Več na strani 2.

Več na strani 2. in 3.

že 35 let

»Nekatere naše najboljše ideje so se porodile, ker smo svoje inženirje pustili, da se potepajo tam, kjer se še angeli bojijo hoditi.«

Henry Ford

V tej šteVilki preberite ...

interni časopis družbe Savaprojekt, d. d., krško, številka 11, junij 2010

str. 2 str. 6 str. 10

O obletnici poslovni kazalci

ključna imena

str. 19

reference

Razmišljanje ob

35-letnici družbeObletnice so vedno čas za razmi-slek, čas za spomine na pretekla leta, opravljeno delo, spomin na bivše so-delavce…. in čas za pogled naprej v prihodnost.

Zametki delovanja današnjega pod-jetja segajo v daljno leto 1947 in Okraj-no gradbeno podjetje OGrAD. V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja smo bili sestavni del podjetja industrija grad-benega materiala iGM Sava krško. Zaradi razvoja inženirske dejavnosti, povečanih potreb po tehničnem na-črtovanju in prostorskem planiranju je bila leta 1975 znotraj matičnega podjetja iGM »Sava« krško ustano-vljena delovna enote De projektivni biro, kar štejemo kot uradni začetek današnje družbe Savaprojekt d.d.

Ni potrebno posebej poudarjati, da se je v tem obdobju tudi način in tehno-logija našega dela povsem spremeni-la. Svinčnike, risalne deske in »rotringe« so zamenjali računalniki, programska oprema in mobiteli. Socialistično sa-moupravno družbeno ureditev in rela-tivno varno dogovorno ekonomijo je zamenjala skoraj najtrša oblika turbo-kapitalizma pod okriljem demokraci-je. poslovno okolje in naši trgi so se ves čas spreminjali, manjšali pa zopet širili... Velik 20-milijonski jugoslovanski trg se je čez noč zmanjšal na majhen slovenski trg. potem se je zgodila globalizacija in vstop Slovenije v evropsko Unijo, kar je pomenilo in predstavljalo preselitev iz dokaj varnega domačega ognjišča v povsem drugačno globalno kon-kurenčno tržno okolje z večkratnimi spremembami celotne zakonoda-je, predpisov in standardov praktič-no na vseh področjih našega dela. Daljše obdobje rasti in konjukture po osamosvojitvi Slovenije je v preteklem letu prekinila svetovna finančna kriza

POSEBNA IZDAJA

ob 35-letnici

35 let idej, ustvarjanja, krog se nikoli ne ustavi

»kdo je slavljenec, kako je na-stal in se razvijal?« Savaprojekt krško – delniška družba je zrasla iz delovne enote. pred 35 leti so namreč tri osebe, ki so videle priho-dnost, v okviru gradbenega podjetja iGM »Sava« krško ustvarile delovno enoto »pro-jektivni biro«. Zahvala gre namreč takratnemu predse-dniku skupščine Občine kr-ško gospodu Silvu Gorencu, takratnemu direktorju iGM

»Sava« krško, gospodu jožetu Muleju in prvemu vodji ter iniciatorju (tudi prvemu direktorju biroja) gospodu Silvinu Greinu.

ta ustvarjalna, lepa in odrasla družba je zrasla iz arhitektur-nega in urbanističnega biroja v takratni družbeni lasti. preko kasnejše oddelčne organiziranosti se je v 35-ih letih razvila v družbo s celovito svetovalno inženiring dejavnostjo, ki nudi na trgu preko 70 produktov, povezanih z gradnjo. Glavne veje dejavnosti so urbanistično načrtovanje, tehnično pro-jektiranje in svetovalni inženiring, vključno z revizijskimi in re-cenzijskimi projekti. V vseh etapah gradnje, od nakupa zemljišča dalje, pa je družba usmerjena v spoštovanje okolja s poudarkom na ekoremediacijskih metodah in energetsko varčnih objek-tih. Stebri naših produktov pa so projektiranje (arhitekturno, konstrukcijsko, strojno, elektro, komunalno, zunanje ure-ditve), urbanizem in celovito prostorsko načrtovanje na državni in regionalni ravni, presoje in primerjave, poročila s področja varovanja okolja, izboljšanje in ukrepanje v oko-lju, konkretni krajinski in komunalni predlogi ter svetovanje – področje tehničnega in projektnega nadzora, od pravnih in ekonomskih funkcij pri graditvi, do obvladovanja med-narodnih evropskih in državnih investicij. Za nastanek tako celovitih in hkrati prepletenih nalog so potrebni čas, ljudje in denar. to nam je v teh 35-ih letih uspelo in zato sem zapisal, da je »slavljenec« odrasel. Ni tudi nepomembno, da je odšel in odrasel izven metropole – v krškem. ta občina in regija sta s tem tudi dokazali, da sodita med razvojno najprodornejši v državi. Na prehojeni poti so se spreminjale in prilagajale tudi po-slovne navade in odločitve – od začetnih pooblastil Obči-ne krško za izdelavo lokacijskih dokumentacij, do današnje povsem tržno naravnane in v kapitalistično realnost zagle-dane miselnosti. Včasih je bilo območje za pridobivanje kadrov široko, od Srbije, bosne in Hercegovine, Hrvaške in seveda Slovenije. Danes je sicer še širše, vendar le teore-tično. tako so nekdaj različne šole prinašale v Savaprojekt različna znanja, nas s tem bogatile in nam odpirale nove trge. kadri iz drugih univerz so bogatili in razširjali obzorja bolj kot danes. Naši okvirji so se širili v druge države, naš trg je bila 20-milijonska država. Zato smo imeli delovno enoto (poleg Novega mesta) tudi v Črni Gori.

2 junij ‘10

in hitro tudi gospodar-ska kriza, ki v povezavi z zmanjševanjem glo-balnega in lokalnega ekonomsko investicij-skega potenciala prak-tično vpliva na življenje vsakega posameznika.

Spremembe so postale edina stalnica da-našnjega časa. Od nas zahtevajo nenehno budnost, prilagajanje in hitro odzivanje na spremembe. povsod in na vseh področjih. le na ta način bomo lahko preživeli, ohranili in morda celo povečali naše konkurenčne prednosti. Osnovne stebre podjetja predsta-vljajo urbanistično in prostorsko planiranje, tehnično projektiranje in svetovalni inženiring, kar predstavlja relativno širok obseg in spekter dejavnosti in nas danes uvršča med največje slovenske družbe na našem področju. Smo eno redkih podjetij v Sloveniji, ki lahko svojim naročnikom in investitorjem nudimo celovite storitve inženirja v vseh investicijskih fazah in v pretežni meri z lastnimi strokovno usposoblje-nimi kadri. Zavedamo se, da širina in celovitost zahtevajo mnogokrat bistveno več vložene energije ob slabših ekonomskih rezultatih po-slovanja, v kriznih časih pa zaradi fleksibilne-ga modela podjetja in notranjih sinergijskih učinkov predstavlja vsekakor tudi prednost.

Strokovno tehnična in organizacijska zna-nja pridobljena v 35 letih dela predstavljajo trdno podlago, na kateri s filozofijo kontinui-rano vseučečega se podjetja in posameznika ob skrbni selektivni izbiri mladih izobraženih so-delavcev z novimi idejami in energijo gradimo našo prihodnost.

Zavedamo se, da so naš največji kapital člo-veški viri in znanje, zato so naši napori usmer-jeni v spodbujanje in zagotavljanje strokov-ne ustvarjalnosti, inženirske inovativnosti in kompetentnih motiviranih posameznikov.

Ampak na koncu vselej štejejo le rezultati. Uspe-šno opravljeno delo, uspešni projekti…. zado-voljni naročniki in investitorji……. nenazadnje zadovoljni zaposleni… in seveda rezultati druž-be, ki predstavljajo največjo garancijo in kapital prihodnosti. tudi v kriznih časih.

Aleš Plestenjak,namestnik glavnega direktorja

35 l

et

Nove razmere so terjale spremembe. tako smo po raz-padu jugoslavije odprli delovno enoto v brežicah in v Novem mestu v novih prostorih. ponovno so se spreme-nile gospodarske razmere in sprejeli novi predpisi, zato smo najprej ukinili brežiško, kasneje tudi novomeško eno-to in odprli delovno enoto v ljubljani in lansko leto tudi v kopru. Spreminjale so se tudi lastne prioritete zaposlenih. Novim kadrom smo se morali prilagajati; od nekdanje skupne miselnosti se v ospredje postavlja osebni razvoj posameznika. Vse težje je pričakovati naprezanje po-sameznikov za »neko« skupno dobro, skupne cilje. V ospredju je delo na projektih, osebna rast, avtorstvo in delo v dopoldanskem času. Zadnja leta prihaja tako imenovana Y generacija, ki narekuje drugačne pogle-de, drugačne poti do izdelkov in drugačno prihodnost.

Naj se spomnimo tudi naših preteklih druženj. Že samo fotografski arhiv kaže na dogodke, na katerih smo slavili zaključke nalog na piknikih, strokovno-družabne izlete, športne dogodke itd. Ugotavljam, da ni več velikega interesa po takšnih »zapravljanjih« časa. Seveda je to rezultat dogajanj v Sloveniji, kjer so se v zadnjih letih na-vade spreminjale z veliko hitrostjo.

