SISTEMI AKTIVNE POŽARNE ZAŠ ČITE (v nadaljevanju SAPZ) … · 2013. 5. 22. · C.4 požarna vrata – PV C.5 požarne lopute – PL C.6 naprave za odvod dima in toplote – NODT

Stran 1 od 25

SISTEMI AKTIVNE POŽARNE ZAŠ ČITE (v nadaljevanju SAPZ) A ZAKONODAJA - SPLOŠNO O SISTEMIH AKTIVNE POŽARNE ZAŠ ČITE A.1. uporaba predpisov – vrstni red uporabe predpisov pri projektiranju in pri

pregledovanju za nove in za obstoječe SAPZ; A.2 periodika pregledov za posamezni SAPZ; A.3 zahtevana dokumentacija pri pregledu in preizkusu SAPZ A3.1 novi SAPZ - študija varstva pred požarom oziroma zasnova požarne varnosti,

PGD, PZI, PID A3.2 obstoječi SAPZ – kaj če ni projektne dokumentacije, posnetek dejanskega stanja A4 kdo je zavezanec A5 Kdo lahko vzdržuje SAPZ B NALOGE TEHNIČNIH PREGLEDNIKOV SAPZ B1 Kdo naj sodeluje pri pregledih SAPZ C NAJPOGOSTEJŠE NEPRAVILNOSTI PRI PREGLEDIH IN PREI ZKUSIH

SAPZ IN PRIPOROČILA ZA VZDRŽEVANJE C.1 naprave za javljanje požara - NJP C.2 naprave za detekcijo plina – NDP C.3 varnostne razsvetljave - VR C.4 požarna vrata – PV C.5 požarne lopute – PL C.6 naprave za odvod dima in toplote – NODT C.7 stabilne naprave za gašenje CO2, FM-200, INERGEN, BONPET, ŠPRINKLER

itd. C.8 krmiljenje drugih SAPZ v primeru požarnega alarma D POŽARNA VARNOST JEROMEL GORAZD sp. D1 predstavitev in kontaktni podatki D1 kratka navodila za pripravo za pregled naprave za javljanje požara - NJP D1 kratka navodila za pripravo za pregled naprave za detekcijo plina – NDP D1 kratka navodila za pripravo - VR

Stran 2 od 25

A1 - SPLOŠNO O SISTEMIH AKTIVNE POŽARNE ZAŠ ČITE (v nadaljevanju SAPZ)

1.1 Zakonodaja s področja požarne varnosti je v pristojnosti MINISTRSTVA ZA

OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE - UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE, Vojkova cesta 61, 1000 LJUBLJANA. Do leta 1995 so bili v REPUBLIKI SLOVENIJI predpisani pregledi in funkcionalni preizkusi s strani pooblaščenih inštitucij samo za novo vgrajene SAPZ. Ker pa se je izkazalo, da se ni izvajalo redno servisiranje SAPZ in da po desetih letih cca. 80% vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite ni brezhibno delovalo, je leta 1995 izšel PRAVILNIK O PREGLEDOVANJU IN PREIZKUŠANJU SISTEMOV AKTIVNE POŽARNE ZAŠČITE (Ur. list RS, številka 22/95) in PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O PREGLEDOVANJU IN PREIZKUŠANJU VGRAJENIH SISTEMOV AKTIVNE POŽARNE ZAŠČITE (Ur. list RS št. 23/97). Tako je bila uvedena periodika pregledov SAPZ na pet let. Leta 2007 je izšel nov PRAVILNIK O PREGLEDOVANJU IN PREIZKUŠANJU VGRAJENIH SISTEMOV AKTIVNE POŽARNE ZAŠ ČITE (Ur. list RS št. 45/2007 z dne 25.05.2007). Ta pravilnik določa različna obdobja veljavnosti potrdil v odvisnosti od vrste sistema aktivne požarne zaščite.

PRAVILNIK O PREGLEDOVANJU IN PREIZKUŠANJU VGRAJENI H

SISTEMOV AKTIVNE POŽARNE ZAŠ ČITE (Ur. list RS št. 45/2007 z dne 25.05.2007) določa:

- kdo je zavezanec; - kaj so vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite (v nadaljevanju SAPZ) - pogoje, ki jih morajo izpolnjevati fizične in pravne osebe za pregledovanje in preizkušanje SAPZ; - postopek za pridobitev pooblastila SAPZ; - postopek pregleda in preizkusa SAPZ; - vsebino poročila o opravljenem pregledu in preizkusu SAPZ; - vsebino potrdila o brezhibnem delovanju SAPZ; - da krije stroške pregleda in preizkusa vgrajenih SAPZ zavezanec; - kako se izvaja tehnični nadzor SAPZ;

vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite – (2. člen PRAVILNIKA O PREGLEDOVANJU IN PREIZKUŠANJU VGRAJENIH SISTEMOV AKTIVNE POŽARNE ZAŠČITE (Ur. list RS št. 45/2007 z dne 25.05.2007).

(1) Vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite po tem pravilniku so: – sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje; – naprave za odkrivanje, javljanje in gašenje v transportnih cevovodih; – naprave za odkrivanje, javljanje prisotnosti gorljivih plinov ali par v zraku; – vgrajeni gasilni sistemi s tekočimi gasili, plini ali praški; – naprave za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem; – vgrajene naprave za znižanje koncentracije kisika; – avtomatski sistemi za nadzor nad dimom in produkti zgorevanja ter odvod dima in toplote; – sistemi za vzpostavljanje nadtlaka zraka v prostorih, katerih osnovni namen je aktivna požarna zaščita; – varnostna razsvetljava v celotnem objektu;

Stran 3 od 25

– naprave in oprema, ki služi za pogon in krmiljenje požarnih ali gasilskih dvigal; – drugi vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite.

