ

DEL

AM

O IN

KD

O S

MO

?

9junij ‘12

KAJ

DEL

AM

O IN

KD

O S

MO

?Nizkoenergetski vrtec v Krmelju odprl vrataKrmelj, Krško, 22. junij - Po podpisu pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije, ki jo je družba Savapro-jekt podpisala z Občino Sevnica v letu 2010, se je dozidava vrtca v Krmelju ob osnovni šoli v drugi polovici leta 2011 tudi začela. Ob koncu šolskega leta pa so v petek, 22. junija, objekt tudi slovesno odprli.

Vrtec je lociran južno ob obstoječem objektu OŠ, v katerem sta že dva oddel-ka vrtca. Z zasnovo novega vrtca, ki jo je začrtala vodja projekta Tina Božičnik, univ. dipl. inž. arh., se obstoječi prostori vrtca po izgradnji novih prostorov priklju-čijo in funkcionalno povežejo z obstoječi-mi prostori osnovne šole. Vrtec ima šest oddelkov, in sicer tri oddel-ke za prvo ter tri oddelke za drugo sta-

rostno obdobje. Poleg igralnic in drugih prostorov za najmlajše so v stavbi vrtca še prostori za strokovne delavce ter upravni in gospodarski prostori.

Kot nizkoenergetski vrtec vključuje neka-tere bistvene elemente učinkovite rabe energije. Zgrajena je biološka čistilna na-prava, meteorna voda se bo uporabljala za sanitarno vodo preko zbiralnika dežev-nice, topla voda pa se bo pridobivala preko kolektorjev, nameščenih na strehi objekta. Urejena so tudi zunanja igrišča z igrali.

10 junij ‘12

IZO

BRA

ŽEV

AN

JE

Novosti novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)Zakon prinaša nekaj novosti, med katerimi lahko izpostavimo področje promocije zdravja, obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu ter obveščenost in objava Izjave o varnosti z oceno tveganja zaposlenim.

Preprečevanje psihosocialnih tveganjV zakonu, ki je trenutno še v veljavi, je poudarek predvsem na zagota-vljanju varnosti pri delu in s tem na varovanju fizičnega zdravja zaposle-nih. Spremembe zakona pa odražajo nova mednarodna in evropska do-gnanja o tem, kako različna psihoso-cialna tveganja na delovnem mestu vplivajo na posameznikovo slabšo učinkovitost pri delu pa tudi na njego-vo slabše fizično in duševno zdravje.24. člen novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu tako na primer delo-dajalcem nalaga, da morajo sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravlja-nje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.Poskrbeti tudi za ureditev delovnega mesta za nasilje tretjih oseb.

Izvajanje promocije zdravja na de-lovnem mestu - kako?Promocija zdravja na delovnem me-stu so skupna prizadevanja deloda-jalcev, delavcev in družbe za izbolj-šanje zdravja in dobrega počutja na

delovnem mestu.6. člen v ZVZD-1 pravi, da morajo delodajalci načrtovati in izvajati pro-mocijo zdravja na delovnem mestu, 32. člen pa poleg tega poudarja še, da morajo delodajalci za promocijo zagotoviti tudi potrebna sredstva in način spremljanja njenega izvajanja.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (OSHA, Facts 93) na-vaja naslednje primere ukrepov za

promocijo zdravja na delovnem me-stu:Organizacijski ukrepi:• omogočanje gibljivega delovne-

ga časa in prilagodljivih delovnih mest,

• omogočanje delavcem, da so-delujejo pri izboljšavah organiza-cije dela in delovnega okolja,

• zagotavljanje priložnosti za vseži-vljenjsko učenje delavcev.

Okoljski ukrepi:• zagotavljanje skupnih družabnih

prostorov,• popolna prepoved kajenja,• zagotavljanje spodbudnega psi-

hosocialnega delovnega okolja.Individualni ukrepi:• ponujanje in financiranje športnih

tečajev in dogodkov,• spodbujanje zdravega prehra-

njevanja,• ponujanje programov opušča-

nja kajenja in• podpiranje duševnega dobrega

počutja, na primer z zagotavlja-njem zunanje anonimne psiho-socialne pomoči, svetovanja in usposabljanja za obvladovanje stresa.

Objava Izjave o varnosti z oceno tve-ganjaV skladu z novim Zakonom je delav-cem omogočeno, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zade-vajo zagotavljanje varnega in zdra-vega dela (skladno z zakonom in dru-gimi predpisi).

Pravico lahko tako delavci uresniču-jejo neposredno, s svojimi predstavniki

v svetu delavcev, v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje pri upravlja-nju, ali z delavskim zaupnikom (to je predstavnik delavcev, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev) za varnost in zdravje pri delu.

Za izvolitev delavskega zaupnika se uporabljajo predpisi, ki urejajo sode-lovanje delavcev pri upravljanju.

Izjava o varnosti z oceno tveganja (ter vse ostale listine) morajo biti (v ko-likor pri delodajalcu ni izvoljenih pred-

stavnikov delavcev in ni organiziranih sin-dikatov) objavljena na običajen način in posredovana delav-cem (preko oglasov, oglasnih deske, glasil, interneta, …), na nji-hovo zahtevo pa jim mora biti omogočen vpogled v veljavno

izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Poleg zgoraj navedenega pa je po-trebno nameniti posebno skrb mla-dim, nosečim delavkam in starejšim delavcem ter delavcem z zmanjšano delovno zmožnostjo!