Menim, da smo tudi v Savaprojektu na veliki preizkušnji, kako zadržati dobre medsebojne stike in povečati delež osebnih srečanj s poslovnimi in strokovnimi partnerji. komunikacijske tehnologije prav pospešujejo neosebno komunikacijo. Opozarjam, da moramo zavračati ta-kšen način dela, ker to vodi v negativne poslovne po-

sledice, kakor tudi negativne oziroma slabše strokovne povezave. ko smo v devetdesetih letih v Sloveniji uvedli drugačno lastnino z lastniškim preoblikovanjem podjetij, je temu nujno sledila tudi drugačna organiziranost in z njo pove-zano upravljanje gospodarskih družb.V Savaprojektu smo to izpeljali pravočasno, korektno in spretno. V procesu lastniškega preoblikovanja se je tudi pokazalo, kdo želi svojo prihodnost graditi v tej družbi in kdo ne. Na preizkušnji smo bili prav vsi zaposleni in bivši zaposleni. Spremembe so se zgodile, lastništvo se je raz-delilo in odkupilo. Danes imamo 42 delničarjev (od tega štiri, ki obvladujejo navadno večino), ki zelo uspešno va-rujejo svojo lastnino preko tričlanskega nadzornega sve-ta in dvočlanske uprave.

Z lastnino smo v zadnjih štirinajstih letih ravnali preudarno in gospodarno ter jo vseskozi povečevali. Vloženi kapi-tal se je lastnikom že zdavnaj potrojil ali celo početveril, vložek v to lastnino pa v celoti povrnil skozi prejete divi-dende.

ko smo pred leti pridobili iSO standard obvladovanja kakovosti, smo družbo reorganizirali v brezoddelčno, timsko naravnano gospodarsko družbo s tremi izvršnimi direktorji, ki smo jim zaupali ljudi in produkcijo. Z dosle-dnim uveljavljanjem timskega dela, naravnanega v tr-žno, ekološko in predvsem ekonomsko učinkovitost, sto-pamo v prihodnost za naslednjih 35 let.

Peter Žigante, glavni direktor Družba s tradicijo

Obletnica je priložnost, da se ozreš nazaj na prehoje-no pot, narediš neke vrste inventuro, kaj je bilo dobro in kaj slabo, s ciljem upora-biti dobre izkušnje v priho-dnosti. petintridesetletno obdobje je čas, v katerem smo si nabrali znanja in izku-šenj - mirno lahko rečemo, da smo družba s tradicijo. to obdobje dokazuje našo

uspešnost in prilagodljivost vsem spremembam, ki so se v tem času dogajale.Z našim delovanjem smo pustili neizbrisen pečat v razvo-ju in izgledu mesta krško in širšega prostora, tako skozi prostorsko načrtovanje kot projektiranje niza objektov in naprav, ki formirajo podobo mesta in omogočajo nje-govo funkcioniranje.petintrideset let je obdobje, v katerem se zamenja ge-neracija. Marsikomu v tem okolju smo nudili možnost za strokovni razvoj in kaljenje v stroki, kot odskočno desko za novo poklicno kariero. tako se je skozi naše vrste zvrsti-lo več kot dvesto, večinoma visoko izobraženih kadrov, kar je za širšo skupnost dobro, slabše pa za nas. prispe-vek vsakega posameznika v tej zgodbi je pomemben in je kot kamen v mozaiku, ki raste, dokler družba funkcio-

nira in se razvija.Moj prispevek v tem mozaiku traja že dobrih petindvaj-set let, ko sem še kot študent v »biroju« izvajal poletno prakso. to je bil čas drugačnih navad, načina življenja in dela, kot smo mu priča danes. Življenje in delo je pote-kalo mirneje, bilo je več časa in druženja tudi izven de-lovnika. Zelo hitro se je našel razlog in čas za zabavo. res pa je tudi, da smo bili takrat kar precej mlajši in smo na stvari gledali drugače kot sedaj.Spremembe so se začele dogajati v začetku devetde-setih let. bistvena razloga za to pa sta novo nastali druž-beno-politični sistem in razvoj informacijske tehnologije in računalništva, ki sta prinesla veliko novosti tako v nači-nu dela kot tudi v privatnem življenju.prehod v drug družbeno-politični sistem je prinesel po-leg želenih sprememb, ki nudijo boljše možnosti za ra-zvoj in uspeh, tudi negativne posledice, ki se odražajo v spremembah vrednot in s tem povezanimi človeškimi odnosi. Ali smo dosegli želeno in ali je to pozitivni zasuk v razvoju družbe, bo pokazal čas.še večje spremembe v naše življenje in delo pa je pri-nesel razvoj informacijske tehnologije, ki je v marsičem spremenila način dela. risalne deske, rotringe, letrasete in še marsikatera orodja so zamenjali računalniki, ki so v marsičem olajšali delo. Vendar imajo tudi te spremem-be neželene učinke, kot so hitrejši tempo življenja, spre-membe v komuniciranju in odtujenosti sodelavcev.

3junij ‘10

35 l

et

Urbanizem - multidisciplinarna dejavnost

Urbanizem je dejavnost, pri kateri rezultati dela niso hipni, ampak je za njihov razvoj potreben čas. 35- letno obdobje obstajanja podjetja Savaprojekt nudi lep pogled na celoten ustvarjalni postopek v ur-banizmu - od ideje do re-zultata, oziroma do mesta in prostora, v katerem živi-mo danes.

Začetek urbanizma na Savaprojektu je zaznamova-lo obdobje lokacijskih informacij, s katerimi so detajlno nadzorovali umeščanje posegov v prostor. ker je bilo to delo povezano tudi s terenskim delom, so zaposleni v tem času zelo dobro spoznali prostor, kar nam še danes pomaga pri izdelavi novih prostorskih aktov. V času ime-tja občinskega pooblastila za opravljanje urbanistične dejavnosti se je pri nas načrtovalo celotno mesto krško, kot ga vidimo danes, vključno s stanovanjskimi soseska-mi, lokacijo za srednjo šolo, zdravstveni dom, prometni-ce: povezavo krško-brežice, obvoznico krško, obvozni-co leskovca, hitro železnico, oživitev mestnega jedra in preselitev industrije, … takrat je bilo načrtovanih že veli-ko projektov, ki pa še danes niso uresničeni. Med takšne spada preselitev pokopališča ter vse zgoraj naštete pro-metne povezave. podjetje je aktivno delovalo v krški in brežiški občini, kjer so bili tudi prostori naše družbe, ter v občini Sevnica, kjer so takrat velikopotezno načrtovali obvoznico mest z navezavo na novi most čez Savo. S spremembo zakonodaje, ki je ukinila izdelavo lokacijskih informacij, se je počasi izgubljal nadzor nad izvajanjem posegov v prostoru, zaradi različnih izdelovalcev pa se je prekinila tudi širša konsistentnost urejanja prostora. Ur-banizem je multidisciplinarna dejavnost, ki združuje stro-kovnjake z različnih področij, hkrati pa je vse prevečkrat pod vplivom političnih teženj, zato se dolgoročni kon-cept razvoja lahko hitro izgubi. Nekonsistentnost ureja-nja v prostoru pa tudi vedno bolj povzroča zakonodaja,

ki se v zadnjih časih spreminja hitreje, kot traja postopek za sprejem enega prostorskega dokumenta.po osamosvojitvi so slovenski prostor močno spremenili predvsem večji projekti državnega pomena, kot so av-toceste, hidroelektrarne, daljnovodi, gospodarska sre-dišča, .... Savaprojektovi urbanisti so sodelovali tudi pri umeščanju teh projektov in tako danes v prostoru lahko že vidimo hidroelektrarne Vrhovo, boštanj, blanca in tudi hidroelektrarna krško skozi gradbišče že dobiva svojo podobo. V prostoru pa še vedno ne vidimo daljnovo-da beričevo-krško, za katerega je bila dokumentacija sprejeta že pred leti, da ne omenjamo projektov in idej, ki so zaradi pomanjkanja denarja ali interesa za vedno obležali nekje v spodnjem predalu.

po pripovedovanju sodelavcev je pri delu na urbanizmu nekoč bilo več časa posvečenega strokovnemu vidiku, strokovno mnenje strokovnjaka pa je tudi bilo bolj ce-njeno kot danes. Danes pa preveč časa posvečamo prebiranju in dešifriranju vedno novih zakonov, pravil in celo navodil, kakšne barve naj bodo naši načrti, strokov-nim utemeljitvam pa se zaradi splošne nezaupljivosti v strokovno javnost ne daje več nobene teže. Oblika in cena dokumenta sta na žalost prevladala nad njegovo vsebino. Strokovno delo zato danes zahteva dodaten, a žal necenjen napor, vztrajnost in jasno vizijo, ki pa ne more biti rezultat trenutnega pogleda na prostor, am-pak daljšega opazovanja, sobivanja, čutenja s prosto-rom ter spremljanja rezultatov razvoja.

V zadnjih 35 letih so urbanisti na Savaprojektu močno vplivali na prostorski razvoj občine krško, celotne po-savske regije in tudi Slovenije, tako preko njihovih rea-liziranih idej, kot tudi s strokovnim prispevkom k razvoju slovenskega urbanizma. Z enako energijo in ciljem gle-damo tudi v prihajajoča leta, kjer bo še naprej naše vo-dilo kakovost, strokovnost in konsistentnost razvoja.