(2) Sestavni del posameznega vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite iz prejšnjega odstavka je lahko tudi krmiljenje avtomatske opreme, sistemov in elementov za požarno zaščito (požarna vrata, vrata na izhodih, deblokade vrat, požarne lopute in druge podobne naprave) ali drugih elementov v povezavi s sistemom ter daljinski prenos signala do sprejemnika, naprave za oskrbo z električno energijo, ki služijo za pogon naprav in opreme za požarno zaščito, črpalne postaje, namenjene za gašenje ali hlajenje z vodo in druge naprave. (3) Potrdilo o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite je treba pridobiti za vsako vrsto vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite iz prvega odstavka tega člena.

1.2 Pregled in funkcionalni preizkus in s tem povezano potrdilo o brezhibnem

delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite si je tako potrebno pridobiti za:

- novovgrajene SAPZ - za SAPZ, ki jim je potekla veljavnost potrdila a li pa potrdilo sploh ne

obstaja; - za SAPZ, kjer je prišlo do sprememb (razširitev sistemov, sprememba

tehnologije, ukinitev 24-urne dežurne službe na obj ektu itd); - za SAPZ, ki so bili aktivirani in niso bili vzpo stavljeni v prvotno stanje v

treh dneh po aktiviranju; Priloga PRAVILNIKA O PREGLEDOVANJU IN PREIZKUŠANJU VGRAJENIH

SISTEMOV AKTIVNE POŽARNE ZAŠ ČITE (Ur. list RS št. 45/2007 z dne 25.05.2007) definira predčasen ponovni pregled SAPZ (citat):

Izdano Potrdilo vključno s spremljajočim poročilom o preizkusu SAPZ velja za

stanje zatečeno ob pregledu. Ob vsaki razširitvi sistema, za spremenjene ali zamenjane vgrajene sisteme aktivne požarne zaš čite oziroma če vgrajen sistem aktivne požarne zaš čite, ki je bil sistem aktiviran, ni bil vzpostavlje n v prvotno stanje v treh dneh po aktiviranju, je pot rebno pridobiti novo potrdilo .

Stran 4 od 25

A.2 periodika pregledov za posamezni SAPZ Naslednja tabela prikazuje obdobja veljavnosti potrdil za posamezni SAPZ z.št. SAPZ okrajšava PERIODIKA

PONOVNI PREGLED ČEZ

X LET

OPOMBA

1 NAPRAVA ZA JAVLJANJE POŽARA NJP 5 2 NAPRAVA ZA JAVLJANJE POŽARA NJP 2 ČE JE IZVEDENO

KRMILJENJE GASILSKIH ALI POŽARNIH DVIGAL

3 NAPRAVA ZA DETEKCIJO PLINA NDP 2 4 VARNOSTNA RAZSVETLJAVA VR 2 5 NAPRAVA ZA ODVOD DIMA IN

TOPLOTE NODT 5

6 POŽARNA VRATA PV 5 7 POŽARNE LOPUTE PL 5 8 NAPRAVA ZA GAŠENJE S CO2, FM-

200, INERGEN, BONPET itd. 2

9 NAPRAVA ZA JAVLJANJE IN GAŠENJE ALI ODSTRANJEVANJE ISKER

2

10 SPRINKLERSKI SISTEMI 2 11 NAPRAVA ZA GAŠENJE S PENO 2 12 NAPRAVA ZA GAŠENJE S PRAHOM 2 13 NAPRAVA Z ODPRTIMI ŠOBAMI ZA

GAŠENJE IN POLIVANJE Z VODO 2

14 NAPRAVA ZA POLNJENJE SUHO – MOKRIH HIDRANTNIH OMREŽIJ

2

15 ČRPALIŠČA POŽARNE VODE 2 16 GASILSKA DVIGALA 2 17 SISTEMI ZA USTVARJANJE

NADTLAKA 2

Stran 5 od 25

A.3 zahtevana dokumentacija pri pregledu in preizku su SAPZ V študiji varstva pred požarom oziroma zasnovi požarne varnosti za manj

zahtevne objekte se določi na osnovi požarne obremenitve, števila ljudi in namembnosti objekta (itd), katere sisteme aktivne požarne zaščite je potrebno vgraditi v posamezni objekt

A3.1 pri pregledih in preizkusih na novo vgrajenih SAPZ se zahteva študija varstva

pred požarom oziroma zasnova požarne varnosti, projektna dokumentacija PGD, na katero je bilo izdano soglasje upravne enote in pa PZI oziroma PID dokumentacija.

A3.2 Za vse vgrajene SAPZ se preveri : - študija varstva pred požarom oziroma zasnova požarne varnosti, projektna

dokumentacija PGD, PZI in PID. Za obstoječe SAPZ, kjer se je projektna dokumentacija izgubila ali ne obstaja pa posnetek dejanskega stanja;

- da obstajajo za vgrajeno opremo ustrezni certifikati; - pravilnost vgradnje in skladnost izvedbe s projektno dokumentacijo in s

predpisi; - preizkus delovanja SAPZ vključno s funkcionalnim delovanjem naprav, ki se

krmilijo v primeru alarma; Ko je izvedba v skladu s projektno dokumentacijo in predpisi ter vgrajen sistem

aktivne požarne zaščite deluje brezhibno, se izda potrdilo in spremljajoče poročilo o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite. V kolikor so pri pregledu ugotovljene pomankljivosti, se napiše zapisnik o ugotovljenih pomanjkljivostih. Po odpravi ugotovljenih manjših pomanjkljivosti se na osnovi pisne izjave, da so odpravljene in preizkušene pomanjkljivosti izda potrdilo. Za večje pomanjkljivosti se opravi ponovni pregled in preizkus.

A3.3 obstoječi SAPZ – kaj če ni projektne dokumentacije, posnetek dejanskega stanja Pri preizkusu sistemov aktivne požarne zaščite mora biti izvedba v skladu s

projektno dokumentacijo in s predpisi. Če za obstoje če sisteme aktivne požarne zaš čite ne obstaja projektna dokumentacija, se mora narediti posnetek dejanskega stanja (lokacije elementov po tlorisih, enopolna shema);

Pri pregledu NAPRAVE ZA JAVLJANJE POŽARA (NJP) je potrebno predložiti

enopolno shemo javljanja požara oziroma tabelo adres javljalnikov s pripadajočimi opisi prostorov ter tabelo krmiljenj v primeru požarnega alarma.

