PRILOGA NSPONEDELJEK, 9. JANUAR 2006 • ŠT. 5

TOREK, 17. 1 . 2006 • ŠT. 11 •ooggllaassnnaa pprrii llooggaa• www.f inance-on.net • uredništvo: (01) 30 91 590 • e-pošta: oglasi@f inance-on.net 21

Informatiki bodohkrati pritiskali plin in zavoro

Menedžerji informatike bodo delovali v razmerah nenapovedljivihgospodarskih gibanj, zmanjšanega poslovnega zaupanja in vala inovacij,zaradi česar bodo morali hkrati držati eno nogo na plinu, drugo pa nazavori, piše v CIO resoluciji za leto 2006, ki so jo pripravili analitiki pod-jetja Gartner. Po njihovem mnenju bo idealni CIO ženska s poslovnimiznanji.

NEKAJ SOGOVORNIKOV SMO POVPRAŠALI, KAJ BO PO NJIHOVEM GLAVNI CILJ IN IZZIV SLOVENSKIH INFORMATIKOV V TEM LETU.

Marjeta Povalej,MIT inženiring:"Podjetja potrebu-jejo sogovornika, kirazume njihovepotrebe in znatehnična znanjazdružiti s smislomza učinkovito infor-macijsko podporoposlovanja."

Dr. Tomaž Do-majnko, SRC.SI:"Glavni izziv za in-formatike bo, da za-čnejo govoriti pos-lovni jezik in da zna-jo pravilno interpre-tirati poslovne stra-tegije."

Jaka Stele, Mi-crosoft Slovenija:"Z novimi razvojnimiorodji lahko informati-ki razvijejo rešitve, skaterimi ustvarjajoresnično poslovnovrednost."

Janez Kožuh,Perftech:"Več ko bo uspe-šnih samostojnihpodjetij, ki bodog o s p o d a r s k orasla, več bo pri-ložnosti za infor-matike in tudidruge profile."

Trg IKT bo letos rasel hitreje kot laniVrednost celotnega trga IKT v sve-tu bo letos dosegla 2,13 bilijonaevrov, kar je 4,4 odstotka več kotlani. Letošnja rast bo tako večja odlanske 4,2 odstotne in predlanske3,7-odstotne, ugotavljajo v skupi-ni EITO. Str. 22

Izkoristimoproizvodnezmogljivosti Koristi uvedbe informacijskegasistema za podporo proizvodnjiso lahko zelo velike. Na eni straniustvarimo prihranke zaradi nad-zora nad izkoriščenostjo virov terzmanjšanja obsega slabih innepotrebno proizvedenih izdelkov,na drugi strani, morda šepomembnejši, pa so večji prihod-ki zaradi večjega obsega proizvod-nje.Str. 23

O e-upravi vemopremaloZa večje poznavanje in razumevan-je pomena e-storitev je bilo doslejnarejeno veliko premalo. Celo vi-soki državni uradniki, ki bi moralipoznati ključne elemente e-up-rave in njenih elektronskih storitev,teh ne poznajo v celoti in prosijo zadodatne razlage pojmov. Str. 26-27

Internet v vsako hišoV Sloveniji bi moral biti vsem drža-vljanom zagotovljen funkcionalendostop do svetovnega spleta.Agencija za pošto in elektronskekomunikacije je kot primernohitrost prenosa določila 14,4 kilo-bita na sekundo. Ob takšnihitrosti lahko o kakršnemkoliširokopasovnem dostopu do in-terneta le pobožno sanjamo.Str. 27

Tadej Drmaž,Zrcalo:

Postavlja nove temeljespletnega poslovanja

Str. 26

Matej Žvan,CDE nove tehnologije:

Kontaktni centi se bodo prelevili vinformacijska stičiščaStr. 25

Pred novim letom intakoj po njem smo v števil-nih revijah s področja IKTin na njihovih spletnihstraneh lahko prebrali naj-različnejša premišljevanja oinformacijskih in komu-nikacijskih tehnologijah vletu 2006. Seznanili smo setudi z nekaj obsežnejšimištudijami analitskih podjetij,katerih povzetki so običajnodostopni na internetu. Tu-di sami smo vam pripravilikrajši pregled pričakovanj

na področju IKT v novemletu.

V ospredje bi rad postavilraziskavo podjetja Gartner,

ki odstopa od drugih poskusov oblikovanja napovediza leto, v katerega smo vstopili. V Gartnerju so se nam-reč potrudili opredeliti šest ključnih gibanj, ki naj bipovzročila pomembne premike in ponudila nove pri-ložnosti za podjetja, toda šele po letu 2006. Po mnen-ju analitikov se bo do leta 2010 trg za IT specialistezmanjšal kar za 40 odstotkov, medtem ko se bo poveča-lo povpraševanje po IT vsevednežih. To bodo mno-gostransko izobraženi delavci, ki se bodo lahko prila-gajali različnim vlogam, delovnim nalogam in potrebam.

Po letu 2008 bodo naložbe v nove tehnologije raslepočasneje, saj bodo podjetja več pozornosti namenjalazagotavljanju skladnosti s predpisi, katerih vloga bočedalje bolj rasla. Zato bodo podjetja več sodelovala spravnimi, finančnimi in poslovnimi organizacijami.Gartnerjevi analitiki prav tako menijo, da bi 50-odstot-na rast vlaganj v zdravstveno programsko opremo do le-ta 2013 lahko omogočila zmanjšanje števila preprečljivihsmrti za polovico.

Velike spremembe čakajo tudi zavarovalniško in-dustrijo, saj bodo vse večji del prihodkov zavarovalnicprevzemali zunanji izvajalci poslovnih procesov, oprem-ljeni z ustreznim znanjem in tehnološkimi platforma-mi. Gartner predvideva, da bodo zunanji izvajalciposlovnih procesov v letu 2008 pobrali 11 milijardevrov prihodka od zavarovanja. Analitiki napoveduje-jo tudi, da bo z letom 2008 kar 10 odstotkov podjetij pre-neslo lastništvo nad prenosnimi računalniki na za-poslene, s čimer bodo izbrisala osebne računalnike izposlovnih knjig in se tako laže osredotočila na kritičneposlovne pobude. V letu 2010 bo 30 odstotkov gospod-injstev v razvitem svetu uporabljalo izključno mobilnoali internetno telefonijo. Do leta 2009 pa bo že 99odstotkov glasovnih povezav v svetu potekalo povsembrezžično. Na začetku obdobja mobilne telefonije nisokaj takega predvideli niti strokovnjaki za telekomu-nikacije. Nič čudnega, saj je danski fizik Niels Bohr žepred 50 leti zapisal: "Težko je karkoli napovedati, šeposebno prihodnost."

ESAD JAKUPOVIČoglasi@finance-on.net

IT vsevedneži v brezžičnemsvetu

UVODNIK

Str. 22-23

fi_011_21_nins 1/16/06 16:08 Page 1

TOREK, 17. JANUAR 2006 • ŠT. 11OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR22

Gonilo letošnje rasti bopredvsem potreba po posodab-ljanju sistemov ter delno tudipotreba po nadomeščanju infra-strukture in uvajanju novihvarnostnih rešitev. Za del rastibosta zaslužna tudi potrošniškaelektronika in zabavno računal-ništvo.

Rast IT bo večja od rasti KT

Zadnja leta je bila rast pri-hodka v komunikacijskem sek-torju precej večja kot v informa-cijskem. Za na videz dobrimi splošnimi rezultati v panogi IKTse je skrivalo dejstvo, da so bilenaložbe v IT premajhne ter nisozagotavljanje potrebne ravnitehnološkega in družbenegarazvoja. Zato veseli novica, dasta se vlogi lani zamenjali in jerast na področju IT presegla rastna področju KT (komunikacij-skih tehnologij) s 3,7 odstotkaproti 2,2 odstotka. Ker se je leto2005 šele izteklo, gre pri tem ševedno za napovedi EITO, ki sotako kot večina drugih ocenskupine utemeljene na ocenahanalitskega podjetja IDC. Za letosje EITO napovedal nadaljnji pre-

mik naložb v korist IT, kjerpričakujejo 4,4-odstotno rast,medtem ko na področju KT-napovedujejo le 1,6-odstotno.

Mala in srednja podjetja bodo kupovala več

V tem letu se bo nadaljevalarast povpraševanja po računal-nikih, med katerimi bodo prenos-ni še povečevali svoj delež.Povečevala se bo tudi prodajaperifernih večfunkcijskih naprav- tiskalnikov, optičnih čitalnikovter kopirnih in faks naprav. Tudirast prodaje programske opremebo še naprej večja od povprečnerasti. Podobno bo raslopovpraševanje po profesionalnihstoritvah, zlasti zunanjem izva-janju, svetovanju, spletnih storit-vah in integrativnih tehnologi-jah.