Damjana Frece, izvršna direktorica za področje urbanizma

timsko delo na projektih se je iz dela za »eno mizo« in verbalnega komuniciranja spremenilo v delo preko ele-ktronskih povezav na daljavo, kar vsekakor ni dobro za krepitev medsebojnih odnosov, velikokrat pa vpliva tudi na usklajenost in kvaliteto izdelkov.Dovolj o spremembah in posledicah, uporaba »zdrave pameti« je recept, ki je te probleme reševal do sedaj in jih bo tudi v prihodnje.V celoti gledano je prehojena pot zelo uspešna, saj smo že preživeli tudi krizne čase, v katerih smo se veliko na-učili.Zadnje leto in pol se zaradi gospodarske krize v svetu pogoji poslovanja zopet zaostrujejo. leto 2009 nam je še prizaneslo, pogled naprej pa je v tem trenutku bolj

negotov. Že dlje časa se čuti veliko zmanjšanje aktivno-sti na vseh področjih, kar je razvidno iz zmanjšanja števila investicij, gradbenih aktivnosti, števila razpisov in povabil za ponudbe in nenazadnje v letošnjem letu pridoblje-nega posla.kljub temu, da nas čaka precej negotovo obdobje, je to priložnost in hkrati nujnost, da naredimo nekatere spremembe tudi pri sebi.bodimo odgovornejši, racionalnejši, izboljšajmo vodenje in organizacijo dela in uspeh ne bo izostal. V situaciji, ki je nismo bili več vajeni, bomo z inovativnostjo, zrelostjo in pogumom premagali težave in nadaljevali uspešno tradicijo.

Andrej Špiler, izvršni direktor za področje inženiringa

4 junij ‘10

35 l

et

Dokler imamo spomine, obstaja preteklost. Dokler imamo upanje, nas čaka prihodnost.

35 let. kje sem že bil ta-krat, ko je bilo ustano-vljeno podjetje? Osnov-nošolec v Osnovni šoli jurija Dalmatina. Zani-mivo, da ravno za 35. obletnico obstoja Sava-projekta sodelujem pri izdelavi projektne doku-mentacije za obnovo te iste šole. in priložnost, da se temu primerno povr-

nem v preteklost, v obdobje mojega prihoda v Sava-projekt.

No, za celih 35 let se mi ni potrebno vrniti. prvi trenutki v novem delovnem okolju, kjer sem se srečal z novimi izzivi, se vračajo za 14 let nazaj. Veliko. pa zopet malo, če pomislim, kako hitro so minila ta leta. prve korake v projektiranju sem doživel za risalno desko, ko s(m)o še risali s tušem. in to s sodelavcem in prijate-ljem todorjem, ki me je uvedel v delo projektanta. računalnik? Uh, takrat si večina med sodelavci še ni predstavljala, kako bi delo sploh potekalo brez risalnih desk. Sam pa sem bil začuden, kako je ta »nova« teh-nološka zadevica le počasi prodirala v našo miselnost, saj sem prišel iz okolja, kjer je bil nov računalnik na de-lovnem mestu nuja. internet? takrat za nas popolna novost, o kateri pa si še nisem drznil niti pomisliti, da bi v tistem času imel do njega dostop.kakorkoli že, je pa bilo delo in življenje brez teh tehno-loških dosežkov (računalnik, internet, GSM) veliko bolj mirno. Dobro se spominjam prvih terenskih izkušenj s sta-rejšimi sodelavci, in sicer pri ureditvi otoka kostanjevica. ja, bilo je zanimivo gledati, kako se ideje s papirja selijo na teren in kako sodeluješ pri nastajanju nečesa, kar si narisal. to so bili časi, ko kapital in dobiček še nista bila glavno merilo za vrednotenje življenja in osebne velja-ve, ko si za delo našel čas in veselje ter ko si našel čas tudi za prijatelje, tako v zasebnem kot službenem času.

S časom pa sta se način dela in vrednotenje življenja podredila pritiskom trga po načelu »narediti čim hitre-je in čim več v najkrajšem času«. Danes je posameznik vedno in povsod dosegljiv, pretok informacij je postal prehiter. Hiter ritem življenja, vedno večje zahteve in-vestitorjev, spremembe v zakonskih predpisih postajajo naša stalnica v življenju. temu lahko sledimo le še z zdru-ženimi močmi. posameznik v današnjem strokovnem in poslovnem okolju takšnemu tempu več ne more slediti, posledica je padec znanja in strokovnosti. Sočasno z gospodarsko krizo, v kateri se nahajamo, pa to pomeni, da se kot organizirano podjetje, ki se zaveda pomena vlaganja v mlade sodelavce in v znanje, srečujemo z nelojalno konkurenco. konkurenca s premalo znanja in nezadostnimi izkušnjami nudi na trgu nižje cene in izdel-

ke slabe kakovosti. in ravno tu lahko naredimo primer-javo med investitorji včasih in danes. V obdobju, ko ka-pital še ni bil glavna vrednota, so se investitorji zavedali, da najnižja cena ne pomeni tudi kvalitete. Danes pa žal prepogosto prevladuje miselnost, da mora projektant za najnižjo ceno ponuditi in izdelati vse. enostavno gre pri najnižji ceni in dobri kakovosti za nezdružljivi kompo-nenti, kar pa privatni sektor le spoznava. Na srečo do tega spoznanja prihaja počasi tudi na področju javne-ga naročanja, žal pa še ne s strani države in njenih služb, kjer je še vedno edino merilo najnižja cena.

in kako smo se sodelavci prilagodili spremembam? Vse-kakor lahko mirno in z veseljem poudarim, da delam v kolektivu, kjer se zavedamo, da so potrebne spremem-be v načinu dela in razmišljanju ter da je poleg dela potrebno ves čas znanje obnavljati in nadgrajevati. Vsi skupaj se zavedamo, da je risalna deska kot glavno orodje projektanta že davna preteklost. prilagodili smo se novim zahtevam in sodobnemu ritmu življenja - eni manj, drugi bolj. Vsi skupaj pa delamo kot čvrsta in po-vezana ekipa, na podlagi globokega medsebojnega zaupanja in z zavedanjem, da eden brez drugega ne bomo to, kar smo. Vesel sem, da imam priložnost delati v kolektivu s sode-lavci, v katere verjamem in jim zaupam, zato z optimiz-mom zrem v prihodnost.

Vinko Volčanjk, izvršni direktor za področje projektive

5junij ‘10

35 l

et

Družba Savaprojekt d.d. od leta 1975 - 2010

Začetki našega delovanja segajo v leto 1975, ko smo bili locirani v objektu »bivše žage petrič1« na naslovu CkŽ 134 v Žadovinku (krško).

Od leta 1979 dalje sta se vodstvo s tajni-štvom ter arhi-tektura preselila v 1. nadstropje stavbe bivše

kasneje je sledila selitev tudi ostalih »zunanjih ekip« v objekt bivše beograjske banke, kopirnica pa je imela svoj prostor v objektu na Dalmatinovi 54, v neposredni bližini glavne lokacije.

V devetdesetih letih je sledil nakup nove poslovne zgrad-be na naslovu CkŽ 595, kjer de-lujemo še danes.

V letu 2005 je naša družba odprla poslovno enoto tudi v ljubljani6, na tržaški cesti 132, v poslovni stavbi Agroteh-nika Gruda, in nato v letu 2009 tudi poslovno enoto v kopru, na naslovu Vojkovo nabrežje 237.

Prvi začetki in lokacije naših prostorov Ključne osebe, ki so vplivale na razvoj družbe

prvi generalni direktor naše družbe (takrat iGM »Sava« krško) je bil g. jože Mulej.

kot pomembno prelomnico za našo de-javnost in podjetje štejemo leto 1977, ko je takratni predsednik Skupščine občine

pobudnik in ustanovitelj De »projektivni biro« znotraj podjetja iGM »Sava« krško je bil g. Silvin Grein. po odhodu g. Greina je to funkcijo za nekaj časa prevzel g. Fedor špacapan.

kot prvi direktor tOZD-a Sava-projekt je na-stopil g. Vojko Omerzu.

Od leta 1989 je vodenje druž-be prevzel g. peter Žigante, ki jo uspešno vodi še danes.

1

32

4 5

6

beograjske (kasneje Skb banke) banke2, medtem, ko je skupina inštalaterjev ostala še vedno v objektu »žage petrič«, del sodelavcev (nizke gradnje) pa so poslovali v objektu »barak3«

7

krško g. Silvester Gorenc podpisal odločbo, na podlagi katere je iGM »Sava« krško pridobila pooblastilo za izde-lavo vseh vrst urbanistične dokumentacije.

Najpomembnejši mejniki v zgodovini podjetja

- začetki delovanja segajo v leto 1947, ko je bilo pod- jetje organizirano v Okrajnem gradbenem podjetju OGrAD;

- 17.3.1975 – ustanovitev delovne enote »projektivni biro« v okviru iGM »Sava« krško;

- 1989 – osamosvojitev v lastno podjetje z imenom Savaprojekt d.d.;

- 90. leta: - izguba številnega in pomembnega kadra in z njim del trga - izguba poslovnih prostorov s propadom beograjske banke - izguba velikega jugoslovanskega trga - nakup nove poslovne zgradbe - selitev družbe v krško, leta 1992 - lastninsko preoblikovanje, leta 1997

- 2001 - registrirana dejavnost inženiringa in leto kasne- je kot celovito svetovanje, konzalting in inženiring

- Sedaj smo na preizkušnji prebroditi ekonomsko- gospodarsko krizo, ki je v našem segmentu največja.

