Upload
donhi
View
234
Download
2
Embed Size (px)
Citation preview
SEMINARSKA NALOGA pri INFORMATIKI:
OBLIKOVANJE BESEDILA
Ocenjevanje: Obseg(najmanj 5 strani)
Oblika naslovne strani
Pisava(12 pt)
Poravnave
Naštevanje virov in literature
Prisotnost oblikovanja z interneta (NE SME BITI PRISOTNO!!)
Dodane slike, grafikoni, tabele, hiperlinki
Kazalo
Glava, noga dokumenta
Oštevilčene strani
Oddati v doc ali docx formatu in pdf formatu
Zadnji dan oddaje: 18.12. 2009 DO 24.00 ure PO MAILU: [email protected]
TEMA- ANATOMIJA 1. A 1. B 1. C 1. D
1. KONSTITUCIJA, DELI TELESA, TELESNE
RAVNINE, CELICA, TKIVA, ORGANI (2 dijaka)
Dijak/dijakinja:
Zna razloţiti različne tipe telesne zgradbe, našteti dele telesa in opisati različne telesne ravnine
razloţi definicijo in pomen pojmov: celica, tkivo, organ, organski sistem
opiše razlike med posameznimi strukturami, kot so: celica, tkivo, organi
razlikuje različna tkiva in zna povezati zgradbo tkiv z njihovimi nalogami
v modelu človeškega telesa prepozna in imenuje posamezne organe in jih zna uvrstiti v organski sistem
ilustrira poloţaj organov v telesu
TANJA KASTELIC
ANA LINA ŠKORC, SABINA ŠABIČ
SANJA MARKOVIĆ, KRISTJAN KUMIN
2. OKOSTJE (2 dijaka)
Dijak/dijakinja:
pojasni pomen ter vlogo okostja (opora, gibanje, varovanje, zaloga mineralov)
razloţi funkcionalne razlike med hrustancem in kostjo
prepozna in loči med gobastim in kompaktnim kostnim tkivom
na modelu prepozna in zna opisati makroskopsko zgradbo dolge cevaste kosti
pojasni pojem kostenenje ali osifikacija
opiše rast in nastanek kosti
opiše različne oblike kosti in njihov pomen
sklepa o pomenu gibljivega sklepa
na telesu pokaţe različne vrste gibljivih sklepov in gibanje v njih ter jih strokovno poimenuje
ANJA HROVAT, SABINA
BEĆIĆ
KLAVDIJA ŢINGER, MATEJA
MEŢNAR
SANJA MARIĆ, ŠEJLA AVDIĆ
na modelu okostja prepozna posamezne kosti jih strokovno poimenuje, opiše njihovo obliko in zgradbo ter osnovni pomen,
na modelu prepozna, zna strokovno poimenovati ter razloţiti zgradbo in naloge hrbtenice, prsnega koša, medenice in lobanje
našteje najpogostejše bolezni in poškodbe kosti in sklepov (zvin, izpah, zlom, ploske noge, rahitis, degenerativne spremembe…)
3. MIŠIČJE (2 dijaka)
Dijak/dijakinja:
razloţi zgradbo in delovanje različnih vrst mišičnih tkiv
pojasni in loči med makroskopsko in mikroskopsko zgradbo skeletne mišice
opiše in pojasni pomen in vlogo mišic v gibalnem aparatu ter pojasni pojem gibala
opiše zgradbo in delovanje različnih vrst mišic
prepozna določene mišice mišičnih skupin in jih strokovno poimenuje (Mišične skupine in mišice, ki jih morajo prepoznati na modelu so zapisane spodaj)
prepozna mišico v fazi kontrakcije in fazi relaksacije
izvede poskus izotonične in izometrične kontrakcije in opiše ter analizira razlike
Mišične skupine
1. Mišice hrbtenice, so kratke in dolge mišice
priraščene na stranske odrastke in trne vseh vretenc. Segajo od kriţnice gor vse do zatilnice. Najmočneješe je mišičje v zatilnem in ledvenem predelu.