Povpraševanje po izdelkihin storitvah s področja IKT sebo v malih in srednjih podjetjih(SME) povečevalo hitreje kot vvelikih. Razlog za to je, da malain srednja podjetja čedalje boljepoznajo tehnologije, hkrati pa jetem podjetjem namenjenih vseveč rešitev.

Zabavna elektronika hitro raste

Posebno pozornost zaslužitrg potrošniške in zabavne elek-tronike, ki se najhitreje širi invse bolj zadeva tudi poslovni trgIKT. Po oceni združenja Con-sumer Electronics Association(CEA) je prodaja potrošniškeelektronike lani dosegla 125,9milijarde dolarjev, kar je 11odstotkov več kot v letu prej.Letos naj bi prodaja znašala135,4 milijarde dolarjev, kar bipomenilo osemodstotno rast.

K veliki lanski rasti je pose-bej pripomogla dobra prodajaploskih zaslonov, naprav MP3,igralnih konzol in programskeopreme. Po oceni CEA bo letosprodanih 18 milijonov digitalnihtelevizorjev (DTV) v vrednosti23 milijard dolarjev, od tega 85odstotkov televizorjev visokedefinicije (HDTV), medtem kobodo prodali skupaj štiri milijoneanalognih in digitalnih LCD tele-vizorjev v vrednosti treh milijarddolarjev. Novih igralnih konzolbo prodanih za 14 milijard dolar-jev. Naprav MP3 bo prodanih za4,5 milijarde dolarjev, od tega 30odstotkov naprav s predvajanjemvidea. Skupna prodaja brezžičnihročnih naprav - mobilnih tele-fonov in dlančnikov - se bo v temletu povečala na 16 milijard dolar-jev. Lani je bilo prodanih 104 mil-ijone naprav v skupni vrednosti13,5 milijarde dolarjev.

Povezovanjepotrošniškega in poslovnega področja

Potrošniška elektronika inzabavno računalništvo, ki polegvideo in računalniških igervključujeta vse širši segmentvsebin (film, televizija, glasba,video), postajata na različnenačine vse bolj zanimiva tudi vposlovnem svetu. Predvsem greza zelo široko področje proda-je opreme in rešitev, ponudbevsebin in podobnega, v kateremje vse več posla za vse več pod-jetij. Večpredstavna oprema,vsebine in rešitve pa so tudivse bolj zanimive v poslovnemsmislu, saj omogočajo najra-zličnejše vrste uporabe. Pooceni analitskega podjetja Gart-ner vse večja uporabapotrošniških tehnologij spod-buja v podjetjih tudi novo re-volucijo interneta. Podjetja setradicionalno, že 25 let, upira-jo uvajanju potrošniškihtehnologij, menijo analitikiGartnerja. Zadnje čase ven-

darle sami zaposleni prenašajopotrošniške tehnologije, ki jihvse več uporabljajo doma, tudiv podjetniško okolje, običajnobrez sodelovanja IT oddelkov.Tako denimo uporabljajonamizno programsko opremoza iskanje po internetu, opremoza trenutno sporočanje podjetijAOL, Google, Microsoft in Ya-hoo ter drugo programsko opre-mo za spletne aplikacije.

Prisluhniti je treba zaposlenim

Analitiki podjetja Gartnerpoudarjajo, da uporaba komer-cialnih spletnih aplikacij, vde-lanih v obstoječo IT zgradbo,ustvarja nove koncepte intehnologije. Zato priporočajovodstvom podjetij večjopripravljenost za sprejemanjenovih idej zaposlenih o tem,kako uporabljati komercialnainternetna orodja ter tudidruge dosežke potrošniškeelektronike in zabavnega raču-nalništva.

Letos se bo nadaljevalo oživljanje trga IKT K uspehu čedalje več pripomore tudi potrošniška elektronika, ki postaja vse bolj uporabna v poslovne namene Vrednost celotnega trga IKT v svetu bo letos dosegla 2,13 bilijonaevrov, kar je 4,4 odstotka več kot lani. Letošnja rast bo tako več-ja od lanske 4,2-odstotne in predlanske 3,7-odstotne, ugotavljajov skupini EITO, ki vključuje sejme CeBIT, Smau in Simo ternemško združenje za informacijsko-komunikacijske tehnologijeBitkom.

Trg IKT v letu 2006

Vrednost Rast(v mrd EUR) (v %)

EU 631 2,8ZDA 622 4,2Japonska 301 1,8Preostali svet 578 8,8Vir: EITO

V prihodnjih petih letih bodo podjetjaod direktorjev informatike pričakovala de-javnejšo vlogo pri izboljšavah poslovnih pro-cesov, temelječih na informacijski tehnologi-ji. To pomeni, da bodo morali ti več pripo-moči k uspehu podjetja, pri čemer bodoključne komunikacijske sposobnosti. Ideal-ni CIO bo ženska s poslovnimi znanji. Velikoinformatikov ima namreč težave s kredibil-nostjo, ker nimajo teh znanj, saj se bo delodirektorja informatike moralo osredotočitina ustvarjanje dodane vrednosti.

Informatiki bpospeševali Preverjati morajo poslovne ulastnikov in nadrejenih Analitiki podjetja Gartner so v svoji CIOresoluciji napovedali burno leto 2006 zadirektorje informatike (CIO). Ti bododelovali v razmerah "nenapovedljivegagibanja gospodarstva, zmanjšanegaposlovnega zaupanja in vala inovacij",zaradi česar bodo morali "hkrati držatieno nogo na plinu, drugo pa na zavori".

PREDNOSTNE NALOGEINFORMATIKOV

Med prednostne naloge informatikov Gartner-jevi analitiki uvrščajo: • izobraževanje zaposlenih o drugi internetni re-

voluciji, • vnaprejšnje določanje tehnologij, ki jih bo v

podjetju treba ohraniti, • določanje ciljev za tri leta vnaprej, •priprava tima informatikov na prihajajoče

posle, • nameščanje "programske opreme kot

storitve" z namenom preizkušanja in izo-braževanja,

• informacijska podpora uveljavljanju lastneblagovne znamke,

• uvajanje rednih sestankov z izvršnim direk-torjem (CEO) in

• spoznavanje vročih tehnologij za leto 2006.

fi_011_22_23_ni 1/16/06 16:06 Page 1

Izkoristimo proizvodne zmogljivosti

Informatika je v minulih 15letih temeljito spremenila veči-no poslovnih procesov. Danes siv večini podjetij nabave, prodaje,kadrovanja, razvoja ter še zlastifinanc in računovodstva brezsolidne računalniške strojne inprogramske opreme ne znamoveč zamišljati. Še več, če pridedo napake v delovanju računal-niškega sistema, poslovanje ob-stane.

Zadnja poslovna funkcija,ki se pri večini podjetij še upirainformacijskim tehnologijam, jeproizvodnja. Vzrokov za takostanje je veliko, začnejo se priljudeh (izobrazba in priprav-

ljenost za učenje, odpor do nad-zora ...) in končajo pri stroških(specializirana strojna in pro-gramska oprema, sorazmerno vi-soki stroški uvajanja ...).

Kakšne so koristi Koristi uvedbe informacij-

skega sistema podpore proizvod-nji pa so lahko zelo velike. Na enistrani so prihranki zaradi nad-zora nad izkoriščenostjo virovin zmanjšanja obsega slabih inpo nepotrebnem proizvedenihizdelkov, na drugi, morda šepomembnejši, pa so večji pri-hodki zaradi večjega obsegaproizvodnje (boljše izkoriščenos- ti virov), doseganje višjih cen

(večji nadzor kakovosti,natančnejše upoštevanje ro-kov ...).

Treba se je dobro pripraviti

Velike koristi pa niso nu-jne. Ob slabo zastavljenem

in/ali izpeljanem projektu do-bimo zgolj informacije o obsto-ječem stanju in načinu dela terkup dodatnega dela in stroškov.Uvedba informatike v proizvod-ni proces je velika priložnost.Točne in relevantne informaci-je iz proizvodnega procesa so

izjemno pomemben vir za drugeposlovne funkcije. Prodajanatančno ve, kaj in kdaj lahkoproda in dobavi. Nabava ve,kdaj in kaj mora naročiti (iz-jemni prihranki). Kadrovskaslužba bolje razporeja in na-

grajuje ljudi. Finance inračunovodstvo dobivatatakojšnje in pravilne informa-cije. Vodstvo podjetja pa več nedomneva, temveč je natančnoseznanjeno s tem, kar se doga-ja v podjetju.