6 junij ‘10

ZGO

DO

ViN

A

Od začetka delovanja naše družbe pa do danes se je v naši sredini zvrstilo okrog 200 zaposlenih različne izobrazbene strukture. po nam znanih in dosegljivih podatkih so k razvoju družbe prispevali naslednji sodelavci:

Družba danes

Najvišji organ družbe je uprava, ki jo predstavljata glavni direktor pe-ter Žigante in namestnik glavnega direktorja Aleš plestenjak. Sledijo jima izvršni direktorji za področje ur-banizma, inženiringa in projektive. Glavna delovna področja družbe so: urbanizem, inženiring in projektiva (sto-ritve so prikazane na naslednji strani). Vsako izmed področij vodijo izvršni di-rektorji: za urbanizem Damjana Frece, inženiring Andrej špiler in za projektivo Vinko Volčanjk. izvršni direktorji sku-paj s kolektivom sodelujejo z izvajalci projektov, vodji timov in ostalimi so-delavci. posebna, a z vsemi področji povezana je tudi služba strokovne podpore, ki jo sestavljajo: sekretariat, ravnanje s človeškimi viri, računovod-stvo, finance, komerciala, odnosi z javnostmi ter servisno-tehnične službe.

poslovni kazalci desetletnega obdobja (1999-2009) kažejo na uspešnost vodenja in delovanja družbe. ti pozitivni kazalci so plod načrtnega in sistematičnega dela. Dosedanji uspeh družbe je bilo mogoče doseči predvsem z dobrim in sposobnim vodstvom družbe, z visoko izobraženimi kadri, znanjem, izkušnjami, odgovornostjo vsakega posameznik, medsebojnim sodelovanjem in s pravim kolektivnim duhom. razvoj in napredek družbe skozi čas prikazujejo naslednji ekonomski kazalci prikazani na straneh 10 in 11 (uporabljeno je bilo bazno leto 1999).

Analiza poslovnih kazalcev

Lastniška struktura podjetja

lastniška struktura podjetja: pod-jetje je organizirano kot delniška družba, in sicer je lastništvo razde-ljeno na 23 zaposlenih, 18 nekda-njih zaposlenih in 1 pravna oseba (inštitut za vodno gospodarstvo).

7junij ‘10

ZGO

DO

ViN

A

8 junij ‘10

9junij ‘10

prihodki podjeta

- v letu 1999 je imelo podjetje okrog 1,5 milijona eUr prihodkov;

- večji porast je bil zabeležen v letu 2002 (2,7 mio eUr);

- največji prihodek pa je bil leta 2006, in sicer 5 milijonov eUr;

- od leta 1999 do 2009 se je prihodek povečal za okrog 2 milijona eUr.

Donos na kapital

- do leta 1998 je bil donos na kapital pod 1 %, potem pa se je začel večati;

- v letu 1999 je bil 6 %, leta 2002 že 12 %;

- največja vrednost donosa na kapital je bila v letu 2006, in sicer okrog 40 %;

- med leti 1994 - 2008 se je donos na kapital povečal za okrog 130-krat.

- vrednost premoženja je od leta 1999 vsako leto naraščala do leta 2007, ko je bila dosežena najvišja vrednost, in sicer več kot 5 milijonov eUr;

- od leta 1999 do 2009 se je vrednost premoženja več kot potrojila.

- v letu 1999 je bila vrednost kapitala okrog 0,5 milijona eUr;

- sledila je rast kapitala vse do leta 2009;

- največja vrednost kapitala je bila leta 2009, in sicer več kot 2 milijona eUr;

- v desetih letih se je vrednost kapitala povečala za okrog 3,5-krat.

kapital podjetja

premoženje podjetja

10 junij ‘10

pOSl

OV

AN

je

prihodki na zaposlenega

- v letu 1999 je prihodek znašal okrog 35.000 eUr/ zaposlenega;

- večji porast je bil zabeležen v letu 2002 (za 64 %);

- največji prihodek na zaposlenega je bil v letu 2006 (okrog 100.000 eUr/zaposlenega);

- v zadnjih treh letih je zaslediti upad (leta 2009 je bilo 62.000 eUr/zaposlenega).

- v letu 1999 je znašal bruto dobiček okrog 37.000 eUr;

- povečevanje bruto dobička je bilo zaznati od 2002 dalje (v letu 2003: porast za 3-krat, letu 2005: porast za 7-krat);

- max. prirast je zaslediti v letu 2006 (porast za 17- krat v primerjavi z letom 1999);

- bruto dobiček je upadel po letu 2006, konec leta 2009 je znašal okrog 460.000 eUr.

bruto dobiček

Struktura zaposlenih

podjetje zaposluje predvsem visoko izobražen kader s področja: gradbeništva, strojništva, arhitekture, elektrotehnike, ekologije, geografije. V podjetju se zavedamo, da so zaposleni največji potencial, vir novih idej in ustvarjalnosti. trenutno je v družbi Savaprojekt d.d. zaposlenih 57 delavcev, od tega: 2 z Viii. stopnjo izobrazbe, 29 s Vii. stopnjo izobrazbe, 6 s Vi. stopnjo izobrazbe, 19 s V. stopnjo izobrazbe in 1 s iV. stopnjo izobrazbe.

Od leta 1999, ko je družba štela 42 zaposlenih, pa do leta 2009 se je število zaposlenih povečalo na 57 zaposlenih. Do leta 2004 je bilo zaposlenih nekoliko več žensk, po tem letu pa se je trend obrnil v korist moških (tehnična stroka). Glede starostne strukture zaposlenih prevladuje generacija od 25 – 40 let.

11junij ‘10

pOSl

OV

AN

je

V podjetju je vzpostavljen konstanten sistem štipendiranja predvsem tehničnih strok (gradbeništvo, arhitektura, strojništvo, elektrotehnika) in tudi drugih za podjetje potrebnih strok (ekologija, pravo, tuji jeziki). V letu 2002 smo kot ustanovitelji štipendijske fundacije Adama bohoriča krško svoje štipendiste vključili v štipendiranje preko te fundacije. V letu 2004 je ta fundacija prerasla v projekt posavska štipendijska shema (glavni cilj reševanje problema posavja kot manj razvite regije, za katero je značilna nizka izobrazbena struktura, visoka in strukturna

Štipendiranje

V podjetju nenehno skrbimo za izobraževanje kadrov, saj se zavedamo, da so zaposleni naše največje bogastvo.izobraževanje poteka v naslednjih oblikah: - z udeležbo na različnih seminarjih, predavanjih, delavnicah, srečanjih, posvetih; - z internim izobraževanjem; - z izobraževanjem po sistemu “prenašanja izkušenj”.

po naših izkušnjah je potrebnih 14 – 15 let, da pridobimo strokovno usposobljen kader, in sicer: - 4 leta štipendiranje, - 3 – 5 let delovnih izkušenj (pogoj za strokovni izpit), - 5 – 7 let delovnih izkušenj po pridobitvi strokovnega izpita.

Izobraževanje kadrov

brezposelnost ter beg možganov). preko posavske štipendijske sheme se družba vsako leto prijavi na javni poziv in ob upoštevanju kriterijev se ji omogoči vključitev v sistem subvencioniranega kadrovskega štipendiranja. 30 % sredstev za štipendijo zagotovi podjetje, 20 % občina, v kateri ima podjetje sedež, preostali del sredstev pa zagotavlja razvojna regionalna agencija posavje iz naslova evropskega socialnega sklada. tako smo dosegli za družbo lažje pridobivanje kadra za poklice, ki jih potrebujemo. Svojim štipendistom omogočamo tudi stik s podjetjem, smo v kontaktu z njimi, z njihovimi študijskimi obveznostmi in aktivnostmi. Omogočamo jim obvezno in počitniško prakso, jim pomagamo pri gradivih, ki jih za študij potrebujejo, jim svetujemo in se dogovarjamo pri izbiri ustrezne smeri študija. povprečno število naših štipendistov v obdobju 1999-2009 je bilo 9 štipendistov. Največ štipendistvov je bilo leta 2004, ko smo štipendirali 14 mladih.

Družbena odgovornost

V podjetju se zavedamo odgovornosti do družbenega okolja, v katerem živimo in delujemo. V skladu s tem že desetletja del prihodka podjetja namenjamo tudi za donacije: športnim društvom, zdravstvenim in socialnim ustanovam, vzgojno izobraževalnim in kulturnim ustanovam ter drugim.