Pri pregledu VARNOSTNE RAZSVETLJAVE (VR) je potrebno predložiti

enopolno shemo varnostne razsvetljave, iz katere naj bo razviden razpored svetilk po etažah;

Stran 6 od 25

Pri pregledu NAPRAVE ZA DETEKCIJO PLINA (NDP) je potrebno predložiti

kalibracijski list za senzorje za detekcijo plina. Kalibracijski list ne sme biti starejši od 1 leta. Navedena mora biti vrsta plina (od tega je odvisna višina montaže senzorja in alarmni prag, podan v % spodnje meje eksplozivnosti oziroma ppm (part per milion);

A3.4 Pripravite fotokopije 1 strani zgoraj navedenih dokumentacij (tako, da se izgublja

časa pri prepisovanju podatkov o predloženi dokumentaciji), sama projektna dokumentacija pa naj bo predložena pri pregledu in preizkusu na objektu;

Stran 7 od 25

A4 kdo je zavezanec PRAVILNIK O PREGLEDOVANJU IN PREIZKUŠANJU VGRAJENI H


3. člen

(zavezanec za potrdilo)

(1) Zavezanec po tem pravilniku je investitor, lastnik, uporabnik ali upravljavec stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov, v katerih mora biti, skladno s predpisi o graditvi objektov, vgrajen en ali več sistemov aktivne požarne zaščite iz prejšnjega člena in za katere mora, v skladu s tem pravilnikom, pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju. (2) Potrdilo o brezhibnem delovanju je treba pridobiti za: – novo vgrajene oziroma rekonstruirane sisteme aktivne požarne zaščite; – spremenjene ali zamenjane vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite; – razširjene sisteme aktivne požarne zaščite in to za del, ki je na novo vgrajen, če deluje samostojno oziroma za celoten sistem, če razširjeni sistem ne deluje samostojno; – vgrajen sistem aktivne požarne zaščite, če je bil sistem aktiviran in ni bil vzpostavljen v prvotno stanje v treh dneh po aktiviranju. (3) Investitor mora v primerih iz prve alinee prejšnjega odstavka v skladu s predpisi o graditvi objektov kot sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta, priložiti tudi potrdilo o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite.

A5 dolžosti zavezanca - kdo lahko vzdržuje SAPZ PRAVILNIK O PREGLEDOVANJU IN PREIZKUŠANJU VGRAJENI H


4. člen

(dolžnosti zavezanca)

(1) Zavezanec mora: – skrbeti za redno vzdrž evanje vgrajenega sistema aktivne pož arne zaš č ite v rokih in na nač in, kot izhaja iz navodil proizvajalca oziroma tistega, ki je sistem vgradil, ki ga lahko izvajajo le pooblaš č eni serviserji ali vzdrž evalci; – skrbeti za pregled in preizkus vgrajenega sistema aktivne pož arne zaš č ite skladno s tem pravilnikom in obnavljanje veljavnosti potrdila o brezhibnem delovanju sistema; – hraniti dokumentacijo o pregledovanju in preizkuš anju ter o rednem

Stran 8 od 25

vzdrž evanju vgrajenega sistema aktivne pož arne zaš č ite, dokler je sistem v obratovanju.

Stran 9 od 25

B NALOGE TEHNIČNIH PREGLEDNIKOV SAPZ Naloga tehničnih preglednikov je, da vgrajeni sistema aktivne požarne zaščite

preizkusi, da je vgrajen SAPZ izveden v skladu s projektno dokumentacijo in v skladu s predpisi ter da je zagotovljeno brezhibno delovanje vgrajenega SAPZ.

B1 Kdo naj sodeluje pri pregledih SAPZ in obi čajna obdobja servisiranja B1.1 NAPRAVE ZA JAVLJANJE POŽARA (NJP) Pri pregledih NJP morajo obvezno sodelovati serviserji , ki so pooblaščeni s

strani proizvajalca vgrajene opreme; Servisiranje se izvaja praviloma kvartalno (na vsake 3 mesece) B1.2 NAPRAVE ZA DETEKCIJO PLINA (NDP) Pri pregledih NDP je zaželjeno vendar ni nujno sodelovanje serviserjev, ki so

pooblaščeni s strani proizvajalca vgrajene opreme. Prisotnost je odvisna od velikosti in števila krmiljenj v primeru požara;

Servisiranje se izvaja praviloma na vsakih 6 mesecev; B1.3 VARNOSTNA RAZSVETLJAVA (VR) Pri pregledih na novo vgrajene VR je zaželjeno, da je prisoten izvajalec

montažnih del. Pri pregledih obstoječih VR naj bo prisoten hišnik oziroma vzdrževalec, zagotovljen mora biti dostop do električnih omaric, da se lahko izvede izklop po posameznih tokokrogih in časovni preizkus delovanja svetilk varnostne razsvetljave;

Servisiranje oziroma časovni preizkus se izvaja praviloma na vsakih 6 mesecev; B1.4 NAPRAVE ZA ODVOD DIMA IN TOPLOTE (NODT) - načeloma ni potrebna

prisotnost serviserjev (prisotnost po potrebi); Servisiranje se izvaja praviloma na vsakih 12 mesecev; B1.5 POŽARNA VRATA (PV) – načeloma ni potrebna prisotnost serviserjev

(prisotnost po potrebi); Servisiranje se izvaja praviloma na vsakih 12 mesecev; B1.6 POŽARNE LOPUTE (PL) - načeloma ni potrebna prisotnost serviserjev

(prisotnost po potrebi); Servisiranje se izvaja praviloma na vsakih 12 mesecev; B1.7 STABILNE NAPRAVE ZA GAŠENJE s plinastimi gasili, s prahom, s tekočimi

gasili, z redukcijo kisika – morajo obvezno sodelovati serviserji, ki so pooblaščeni s strani proizvajalca vgrajene opreme;

Servisiranje se izvaja praviloma na vsakih 6 mesecev;

Stran 10 od 25

C najpogostejše nepravilnosti pri pregledih in prei zkusih SAPZ C1 sistemi (naprave) za javljanje požara – NJP C1.1 Tu se največ uporabljajo Tehnična smernica TSG-1-001:2007 POŽARNA

VARNOST V STAVBAH številka: 35102-15/2007, RS MOP, Ljubljana, 27.11.2007, En standardi. Lahko se uporabijo VdS smernice za projektiranje, British standardi ali pa FNPA standardi itd.