KATJA MIKLIČ, ŠPELA BORŠTNAR
ALEŠ ROVANŠEK, MELISA KVRGIĆ
VESNA KARAULA, ARIANA HADŢIĆ
Naloga:
- vzravnavajo hrbtenico - drţijo trup pokonci - sukajo in nagibajo glavo in hrbtenico v levo in desno
2. Mišice prsnega koša, imenujemo jih tudi dihalne ali respiratorne mišice, saj sluţijo za dihanje. Med
rebri so medrebrne mišice, ki sodelujejo pri vdihu in izdihu (musculi intercostales).
Najpomembnejša dihalna mišica je trebušna prepona ali abdominalna diafragma, široka ploščata mišica, ki zapira spodnjo
odprtino prsnega koša, ter loči prsno votlino od trebušne. Skozi prepono potekajo krvne ţile, ţivci poţiralnik iz prsne v trebušno votlino.
3. Mišice zgornjega uda, delimo v mišice ramenskega obroča in druge mišice zgornjega uda.
Mišice ramenskega obroča: - musculus pectoris- velika prsna mišica giblje
ramenski sklep in ramenski obroč in izvirajo iz prsnega koša, ter obdaja pazduho ali axillo.
- Musculus latisimus dorsi- široka hrbtna mišica,
izvira iz hrbtenice in zadnje strani prsnega koša; priteza nadleket k trupu.
- Musculus deltoideus, deltasta mišica- deltasta mišica, ki odmika nadlaket in premika ramenski sklep, pod njo so obročkaste mišice ali rotatorji nadlakta.
Druge mišice zgornjega uda: - musculus biceps- dvoglava mišica ali glavna
upogibalka komolca - musculus triceps-troglava mišica ali iztezalka
komoca (ima insercio na olekranonu ulne)
- fleksorji (spredaj) in ekstenzorji (zadaj) zapestja in prstov
- drobne mišice za premikanje prstov, največ jih je za palec in mezinec.
4. Trebušne mišice
Naloga: - stiskajo trebušne organe in jih drţijo v pravi legi,
ter varujejo pred udarci
- pri obolenjih notranjih organov (pri vnetju trebušne
mrene) trebušna stena postane trša
- pomoč pri iztiskanju ploda iz maternice, blato iz
danke, urin iz sečnika, vsebine iz ţelodca pri
bruhanju..
- sodelujejo pri dihanju, kašlju, kihanju, krčevitem
joku,
- nagibajo hrbtenico vstran, naprej ali sklanjajo telo
- dvigajo medenico
Razpored trebušnih mišic
- Obdajajo trebušno votlino od spredaj in od strani.
Mišice spodnjega uda (kolčnega sklepa) 1. musculus gluteus maximus ali velika zadnjična mišica.
Pod njo so vrtalke kolka. Druge mišice spodnjega uda
1. musculus kuadriceps ali četveroglava stegenjska mišica, ki izteguje koleno.
2. zadaj v stegnu so fleksorji kolena 3. znotraj v stegnu pa primikalke stegna.