Ustvarjalni krog našega podjetja sestavljamo naslednji sodelavci:

12 junij ‘10

kAD

ri

Pridobljene licence in pooblastila za izvajanje dejavnosti

Za opravljanje svoje dejavnosti imamo pridobljene sledeče licence in pooblastila:

1. Strokovni izpiti Zbornice za arhitekturo (ZApS): - 5x licenca A (pooblaščeni arhitekt) - 2x licenca p (pooblaščeni prostorski načrtovalec)

2. Strokovni izpiti inženirske zbornice Slovenije (iZS): - 4x licenca G (odgovorni projektant načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov za vse vrste objektov) - 3x licenca S (odgovorni projektant načrtov strojnih instalacij in strojne opreme za vse vrste objektov) - 1x licenca e (odgovorni projektant načrtov električnih instalacij in električne opreme ter načrtov telekomunikacij za vse vrste objektov)

3. Strokovni izpit s področja varnosti in zdravja pri delu in s področja varstva pred požarom – koordinator za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve): 1x

4. licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja (Ministrstvo za okolje in prostor): 1x

5. licence za delo s tajnimi podatki (Ministrstvo za obrambo): 15x

6. licenca za presojo o vplivih na okolje (pVO): 1x

V času delovanja naše družbe se je zvrstilo že kar nekaj nagrad in priznanj, ki potrjujejo dobro in uspešno delo podjetja. Navedenih je le nekaj pomembnejših:

- 07.06.1985 – priznanje Občine krško ob 10-letnici tOZD-a Savaprojekt – iGMp “Sava” za prispevek k družbeno ekonomskem razvoju občine, podeljevalec: Občina krško

- 17.06.1988 – priznanje s srebrno plaketo mesta krško, podeljevalec: Skupščina krajevne skupnosti krško

- 07.12.1989 - priznanje za uspešno dolgoletno sodelovanje, podeljevalec: poslovna skupnost rudis trbovlje

Priznanja in nagrade, ki smo jih prejeli za uspešno delovanje

- 02.06.1997 – Znak Občine krško – za dosežene uspehe pri delu, ki imajo poseben pomen za gospodarstvo občine, podeljevalec: Občina krško

- 22.05.2006 – Veliki znak Občine krško – ob 30- letnici podjetja za izjemne uspehe in dosežke na gospodarskem področju, podeljevalec: Občina krško

Mednarodni standard za vodenje in zagotavljanje kakovosti ISO 9001:2008

leta 2005 smo pri SiQ pridobili Certifikat za sistem vodenja za storitve inženirja (svetovanje in zastopanje v zvezi z graditvijo objektov) – iSO 9001:2000. enkrat letno izvajamo notranjo presojo, pri čemer presojamo vsa tri temeljna področja presoje (procesi vodenja, procesi realizacije storitev in podporni procesi). Ob koncu leta pa imamo vsako leto tudi zunanjo presojo, ki jo izvedejo predstavniki SiQ.

Osnovni cilj je izvajati kakovostne storitve, ki zadovoljijo potrebe in zahteve naročnika, spoštovati dogovorjene roke, razpoložljivost storitev, konkurenčne cene do kakovosti poslovanja v celoti. Sistem kakovosti vzdržujemo na ravni zahtev mednarodnega standarda za vodenje in zagotavljanje kakovosti iSO 9001:2008.

- 04.02.2010 – Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, podeljevalec: Gospodarska zbornica Slovenije

13junij ‘10

kAkO

VO

St

Kako nas vidijo drugi»jubilejnih 35 let se v tem času zapi-suje v delo in načrte podjetja Sava-projekt in s tem zahvala vsem, ki ste iz začetnega zanosa ustvarili močno in prepoznavno urbanistično projek-tantsko podjetje. Z veseljem ugota-vljam, da je občina krško z urbani-stičnega vidika v veliki meri zarisana dobro in se je bistvo te kvalitete obli-kovalo prav z ustvarjalnostjo in vizijo

»Občina brežice uspešno sodeluje s podjetjem Savaprojekt, d.d. že vrsto let. podjetje za naše potrebe izdeluje projektno dokumentacijo in prostorske akte ter izvaja strokovne nadzore pri gradnjah in svetovanje. ker so ponudbe, ki jih podjetje pošilja na razpise Občine brežice, konkurenčne, delo zaposlenih pa opravljeno vestno, strokovno in

»podjetje Savaprojekt d.d. ni samo naš poslovni partner, je naš strokov-ni sodelavec in svetovalec na po-dročju prostorskega planiranja. Zato vam ob 35-letnici delovanja iskreno čestitamo in vam želimo še naprej veliko poslovnih uspehov in plodne-ga sodelovanja tudi z našo občino«.

Mojmir Pustoslemšek,župan občine Kostanjevica na Krki

»Družba Savaprojekt praznuje imenitni jubilej – 35 let – svojega delovanja. iz maloštevilnega kolektiva entuziastov se je v tem času razvila v družbo z mnogoterimi poslovnimi področji. Začetek delovanja – takrat še projektivnega biroja – je bil tesno povezan z dinamičnim razvojem občine krško. ta je temeljil na gradnji energetskih in drugih gospodarskih, javnih ter infrastrukturnih objektov. Vse bolj je bila prisotna potreba po delovanju take projektantske organizacije, ki bi ne samo sledila potrebam investitorjev, ampak tudi razvijala sodobno urbanistično načrtovanje in izvajanje posegov v okolje. prav zato je bila v vodstvu občine sprejeta ideja gospoda Muleja, direktorja iGM Sava, in gospoda Greina, vodje sku-pine izkušenih novomeških projektantov, o ustanovitvi nove projektantske organizacije, pooblaščene tudi za kompletno pripravo urbanistične dokumentacije.Družba Savaprojekt je tako neločljivo povezana z razvojem mesta in občine krško, pa tudi širšega posavskega in sloven-skega prostora. pri tem sprejema priznanja za dobre in kritike za manj dobre rešitve poseganja v prostor. Slovenska javnost postaja vse bolj osveščena in kritična glede reševanja eko-loških in prostorskih problemov. Vse to pa nalaga projektant-skim in urbanističnim organizacijam poleg strokovne tudi jav-no, družbeno odgovornost za rešitve, ki morajo biti v skladu z vizijo prihodnosti. V prepričanju, da je družba Savaprojekt d.d. nosilec take vi-zije, želim njenim lastnikom in zaposlenim veliko uspehov pri bodočem delu«.

Silvo Gorenc,nekdanji predsednik Skupščine občine Krško

»Najprej iskreno čestitam jubilantu podjetju Savaprojekt, d.d., ob 35. obletnici obstoja. Čestitke in zahvale za jubilej gredo vsem posameznikom, ki so kakorkoli sodelovali na dolgi poti trdega dela, stalnih naporov in dose-ženih uspehov. Ob tej priliki je potrebno posebej poudariti, da je Savaprojekt s svojim timom strokovnjakov dejansko

tistih, ki ste bili ali ste danes del tega uspešnega podjetja. pri-hodnost in radost bivanja vsakega okolja je odvisna tudi od družbene odgovornosti tistih, ki k njej lahko in želijo prispevati. Savaprojektu se tako zahvaljujem za vse dosedanje plemeni-te geste spodbude in pomoči; kakršna se zrcali tudi s tokratno predajo dvigala kulturnemu domu krško. Hvala, da negujete zavest, s katero ste postali pomemben steber našega druž-benega okolja. Želim vam, da bi vas vaše odločitve tudi v prihodnje vodile v družbo najboljših, v kateri vas danes prepoznavajo širom Slo-venije, o čemer priča tudi letošnja prestižna nagrada GZS di-rektorju petru Žiganteju za kar mu še enkrat iskreno čestitam. prijazno praznovanje jubileja, izjemnih priložnosti in uresničenih izzivov v poslovnem svetu in prijazne prihodnosti voščim«.

Franc Bogovič,župan občine Krško

v dogovorjenem času, je za izvedbo del pogosto izbrano. iskreno čestitamo ob prazniku z željo, da še naprej skrbite za svojo strokovno in poslovno rast«!

Ivan Molan, župan občine Brežice

pripomogel k uspehu in razvoju drugih uporabnikov inženir-skih storitev. V Savaprojektu so se kalili izvrstni strokovnjaki, da-nes poznani širom po prostoru.Ob tej priliki se spominjam začetka, kako smo pred 35 leti ustanavljali Savaprojekt. Vedite, da ni bilo lahko. Zagotoviti je bilo potrebno sposobne kadre, delovne prostore in opremo, zlasti pa ustrezno klimo v ožji in širši sredini, ki je doumela, kaj je najustreznejša rešitev stremljenj v njihovem lastnem razvoju. O zgodovini podjetja Savaprojekt bi se dalo veliko povedati, vendar so sedaj pomembne samo reference, izvršena dela in sposobnost tima strokovnjakov za nova dela. Na vsej pre-hojeni poti se je bilo potrebno stalno dokazovati, utrjevati svoj položaj in potrjevati svojo daleč naokrog poznano blagovno znamko »Savaprojekt«.Vedite, da sem ponosen, da sem kot direktor podjetja iGM »Sava« krško sodeloval pri ustanovitvi Savaprojekta, pri njego-vem delovanju v začetnem obdobju prvih 13 let. leta 1975 smo najprej ustanovili posebno obračunsko enoto v okviru enovitega podjetja, 1988 pa je temeljna organizacija združe-nega dela Savaprojekt odšla na samostojno pot.