Projektna dokumentacija naj vsebuje lokacije javljalnikov po tlorisih in enopolno shemo javljanja požara. V primeru, da naprava za javljanje požara ob požarnem alarmu krmili različne funkcije (vklop svetlobnih in akustičnih alarmov, izklop dovoda svežega zraka, zapiranje požarnih vrat, krmiljenje drugih sistemov aktivne požarne zaščite itd.), naj bo predložena tabela krmiljenj. Prav tako naj bo naveden način prenosa signalov na 24-urno dežurno mesto (prenosi preko stalno kontrolirane linije ali prenosi preko komutirane telefonske linije). V standardih je določen način montaže, največja površina, ki jo lahko pokriva določeni tip javljalnika v odvisnosti od višine montaže in geometrije prostora. Upoštevati je potrebno posamezne značilnosti proizvodnih procesov in izbrati je potrebno ustrezen tip javljalnika tako, da ne bo prihajalo do lažnih alarmov.

C1.2 pri napravah za javljanje požara se mora v primeru požara prekiniti vpihovanje

svežega zraka. Izvesti je potrebno avtomatski izklop klima naprave ali ventilacije, ki vpihuje sveži zrak v prostor. V primeru SPLIT sistema hlajenja ni obvezno izvesti avtomatskega izklopa klimata (klimat samo meša notranji zrak).

C1.3 če so vzorčne komore vgrajene v klima kanalih, morajo biti obvezno vgrajene v

dovodnem kanalu (kanal od klimata do prostora). Tako se prepreči zadimljenje prostorov v primeru okvare na klima napravi. V odvodnih kanalih morajo biti vzorčne komore vgrajene, če gre klima kanal preko več požarnih sektorjev oziroma, če je pretok zraka zelo velik (npr. večji od 24.000 m3/uro);

C1.4 Včasih se projektant odloči, da se prekine ventilacija za dovod zraka, odvod zraka

pa deluje tudi v primeru požara. S tem se omogoči odvod dima, vendar se zakomplicira krmiljenje klimatov – te variante se naj upoštevajo samo v izrednih primerih, ki naj jih definira izdelovalec študije varstva pred požarom;

C1.5 v primeru požarnega alarma projektanti včasih predvidijo preveč krmilnih funkcij.

Krmiljenje dvigala v požarni režim je sicer definirano v standardih (standard EN 81-73 za dvigala in EN 81-72 za gasilska dvigala) – ni pa nujno, če je dvigalo npr. vgrajeno v enonadstropni stavbi. Dvigalo je lahko označeno v vsaki etaži z napisno ploščico ali s piktogramom, ki opozarja, da je uporaba dvigala v primeru požara prepovedana.

Stran 11 od 25

C1.6 v kolikor se projektant odloči, da avtomatsko odpre drsna vrata za evakuacijo

ljudi v primeru požarnega alarma, naj ima v mislih, da se naj se vrata odprejo, v kolikor je stikalo za vrata v položaju odklenjeno. V kolikor je stikalo za drsna vrata v položaju zakljenjeno (npr. ponoči oziroma med vikendom, ko v objektu načeloma ni ljudi), naj se samo deblokira ključavnica (da se vrata lahko odprejo s silo rok), avtomatsko odpiranje pa ni priporočljivo, saj do prihoda intervencije (5 do 15) minut lahko nepridipravi kradejo robo iz objekta (npr. iz trgovine);

C1.7 v kolikor je vgrajena v objektu avtomatska kontrola pristopa mora biti

omogočena varna evakuacija ljudi iz objekta v primeru požara. Električne ključavnice morajo omogočiti odpiranje vrat tudi v primeru izpada omrežnega napajanja.

C1.8 v kolikor 24-urno dežurno mesto ni v neposredni bližini požarne centrale, je

potrebno zagotoviti prenose signalov “MOTNJA” in “POŽAR” preko električno kontroliranih linij (kontrola linije na prekinitev in na kratek stik);

C1.9 V kolikor je prenos signalov “MOTNJA” in “POŽAR” izveden preko stalno

električno kontrolirane linije (zakupljena linija, TUS, ULTRANET, INFRANET itd), je dovolj, da je zagotovljeno 24-urno dežurno mesto, saj se napaka na prenosni poti takoj zazna na dežurnem mestu;

C1.10 V kolikor je prenos signalov “MOTNJA” in “POŽAR” izveden preko komutirane

telefonske linije, mora biti dežurni center za sprejem požarnih signalov pregledan (imeti mora napajanje preko mreže, napajanje preko električnega agregata, rezervno akumulatorsko napajanje nujno delujočih naprav za minimalno 6 ur, zadostno število telefonskih linij itd. – torej veljavno potrdilo za sprejem požarnih signalov). Zagotovljena mora biti avtomatska kontrola prenosne poti (telefonske linije) v intervalih, ki niso večji od 4 ur. Test kontrole linije se mora beležiti in biti shranjen v dežurnem mestu.