Mišice vratu in glave
1 . musculus sternocleidomastoideus ali obračalka glave in je tudi pomoţna dihalna mišica, a največja vratna mišica. Ţvečne mišice ali mastikatorne mišice, ki premikajo spodnjo čeljustnico. Musculus temporalis ali senčna ţvekalka Musculus maseter ali lična ţvelaka Obrazne mišice Izhajajo iz obraznih kosti in se pripenjajo v koţo obraza in vratu. Zato jih imenujemo tudi koţne mišice. Razporejene so okrog oči, nosu, ust ušes, …
4. ŢIVČEVJE (2 dijaka)
Dijak/dijakinja:
pojasni osnovne naloge ţivčnega sistema
loči in opiše razliko med ţivčno celico in ţivcem (vrste ţivcev in njihove osnovne naloge)
pozna in razume strokovne izraze vseh struktur in
organov ţivčnega sistema
pojasni pomen in razloţi delovanje ţivčne celice, ţivčnega tkiva in ţivčnega sistema
razlikuje ţivčne celice med seboj
razume in na primeru zna razloţiti prevajanje ţivčnih impulzov vzdolţ ţivčne celice in med celicami
skicira sinapso in razloţi dogajanje v sinapsi
razume strukturo in organizacijo ţivčnega sistema in
pomen sestavnih gradbenih elementov
pojasni zgradbo in delovanje: centralnega ţivčevja, perifernega ţivčevja in avtonomnega ţivčnega
sistema
AZRA BAŠIĆ, ENESA ČAUŠEVIĆ
LUKA ŠEHOVIĆ, TINA PUCIHAR
KRISTINA HOČEVAR, BOJAN GAJIĆ
na primerih razloţi zgradbo in delovanje simpatika in parasimpatika
loči in pojasni razliko med somatskim in avtonomnim
ţivčevjem
se zaveda najvišjih oblik mišljenja
ilustrira refleksni lok, in ga razloţi
demonstrira in analizira različne reflekse, na primer; pri sošolcu skuša izzvati refleks in zna našteti nekaj refleksov iz vsakdanjega ţivljenja
sklepa o pomenu, nastanku in sestavi cerebrospinalne tekočine
sklepa, kje je mesto delovanja drog in zakaj se je posledic delovanja drog teţko znebiti
sklepa zakaj je alkohol škodljiv za ţivčevje
5. ENDOKRINE ŢLEZE ali ţleze z notranjim
izločanjem (1 dijak, ki obdela tudi regulacijske
sisteme)
Dijak/dijakinja:
pojasni mehanizem delovanja endokrinih ţlez
topografsko pokaţe lego endokrinih ţlez in jih strokovno poimenuje
opiše zgradbo in delovanje posameznih endokrinih ţlez
pojasni vlogo hormonov posameznih endokrinih ţlez
razloţi vpliv regulacijskih hormonov hipofize na delovanje vseh ostalih endokrinih ţlez in povratno zvezo
REGULACIJSKI SISTEMI Dijak/dijakinja:
razloţi pomen stabilnosti notranjega okolja
utemelji pomen delovanja nekega regulacijskega sistema v telesu ( na primer: kaj se zgodi, če moramo
ANJA JESENŠEK
ŢAN RAZBORŠEK
AGNESA BYTYČI
začeti nenadoma teči…)
6. ČUTILA (3 dijaki)
Dijak/dijakinja:
pozna in razloţi strokovne izraze čutil in struktur v njihovi zgradbi
pojasni pomen čutil za preţivetje
sklepa, kako so čutila usklajena in povezana med seboj in z ţivčevjem
pojasni razliko med čutilno celico in čutilom
OKO
na modelu zna razloţiti zgradbo zrkla
opiše zgradbo in naloge ţilnice in mreţnice
našteje dele očesa, ki sodelujejo pri tvorbi slike na mreţnici
razloţi, kako oko izostri sliko oddaljenih in bliţnjih predmetov