Veliko proizvodnih podjetij se še vedno zadovolji z naknadnim,računovodskim spremljanjem porabe virov in števila proizvedenihizdelkov. Vhodni podatki so praviloma proizvodni dokumenti v pa-pirnati obliki ali kvečjemu podatki iz Excelovih preglednic, ki jihvodilni v proizvodnji sami pripravljajo z ročnim vnosom. Vprašan-ja izkoriščenosti strojnih zmogljivosti, koristnega delovnega časa,načrtovanja rokov, nadzora porabe vhodnih materialov in podob-no so večinoma stvar iznajdljivosti vodilnih v proizvodnji.

Pri snovanju namenske programske opreme so se v pod-jetju MIT informacijske rešitve zavedali vseh dejavnikov,ki lahko postanejo ovira pri uvedbi sistema v rednouporabo. Sistem mora najprej pozitivno sprejeti vodstvenikader. Mora mu zaupati in videti pozitivne učinke priuporabi informacij. Po drugi strani morajo učinki pri-našati konkurenčne prednosti in upravičiti naložbo.

Eden od dokumentov, ki jih uporabljamo pri spremljanju proizvodnje, jespremni list. Vsebuje informacije za izvajalce operacij in zapise s črtnokodo za strojni vnos podatkov v informacijski sistem.

VEČ KOT STO ZADOVOLJNIHUPORABNIKOV

Podjetje MIT informacijske rešitvedeluje od leta 1988. Specia-lizirano je za razvoj, implementacijoter vzdrževanje in podporo lastnihposlovnih informacijskih rešitev.Na podlagi pridobljenih izkušenjin znanja na področju poslovnihtokov in procesov nadgrajuje svo-je delovanje kot poslovnoinfor-macijski integrator. Z lastno pro-gramsko opremo in 25 zaposlen-imi strokovnjaki v celoti podpirapredvsem velike in zahtevneposlovne informacijske sisteme.Uresničili so že prek sto projektov,med drugim v Steklarni Hrastnik,Melaminu Kočevje, Svei Zagorje,Delu Tiskarni, Žitu Gorenjki Lesce,Vegradu Velenje, Medexu Ljubl-jana ...

Proizvodne poslovne dogodke je treba evidentirati tam, kjer nastajajo, ne pa za nazaj v tehnološki pisarni ali celo računovodstvu

INFORMATIZACIJA PROIZVODNJE JE NUJNA ZA PREŽIVETJE NA TRGU

Menedžerji uspešnih proizvodnih podjetij in tistih, ki bodo to še posta-la, se zavedajo, da je takojšnja uvedba informacijskih tehnologij vproizvodnjo nujna za preživetje. Še posebno se tega zavedajo podjetja,ki so dobavitelji tujih proizvajalcev visoko tehnoloških izdelkov - den-imo dobavitelji avtomobilski industriji. Kupci namreč od njih že nekajčasa zahtevajo visoko stopnjo informacijske podpore proizvodnegaprocesa. Gre za sledljivosti proizvodov od vhodnih materialov dokončnih izdelkov, uporabo črtne kode in podobno.

Kosovnica je dokument, ki ga pripravimo v tehnološki pripravi proizvodnje. Vsebuje natančen popis vseh vrstin količin materialov in polizdelkov, ki se vgradijo v končni izdelek.

OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATORTOREK, 17. JANUAR 2006 • ŠT. 11 23

Nekaj sogovornikov smo povprašali,kaj bo po njihovem glavni cilj in izzivslovenskih informatikov v tem letu.

Pravilno interpretiranjeposlovnih strategij

Dr. Tomaž Domajnko, direktor razvo-ja v podjetju SRC.SI:

"Glavni ciljslovenskih infor-matikov v letu2006 bi po mo-jem prepričanjumoral biti zagota-vljanje konku-renčnosti svojimpodjetjem. Zatobo njihov glavniizziv, da začnejogovoriti poslovnijezik in da znajo

pravilno interpretirati poslovne strategije.Celotna organizacija informatike moratežiti k večji agilnosti, prav tako pa morazagotoviti ekonomsko upravičenost IT ope-racij oziroma najti najboljše možne virestoritev znotraj ali zunaj podjetja. Kotpomembne naloge informatikov v letu 2006vidim tudi pripravo skladnih poslovnih inIT strategij, razumevanje sprememb vposlovnem in IT svetu ter uveljavljanje us-treznega položaja CIO v organizacijah."

Do informacij kjerkoli in kadarkoli

Jaka Stele, generalni direktor pod-jetja Microsoft v Sloveniji:

"Leto 2006bo ključno za vseinformacijskeoddelke, ki želi-jo pustiti pečat vsvojem poslov-nem okolju. Če-dalje več tehno-logij je dovolj zre-lih za uporabo vposlovnih oko-ljih, treba pa jih

je izkoristiti za povečevanje poslovnegauspeha. Nove tehnologije tako omogoča-jo denimo mobilni dostop do informacijod koderkoli in kadarkoli, kar pripelje dovečje storilnosti. Informacijski oddelkilahko vpeljejo tehnologije, s katerimistrežniki delujejo samostojno in sosposobni odpravljati lastne napake. Znovimi razvojnimi orodji lahko infor-matiki razvijejo rešitve, s katerimi ust-varjajo resnično poslovno vrednost. Leto2006 nikakor ni leto za informatike, kipričakujejo, da bodo lahko počivali nalovorikah. Zdaj tempo razvoja nareku-jejo globalizacija in hudi konkurenčnipritiski, kar pomeni, da bodo uspešnatista podjetja, ki bodo s tehnologijostrateško iskala konkurenčno prednost."

Več uspešnih podjetij, večpriložnosti za informatike

Janez Kožuh, direktor podjetjaPerftech:

"Čeprav jev strategijirazvoja Slo-venije zapi-sano, da je tre-ba spodbujatirazvoj podjetijna področjuelektronske,komunikacij-ske in infor-m a c i j s k etehnologije ter

povezovanje teh tehnologij z nosilni-mi gospodarskimi področji, kot so far-macija, kemična industrija, logistika indrugimi, je v praksi drugače. Celo jav-na uprava oziroma podjetja v državnilasti prevečkrat kupujejo IT rešitve (pro-gramsko opremo) pri tujih družbah, pačeprav imajo ustrezno zamenjavo tudidoma. V predstavništvu tuje družbe jezaposlena peščica delavcev, medtem kojih je v domačem podjetju več kot 100.Taka dejstva žalostijo, a kljub temu os-tajam optimist. V našem podjetju bomo

še naprej skrbeli za dobro informatikoslovenskih in tujih podjetij. Več ko bouspešnih samostojnih podjetij, ki bodogospodarsko rasla, več bo priložnosti zainformatike in tudi druge profile. Da pabo to možno, je potreben lasten razvoj,potrebne so inovacije in pa sevedaprodor na nove trge. V nasprotnemprimeru bomo postali zgolj podružnicamultinacionalk in potem prej naštetegav takšnem obsegu, predvsem zaradi nji-hovega diktata, ne more biti."

Zagotavljanje poslovno-informa-cijske integracije

Marjeta Povalej, direktorica pod-jetja MIT inženiring:

"Vedno po-membneje jepodjetjem zago-tavljati poslov-no-informacij-sko integracijo.Podjetja potre-bujejo sogo-vornika, kirazume njihovepotrebe in znatehnična znan-ja združiti ssmislom za

učinkovito informacijsko podporo poslo-vanja. Poglobljeno sodelovanje na po-dročju analize in reinženiringa poslovnihprocesov omogoča vzpostavitevučinkovitega informacijskega sistema, kipovečuje konkurenčne prednosti podjet-ja. Poleg tega ostaja velik izziv poslovnoobveščanje. Za vodenje podjetja je nujenenostaven dostop do zgoščenih informa-cij, ki dajo hiter in učinkovit pregled nadposlovanjem. Pomembna je podporaposlovnim procesom, ki jih podjetja neželijo standardizirati. Zato potrebujejodobavitelje ERP, ki informacijsko pod-prejo te specifične poslovne procese. Obtem bo naše razvojne zmogljivosti v letu2006 močno obremenjeval prehod naevro."

ANKETAbodo in zavirali hkrati učinke svojega dela, da lahko upravičijo zaupanje

Negotov položaj CIO Skrbniki procesov v podjetju

morajo biti ljudje, ki poznajo poslo-vanje, pri prenovi poslovnih procesovpa ima ključno vlogo CIO, ki mora priprenovi dejavno sodelovati. Velikopodjetij se bo zaradi zniževanjastroškov usmerilo k standardiziranimrešitvam, pri čemer obstaja nevarnost,da bodo rešitve postale tako stan-dardizirane, da bo CIO izgubil svoje

konkurenčne prednosti. Vse bolj sepostavlja osrednje vprašanje, kako najbo CIO dovolj proaktiven in inovati-ven, da ne bo podjetje raje najemalozunanjih standardiziranih rešitev. Neglede na to, ali so informatiki iz IToddelka ali pa zunanji izvajalci, mora-jo v vsakem primeru delati po tržnihnačelih - preverjati poslovne učinkesvojega dela, da lahko upravičijo zau-panje lastnikov in nadrejenih.