C1.11 prenosi signalov “MOTNJA” in “POŽAR” za objekte z veliko in zelo veliko

požarno ogroženostjo morajo biti izvedeni preko stalno električno kontrolirane linije (zakupljena linija, TUS, ULTRANET, INFRANET itd). Za te objekte ni dovoljen prenos preko komutirane telefonske linije;

C1.12 v kolikor se izvede alarmiranje oseb v objektu preko ozvočenja, mora imeti

ozvočenje rezervno napajanje (npr. UPS, agregat, itd). C1.13 v hotelih priporočamo, da se za splošno alarmiranje in evakuacijo odloči

dežurna oseba v recepciji pri požarni centrali na osnovi subjektivne odločitve, s pritiskom na ročni aktivator za alarmiranje – s tem se izognemo nepotrebnim evakuacijam hotelskih gostov v primeru zlorabe požarnih javljalnikov (tako ročnih kot avtomatskih);

Stran 12 od 25

C.2 sistemi (naprave) za detekcijo plina – NDP C2.1 Projektna dokumentacija naj vsebuje lokacije senzorjev po tlorisih in enopolno

shemo senzorjev za detekcijo plina. V primeru, da naprava za detekcijo plina krmili različne funkcije (vklop svetlobnih in akustičnih alarmov, vklop prezračevanja, izklop tehnologije itd.), naj bo predložena tabela krmiljenj.

C2.2 Za plinske kotlovnice se pri detekciji plina zahteva opozarjanje na nevarnost

eksplozije na nivoju svetlobnega in akustičnega alarma. V kolikor je na objektu vgrajena naprava za javljanje požara, se naj izvede prenos signalov “MOTNJA-PLIN” in “ALARM-PLIN” na napravo za javljanje požara. Pri napravi za javljanje požara pa je obvezen prenos signalov “MOTNJA” in “ALARM” na 24-urno dežurno mesto preko električno kontroliranih linij (kontrola linije na prekinitev in na kratek stik);

C2.3 pri pregledu In preizkusu naprave za detekcijo plina je potrebno predložiti

kalibracijski list za senzorje za detekcijo plina. Iz kalibracijskega lista mora biti razvidna vrsta plina (od tega je odvisna višina montaže senzorja za plin) in alarmni nivoji, podani v % spodnje meje eksplozivnosti (SME), v posebnih primerih v % zgornje meje eksplozivnosti (ZME) ali pa v ppm (part per million).

C2.4 potrebno je izvajati kalibracije senzorjev v obdobjih, ki jih predpiše proizvajalec,

saj se alarmni prag spreminja v odvisnosti od tega, koliko časa je bil senzor v določeni atmosferi. Kalibracijski listi ne smejo biti starejši od 1 leta.

Stran 13 od 25

C3 varnostna razsvetljava – VR C3.1 Tehnična smernica TSG-1-001:2007 POŽARNA VARNOST V STAVBA H

številka: 35102-15/2007, RS MOP, Ljubljana, 27.11.2 007 določa obvezno uporabo varnostne razsvetljave v naslednjih objektih (citat):

(1) Varnostna razsvetljava je obvezna v: (a) visokih nestanovanjskih stavbah (b) gostinskih stavbah, trgovskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti, stavbah za

promet in stavbah za izvajanje elektronskih komunikacij v javni rabi; (c)stanovanjskih stavbah za posebne namene, prevzgojnih domovih, zaporih, vojašnicah

in podobnih stavbah z več kot 30 ležišči; (d) industrijskih stavbah (e) v upravnih in pisarniških stavbah z več kot 20 delovnih mest. V visokih stavbah mora

biti varnostna razsvetljava zagotovljena v zaščitenih stopniščih; (2) oznake izhodov in oznake evakuacijskih poti morajo biti osvetljene z varnostno

razsvetljavo neposredno ali posredno. Izhodne oznake prostorov za zbiranje ljudi morajo biti osvetljene neposredno;

(3) varnostna razsvetljava mora biti izvedena v skladu s standardi: SIST EN 1838, SIST

EN 50171 in SIST EN 60598-2-22. (4) varnostna razsvetljava mora imeti zagotovljeno električno napajanje najmanj 1 uro.

Rezervno električno napajanje se mora v 3 sekundah vklopiti avtomatsko; (5) v stavbah za zdravstvo in drugih stavbah, kjer mora biti zagotovljena horizontalna

evakuacija, je treba z ustreznimi tehničnimi ukrepi zagotoviti rezervno električno napajanje varnostne razsvetljave najmanj 3 ure;

Varnostna razsvetljava mora izpolnjevati naslednje pogoje : - Ob izpadu omrežne napetosti mora zasvetiti v času, ki je manjši od 3 sekund. - Zahtevana osvetljenost pri tleh je minimalno 1 lux v smeri osi evakuacijskih poti. -- ČČaass ddeelloovvaannjjaa ssvveett ii llkk vvaarrnnoossttnnee rraazzssvveett ll jjaavvee oobb iizzppaadduu oommrreežžnnee nnaappeettoosstt ii mmoorraa bbii tt ii nnaajjmmaannjj

11 uurroo ((ččee nnii vv pprroojjeekkttnnii ddookkuummeennttaaccii jj ii aall ii ss pprreeddppiissii ddoollooččeenn ddaall jjššii ččaass)) C3.2 projektna dokumentacija - osnova za pregled in funkcionalni preizkus

VARNOSTNE RAZSVETLJAVE je projektna dokumentacija. V kolikor za obstoječe sisteme varnostne razsvetljave projektna dokumentacija ne obstaja je potrebno narediti posnetek dejanskega stanja – enopolno shemo svetilk varnostne razsvetljave.