ilustrira pot svetlobne informacije do centra za vid
ilustrira nastanek slike na mreţnici
s poskusom demonstrira zenični refleks in pojasni njegov pomen
imenuje vse pomoţne očesne naprave in zna pojasniti njihovo osnovno nalogo
QENDRIM BAJRAKTARI, NINA LIČINA, NIKOLINA NJENJIĆ
ALBERT KORAĆ, TINA HOSTNIK, TILEN ČERNIČ
MELISA MURANOVIĆ, MAŠA ZADRAVEC, IRENA PONIKVAR
sklepa in razloţi, zakaj je pomembno, da si oči zaščitimo s sončnimi očali, kadar smučamo v visokogorju
sklepa o pomenu vitamina A za vid
sklepa, zakaj je ponoči »vsaka krava črna«
pojasni osnovne napake vida; kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem, barvna slepota, nočna slepota…
UHO
pozna in razloţi strokovne izraze čutil in struktur v njihovi zgradbi
pojasni pomen čutil za preţivetje
sklepa, kako so čutila usklajena in povezana med seboj in z ţivčevjem
pojasni razliko med čutilno celico in čutilom
razloţi pomen ušesa kot čutila za sluh in čutila za ravnoteţje
razmišlja in sklepa o pomenu dveh ušes pri zaznavanju smeri zvoka
opiše sestavo slušnega sistema
razloţi vlogo slušnih koščic
pojasni vlogo ušesne troblje
s kliničnim poskusom oceni sluh
opiše pot zvočne informacije do centra za sluh
opiše zgradbo in vlogo ravnoteţnega organa
razloţi pot informacije o poloţaju telesa do centra za ravnoteţje
razume različne situacije in jih pojasni: zakaj imamo občutek vrtenja še nekaj časa potem, ko stopimo iz vrtiljaka
sklepa kako droge delujejo na čutilo za ravnoteţje
OKUS, VOH (dijak opiše tudi zgradbo in naloge koţe)
sklepa zakaj okušamo slabše, kadar smo prehlajeni
loči in zna razloţiti zgradbo in lego receptorjev za okus, vonj
opiše pot informacije okusa do centra za okus
opiše pot informacije za vonj do centra za vonj
pojasni trditev, da koţa deluje kot čutilo
7. KOŢA (1. dijak)
Dijak/dijakinja:
razume in zna razloţiti zgradbo koţe in njen pomen za organizem
razume strokovne izraze za dele koţe
na sliki ali modelu prepozna osnovne dele in strukture koţe
opiše spremembe koţe pri termoregulaciji in sklepa, kako se človek prilagodi na spreminjajočo temperaturo v okolju
našteje koţne ţleze in njihov pomen
sklepa o povezavi koţe s čutili
razloţi zgradbo in pomen podkoţja
sklepa o pomenu zmernega in nevarnosti pretiranega sončenja
TADEJA ČRNILEC
8. PREBAVILA (2 dijaka)
Dijak/dijakinja:
pozna osnovne naloge prebavil
zna po vrsti našteti dele prebavne cevi in jih strokovno poimenovati
razloţi osnovno zgradbo in naloge delov prebavne cevi in prebavnih ţlez
topografsko pokaţe poloţaj prebavnih organov v modelu
pojasni pomen uravnoteţene, zdrave prehrane
zna izračunati ITM in pozna odstopanja od normalnih vrednosti
sklepa o nevarnostih prevelike telesne teţe in razume, da so vzrok za številne kronične bolezni
pojasni proces prebave in njegov pomen
pojasni razliko med mehansko in kemijsko prebavo
razloţi osnovno zgradbo zoba, število stalnih in mlečnih zob, zobno formulo
opiše zgradbo,pomen in delovanje jeter, trebušne slinavke in ţlez slinavk