Pripravil: Davorin Naglič

Tim kakovosti

Petra Žarn, univ.dipl.inž.grad., je 10. maja 2012 na Zbornici za arhi-tekturo in prostor Slovenije (ZAPS)

uspešno opravi-la strokovni izpit. Poleg strokov-nega izpita iz odgovornega pro jek t i ran ja gradbene stro-ke, ki ga je pri Inženirski zbor-

nici Slovenije (IZS) opravila že leta 2010, je tako opravila tudi strokovni izpit za pridobitev licence »P« s po-dročja odgovornega prostorskega načrtovanja. Čestitamo!

Še ena licenca “P”

Novi sodelavci

Bivši sodelavci

ZA DOBRO IZVEDEN PROJEKT - Takole sta si predsednica Sveta KS mesta Krško Jožica Mikulanc in vodja projekta Idej-ne zasnove za Trim poligon pri ribniku v Resi Andraž Hribar segla v roke za dobro opravljeno delo.

VELIKI IN MALI STROJNIK - Savaprojekto-va strojnika Bojan Rome (veliki) in Andrej Pirc (mali) sta takole združila moči.

JERNEJEVA PRVA JAVNA OBRAVNAVA - Tako je dejala naša sodelavka Damjana Pirc, ko sta s še ne polletnim sinčkom Jer-nejem prišla na javno obravnavo OPPN občine Kostanjevica na Krki.

OTVORITEV ŠRC DOVŠKO - Predsednik KS Senovo Vlado Grahovac in odgovorni projektant ŠRC Dovško Tomaž Koretič sta si skupaj ogledala novo pridobitev.

11junij ‘12

DRU

ŽABN

A K

RON

IKA

Peter Požun, univ. dipl. inž. el., iz Podvrha pri Sevnici se je z delom na Savaprojektu se-znanil že kot študent, saj je bil dve leti in pol Savaprojektov štipendist. Redno se je zaposlil konec februarja.

Mateja Ganc

Ivo Lah

OTVORITEV VRTCA KRMELJ - Odgovorna vodja projekta Vrtca Krmelj Tina Božičnik je slavnostno odprtje novega vrtca priča-kala v družbi malega šolarja.

TRADICIONALNI PIKNIK V VELIKIH MALEN-CAH - 22. junija se je odvijal tradicionalni Savaprojektov piknik z obvezno veslaško regato in kulinaričnim zaključkom. Pohva-la neutrudnim organizatorjem dobre volje.

NATALIJA V KLUBU 40 - Nata-lija Vakselj je v družbi sode-lavk in sodelavcev nazdravila včlanitvi v klub 40. Čestitke!

Svetovalni inženiring - zelena inženirska inovativnost

Pravočasno in strokovno svetovanje v procesu načrtovanja prostora in gradnje objektov je ključno tudi za optimalne okoljske rešitve.Pri izdelavi tehničnih projektov so nujne optimalne okoljske rešitve, kar pogojuje interdisciplinarni pristop, praviloma že od idejne zasnove. Pri prostorskem načrtovanju je cilj ohranjanje narave in oživitev degra-diranega okolja, kar dosežemo s so-

naravnimi metodami (ekoremedia-cije). Pri izdelavi tehnične projektne dokumentacije je nujno vključevanje sonaravnih metod, ki temeljijo na

varčevanju z energijo in energetski optimizaciji, uporabi konvencionalnih in obnovljivih virov energije (sončna, geotermalna energija, lesna bioma-sa…) in racionalni rabi energije.

Gradnja nizkoenergijskih objektov ali pa energetske sanacije zahtevajo dosleden in natančen pristop pri pro-jektiranju in nadzoru. Začne se že pri umeščanju objekta

v prostor, njego-vi orientaciji, pri čemer urbanisti usklajujemo zako-nodajo z omeji-tvami v prostoru in željami investitor-jev. Za optimalne rešitve izvajamo strokovne študije, od energetskega pregleda, termo-vizije in študije iz-vedljivosti, … Sledi arhitektura z obliko

objekta, hierarhijo prostorov in pred-videnimi materiali stavbnega ovoja, in ne nazadnje strojne in elektro insta-lacije - srce stavbe.

Metode in sistemi za varstvo okolja in narave so pri nas premalo im-plementirani. Zlasti ekosistem-ske tehnologije, kamor spada tudi e k o r e m e d i a c i -ja, ki so družbeno bolj sprejemljive in cenovno dosto-pne, že nekaj let v največji možni meri vključujemo

Urbanizem, tehnično projektiranje in strokovni nadzor s celovitimi okoljskimi rešitvami

Z združevanjem gradbeno-tehničnih in okoljsko-inženirskih znanj ter strokovnega nadzora nad izvedbo lažje najdemo okolju in uporabni-ku prijaznejše rešitve pri večini projektov.

v načrtovanje prostora in objektov. Z združevanjem gradbeno-tehničnih in okoljsko-inženirskih znanj in stro-kovnega nadzora nad izvedbo lažje najdemo prijaznejše rešitve pri večini projektov.

Z implementacijo sonaravnih rešitev ter s spoštovanjem narave pri na-črtovanju in projektiranju osnovnih in srednjih šol, športnih dvoran, po-slovnih središč, industrijskih objektov, bencinskih servisov, energetskih sa-nacij starejših stavb, … zagotavljamo sprejemljivejše ali okoljsko vzdržnejše posege v naravno in življenjsko okolje.

je časopis družbe Savaprojekt, d. d.

Izdajatelj: Savaprojekt, d. d., CKŽ 59, 8270 Krško

Uredniški odbor: Jagica Ganc, Tatjana Zupančič, Andrej Trošt, Tamara Močnik, Lidija P. Colarič

Naklada: 250 izvodov

Tisk: Forma Brežice, d.o.o.

Naslednja številka izide: septembra 2012