14 junij ‘10

SOD

elO

VA

Nje

»Dobri poslovni in finančni rezultati, visoka dodana vrednost, pogled v prihodnost, ambiciozne strategije in zahtevno zastavljeni cilji, tradi-cija, družbena odgovornost, skrb za zaposlene in za okolje. Vse to so pojmi, s katerimi lahko opiše-mo podjetje Savaprojekt. Hkrati ti pojmi potrjujejo, da sodi med naj-uspešnejše družbe na področju

V posebno čast pa mi je bilo sodelovati s številnimi sodelav-ci in strokovnjaki, s katerimi smo krojili usodo Savaprojekta in drugih v ožji in širši sredini. Naj se na tem mestu spomnim so-delavcev, ki so omogočili ustanovitev Savaprojekta. Glavni nosilec začetka razvoja Savaprojekta, najprej vodja posebne obračunske enote, nato pa prvi direktor temeljne organizaci-je združenega dela je bil Silvin Grein, u.d.i.a. V začetno ekipo so se vključili še Fedor špacapan, u.d.i.a., Marjan lapajne, u.d.i.a. in jože petric, u.d.i.a.. Sledilo je še mnogo strokovnja-kov raznih področij, ki so združno tvorili nepremagljiv tim. V okviru Savaprojekta se je zagotavljala odličnost, uspešnost in široka prepoznavnost, ki je zagotavljala lasten razvoj in omo-gočala investicijske projekte drugih na vseh področjih.

Ne smemo iti mimo podpore ožje in širše družbene skupnosti, ki je takšno organizacijo, kot je Savaprojekt, potrebovala, saj se je zavedala pomembnosti združevanja znanja, postopne-ga pridobivanja lastnih kadrov, dolgoročnosti rešitev in tudi reševanja lastnih potreb. Naj se na tem mestu zahvalim za razumevanje takratnemu predsedniku skupščine občine kr-ško g. Silvu Gorencu, takratnemu predsedniku izvršnega sve-ta občine krško g. Francu juvancu, takratnemu predsedniku Samoupravne stanovanjske skupnosti g. šonc Metodu in še mnogim neimenovanim.

še danes se rad ozrem na prehojeno pot in se veselim, da nam je v krškem uspelo. in le to šteje.Ob 35. obletnici podjetja želim tako podjetju kakor tudi posa-meznikom znotraj njega veliko uspeha pri delu. Ohranite da-leč prepoznano blagovno znamko Savaprojekt kot najboljši garant za prihodnost.Naj na koncu omenim, da se je podjetje, ki sem ga vodil, raz-vijalo na osnovi eksploatacije gradbenih materialov, kar sodi v dejavnost rudarstva. Zato Vas naj ne čudi, če sem tudi pre-vzel rudarski pozdrav »srečno«. torej, srečno, Savaprojekt«.

Mulej Jože, prvi generalni direktor IGM »Sava« Krško

razvoja, projektiranja in inženirskega svetovanja v Sloveniji. potrditev tega, da sodi med tiste najboljše, je tudi to, da je di-rektor peter Žigante letošnji nagrajenec GZS. taki primeri do-bre prakse nas na Gospodarski zbornici Slovenije navdajajo z optimizmom, da bomo skupaj prebrodili trenutne zaostrene gospodarske razmere in se bomo, sicer s praskami in modri-cami, na koncu pa le uspešno, izkopali iz krize.Savaprojekt in GZS imata tesno stkane vezi že vse od usta-novitve podjetja. povezuje nas dolga 35-letna zgodovina dobrega in uspešnega sodelovanja. Ne le, da je direktor Ži-

gante član upravnega odbora združenja za svetovalni inženi-ring, ki aktivno sodeluje pri oblikovanju GZS po meri članstva, ampak se angažira tudi za promocijo svetovalnega inženirin-ga doma in na tujih trgih. tako sam kot njegovi sodelavci se vključujete v strokovna telesa, sodelujete kot predavatelji in slušatelji na naših delavnicah in posvetih.

Ob 35. obletnici vašega obstoja vam v imenu Gospodarske zbornice Slovenije in v svojem imenu iskreno čestitam in vam želim, da boste v prihodnje vsaj enako, če ne še bolj, uspešni kot doslej«.

mag. Samo Hribar Milič,generalni direktor GZS

»Savaprojekt d.d. je podjetje, ki v kr-ško in posavski prostor prinaša videnje dolgoročnega razvoja gospodarstva in njegovih nadaljnjih potreb. S svojimi inženiring pristopi omogoča svojim par-tnerjem celovite rešitve, svojim podizva-jalcem pa prodor na domači in tuji trg.

»Slovenija nima veliko naravnih boga-stev in surovin, ima pa veliko znanja. Svetovalni inženiring je storitev, ki bistve-no prispeva k uspehu projekta, saj brez kakovostne investicijske in projektne do-kumentacije ter strokovnega nadzora ni možno uspešno graditi objektov. Sava-projekt d.d. krško je v svojem 35-letnem

delovanju prerasel regionalne okvire in je pomembno podje-tje v Sloveniji, uspešno se je začel uveljavljati tudi v tujini in na tradicionalnih trgih zahodnega balkana. pomembno je, da imamo tudi v posavju strokoven svetovalni inženiring, ki ima in ki vzgaja kadre za nov investicijski val v infrastrukturi, ener-getiki in varstvu okolja. V Sloveniji in v posavju nas čakajo šte-vilne načrtovane investicije v infrastrukturo, v energetiko in v varstvo okolja. te investicije so pomembne za gospodarstvo, okolje, pomembne so tudi za razvoj stroke. prepričan sem, da bo Savaprojekt d.d. uspešno realiziral načrtovane projekte in prispeval h kakovosti svetovalnega inženiring v regiji in tudi šir-še v celi Sloveniji. V Združenju za svetovalni inženiring, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, cenimo prispevek Savaprojekta d.d. k razvoju in promociji inženiring stroke. Druž-bi želimo tudi v bodoče veliko uspehov pri realizaciji postavlje-nih ciljev«.

mag. Vekoslav Korošec, direktor ZISP

Za prizadevanji, ustvariti človeku prijetno okolje, tako za življe-nje, kot za delo, stoji strokoven in motiviran tim uslužbencev z vodstvom Savaprojekta na čelu. Ni naključje, da praznovanje 35 letnice uspešnega delovanja podjetja sovpada s prestižno nagrado, ki jo je februarja letos GZS podelila glavnemu direk-torju petru Žiganteju za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.jasna vizija, volja in hotenje vseh zaposlenih po iskanju za okolje sprejemljivih rešitev pa je porok za nadaljnje uspešno delovanje podjetja«.

Darko Gorišek,direktor GZS OZ Posavje, Krško

15junij ‘10

SOD

elO

VA

Nje

»V 35-ih letih ste v Savaprojektu pomembno zaznamovali prostor okoli nas in mu s skrbno načrtovanimi projekti dali pečat svojevrstne prepoznavnosti. V podjetju ste se izoblikovali številni zaposleni, ki ste s svojo strokovnostjo, z občutkom za razvoj okolja in upošteva-

»Z vašim podjetjem smo pričeli poslovati že v letu 1983 in obojestransko poslovanje se je ohranilo vse do današnjih dni. Najbolj vidni so objekti kot na primer – proizvodna hala v radatovičih, v nadaljevanju logistični center z visokoregalnim skladiščem in še veliko drugih manjših projektov.Ob praznovanju častljive obletnice vam iskreno čestitam ter želim še obilo poslovnih uspehov in medsebojnega poslovanja«.

Mirjan Kulovec, predsednik uprave Kolpa d.d.

»Savaprojekt je ena večjih družb v Sloveniji, ki ponuja storitve svetovalnega inženiringa. Goji poslovno področje, ki temelji na intelektualnem kapitalu zaposlenih in je žal v širšem go-spodarskem prostoru v Sloveniji relativno slabo poznano. V 35 letih razvoja se je izoblikoval v vodilno družbo na področjih projektiranja in urbanizma, ki je dobro vpeta v razvoj posavja in tudi širše. postal je del gospodarske infrastrukture, nepogre-šljive za realizacijo pomembnih investicij in zahtevnih posegov v prostor«.

mag. Uroš Mikoš,glavni direktor IBE d.d.

njem trajnostnih načel prispevali k višji kakovosti bivanja. Vodstvu in vsem zaposlenim čestitke ob jubileju. Želim, da bi bili vaši projekti še naprej v ponos nas vseh in v korist našemu razvoju«.

Božidar Resnik,predsednik uprave Kostak d.d.

»Moje sodelovanje s Savaprojektom sega v čas pred desetimi leti, ko smo gradili mrežo bencinskih servisov OMV – istrabenz v Sloveniji. Sodelovanje sem nadaljeval pri izgradnji poslovno-logističnega centra Avtotehne d.d., ljubljana, nato pa smo pripravljali predloge za umestitev nekaterih projektov Avtotehne d.d. v nov prostorski plan Mestne občine ljubljana.S to hišo mi je bilo veselje sodelovati, ker jo krasita poslovna odličnost ter poslovna korektnost. Zato Savaprojektu želim še naprej uspešen razvoj ter dobrih poslovnih rezultatov. Zaposlenim čestitam ob jubileju«.

Milan Vergan,direktor Avtotehna d.d.

»Savaprojekt je naš dolgoletni in zanesljiv partner. pripravljal je strokovne študije in načrte za prostorsko ureditev našega podjetja, izvajal je projektna dela pri velikih investicijah, npr. pri postavitvi obrata za kisikovo beljenje, rekonstrukciji papir-nega stroja 2 ter sodeloval pri številnih drugih za naše podjetje izredno pomembnih razvojnih projektih. Zaradi visoke strokov-nosti zaposlenih in njihovega hitrega odziva je Savaprojekt tako rekoč nepogrešljiv«.