NASVET INFORMATIKOM: PREIZKUSITE VROČE TEHNOLOGIJE

V zvezi s prihajajočimi tehnologijami, ki se jih splača preizkusiti, Gartnerjevi analitiki v svo-ji CIO resoluciji za to leto navajajo tudi nekaj primerov. Med drugim priporočajo, dapreizkusijo spletne mikroaplikacije, kot so Writely.com (spletni urejevalnik besedil zapisanje spletnih dnevnikov blogov), Numsum.com (spletna preglednica za lastne izračune)in spletno mesto Flickr.com (za internetno urejanje fotografij). Kot potencialno koristne-ga navajajo tudi 3D vmesnik za pregledovanje našega planeta Google Earth in predlagajopreizkus naglavnega zaslona, nove potrošniške tehnologije za delo doma prek širokopasovnihpovezav ter celo nove igralne konzole podjetij Nintendo in Microsoft (Xbox 360).

Razpravo o informatikih na Slovenskem so spodbudili tudi tuji predavatelji na 3. CIO kon-ferenci v Ljubljani (z leve proti desni): Nicholas Carr, avtor knjižne uspešnice Does ITmatter, Carlo Caifa, IT direktor Walt Disney Co. Italia, in IT menedžer Jan De Sutter.

fi_011_22_23_ni 1/16/06 15:47 Page 2

TOREK, 17. JANUAR 2006 • ŠT. 11OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR24

Klicni ali kontaktni center jeponavadi prostor, opremljen z de-lovno postajo in PC telefonom alitelefonskimi aparati in naglavni-mi slušalkami, priključenimi v om-režje telekomunikacijskega operaterja. Linije za glas in podatkeobičajno prihajajo v center vsklopu novih tehnologij, imeno-vanih "računalniško podprta tele-fonija" (CTI).

Neučinkovitosti si ne smejo privoščiti

Podjetja večinoma upora-bljajo kontaktne centre za in-terakcije s strankami. Takšniso denimo centri v prodajal-nah blaga široke porabe, cen-tri za kataloško prodajo in cen-

tri za podporo kupcem strojneali programske opreme. V kon-taktnih centrih so pravilomanajvišji stroški osebja, tako dalahko tudi manjše neučinkovi-tosti znatno zvišajo skupnestroške. Ravno to je glavni ra-zlog za zunanje izvajanje (out-

sourcing) oziroma najemcelostne rešitve ali le tehničneinfrastrukture klicnega cen-tra (hosting).

Obeta se nadaljnja rast števila centrov

Kontaktni centri uporab-ljajo vrsto različnih tehnologij,kot so CTI, ACD (samodejnarazdelitev klicev), CRM (up-ravljanje odnosov s stranka-mi), upravljanje interakcije sstrankami (CIM), upravljanjee-pošte, interaktivni glasovniodzivnik (IVR), analiza dela

agentov, sodelovanje vklepetih in na spletu, prepoz-navanje glasu, glas prek inter-netnega protokola (VoIP) inpodobno. Nove tehnologije po-magajo agentom, da dosežejočim večjo storilnost, hitrejeobdelujejo klice v čakalni vrstiin sploh zagotavljajo večjokakovost storitev.

V Sloveniji najdemo vrstoklicnih oziroma kontaktnihcentrov pri mobilnih ope-raterjih, v bankah inzavarovalnicah, v podjetjih spodročja prometa, energetike

in turizma ter v trgovskihdružbah. Opremo, rešitve instoritve klicnih ali kontakt-nih centrov pa ponujajo pod-jetja CDE nove tehnologije,Be Solutions, Sinfonika,Computel, Schonlieb(Si.Call), Grom - Grčman &Renčelj (Odmev), Mobilionin še nekatera. S prihodomnovih tehnologij in storitev,utemeljenih na tehnologijiVoIP, se bo verjetno kmalupovečalo tako število ponud-nikov kot tudi število uporab-nikov kontaktnih centrov.

Kontaktni center je pomemben kanal komuniciranja s strankami Pri nas deluje vrsta klicnih in kontaktnih centrov, ne manjka pa ni-ti ponudnikov rešitev

Stičišča za stike s strankami: eden od kontaktnih centrov podjetja CDE nove tehnologije

V Sinfoniki pojasnjujejo, da se je potreba poklicnih centrih in s tem po rešitvah CTI najprej po-javila v podjetjih, kjer skupina zaposlenih oprav-lja enako ali podobno nalogo, ki je zelo povezanas hitro izmenjavo informacij po telefonu. To sodenimo kataloška prodaja, sprejem nujnih klicev,tehnična pomoč in svetovanje, informacijski cen-tri, anketni centri za javne raziskave in podobno.V Schonliebu poudarjajo, da je med različniminačini vzpostavljanja neposrednega in trajnega sti-ka s poslovnimi partnerji (telefonski pogovor, pis-na komunikacija, faks, e-pošta) telefonski pogo-vor najbolj oseben in neposreden, hkrati pa smona klic kar najbolje pripravljeni. Po mnenju BeSolutions je klicni center tisti kanal komunici-ranja s strankami, ki v vseh dejavnostih velja za

najpomembnejši vir informacij in svetovanja ter tu-di izredno učinkovit dodaten vir prodaje. Iz Com-putela so odgovorili, da se posel vse bolj in boljodvija po telefonu in internetu, zato je za vsakopodjetje pomembno, da ponuja svojim strankamorganizirane in vedno razpoložljive vstopne točke.Klicni center je za največja in najuspešnejša pod-jetja, ki želijo povečati število pomembnih storitevza svoje stranke, postal nuja, komentirajo v pod-jetju Mobilia. V podjetju Grom pa pravijo, da sekontaktni center od svojih predhodnikov klicnihcentrov razlikuje po tem, da se namesto klasičnihtelefonov uporablja tudi strojna in programskaoprema, njegova prednost pa je v boljšem nadzoru,upravljanju in analizi klicev ter pripravljenosti zadelo v internetu.

KAJ PRAVIJO V PODJETJIH

STATISTIKA O KONTAKTNIH CENTRIHAnalitsko podjetje Dimension Data na podlagi mednarodne an-kete med 369 kontaktnimi centri navaja tudi naslednje rezultate:• Samo 29 odstotkov severnoameriških kontaktnih centrov je

opravilo preizkus okrevalnega načrta po nezgodi (disaster re-covery), medtem ko je ustrezne preizkuse opravilo 45 odstotkovpodjetij na območju Azije in Tihega oceana, 49 odstotkov naBližnjem vzhodu ter 31 odstotkov podjetij v Evropi.

• Sedemdeset odstotkov aktivnosti kontaktnih centrov se nanašana dohodne klice.

• Za odgovor na vprašanje je v povprečju treba čakati: 19 sekundv Afriki in na Bližnjem vzhodu, 32 sekund v Severni Ameriki, 22sekund v Evropi ter 28 sekund v Aziji in na območju Tihega oceana.

• Tudi v večkanalnih kontaktnih centrih so komunikacije večinomaglasovne, v svetovnem povprečju pa imajo SMS in besedilnasporočila le 0,5 odstotka, povpraševanje prek spletnih straništiri odstotke in e-sporočila 10 odstotkov.

printcopy scan

fax

KO JE ZANESLJIVOSTTEHNOLOGIJE ĸIVLJENSKEGA POMENA

Za poslovno napredovanje potrebujete preizkuĜene partnerje, na katere se lahko zanesete. Pri Kyoceri vemo kako se izdela zanesljiv produkt. Kyocerini tiskalniki in veĶfunkcijske naprave, ki temeljijo na komponentah z dolgo ķivljensko dobo, postavljajo most med preķivetjem in uspehom. Usmerite torej pozornost v svoje poslovne uspehe, delo z dokumenti pa prepustite Kyoceri. Konec koncev ste v dobrih rokah.