MONIKA
PRVINŠEK,
EDIS HODŽIĆ
PRIMOŢ KOBAL, NEŢA ISTENIČ
MANCA
POTOČNIK,
PRIMOŽ
POTOČNIK
9. OBTOČILA (2 dijaka)
Dijak/dijakinja:
pozna in razume strokovne izraze organov, tkiv in struktur, ki spadajo v sistem obtočil
našteje glavne naloge in sestavo krvi
razlikuje krvne celice med seboj in pozna njihove osnovne naloge
razloţi pomen krvnih skupin sistema ABO in Rh sistema
pojasni in opiše proces strjevanja krvi
na osnovi zgradbe ţil sklepa o njihovi nalogi
razloţi način in smer pretakanja krvi po ţilah in skozi srce
razloţi zgradbo in delovanje srca s preprosto ilustracijo in zna izmeriti frekvenco srčnega utripa
pojasni faze srčnega cikla
razloţi različne krvne obtoke in razume njihov pomen
razume in zna razloţiti izraze: utripni volumen, minutni volumen, elektrokardiograf, elektrokardiogram, Riva Rocci
opiše zgradbo in delovanje limfnega sistema
pojasni pomen bezgavk
pojasni pomen vranice in priţeljca
EVA KORADE
ANJA
NOVLJAN,
DENIS
PETRIČ
10. DIHALA (1 dijak)
Dijak/dijakinja:
strokovno poimenuje dele dihalne poti zna pokazati na modelu
opiše zgradbo dihalne poti
razloţi zgradbo in delovanje pljuč
pojasni nalogo pljučnih mešičkov, kot mesto izmenjave plinov
razloţi princip ventilacije oziroma zračenja pljuč
razloţi razliko med dihalno prostornino in vitalno kapaciteto
na osnovi razumevanja zgradbe pljučnih mešičkov sklepa, kako poteka izmenjava dihalnih plinov
LARA JELIĆ ANJA POTOČNIK
11. SEČILA (1 dijak)
Dijak/dijakinja:
topografsko pokaţe lego organov sečil in jih strokovno poimenuje
opiše zgradbo in naloge organov sečil
opiše sestavo seča
z ilustracijo opiše zgradbo nefrona
razloţi diurezo in mikcijo
MAŠA
POŽAR
12. SPOLOVILA IN RODILA (2 dijaka; prvi: moške,
drugi: ţenske spolne organe)
Dijak/dijakinja:
topografsko pokaţe lego spolnih ţlez in jih strokovno poimenuje
razloţi čemu sluţi razmnoţevalni sistem, opiše njegovo zgradbo pri moških in ţenskah
zna opredeliti glavne lastnosti spolnih celic, ki so pomembne za nastanek novega osebka
opiše, kaj je glavni namen oogeneze in spermatogeneze in kakšni so njuni rezultati
razloţi potek in regulacijo menstrualnega ciklusa in vlogo spolnih hormonov
pojasni faze nosečnosti in razvoja ploda
našteje spolno prenosljive bolezni in opiše njihove nevarnosti
ve kako se najlaţje obvarujemo pred spolnimi boleznimi
se zaveda odgovornosti in moţnosti pri načrtovanju druţine
ALBINA
TABAKOVIĆ,
ŽAN
ŠTREMFELJ
TEMA – ZDRAVSTVENA NEGA 1. A 1. B 1. C 1. D
1. Alkoholizem (kaj je, kaj se najpogosteje pije, kje in
ob katerih priloţnostih, zdravljenje, kdo najpogosteje-
starostna skupina, pogostnost med mladimi,
posledice, kako bi ga zmanjšali med mladimi oz.
preprečili, zakon)
JUTA PAVLIČ
NASTJA MARINČIČ
MELITA TOMAŢIČ
TIA VARDIĆ MARINKO
2. Kajenje (vrste cigaret, zakonodaja, kdo
najpogosteje-starostna skupina, posledice, odvajanje
od kajenja-kako in na kakšen način, kako
preprečujemo oz. bi zmanjšali kajenje med mladimi)
EMINA VELADŢIČ
KAJA KORES
SABINA VOZEL
SARA
MULJIĆI