Miloš Habrnál, tehnični direktor VIPAP VIDEM KRŠKO d.d.

»Dolgoročna rast in razvoj zlasti turističnih podjetij je ključno pogojena z uspešnim sodelovanjem s projektantskimi pod-jetji, ki so sposobna slediti naročnikovi viziji. le na ta način je vzpostavljen eden izmed temeljnih pogojev za izvedbo ta-kšnih investicijskih projektov, ki bodo v fazi eksploatacije pro-jektnih rezultatov zagotavljali zadovoljevanje visokih zahtev in pričakovanj gostov ter tako omogočali donosno poslovanje. Družba Savaprojekt d.d. je kot dolgoletni partner term Čatež d.d. nedvoumno ena izmed takšnih družb, pri čemer upamo, da se bo naše dosedanje uspešno in korektno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje«.

Bojan Petangeneralni direktor Terme Čatež, d. d.

»Savaprojekt d.d. zame pomeni sinonim za točnost, strokovnost in poslovnost. iskrene čestitke vsem ob vašem jubileju z željo po nadaljnjem uspešnem delovanju«.

Borut Miklavčič

»Družba Savaprojekt d.d. že desetletja izvaja pomembna inženirska dela na številnih energetskih projektih, s čimer je prispevala tudi k dobremu obratovanju objektov in delovanju družb v skupini GeN. V GeN-u se zavzemamo za nadaljnji razvoj energetike v posavju, saj smo prepričani v njen potencial in pomen tako na ravni regije kot Slovenije. pri tem verjamemo, da bo Savaprojekt z močno ekipo svojih strokovnjakov tudi v bodoče soustvarjal vizijo in pomembno zaznamoval posavski in slovenski prostor ter njegov razvoj tako v energetiki kot tudi na mnogih ostalih področjih«.

Martin Novšak, direktor GEN Energija, d.o.o.

»Ob 35. obletnici delovanja družbe vsem zaposlenim in bivšim zaposlenim čestitam za uspešno delo, ki je bilo opravljeno v teh letih.Danes je družba Savaprojekt eno redkih uspešnih referenčnih podjetij, ki uživa ugled in spoštovanje pri projektiranju, konzaltingu in vodi inženiring najrazličnejših projektov.V imenu skupine primorje, vam želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu«.

mag. Dušan Črnigoj generalni direktor družbe Primorje d.d.

Ob Vaši 35. obletnici podjetja Vam iskreno čestitam in hkrati se Vam zahvaljujem za poslovno sodelovanje. predvsem se zahvaljujem g. Alešu plestenjaku in njegovi ekipi, ki je s svojo požrtvovalnostjo in aktivnim vključevanjem v naš projekt pripomogel k dosegi našega zastavljenega cilja. še naprej Vam želim veliko poslovnih uspehov.

Tadej Buršič, direktor podjeta I.H.S. d.o.o., Krško

16 junij ‘10

SOD

elO

VA

Nje

»Ne ravno mlad in z izkušnjami na področju urbanizma, arhitekture, no-tranje opreme in oblikovanja sem se v letu 2005 zaposlil na Savaprojektu. Moja prva naloga je bil Državni loka-cijski načrt za daljnovod 2x400kV beri-čevo – krško. Urbanistični akt, ki sega v dolžini preko 80 km skozi osem občin. DlN obravnava najdaljši infrastruktur-ni objekt v Sloveniji, ki se bo zgradil v enem kosu. Saj lahko funkcionira samo v celoti in ne po delih, kot na primer avtoceste. Zame je bilo to delo na po-polnoma novem področju. Zdaj imam vpogled v znanja o visokonapetostnih daljnovodih. še bolj pa so pomemb-ne pridobljene izkušnje v postopku usklajevanja med projektanti, nosilci

»S podjetjem Savaprojekt d.d. se na Ministrstvu za okolje in prostor - Direktoratu za prostor srečujemo že vrsto let in sicer kot pripravljavci različne prostorske in projektne dokumentacije na lokalni in državni ravni. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je podjetje z dolgoletno tradicijo tudi v obdobju “tranzicije na prostorskem področju”, ob poplavi različnih predpisov in hitro spreminjajoče se zakonodaje, uspelo ohraniti in utrditi mesto osrednje strokovne institucije na svojem področju v posavju. prostorski dokumenti, predvsem novi občinski prostorski načrti poskušajo dosledno vsebinsko in tehnično slediti zakonskim okvirom in strokovnim izhodiščem trajnostno naravnanega prostorskega načrtovanja, zato so občinam dobra osnova za izvajanje začrtanega prostorskega razvoja. Ob obletnici podjetja se pridružujemo čestitkam v prepričanju, da bomo tudi v prihodnje uspešno sodelovali«!

Damijan Uranker, MOP - Direktorat za prostor

»35. obletnica podjetja Savaprojekt d.d., krško že sama po sebi dokazuje, da gre za pomembno in vitalno podjetje z usposobljenimi kadri, ki že vrsto let uspešno načrtuje in umešča v prostor pomembne projekte regionalnega, pa tudi republiškega pomena.

Savaprojekt d.d. uspešno sodeluje pri umeščanju objektov verige hidroelektrarn na spodnji Savi, kjer po naročilu Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata za energijo, skupaj s partnerjem Acer d.o.o., Novo mesto, izdeluje Državne prostorske (lokacijske) načrte. Uspešnost sodelovanja podjetja Savaprojekt d.d. in partnerja Acer d.o.o., Novo mesto, z Ministrstvom za gospodarstvo, Direktoratom za energijo, dokazujejo sprejete Uredbe Vlade rS o Državnih prostorskih (lokacijskih) načrtih za hidroelektrarni boštanj in blanca, ki sta že zgrajeni in v obratovanju ter za hidroelektrarno krško, ki je v gradnji.

V sedanjem času intenzivno poteka delo na izdelavi Državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne brežice, ki je tik pred javno razgrnitvijo, pa tudi delo na izdelavi Državnega

prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Mokrice, ki je v začetni fazi izdelave. kot naročnik teh dveh prostorskih načrtov je Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo prepričan, da bosta oba izdelovalca te prostorske dokumentacije, Savaprojekt, krško in Acer, Novo mesto s svojim kvalitetnim strokovnim delom omogočila, da bo Vlada rS v najkrajšem realnem roku sprejela Uredbi tudi za ti dve preostali hidroelektrarni na spodnji Savi in da bo z njuno dograditvijo zaključena pomembna faza izgradnje objektov za izkoriščanje obnovljivega vodnega vira. Ob 35. obletnici podjetja Savaprojekt d.d., vam želimo še veliko podobnih delovnih uspehov«!

Cveto Kosec, MOP - Direktorat za energijo

urejanja, lokalnimi skupnostmi in aktivnimi posamezniki, saj so si stališča zelo nasprotujoča. Morda je ravno v tem čar urbanizma, da je lahko vsebina dela izredno pestra«.

Dušan blatnik

«Zelo dobro se spominjam svojih začetkov na firmi, predvsem mi je ostal v spominu dan, ko sem imela »zagovor« po opra-vljenem pripravniškem obdobju. kot ekonomistki mi zakono-daja o graditvi objektov in prostorskem načrtovanju kar neka-ko ni bila blizu in direktor mi je naložil, da moram svoje znanje dopolniti in v roku enega tedna priti nazaj k njemu na prever-bo znanja. Na to je seveda pozabil, snov pa sem seveda z leti popolnoma osvojila.Zelo rada hodim v službo, saj je vsak dan nekaj posebnega - enkrat je dan prijetnejši, drugič spet manj, a če povzamem v celoto, mi je všeč, da opravljam dinamično delo, da imam prijetne in odprte sodelavce, s katerimi se lahko pogovorim

Vtisi zaposlenih o delu v našem podjetju

Savaprojekt je eno redkih projektantskih podjetij, ki že dolga leta vztraja na začrtani poti vzpodbujanja inženirskega znanja. iz osebnih izkušenj vem, da je delo projektanta strokovno zahtevno in pravzaprav ključno za dobro izveden projekt, zato sem vesel, da imamo tudi v lokalnem okolju družbo, ki uvaja nova inženirska znanja ter zaposluje tudi mlade, izobražene kadre. Na tak način Savaprojekt gotovo prispeva k razvoju regije in cele Slovenije. pri nadaljnjem delu in razvoju družbe, želim obilo uspehov in kreativnega dela«.