Xenon forte d.o.o., LeskoĜkova 11, Ljubljana - 01 5484 800 - www.xenon-forte.si

KYOCERA MITA Corporation - www.kyoceramita.com

Klicni center je osrednja pi-sarna v podjetju, kjer odgo-varjajo na dohodne klicestrank ali pa stranke kličejo,denimo z namenom trženjana daljavo (telemarketing).V takšnem centru lahko tu-di sprejemajo, obdelujejo inposredujejo pisma, fakse, e-pošto, SMS, dokumente indrugo. Ko so poleg telefon-skih klicev vključeni tudiprej našteti komunikacijskikanali, se taka pisarnaobičajno imenuje kontaktnicenter.

fi_011_24_25_ni 1/16/06 15:57 Page 1

OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATORTOREK, 17. JANUAR 2006 • ŠT. 11 25

VIRTUALNA PISARNA - tajništvo v najemu

... je morda v tem trenutku tako, da ... Klici (informativni in osebni) prihajajo na GSM-številke

posameznikov, ki pogosto zaradi svojih delovnih obveznosti nemorejo kakovostno odgovoriti in zaključiti pogovora. Omenjeni klici, ki so za delovanje podjetja ključnega pomena,

predstavljajo v danem trenutku veliko obremenitev. Zmotijo nas vdelovni vnemi, sredi pomembnega sestanka, na pošti, medkosilom ... Informacije o potencialnih strankah in njihovih preferencah se

izgubijo in prav lahko se zgodi, da izgubimo kakovosten stik. Podobno se dogaja z drugimi komunikacijskimi kanali, kot so

elektronska pošta, faks, SMS-sporočila in pošta.

Klic na vašo številko.

CDE nove tehnologije d.d. uporabnikom VIRTUALNE PISARNE, kiimajo sklenjeno 6-mesečno pogodbo, brezplačno nudi:

sprejem in obdelavo pošte,mailing (materiale in poštnino zagotovi naročnik).

CDE-odzivnik: Nato telefonski agent, ki je na voljo,sprejme vaš klic. Programska opremaza podporo klicnemu centruomogoča, da se s prihodom klica navašo številko avtomatično odprevaša ekranska maska (delovno orodjeagenta), v katero telefonski agentvnaša vhodne podatke o kličočem.

Po presoji oziroma predhodnodogovorjenem protokolu tapreusmeri klic na vaše GSM-številke.

V primeru, da niste dosegljivi, vamagent pošlje informacijo o klicu vobliki elektronske pošte, SMS-a, ...

Naši telefonski agenti so vam invašim strankam na voljo 24 urna dan 7 dni v tednu, 365 dni vletu.

Enak postopek, kot pri sprejemanju telefonskih klicev, seodvija pri prevzemu in obdelavi: elektronske pošte, pošte (agent lahko odgovarja na osnovno informativno pošto, jo

arhivira in vam kratke povzetke pošilja po elektronski pošti,osebno in neposredno naslovljeno pošto pa posreduje naročniku), faksov (agent lahko vse prejete fakse poskenira, jih arhivira

in/ali pošlje po elektronski pošti naročniku), SMS-sporočil.

Rešitev: VIRTUALNA PISARNA

3GSM

SMS

e-mail

POZDRAVLJENI,POKLICALI STE podjetjexx. PROSIMO, OSTANITENA ZVEZI, PROSTI AGENTBO PREVZEL VAŠ KLIC.

2 4 5

Želite dodatne informacije?

tel.: 01 500 47 10faks: 01 500 47 11

e-mail: info@cde.si

CDE nove tehnologije d.d.Celovška cesta 2801000 Ljubljana

pokličite nas:

pišite nam:

ali nas obiščite:

“ ”Reference družbe CDEnove tehnologije d.d.: Raiffeisen Krekova banka, Danone, Dom Kredit, n-CD GROUP, Vzajemnain drugi …

ZeleniGumb

Primer obdelave telefonskega klica

1

Virtualna pisarna je storitev družbe CDE novetehnologije d.d., ki je namenjena podjetjemali samostojnim podjetnikom, ki zaposlujejomanjše število strokovnih sodelavcev,delujočih vsak na svojem področju.

Z uvedbo VIRTUALNE PISARNE v vaše poslovanje se ne bonikoli več zgodilo, da klic (elektronske pošta, faks, SMS alipošta) vaših strank ne bi bil v času vaše odsotnosti oz.nedosegljivosti kakovostno obdelan.

AKCIJSKAPONUDBA:

BREZPLAČNOPOSTAVITEVODZIVNIKOV.

Vsem novim naročnikom, kibodo sklenili pogodbo januarja

2006, nudimo

Stičišče vseh stikov sodobnega podjetja Kontaktni centri lahko veliko pomagajo pri ohranjanju in proaktivni krepitvi odnosov s strankami

Kontaktni centri lahko ve-liko pomagajo pri ohranjanju inproaktivni krepitvi odnosov sstrankami. Gre za centralneslužbe za upravljanje vseh inter-akcij v podjetju, pravi Žvan. Po-jasnjuje, da so osnovni telefonskiklic dopolnili drugi načini ko-municiranja, ki jih je treba obrav-navani enakovredno in jih sprotiprilagajati potrebam stranke. Kon-taktni centri po sogovornikovihbesedah niso namenjeni samo

razvrščanju in obdelavi informa-cij. "V njih moramo biti sposobniugotoviti strankino težavo in joučinkovito rešiti - ob vsakem ča-su in ne glede na lokacijo,"poudarja Žvan.

Med vodilnimi v Sloveniji

CDE nove tehnologije sodimed vodilna slovenska podjetjana področju razvoja in integracijesodobnih računalniških tehnologijs poudarkom na telekomunikaci-jah kot podpori poslovnim proce-som (računalniško podprta tele-fonija, internetna telefonija) terna področju vzpostavljanja inponujanja storitev najema kon-taktnih centrov. Svoj prvi projektso izvedli za Mladinsko knjigo, kije potrebovala nadgradnjo klicne-ga centra za potrebe knjižnegakluba Svet knjige z več kot 100 ti-soč člani.

Postavljanje novih klicnih cen-trov na podlagi računalniško pod-prte telefonije (CTI) se je potemdokaj hitro širilo na različnih po-dročjih, od založništva in trženja, tr-govine in turizma do finančnegasektorja in telekomunikacij. Veči-noma gre za centre s petimi do 15lastnimi delovnimi mesti. Ponuja-jo tudi najem infrastrukture (host-ing) ali pa najem storitve kontakt-nega centra skupaj z osebjem v pod-jetju CDE (outsourcing). V vrsti so-razmerno manjših centrov izstopakontaktni center Mladinske knjigeZaložbe (MKZ) s 65 delovnimimesti, ki ponuja tudi možnosti, kotso glasovna pošta, faksstrežnik inglasovni odzivnik. Uspešnipostavitvi klicnega centra vmatičnem podjetju v Ljubljani pa jesledila postavitev podobnih klic-nih centrov v hčerinskih podjetjihv sosednjih državah.

Internetna telefonijaprinaša nove možnosti

"Posebnost so tudi kontaktnicentri telekomunikacijskih in mo-bilnih operaterjev," poudarja MatejŽvan. Tako ima Simobil kontakt-ni center s 100 delovnimi mesti, vkaterega so povezani različni od-delki na različnih lokacijah. V temkontaktnem centru je družba CDEposkrbela tudi za podporo up-ravljanja delovnih procesov (work-flow management). Center WWIVega ima 50 delovnih mest terprav tako sistem upravljanja de-lovnih procesov in sistem upravl-janja dokumentov (DocumentManaging Sistem - DMS) s siste-mom arhiviranja. CDE je v sode-lovanju s podjetjem Iskratel razvil

celostne rešitve kontaktnih cen-trov tudi za operaterje v Ukraji-ni, Moldaviji in Rusiji.

Poskrbijo tudi za izobraževanje kadrov

Družba CDE je vzpostavilatudi svoj izobraževalni center, vkaterem šolajo tehnično osebje zapodporo delovanja klicnih in kon-taktnih centrov ter agente klicne-ga in kontaktnega centra. V njempotekajo treningi telefonske ko-

munikacije za operaterje inposlovne sekretarje. Sledijo razvo-ju novih tehnologij in storitev, kijih tudi vgrajujejo v svoje rešitve.Danes so naročnikom - naj gre zaklicni, kontaktni, asistenčni alikombinirani center - na voljo ra-zlične možnosti, ki so odvisne odpotreb in zahtev. Te vključujejovrsto storitev, od razporejanjastikov, preverjanja številke ali in-tegracije imenikov do navideznihosebnih omrežij (VPN) in zadnječase tudi uvajanja rešitev, utemel-jenih na internetni telefoniji(VoIP).

Spremljanje razvoja novih tehnologij

Največja prednost, ki jo pri-naša vpeljava internetne tele-fonije, je poenotenje prenosnih

poti za prenos govora in po-datkov, kar posredno pomeni,da delovna mesta operaterjev nebodo več vezana na prostore klic-nih centrov, temveč bodo ope-raterji svoje delo lahko opravljalidoma. Drugi del sprememb boprinesla uporaba novih storitevinternetne telefonije (VoIP), pričemer bo odnos s strankami, kije bil doslej bolj pasiven (čakan-je in odgovarjanje na klice),postal bolj aktiven. Kontaktnicenti bodo postali informacij-ska stičišča, pri katerih se bodostranke naročile na tiste vrsteinformacij, ki jih zanimajo, kon-taktni centri pa bodo iz paleteizdelkov in storitev izbrali naj-primernejše in o tem obvestilistranko na način, ki zanjo ne bovsiljiv.