Stran 14 od 25

C3.3 slika a in slika b prikazujeta dva enakovredna načina risanja enopolnih shem

svetilk zasilne razsvetljave:

slika a

slika b

Stran 15 od 25

C3.4 označevanje svetilk - svetilke zasilne razsvetljave naj bodo označene z oznako razdelilne omare, s številko tokokroga in zaporedno številko svetilke v tokokrogu. Označbe tokokrogov na svetilkah naj bodo rdeče barve;

C3.5 označevanje evakuacijskih poti in izhodov - označbe izhodov in

evakuacijskih poti se naj izvedejo s piktogrami (označba bežečega človeka s smerjo evakuacije - označba mora biti bele barve na zeleni podlagi). Označbe evakuacijskih poti (piktogrami) morajo biti ponoči ob izpadu 230 V AC dobro vidne (osvetljene najmanj 5 luxov). Označbe naj bodo navpi čne in pravokotne na smer gibanja . Piktogram je lahko:

a.) na svetilkah (pri tem se bistveno zmanjša osvetljenost evakuacijske poti) b.) pritrjen na zid c.) visi na stropu

C3.6 velikosti piktogramov v odvisnosti od razdalje razpoznavnosti (osnova je

standard SIST 1013). Posredna (zunanja) osvetlitev pomeni, da je piktogram osvetljen z zunanje strani, neposredna (notranja) osvetlitev pa pomeni, da je piktogram nalepljen (narisan) na svetilki zasilne razsvetljave. Priporočamo, da so glavni izhodi označeni s piktogrami z neposredno osvetlitvijo in da so v trajnem spoju (svetijo ves čas). V tem primeru so torej zahtevane velikosti piktogramov za polovico manjše:

Razdalja Dimenzije piktogramov Lxh (dolžina x višina) razpoznavnosti posredna osvetlitev neposredna osvetlitev -------------------------------------------------------------------------------------------------- 5m 100 x 50 mm 50 x 25 mm 10m 200 x 100 mm 100 x 50 mm 15m 300 x 150 mm 150 x 75 mm 20m 400 x 200 mm 200 x 100 mm 25m 500 x 250 mm 250 x 125 mm 30m 600 x 300 mm 300 x 150 mm 35m 700 x 350 mm 350 x 175 mm

Stran 16 od 25

C3.7 časovni preizkus delovanja svetilk zasilne razsvetljave - naredi se

funkcionalni preizkus vklopa zasilne razsvetljave in izvede časovni preizkus delovanja svetilk, čas delovanja mora biti najmanj 1 uro (če ni v projektni dokumentaciji ali v predpisih zahtevan daljši čas). Pred časovnim preizkusom naj bodo akumulatorji napolnjeni;

C3.8 meritev osvetljenosti evakuacijskih poti - opravljajo se meritve osvetljenosti

evakuacijskih poti z luxmetrom. Seveda se te meritve lahko opravijo le takrat, ko ni dnevne svetlobe. Če izhod iz zgradbe ni v nivoju terena (kota 0.0), mora biti zunanje stopnišče prav tako osvetljeno z minimalno osvetlitvijo 1 luxa.

C3.9 vrsta vgrajenih svetilk - priporočamo vgradnjo čim manj različnih tipov svetilk

zasilne razsvetljave zaradi lažjega vzdrževanja in vgradnjo močnejših svetilk, saj s tem zmanjšamo stroške za instalacijo in za vzdrževanje;

C3.10 fizi čna montaža svetilk - pri montaži svetilk se naj upoštevajo svetilni

diagrami. Tipičen primer je montaža svetilk po hodnikih, kjer je za enako osvetljenost evakuacijskih poti potrebno v primeru, da so svetilke vgrajene vzdolžno po hodniku, cca. 40% več svetilk, kot če so vgrajene prečno na hodnik;

C3.11 rekonstrukcije objektov - tukaj bi opozoril, da je potrebno zagotoviti osvetlitev

celotne evakuacijske poti do izhoda na prosto. Primer je rekonstrukcija poslovnega objekta, kjer sta se obnovili in bili predmet pregleda samo dve zgornji etaži v večnadstropni stolpnici, vendar je potrebno zagotoviti osvetlitev evakuacijske poti do izhoda na prosto (kota 0,0) oziroma na varno mesto. Tako so se meritve osvetljenosti izvajale tudi po stopnišču do izhoda na prosto (kota 0,0), čeprav stopnišče ni bilo predmet rekonstrukcije (včasih je problem plačila dodatnih del za ureditev osvetlitve stopnišča);

C3.12 možna je izvedba varnostne razsvetljave tudi preko centralnega

akumulatorskega napajanja ali pa preko sistema za brezprekinitveno napajanje UPS. Zagotovljen mora biti zahtevan čas delovanja svetilk in pa svetilke morajo biti označene z rdečimi oznakami (npr. UPS.4.12 pomeni, da je svetilka priključena na UPS, da se nahaja v tokokrogu številka 4 in da je 12 svetilka v tokokrogu 4). Rdeča označba tokokrogov na svetilkah varnostne razsvetljave je pomembna zaradi označitve varnostne razsvetljave (zaradi vzdrževanja) in zato, da opozori vzdrževalce, da je svetilka pod napetostjo tudi v primeru izklopa glavnega stikala oziroma glavnih varovalk za dovod električne energije;

C3.13 v naslednjih točkah so navedene najpogostejše napake oziroma

pomanjkljivosti, ugotovljene pri pregledih varnostne razsvetljave: C3.14 svetilke s posameznim akumulatorskim napajanjem nimajo indikacije polnjenja; C3.15 svetilke varnostne razsvetljave niso označene (označba razdelilne omare,

številka tokokroga, zaporedna številka svetilke v tokokrogu, označba rdeče barve). V kolikor označbe tokokrogov na svetilkah niso v rdeči barvi, je potrebno nalepiti na svetilke rdeče pike premera cca. 2-3 cm;

C3.16 evakuacijske poti niso označene s piktogrami;

Stran 17 od 25

C3.17 osvetlitev evakuacijske poti na najslabšem mestu ne dosega 1 luxa; C3.18 včasih pa se dogaja, da je vgrajenih bistveno preveč svetilk in bi se z 1/3 od

vseh vgrajenih svetilk zasilne razsvetljave dosegla zahtevana osvetlitev evakuacijskih poti;

C3.19 uporabniki ne vedo, kje se nahaja stikalo za preizkus zasilne razsvetljave (ni

predložena enopolna shema napajanja svetilk zasilne razsvetljave) in svetilke niso označene;