3. Anoreksija in bulemija (kaj je, kdo najpogosteje,
zdravljenje)
VERONIKA PRESETNIK
MAJA LAVRIČ
TINA PAŠALIČ
NINA
VIRAG
4. Trde droge (katere so, prepoznavni znaki,
zdravljenje, kdo najpogosteje, preprečevanje)
MANCA PORGA
ŠPELA MOLK
ANITA ROZMAN MOČNIK
ANA MARIJA POTREBUJEŠ
5. Kontracepcija (kaj je, vrste, uporaba, najbolj
zanesljiva glede nosečnosti in spolnih obolenj)
SARA UŠTAR
JASMINA MUSIĆ
MAŠA NOVOSEL
LUCIJA DOBLEKAR
6. Aids in hepatitis C (kaj, znaki, zdravljenje, kako se
okuţimo)
ANA SAJE NATAŠA TRAVEN
EVA ZUPANČIČ
7. Zdrava prehrana (katera ţivila, piramida,
porazdeljenost OH, B in M preko dneva, porazdelitev
obrokov, koliko,vitamini, minerali, vnos tekočine)
PIA PREGL IRMA KOVAČEVIĆ
EVA MOČNIK
8. Telesna aktivnost (koliko, kdaj najbolje, kakšna
aktivnost, pazimo na, pulz, kaj pridobimo, kako vpliva
na telesne organe)
BOJAN SLADOJEVIĆ
ANDRIJANA KOVAČEVIĆ
9. Varstvo pred poţari (s čim gasimo kaj, pravila, načrt
evakuacije)
ANITA PETERKA
MAJA GIOVANI
AZRA KOVAČEVIĆ
10. Mobbing (kaj je, kako ga prepoznamo, kaj lahko
naredimo)
AIDA LUČIČANIN
11. Človekove in otrokove pravice (predstavitev členov
na kratko)
ANA ROKAVEC
REDŢEP IDRIZI
12. Spolne bolezni (katere poznamo, znaki in
zdravljenje)
ŠPELA KNAVS
ARMIN KAVČIČ
13. Načini širjenja in preprečevanja okuţb (prenosi
okuţb, širjenje in preprečevanje-s čim)
LAURA BOGATAJ
14. Naravna in pridobljena človekova odpornost proti mikroorganizmom (vrste naravne in pridobljene,
opis prednosti in slabosti)
MARUŠA DEBELJAK
15. Komunikacija (vrste, proces komuniciranja, motnje) SANELA ALJIJA
NEJA ISTENIČ
16. Stres (vrste, zdravljenje, preprečevanje)
ELKINDA REČI
ANDRAŢ KRALJ
17. Druţina (vrste in opis, kaj je, pomen za otroka) MARUŠA GOLOB
MARIGONA HOXHA
18. Bonton IN kontaktna kultura
(pravila v javnosti, pri jedi, V
ŠOLI…)
SARA MULJIĆI, MELISA MURANOVIĆ
ENISA ČIVOVIĆ
19. Komuniciranje s pomočjo mnoţičnih medijev
(telefon, internet-pravila, kako, navedi primer)
VAHID ĐULIĆ
20. Spolnost (spolni odnos, nevarnosti, teţave)
DAVID GRANATIR
21. Vrednote (kaj so, katere poznamo, pomen, vzgoja)
STAŠA JANŠA
22. Evtanazija (kaj je, vrste, zakonodaja – slo in tujina)
LEJLA LIŠINOVIĆ
23. Transplantacija (kaj je, kaj lahko transplantiramo,
podatki za slo, pomen)
ŠPELA RIHTARŠIČ
24. UKC (predstavitev UKC, kako je razdeljen, katere
sluţbe, oddelki, kaj zdravimo)
LUKA ŢELEZNIK
25. Poklicne bolezni (katere se pojavljajo v zdravstvu,
kako jih preprečujemo, dejavniki tveganja)
26. Gripa in pandemska gripa -nova gripa (kaj je,
prenos, zaščita, zdravljenje)
ŠPELA PRIMC
JAKA FINK
27. Mikroorganizmi (kaj so, vrste, lastnosti posameznih
MO)
28. Splav (kaj je, vrste, kdaj ja in kdaj ne, zakonodaja v
Slo, posledice)
SEVDINA JAŠARI,
KATJA VODIŠEK
29. Nosečnost in porod (potek nosečnosti, velikost
ploda po tednih, kdaj rojstvo – nedonošen, donošen,
potek poroda, komplikacije)
EVA POVIRK ANA KORENČAN
SLAVICA TOPREK
30. Pravila oblačenja v javnosti (kaj in kje, cerkev,