Kontaktni centri so nadgrad-nja nekdanjih klicnih centrov.Razvili so se, ko so novetehnologije omogočile novevrste komunikacij, kot so e-pošta, glasovna pošta, spletniklepet (chat), obveščanje o sta-tusu uporabnika in podobno,nam je razložil Matej Žvan,predsednik uprave družbeCDE nove tehnologije.

NAJEM KONTAKTNEGA CENTRAPodjetje CDE ponuja najem celostne rešitve (outsourcing) ali pa samo in-frastrukture (hosting). Outsourcing vključuje najem tako opreme in tehnične infrastrukture kot tu-di strokovno usposobljenega izšolanega kadra, 24-urno tehnično pomoč,osredotočenost agentov izključno na naročnikove potrebe in zahteve, pro-fesionalno komunikacijo s strankami, stroške nadgradnje in vzdrževanjasistema ter tudi opreme omrežnega vmesnika (NI). Zagotavlja tudi uporabonajnovejših tehnologij, prilagodljivost števila aktivnih delovnih mest agen-tov, razbremenitev posameznih oddelkov v podjetju naročnika in možnostoddaljenega nadzora delovanja kontaktnega centra izključno za klicneakcije (takojšen dostop do statistik, pregled uspešnosti operaterjev inpodobno).Hosting vključuje najem tehnične infrastrukture, 24-urno tehnično pomočter stroške nadgradnje in vzdrževanja opreme omrežnega vmesnika (NI).Zagotavlja tudi uporabo najnovejših tehnologij in prilagodljivost številaaktivnih delovnih mest. Za opremo delovnih mest (računalniki, pohištvo)in kadre pa poskrbi podjetje samo.

KONTAKTNI CENTRI V SLOVENIJI INTUJINI

Podjetje CDE je izvedlo številne pro-jekte vzpostavljanja ali pa tudi od-dajanja v najem kontaktnih centrovna različnih področjih. Projekti vtelekomunikacijah vključujejo kon-taktne centre za Simobil, WWI Vego,Ukar Telekom (Ukrajina), MoldTelekom (Moldavija), MCNTT(telekom v Moskvi) in Matav(Madžarska), v finančnem sektorjuza Banko Koper, RaiffeisenbankKrekovo banko, Vzajemno,Zavarovalnico Triglav, Generali inCoris, na področju storitev in turiz-ma za Kompas, AMZS, PoštoSlovenije in City Express, v sektor-ju trgovine za Lek, Savo, EnergetikoLjubljana, Ljubljanske mlekarne,Avtero in Jato, na področjuzaložništva za Mladinsko knjigo Za-ložbo, DZS, Cankarjevo založbo,Gospodarski vestnik, Mozaik knjigoZagreb in Družino, v sektorju tržen-ja in raziskav za Republiški zavod zastatistiko, Lisac & Lisac in HD.

"Rešitve, utemeljene na internetni telefoniji, bodo naročnikom naših kon-taktnih centrov omogočile ponujanje vrste novih, uporabniku bolj prijaznihstoritev," poudarja Matej Žvan, predsednik uprave družbe CDE novetehnologije.

fi_011_24_25_ni 1/16/06 15:51 Page 2

TOREK, 17. JANUAR 2006 • ŠT. 11OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATOR26

V povezavi z digitalnimipotdili pričakujejo tudi številnedruge aplikacije, ki bodo navoljo strankam. Portal jepomemben tudi za Sinfoniko,saj bo olajšal delo v podjetju inavtomatiziral večino postopkov- prijavljanje novih naročnikov,spreminjanje pogojev, dopiso-vanje aneksov k pogodbam,naročanje novih storitev, spre-minjanje nastavitev, kar souporabniki doslej lahko storili lez osebnim stikom in telefaksom.

Nič več skladovnic papirja

"Z uvajanjem e-poslovanjaprehajamo na povsem brezpa-pirno poslovanje," je poudarilMerc. "Ne predvidevamo, da sebodo uporabniki stoodstotnoodločili za to že od začetka, a jihbomo spodbujali tudi z izo-braževanjem."

Kot regionalno podjetje sose v Sinfoniki odločili za širitevna jugovzhodne trge, kjer se za-konodaja o e-poslovanju in e-podpisu šele pripravlja, v čemervidijo poslovno priložnost. Sonamreč podjetje, ki svojimuporabnikom želi ponuditi varne

rešitve; ena od teh je varno poslo-vanje, druga pa varno shranje-vanje podatkov oziroma arhivi-ranje.

Enostavni postopki Uporabnik se elektronsko

priklopi, opravi potrebnepostopke in potem z e-podpi-som zaključi predpogodbo. Vprihodnjih tednih v Sinfonikinačrtujejo prehod na e-poslo-vanje tudi za druge vrstepogodb, pri katerih je bilo vdosedanjih postopkih velikopošiljanja dokumentov v eno indrugo smer. Sinfonika bo skr-bela, da bo v prihodnostiuporabnikom na voljo vednoveč storitev v e-obliki. "Pri nasstavimo na varnost podatkov,zato nam zaupajo velika pod-jetja. Te storitve bi radi prenes-

li tudi na rezidenčni trg, za fi-zične osebe, in s tem svoje znan-je prenašali naprej," pojasnjujesogovornik.

Podjetji se dopolnjujeta

Partnersko sodelovanjetemelji na obojestranskeminteresu, saj podjetje Zrcalozagotavlja kakovostno mrežostoritev, medtem ko se Sin-fonika osredotoča na ap-likativne rešitve na področjuvarnosti. Z Zrcalom sonaredili tudi nekaj vzpored-nih projektov, ki so vezanina druge Sinfonikine ap-likacije, kot je sodelovanjepri uvajanju "billinga" (sis-tema izdajanja računov) alipa razvoj portala Sinfonikeza celotno regijo. Podjetji

sodelujeta tudi pri drugihmanjših projektih, pri ka-terih se vzajemno dopolnju-jeta.

V Sinfoniki so vzpostavili portal za e-poslovanje "Z rešitvijo Zrcalo e-dokumenti Portal vstopamo v obdobje e-poslovanja," pravi izvršni direktor Sinfonike Bojan Merc V družbi za elektronske komu-nikacije Sinfonika uvajajo no-vo rešitev, namenjeno elek-tronskemu poslovanju. Zanjoso se, kot je dejal direktor BojanMerc, odločili zato, ker gre zatehnologijo prihodnosti, ki bopostala del vsakdana Sin-fonikinih uporabnikov.

Most med družbo in uporabniki: shema delovanja portala za e-poslovanje

ZRCALO E-DOKUMENTI PORTAL

"Sistem Zrcalo e-dokumentiPortal postavlja nove temeljespletnega poslovanja," praviTadej Drmaž, direktor pod-jetja Zrcalo. Z aktivno spletnostranjo namreč por talomogoča izpolnjevanje in di-gitalno podpisovanje poljub-nih elektronskih dokumentov -obrazcev, pogodb, naročil inpodobnega, v skladu z določilizakonodaje. Sistem izpolnjuje vse zakonske predpise s področja e-poslovanja ter kriterije organizacij ETSI in W3C. Delo v njem je možnole z uporabo digitalnih potrdil. Tehnologija XML omogoča podjetjudodajanje poljubnih dokumentov v sistem, ki jih uporabniki aktivnespletne strani, s pomočjo prijaznih čarovnikov z navodili, preprosto izpol-nijo, podpišejo s kvalificiranim digitalnim potrdilom in pošljejo nastrežnik. Sistem Zrcalo e-dokumenti Portal je neodvisen modul, skaterim je mogoče ob upoštevanju celostne grafične podobe podjetjarazširiti obstoječe spletne strani in ga kot modul izpolnjevanja in pod-pisovanja e-dokumentov vključiti v obstoječi spletni sistem podjetja.

Februarja 2001 je slovenskavlada sprejela strategijo elek-tronskega poslovanja v javni up-ravi, ki je predvidevala uvedboelektronskega poslovanja vpostopke znotraj javne upraveter v vse pomembnejše upravnestoritve za fizične in pravne ose-be. To naj bi prebivalcemSlovenije izboljšalo kakovostživljenja in ustvarilo novemožnosti za osebni in gospo-darski razvoj. Zaradi uresniče-vanja teh ciljev je nastalo novoministrstvo za informacijskodružbo (MID), ki naj bi vsevladne načrte oblikovalo venoten državni program.