C3.20 preizkus (oziroma vklop) zasilne razsvetljave načeloma naj ne moti splošne

razsvetljave; C3.21 nepravilna označba smeri evakuacije (namestitev piktogramov za smer

evakuacije). Piktogrami morajo biti nameščeni navpično in praviloma pravokotno na smer gibanja;

C3.22 projektna dokumentacija ni usklajena z dejanskim stanjem; C3.23 osvetlitve hidrantov, ročnih javljalnikov požara in gasilnikov morajo biti najmaj 5

luxov; C.3.24 osvetlitve nevarnih delovnih mest morajo biti minimalno 15 luxov; C4 požarne lopute – PL, požarna vrata - PV C4.1 Požarne lopute so namenjene predvsem za vgradnjo v klima kanale in

omogočajo ločevanje požarnih sektorjev v primeru požara. Imeti morajo ustrezne certificate. Vsaka požarna loputa ima termično varovalko, ki se v primeru povečane temperature stopi in zapre klima kanal. V projektni dokumentaciji je potrebno definirati čas ognjeodpornosti. V primeru, da je izvedeno krmiljenje zapiranja požarnih loput – potem morata biti zagotovljena dva neodvisna vira napajanja. To ni potrebno, če je zapiranje izvedeno tako, da se v primeru izpada napajanja požarna loputa postavi v aktivni položaj (na primer požarna loputa z elektromotornim pogonom in vzmetnim mehanizmom);

C4.2 Za daljinsko krmiljenje požarnih loput ne priporočamo elektromagnetov (pri

daljšem delovanju elektromagnetov se le ti pregrejejo in uničijo) temveč vgradnjo elektromotornih pogonov z vzmetnim mehanizmom. Tako odpade naporno in običajno težko dostopno ročno odpiranje požarnih loput. V primeru zapiranja požarnih loput preko pnevmatskih cilindrov mora biti prav tako zagotovljeno rezervno napajanje preko rezervoarja zraka z nepovratni ventilom in kontrolo padca pritiska zraka na napravi za javljanje požara;

C4.3 požarne lopute morajo biti vgrajene na mejah požarnih sektorjev in ustrezno

ognjeodporno zatesnjene. Velikokrat zunanjost požarne lopute ni zatesnjena ali pa je zatesnjena kar s pur-penom in ne omogoča ločevanja požarnih sektorjev z ustrezno ognjeodpornostjo. V kolikor je požarna loputa vgrajena na klima kanalu proč od meje požarnega sektorja, mora biti klima kanal od meje požarnega sektorja do požarne lopute v ustrezni ognjeodporni izvedbi;

Stran 18 od 25

C4.4 Požarna vrata morajo imeti ustrezne certifikate, biti morajo pravilno vgrajena in

morajo se avtomatsko zapreti v primeru požarnega alarma (v kolikor so normalno odprta) ter tako ločiti požarne sektorje. Požarna vrata naj imajo testno tipko za lokalni preizkus zapiranja vrat. Ta tipka omogoča vzdrževnje in preizkus zapiranja požarnih vrat neodvisno od naprave za javljanje požara;

C4.5 V primerih nadtlaka v stopniščih ne sme biti pritisk nadtlaka prevelik, tako da je

omogočeno odpiranje vrat iz posamezne etaže na stopnišče (od 15 do 50 Pascalov / m2);

C4.6 V primeru, da je izvedeno krmiljenje zapiranja požarnih vrat preko naprave za

javljanje požara – potem morata biti zagotovljena dva neodvisna vira napajanja. To ni potrebno, če je zapiranje požarnih vrat izvedeno tako, da se v primeru izpada napajanja požarna vrata zaprejo (zapiranje preko uteži, klančine ali vzmetnih mehanizmov);

C4.7 v podzemnih garažah se večkrat uporabljajo drsna požarna vrata z

elektromotornim pogonom. Zagotovljeno mora biti rezervno napajanje elektromotorjev preko električnega agregata ali pa preko UPS. Dovodni kabli morajo biti v ustrezni ognjeodporni izvedbi;

C5 sistemi (naprave) za odvod dima in toplote – NOD T C5.1 ločimo sisteme (naprave) za odvod dima z naravnim prezračevanjem in z

mehanskim prezračevanjem;

C5.2 pri mehanskem odvodu dima in toplote morajo biti elektromotorji in električne instalacije v ustrezni ognjeodporni izvedbi. Elektromotorji morajo imeti zagotovljeno rezervo električno napajanje;

C5.3 Pri projektiranju naprav za odvod dima in toplote je potrebno posvetiti posebno pozornost temu, da morata biti zagotovljena v primeru daljinskega krmiljenja dva vira napajanja. V primeru aktiviranja NODT preko naprave za javljanje požara je potrebno zagotoviti zanesljivost, saj v primeru lažnega alarma (posledica inducirane napetosti v primeru udara strele itd.) lahko nastane zelo velika materialna škoda (npr. vdor vode skozi odprte kupole v skladišče in s tem velika materialna škoda). Problem je tudi zapiranje kupol v primeru, da je na strehi sneg ali neurje. Zato odsvetujemo projektiranje avtomatskega odpiranja kupol preko naprav za javljanje požara temveč odpiranje preko ročnega aktivatorja;

C5.4 praviloma se v primeru požarnega alarma kupole za odvod dima odprejo in omogočajo odvod dima iz prostora. V primeru, da je prostor varovan s šprinkler napravo, pa se morajo kupole zapreti (drugače ni zagotovljeno aktivirnaje šprinklerja preko streklenih ampul);

Stran 19 od 25

C5.5 V kolikor je v objektu vgrajena šprinkler naprava in naprava za odvod dima in toplote s potisnim mehanizmom in steklenimi ampulami, potem morajo biti steklene ampule na NODT najmanj 20 stopinj Celzija višjega temperaturnega razreda kot je temperaturni razred steklenih ampul za šprinkler (npr. šprinkler rdeče ampule, NODT zelene ampule);