Bogdan Barbič,direktor Hidroelektraren na spodnji Savi

17junij ‘10

SOD

elO

VA

Nje

o strokovnih zadevah, kot tudi privatnih. Navdušujejo me vedno nove naloge, nova področja in poznanstva. Verja-mem v skupen uspeh in si želim uspešna delovna leta še vnaprej«. tatjana Vresk »V Savaprojektu sem zaposlen od marca 2003 kot samostojni izva-jalec storitev inženir na področju zunanje ureditve, od leta 2007 pa kot vodilni inženir. kljub ekonom-ski krizi na zunanji ureditvi dela ne manjka. Sodelujem pri izdela-vi različnih načrtov, kot so načrti cest, kanalizacij, zunanjih uredi-tev različnih objektov in podobno. Načrtovanje je timsko delo, pri katerem poskušamo izpolniti za-stavljene naloge. Zaenkrat se do-bro dopolnjujemo in sodelujemo«. Momir bogdan

»Glede na to, da spadam v mlajšo generacijo zaposlenih, prepuščam besede o izkušnjah tistim, ki so na Savaprojektu zaposleni 10, 20, 30 let. A tudi po treh letih dela na po-dročju prostorskega načrtovanja ugotavljam, da so (bile) slabše iz-kušnje dobra šola, tiste boljše pa poleg učenja prinašajo še veliko zadovoljstva. Od mojih dragih, izkušenejših so-delavk (prav one so izvor večine mojega praktičnega znanja s tega področja in »krive« za moje delo po 15. uri, saj je njihova vnema dobe-sedno nalezljiva) pogosto poslu-šam nostalgična pripovedovanja o zlatih časih lokacijskih dokumen-tacij, o časih, ko se zakonodaja ni spreminjala vsakih nekaj let, ko naj-nižja cena in najkrajši rok nista bili najpomembnejši merili, kako je bilo včasih marsikaj lažje … kljub vsemu sem prepričana, da imata tako prostorsko načrtovanje kot Sava-projekt svetlo prihodnost. Naj bodo torej tudi v naslednjih 35-ih letih načrti zato, da uspejo, težave premagane in dobri sklepi uresničeni«.

petra Žarn

»Ob svojem prihodu na Savaprojekt sem bil lepo sprejet. Sodelavci so se tru-

dili, da bi se kar najhitreje vpeljal v delovni ritem in mi pomagali pri osvajanju potrebnih veščin. Upam, da bom tudi glede znanja in strokovnosti kmalu enakopraven član kolektiva.Skratka, zanimivo delo in pester kolektiv, v kate-rem nikoli ni dolgčas, vzdušje pa dodatno po-pestri še občasno druženje izven meja pisarne, ki utrjuje naše vezi in nam pomaga razumeti drug drugega«. blaž špiler

»Z vsakim zaključenim projektom je moje zave-danje o pomenu prostora, njegovi grajeni struk-turi, varstvu okolja in narave, večje in bogatej-še. le skrbno načrtovan prostor, v ravnovesju z gospodarskim in socialnim razvojem ter politiko nam omogoča kakovostno življenje. k temu v veliki meri pripomorejo moji sodelavci. Z njihovi-mi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem na različ-nih področjih načrtovanja se moje sposobnosti, znanje in razvoj na področju urbanizma in krajin-skega načrtovanja le še dodatno utrjujejo«.

polona Ojsteršek Zorčič

»Vsak nov projekt je unikat. Delovni dan je poln iskanja možnih rešitev in reševanja problemov. je sodelovanje, neskončno usklajevanje, skle-panje kompromisov in prepričevanje.

Delo je zanimivo in zahtevno, pomeni nenehen proces spremljanja in obvladovanja razvoja, zato pa toliko bolj zadovoljuje. Zavito je v vsak-danji kreativni nemir. Ozračje je večkrat začinje-no z napetostjo, strelami in kratkimi stiki, a ravno prav. V nadstropjih, kopirnici in pri recepciji se hitro zaiskri in zasliši se prisrčen smeh, ki švigne po stopnicah in hitro doseže vsak kotiček.

in spomni me, kako lepo je pravzaprav delati v ustvarjalnem poklicu in na srečo tako prijetnem kolektivu pisanih strok, karakterjev in starosti«.

Damijana kranjc

»Moji začetki na Savaprojekt-u segajo da-leč... v preteklost. Četrt stoletja je že od ta-krat, ko sem kot pripravnica začela delati na oddelku Nizke gradnje, v naši slavni »baraki«. kar malce z nostalgijo se spominjam tistih dni. V vseh teh letih sem s svojim znanjem napre-dovala in mislim, da tudi prispevala k uspe-šnemu delovanju našega podjetja. Zdaj, v času recesije, kot radi rečemo, moramo svoje znanje še toliko bolj obnavljati in nadgrajeva-ti ter se prilagajati novim zahtevam in izzivom.prepričana sem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo in bomo iz krize »izplavali« še močnejši«.

tatjana Zupančič

18 junij ‘10

kDO

SM

O?

Slovenija bi bila drugačna brez nas

Strokovni posvet: Za boljše življenje in brez ovir

Aktualno

12. maja 2010 sta Združenje za inženiring in Združenje za svetovalni inženiring v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije organizirala konferenco o razvoju inženiringa. predstavljene so bile naslednje teme: konkurenčnost inženiringov, kako vzpodbuditi realizacijo ciljev Ure in OVe ter problematika javnega naročanja. Nosilec zadnje, trenutno najbolj pereče teme, je bil naš glavni direktor Pe-ter Žigante, ki je opozoril na nevarnosti in pasti izbora najcenejših ponudnikov s področja inženiringa pri javnem naročanju. konkre-tne primere nekajkratnih cenovnih odstopanj med ponudniki je v svojem prispevku predstavila naša sodelavka Tatjana Vresk, ki je opozorila tudi na slabo pripravljene projektne naloge, ki jih pona-vadi pripravljajo premalo usposobljeni kadri naročnika. temo sta Žigante in Vreskova zaključila s povzetkom vseh predlogov, ki jih bo združenje strnilo in posredovalo na vlado, pristojna ministrstva in zbornice. le s konkretnimi predlogi lahko namreč prispevamo k boljšim pogojem v naši stroki in k dvigu ravni kakovosti.

Tatjana Vresk

Projektna dokumentacija ter projektantski nadzor za rekonstrukcijo Osnovne šole Brežice

Projektna dokumentacija za Dom starejših občanov Slovenj Gradec

Projektna dokumentacija s strokovnim nadzorom pri izgradnji športne dvorane pri OŠ Žirovnica

Stavba za simulator - NEK

Projektna dokumentacija za Poslovni objekt SOP International v PC Vrbina

Projektna dokumentacija za pokritbazen z valovi v Termah Čatež

Projektna dokumentacija za Distribucijski center Kolpa Metlika

Projektna dokumentacija za bencinski servis Agip v Miklavžu na Dr. polju

Projektna dokumentacija za Skladiščnodistribucijski center Alples v Železnikih

Projektna dokumentacija za OŠŠoštanj z večnamensko športno dvorano

Projektna dokumentacija za hotel Čatež in Wellness center v Termah Čatež

Projektna dokumentacija za Srednjo šolo Slovenska Bistrica

Svetovalni inženiring v fazi priprave in izvedbe poslovnega objekta

Gen energija v Poslovni coni Vrbina, Krško

Svetovalni inženiring v pripravi in izvedbi za Poslovno-logistični center Atropola, Avtotehna, d. d.

Vipap – Videm Krško – rekonstrukcija kotla K5 in industrijska ČN

Poslovni objekt Grieshaber v PC DrnovoPoslovni objekt Grieshaber v PC Drnovo

krško, 10. junij – V okviru 35-letnice družbe Savaprojekt ekipa sode-lavcev v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor organizira strokovni posvet na temo Za boljše življenje in brez ovir. predava-telji z različnih ministrstev in drugih strokovnih inštitucij predavajo na temo načrtovanja in prilagajanja okolja v korist funkcionalno oviranim. Skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor je ekipa Sava-projekta izdala tudi zbornik prispevkov, ki bo podlaga za kasnejše boljše delo.

Gostujoči predavatelji so predstavniki Ministrstva za okolje in pro-stor, Ministrstva za kulturo, Urbanističnega inštituta rS, inštituta rS za rehabilitacijo, biotehniške fakultete in nekatere članice NSiOS (Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, iNVAliD - Zveza društev gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Slovenije, Društvo gluhih in naglušnih posavja, Združenje multiple skleroze Slovenije).teme strokovnega posveta so načrtovanje in prilagajanje okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem, odpravljanje grajenih ovir v bivalnem prostoru, smernice za načrtovanje območij in elemen-tov v prometnem okolju, praktično reševanje dostopnosti in upo-rabnosti prostora, izboljšanje stanovanjskega varstva starih ljudi, normativi za gradnjo domov za stare ljudi in smernice za načrto-vanje stanovanj za stare ljudi s posebnim poudarkom na varova-nih stanovanjih, dostopnost in uporabnost stanovanjskih stavb za funkcionalno ovirane ljudi, sestav in velikost skupine funkcionalno oviranih ljudi, značilnosti obravnavane skupine funkcionalno ovi-ranih ljudi, ljudje s prizadetostjo vida, sluha, popolno ali delno, lju-dje z alergijami, težave gibalno prizadetih ljudi glede prometnega okolja, problematična območja prometnega okolja za gibalno prizadete, težave in zahteve funkcionalno oviranih ljudi glede dostopnosti in uporabnosti nestanovanjskih stavb in naprav ipd.Odnos okolja in arhitekture do oseb s posebnimi potrebami se s časom izboljšuje, to moramo priznati, pa vendar je še vedno priso-tno podcenjevanje sposobnosti stroke. ljudje s takšnimi ali drugač-nimi »omejitvami« so mnogokrat obravnavani kot manj sposobni in se od njih niti ne pričakuje, da bodo v življenju dosegli kaj dosti in se vključevali v okolje in prostor. Tina Božičnik

Aktivni na konferenci o razvoju inženiringa

19junij ‘10

reFe

reN

Ce