Državni e-portal Vlada je po vsej državi, pred-

vsem pa na upravnih enotah,podprla ponudnike internetnih,telekomunikacijskih in elek-tronskih storitev pri vzpostavitviomrežja informacijskih kioskovinfomatov, kasneje pa tudi

ponudnike mobilnih komu-nikacijskih storitev. Tako jenastal enotni državni portal (e-uprava.gov.si), ki pomeni enotnovstopno točko v javno upravo.Na portalu zdaj ponujajoštevilne storitve in informacijeza poslovne subjekte, državljanein javne uslužbence - 24 ur na

dan vsak dan, in to na preprostin varen način. Direktorat za e-upravo (DEUP), ki sodi v okvirministrstva za javno upravo, jenapovedal prednostne projekte,kot so registri in njihova pove-zljivost s podsistemi, denimocentralnim registrom prebival-stva (e-CRP), registrom vozil inprometnih listin, ter tudi drugestoritve, ki zagotavljajo celovi-to podporo uporabnikom.

E-UPRAVA

(Pre)počasi postajamo Celo visoki državni uradniki ne poznajo ključnih elementov e-uprave

Leta 2001 je slovenska vlada pripravila projekt elektronsko poslo-vanje v javni upravi. Glavna ideja je bila, da se številni neusklajeniprojekti z različnih ministrstev zberejo v en program, ki se bo izvajalpod enotnim vodstvom. Nalogo je takratna vlada zaupala nek-danjemu Centru vlade za informatiko (CVI), kjer so jo poimenovalikrajše kar e-uprava in jo usklajevali z medresorsko skupino.

G2C in G2BNavajamo rezultate mednarodnih meritvev elektronskih storitev javne up-rave, ki jih izvajajo v okviru evropskega programa Izmenjava podatkov med up-ravnimi organi (IDA) v skladu z metodologijo, imenovano "E-Government in-dicators for benchmarking eEurope". Meri se 12 storitev s področja G2C (Government to Citizen) in osem storitevs področja G2B (Government to Business). Sodeč po zadnjih podatkih (CapGemini, oktober 2004), je na področjuskupnih meritev G2C in G2B Slovenija med 25 državami članicami EU(povprečje 64,69) zasedla 15. mesto z rezultatom 67,6 odstotka, medtemko se je na področju storitev G2C zavihtela na šesto mesto (za Veliko Bri-tanijo, Švedsko, Avstrijo, Finsko in Irsko) z oceno 71,01 odstotka, kar jeprecej nad povprečjem EU (56,61 odstotka). Iz tega je razvidno, da smoprecej slabi na področju G2B, kjer je edini večji uspeh storitev e-VEM (Vsena Enem Mestu), ki je namenjen samostojnim podjetnikom za enostavnoregistracijo podjetja.

Enotni državni portal http://e-upra-va.gov.si predstavlja enotno vstopnotočko v elektronsko javno upravo.

fi_011_26_27_ni 1/16/06 15:55 Page 1

OGLASNA PRILOGA: IKT INFORMATORTOREK, 17. JANUAR 2006 • ŠT. 11 27

e-državljaniPoenostavitev poslovanja

Nova strategija e-uprave go-vori o tem, da bi posameznikomin podjetjem zunaj in znotrajjavne uprave v vseh življenjskihsituacijah zagotovili prijazne,preproste, dostopne in varneelektronske upravne storitve terinformacije, ki bodo po inter-netu na voljo kadarkoli in odkoderkoli.

Navkljub napredku e-storitev pa je bilo doslej velikopremalo narejeno na področjurazumevanja in promocije pom-ena e-storitev. Še več, celo viso-ki državni uradniki, ki bi moralipoznati vsaj ključne elemente e-

uprave in njenih elektronskihstoritev, teh ne poznajo v celotiin prosijo za dodatne razlage po-jmov.

Promocija e-uprave Država bi morala poskrbeti

za ustrezno razlago e-uprave vprimernem promocijskem mate-rialu, razumljivem najširši laičnijavnosti. To ni lahka naloga, pred-vsem zaradi denarnih težav,vladne politike oglaševanja inpočasnega mlina sprejemanja od-ločitev. Doslej sta na tem po-dročju odpovedali obe vladi, nek-danja in (za zdaj) tudi sedanja.

Pripravil Peter Butoln.

Zakon o elektronskih ko-munikacijah določa najmanjšinabor storitev določenekakovosti, ki je dostopen vsemkončnim uporabnikom vdržavi po dostopni ceni neglede na njihovo geografskolego. V praksi to predvsempomeni priključek na javnotelefonsko omrežje na fiksnilokaciji, ki omogoča vz-postavljanje in sprejemanje no-tranjih in mednarodnih klicev,prenos komunikacij po faksuin podatkovnih komunikacij sprenosno hitrostjo, primernoza funkcionalen dostop do in-terneta. Agencija za pošto inelektronske komunikacije(APEK) je s svojim aktom od23. julija 2004 kot primernohitrost za funkcionalen dostopdo interneta določila 14,4 kilo-bita na sekundo.

Zajamčena hitrost, kine zagotavlja ničesar

Če vprašate kakšnega poz-navalca telekomunikacij, kajsi lahko privoščite s to"hitrostjo", boste dobili enos-taven odgovor: prav nič! Za-jamčena hitrost omogočanekaj zelo osnovnih modem-skih komunikacij (včasih smocelo uporabljali hitrost 9,6 kilo-bita na sekundo), ampak v sve-tu širokopasovnih komu-nikacij njihova uporaba niko-gar več ne zanima - ne doma,še manj pa pri poslu. Interne-ta pa skorajda nima smisla

omenjati, ker je vse na njemvečpredstavno in se bo šenaprej bogatilo z boljšimi slika-mi, lepšim zvokom, živah-nejšimi animacijami in za-htevnejšim videom.

Računalnik v vsakohišo, kaj pa internet?

Zdaj, ko postaja širok-opasovni dostop nujen pogoj zanormalno delo, izobraževanjein tudi zabavo, je vsem jasno,da je ta "primerna" hitrostpovsem neprimerna in nesmisel-

na. Z njo danes nihče ne bopočel ničesar. Funkcionalnidostop do interneta je lahko leširokopasovni - xDSL alikakršenkoli drugi. Spomnimo,da je direktorat za informacijskodružbo ministrstva za visoko šol-stvo, znanost in tehnologijo lanipredstavil pobudo, s katero želipripeljati računalnik v vsakslovenski dom. Hvalevrednanamera samo znova potrju-je neogibnost zagotavljanjaširokopasovnega dostopa do in-terneta vsakemu državljanu, sajračunalnik v vsaki hiši brezmožnosti uporabe internetasploh nima več smisla. Raču-nalnik v vsaki hiši hkrati pomenitudi internet v vsaki hiši.

Rešitve obstajajo Nemalo telefonskih

naročnikov, ki nimajomožnosti širokopasovnegadostopa do interneta - oddaljeni naročniki ali naročni-ki na napravah PCM (PulseCode Modulation) in dvoj-čkih - ostaja prikrajšanih zahiter dostop do interneta. Pane bi bilo treba. Tudi zanjeobstaja ustrezna tehnologi-ja, do stokrat hitrejša odAPEK-ovih 14,4 kilobita nasekundo. Z njo bi, obzmernih naložbah, hitrozagotovili širokopasovnidostop vsem naročnikom inbi internet v Sloveniji zarespostal splošna dobrina.

Internet v vsak dom V Sloveniji bi moral biti vsem državljanom končno zagotovljen funkcionalen dostopdo svetovnega spleta Slovenski predpisi načeloma vsem državljanom zagotavljajo pra-vico dostopa do interneta. Toda v praksi je po Sloveniji še kar pre-cej območij, ki lahko o širokopasovnem dostopu do spleta le san-jajo.

Sodobne tehnologije zahtevajo nove kabelske sistemeNamesto dosedanjih kablov, ki so omogočali do 1Gb prenosa na se-kundo je podjetje ADC KRONE pred kratkim ponudilo desetkrat zmog-ljivejše kabelske sisteme imenovane ADC KRONE CopperTen™. To jesistem kablov in konektorjev za povezavo končnih uporabnikov, takoimenovanih zadnjih 100 metrov. Trenutno so to svetovno najboljši ka-bli, preprosti za montažo, ekonomsko bolj upravičeni celo od optičnihkablov. Poleg velikih prenosov, kar 10Gb na sekundo, sistem Copper-Ten preprečuje tudi izgube ob vklopih in šume, ki jih povzročajo sosed-nji kabelski sistemi. Zato je primeren tako v stanovanjskih hišah kakortudi v najrazličnejših poslovnih stavbah. Podjetje ADC KRONE v Slove-niji zastopa podjetje ISKRA STANDARD d.o.o. iz Ljubljane.