šola, prosti čas, plaţa, gledališče,…) ANAMARIJA PERKO
31. Transfuzija (kaj je, kdo ja, kdo ne in zakaj, kje, kaj
jemo zjutraj)
NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE (REFERATA) PRI PREDMETIH GEOGRAFIJA IN INFORMATIKA
1. 2. Splošno
Referat mora imeti uvod, kjer izpostavimo, o čem bomo pisali. Lahko tudi v nekaj stavkih že kaj o tej temi povemo. za ta uvod naj bi bilo dovolj pol strani. V glavnem delu natančno opišemo vzroke za nastanek tega pojava, potek, vrste tega pojava, posledice, kje se pojavlja. Vmes ali na koncu teksta dodamo fotografije in preglednice, če jih imamo. Zaželen je tudi kakšen zemljevid tega pojava. Če opisujemo državo, glavni del izgleda nekoliko drugače: državo opišemo glede na različne geografske elemente, ponavadi v tem vrstnem redu: - lega in morebitne naravne enote, - reliefne značilnosti, - podnebne značilnosti, - vode in rastlinstvo, - značilnosti prebivalstva, - naselja in gospodarske značilnosti. Tudi tu vmes ali na koncu dodamo fotografije in preglednice, pa tudi kakšen tematski zemljevid države. V zaključku povzamemo bistvene značilnosti napisanega, se zahvalimo, če nam je kdo pomagal in dodamo vire ter literaturo. Referat lahko predstavimo v power pointu ali na plakatu.
3. Teme
Geografski pojavi
- različne vrste naravnih nesreč (potresi, tornadi, tropski cikloni, poplave, cunamiji, vulkanski izbruhi),
- efekt tople grede, - hidroelektrarne in njihov učinek na okolje, - termoelektrarne in njihov učinek na okolje, - klasični in alternativni viri energije, - promet,
- turizem, - krizna žarišča v svetu, - lakota in bolezni.
Države in kraji
- domači kraj, - izbrana država, - izbrana regija znotraj Slovenije.
pripravil: Jernej Klemen
TEMA – GEOGRAFIJA 1. A 1. B 1. C 1. D
1. Naravne nesreče (potresi, tornadi, tropski cikloni, poplave,
cunamiji, vulkanski izbruhi) TAJDA
BEGIĆ
2. Efekt tople grede
3. Hidroelektrarne in njihov učinek na okolje
4. Termoelektrarne in njihov učinek na okolje,
5. Klasični in alternativni viri energije
6. Promet
7. Turizem
8. Kriţna ţarišča v svetu
9. Lakota in bolezni TJAŠA ČAMPA
10. Domači kraj (predstavitev) AJDA ARKO (RIBNICA)
KATJA SEDEJ (BREZOVICA)
11. Evropska unija (ureditev, drţave)
12. Drţava EU: Italija ANJA RAZPOTNIK
13. Drţava EU: Avstrija BRIGITA PRAŠNIKAR
14. Drţava EU: Nemčija UROŠ STEKLASA
DEJAN TEKAVEC
15. Drţava EU: Francija BOŠTJAN MAROLT
16. Drţava EU: Velika Britanija
17. Drţava EU: Belgija
18. Drţava EU: Velika Britanija in Severna Irska GAŠPER ŢURBI
19. Drţava EU: Danska
20. Drţava EU: Ciper
21. Drţava EU: Grčija
22. Drţava EU: Češka
23. Drţave EU: Estonija, Litva, Latvija
24. Drţava EU: Finska
25. Drţava EU: Luksemburg
26. Drţava EU: Irska
27. Drţava EU: Portugalska
28. Drţava EU: Luksemburg
29. Drţava EU: Švedska
30. Drţava EU: Madţarska
31. Drţava EU: Malta
32. Drţava EU: Španija MARUŠA RIBIČ
33. Drţava EU: Nizozemska
34. Drţava EU: Poljska
35. Drţava EU: Slovaška
36. Drţava EU: Bolgarija
37. Drţava EU: Romunija
38.
39.
40.