Kolarjeva 24, 1000 Ljubljana, iskrasta@siol.net

fi_011_26_27_ni 1/16/06 15:55 Page 2

TOREK, 17. JANUAR 2006 • ŠT. 11OGLASNA STRAN: IKT INFORMATOR28

enaA osnove uspešnega poslovanja na spletu, seminarGambit akademije e-poslovanja, Gambit trade, Ljubljana, BTC City,17. januar, www.gambit.si

ITrend konferenca, konferenca s področja IT, organizatorja CHSin Infiniti MRM, Ljubljana, Kongresni center Mons, 18. in 19. jan-uar, www.itrend.si

Elektronski računi v poslovni praksi, seminar o pripravipošiljanju in obdelavi digitalno podpisanih računov, SETCCE,Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, 25. januar, www.setc-ce.si/seminar

RoglIT '06, strokovno izobraževalno srečanje, Unistar LC, Rogla,Hotel Planja, 26.-28. januar, www.unistarlc.si

Net konferenca 2006, konferenca o poslovni rabi internetas podelitvijo nagrad isidor, GV Izobraževanje, Ljubljana, Kon-gresni center Mons, 30. januar, www. gvizobrazevanje.si/netkon-ferenca

ITIL, ravnanje s storitvami IT, seminar praktičnegarazumevanja upravljanja storitev IT, SRC.SI, Bled, IC Grimšče,30. januar in 1. februar, www.src.si/izobrazevanje/solainfor-matike

Logi-stik, sejem zračnega, cestnega in železniškega prevoza, lo-gistike, navigacije, avtomatske identifikacije, mobilnih komu-nikacij, skladiščnih sistemov in informacijske tehnologije, Infos,Ljubljana, Kongresni center Mons, 1. in 2. februar, www.logi-stik.si

TechNet, Enterprise Solutions seminar, seminar podjet-niških rešitev, Microsoft, Portorož, Kongresni center Hoteli Mor-je, 1. in 2. februar, www.microsoft.com/slovenija

IFAM, mednarodni strokovni sejem avtomatizacije in meha-tronike, ICM, Portorož, Kongresni center St. Bernardin, 1. in 3. feb-ruar, www.ifam.si

Exponet, mednarodni prodajni sejem s konferenco za omrežja,internet, telekomunikacije in podjetno računalništvo, Congresse& Fachmessen, Dunaj, 15.-17. februar

Poslovno komuniciranje, seminar krepitve odnosov s ključ-nimi strankami, SRC.SI, Bled, IC Grimšče, 16. in 17. februar,www.src.si/izobrazevanje/solainformatike,

KOLEDAR DOGODKOV Pripravili smo pregled sejmov, konferenc, seminarjev insrečanj na področju IKT v januarju in februarju. Nave-deni so naziv dogodka, organizator, kraj in datum dogod-ka ter spletna stran z dodatnimi informacijami.

Sejem Inpak, mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja,grafike, notranje logistike, transporta in e-poslovanja, Pomurski sejem,Gornja Radgona, 8.-10. marec

CeBIT 2006, mednarodni sejem informacijskih in telekomunikacijskihtehnologij, Deutsche Messe, Hannover, 9.-15. marec

7. Linux dan, odprtokodna konferenca, Housing Co., Ljubljana, Kon-gresni center Mons, 10. marec

Cisco Expo, konferenca strokovnjakov in uporabnikov opreme Cisco,Cisco Systems Slovenije, Bled, Hotel Golf, 21. in 22. marec

SAP forum '06, konferenca strokovnjakov in uporabnikov programskeopreme in rešitev SAP, SAP Slovenija, Bled, Festivalna dvorana Bled,23. in 24. marec

4. CIO konferenca, osrednje srečanje slovenskih IT menedžerjev ininformatikov, Housing Co., Ljubljana, Kongresni center Mons, 24. marec2006

MMiilliiaa, svetovni interaktivni trg za filmsko, fotografsko in digitalnotehnologijo, Reed Exhibitions, Cannes, 3.-7. april

Hevreka, sejemsko-izobraževalni dogodek s področja elektronike,avtomatike, digitalne tehnologije, elektronskih komunikacij in raču-nalništva, Gospodarsko razstavišče in Infos, Ljubljana, Gospodarsko razs-tavišče, 4.-8. april

IBM Forum 2006, konferenca strokovnjakov, partnerjev in uporab-nikov IBM-ove opreme, IBM Slovenija, Portorož, Kongresni center St.Bernardin, 5. in 6. april

Dnevi slovenske informatike, tradicionalno posvetovanje sloven-skih informatikov, Slovensko društvo Informatika, Portorož, Kongresnicenter St. Bernardin, 19.-21. april

Hannover Messe, največji svetovni sejem tehnologij, DeutscheMesse, Hannover, 24.-28. april

E3, sejem elektronske zabavne industrije, Electronic Entertainment Ex-po Corporation, Los Angeles, LA Convention Center, 9.-12. maj

Infokom, mednarodni sejem računalnikov, telekomunikacij, pis-arniške opreme in strokovne literature, Skopje Saem, Skopje, 9.-14. maj

CGS konferenca 2006, mednarodna predstavitev informacijskihtehnologij za nizko gradnjo, geodezijo, arhitekturo in GIS, CGS Plus, Ljub-ljana, Kongresni center Mons, 10. in 11. maj

50. sajam tehnike, mednarodni sejem elektronike, energetike, ma-terialov, prometnih sredstev in znanstveno-tehnične literature, Beograd-ski sajam, Beograd, 16.-20. maj

NT konferenca, konferenca strokovnjakov, partnerjev in uporab-

nikov Microsoftove opreme, Microsoft Slovenija, Portorož, Kongresni cen-ter St. Bernardin, 22.-25. maj

11. slovenska marketinška konferenca, inovativnost kot toč-ka lokalnega in globalnega preboja, Društvo za marketing Slovenije inFinance, Portorož, 30. in 31. maj

14. Biro-expo, sejem pisarniške, računalniške in telekomunikacijskeopreme, Beogradski sajam, Beograd, 24.-28. junij

Elektronika, strokovni sejem elektronike, ICM, Celje, 20.-22. sep-tember

19th Bled eConference "eValues", mednarodna konferenca o elek-tronskem poslovanju, Fakulteta za organizacijske vede, Bled, HotelGolf, 5.-7. junij

INFOmarket - INFOtrend, mednarodni sejem informacijskih intelekomunikacijskih tehnologij, HungExpo, Budimpešta, 9.-17. sep-tember

8. Linux dan, odprtokodna konferenca, organizator Housing Co.,L j u b -ljana, Kongresni center Mons, 15. september

CeBIT Asia, mednarodni prodajni sejem informacijske tehnologije,telekomunikacij in računalniške opreme, Hannover Fairs China, Šang-haj, 17.-20.september

SIOUG 2006 in Oracle konferenca za razvijalce, 11. strokovnosrečanje Slovenskega društva uporabnikov opreme Oracle, SIOUG inOracle Software, Portorož, Kongresni center St. Bernardin, 24.-27.september

Smau 2006, mednarodni sejem opreme, rešitev in storitev IKT, FieraMilano International, Milano, Fiera Milano - novo sejmišče, 4.-8. oktober

Invex/Digitex, mednarodni sejem informacijskih in komunikacijskihtehnologij/mednarodni sejem potrošniške elektronike in digitalnezabave, Veletrhy Brno, Brno, Vystavište Brno, 9.-13. oktober

Systems 2006, mednarodni sejem opreme, rešitev in storitev IKT,Messe Munchen International, Neue Messe Munchen, 23.-27. oktober

Međunarodni sajam informatike, elektronike, telekomu-nikacija i energetike, 15. jesenski sejem po vrsti, Novosadski sa-jam, Novi Sad, 7.-10. november

INFO 2006, mednarodni sejem informacijske tehnologije, Zagre-bački velesajam, Zagreb, 7.-11. november

8. Linux dan, odprtokodna konferenca, Housing Co., Ljubljana, Kon-gresni center Mons, 15. september

Telekomunikacije 2006, sedma mednarodna strokovna konferencas področja telekomunikacij, Mobinet, Portorož, Kongresni center St.Bernardin, 7. in 8. november

5. CIO konferenca, osrednje srečanje slovenskih informatikov in ITmenedžerjev, Housing Co., Ljubljana, 17. november

NE PREZRITE V TEM LETU

Izbrali smo nekaj pomembnejših dogodkov v tem letu vSloveniji, regiji in svetu. Navedeni so naziv dogodka, or-ganizator ter kraj in datum dogodka.

fi_011_28_ni 1/16/06 16:11 Page 1