AMPULE – TEMPERATURNI RAZREDI

BARVA TEMPERATURNI RAZRED (°C) ORANŽNA 37

RDEČA 68 RUMENA 79 ZELENA 93/100 PLAVA 141 MALVE 182 ČRNA 260

Stran 20 od 25

C6 stabilne naprave za gašenje CO2, FM-200, INERGEN , BONPET,

ŠPRINKLER itd. C6.1 Stabilne naprave za gašenje so lahko izvedene kot: - stabilna naprava za gašenje z vodo (šprinkler, drenčer, vodna zavesa); - stabilna naprava za gašenje z BONPET; - stabilna naprava za gašenje s peno; - stabilna naprava za gašenje s prahom; - stabilna naprava za gašenje s plinom (CO2, FM-200, INERGEN itd.); - stabilna naprava za znižanje koncentrcije kisika (pod 16% kisika v zraku gorenje ni možno); - naprave za gašenje z vodno meglo; C6.2 pri stabilnih napravah za gašenje naj bo poleg avtomatskega aktiviranja vedno

možno tudi ročno aktiviranje gašenja. Predložena mora biti funkcionalna shema in navodila za rokovanje v slovenskem jeziku;

C6.3 pri pregledu morajo biti predloženi hidravlični izračuni in računske vrednosti

potrebnih količin potisnega sredstva in gasilnega sredstva; C6.4 predloženi morajo biti tlačni preizkusi za cevni razvod; C6.5 jeklenke s potisnim plinom morajo imeti veljavne tlačne preizkuse; C7 krmiljenje drugih SAPZ v primeru požarnega alarm a C7.1 v primeru, da en sistem aktivne požarne zaščite krmili aktiviranje drugega

SAPZ, mora biti možnost lažnih alarmov zmanjšana na min imum . Uporablja se dvolinijska odvisnost ali pa sosednja odvisnost pri tipanju vhodnih signalov na napravi za javljanje požara Podani so primeri, ko naprava za javljanje požara avtomatsko krmili oziroma vključi naslednje naprave;

- stabilno napravo za gašenje s peno - stabilno napravo za gašenje s prahom - stabilno napravo za gašenje s plinom (CO2, FM-20 0, INERGEN itd.) - stabilno napravo za gašenje s teko čino BONPET; - stabilno napravo za gašenje z vodno meglo; - aktiviranje vodne zavese za lo čevanje požarnih sektorjev - aktiviranje požarnih loput za lo čevanje požarnih sektorjev - aktiviranje požarnih vrat za lo čevanje požarnih sektorjev - aktiviranje naprave za odvod dima in toplote; C7.2 Sistemi aktivne požarne zaščite, ki jih avtomatsko krmili požarna centrala naj

imajo tudi možnost ročnega aktiviranja; C7.3 Pomembno je, da imajo naprave, ki jih avtomatsko krmili naprava za javljanje

požara zagotovljena dva neodvisna vira napajanja: - omrežna napetost + akumulatorski vir napajanja - omrežna napetost + agregatsko napajanje

Stran 21 od 25

- kompresorski pritisk + napajanje preko rezervne posode s stisnjenim zrakom in nepovratnim ventilom itd.)

C7.4 Dveh virov napajanja ni potrebno zagotoviti pri požarnih loputah in pri požarnih

vratih, če je izvedba takšna, da se v primeru izpada omrežne napetosti požarne lopute oziroma požarna vrata avtomatsko zaprejo in s tem ločijo požarne sektorje (npr. elektromotorni pogon z vzmetnim mehanizmom za požarne lopute, elektromagneti za požarna vrata).

C7.5 V primeru, da je na objektu vgrajena naprava za javljanje požara in naprava za

detekcijo plina, mora biti izveden prenos signalov “MOTNJA” in “ALARM” iz naprave za detekcijo plina na 24-urno dežurno mesto. V kolikor sama centrala za detekcijo plina ni na lokaciji 24-urnega dežurnega mesta, se izvede prenos signalov “MOTNJA” in “ALARM” iz naprave za detekcijo plina na napravo za javljanje požara. Pri napravi za javljanje požara pa je obvezen prenos signalov “MOTNJA” in “ALARM” na 24-urno dežurno mesto preko električno kontroliranih linij (kontrola linije na prekinitev in na kratek stik). Pomembno je, da se prenaša signal “MOTNJA” iz naprave za detekcijo plina na napravo za javljanje požara tudi v primeru, ko na napravi za detekcijo plina izpadeta oba vira napajanja (omrežna napetost in rezervno akumulatorsko napajanje) – saj takrat naprava za detekcijo plina ne deluje.

C7.6 V kolikor NAPRAVA ZA JAVLJANJE POŽARA (NJP) krmilli NAPRAVO ZA

ODVOD DIMA IN TOPLOTE (NODT) mora imeti NODT dva vira napajanja. Pri NJP je potrebno zagotoviti zanesljivost krmiljenja, saj se kljub dvozančnim odvisnostim dogaja, da se sproži odpiranje kupol v primeru nevihte oziroma strele in v primeru, da ni možno avtomatsko zapiranje kupol preko elektromotorjev lahko pride do velike materialne škode v skladiščih zaradi atmosferskih padavin (voda, sneg itd), preden se vse kupole lahko ročno zaprejo (to lahko traja tudi več kot 24 ur).

Pregledovanje aktivnih sistemov požarne zaščite - JeromelKOMPLAST_REFERAT_2009_01.doc

POŽARNA VARNOST Jeromel Gorazd s.p., Na postajo 24, 2250 PTUJ SI56 0215 0025 6227 627 LJUBLJANSKA BANKA P.E. PTUJ

Identifikacijska številka za DDV: SI44390793 *

POŽARNA VARNOST Jeromel Gorazd s.p., Na postajo 24, 2250 PTUJ Poslovni račun pri NLB d.d. PE PTUJ številka SI56 0215 0025 6227 627 ID za DDV: SI44390793

tel. (02) 788 53 45 fax. (02) 788 53 49 GSM (051) 609 666 www. pozarnavarnost.si info@pozarnavarnost.

D POŽARNA VARNOST JEROMEL GORAZD sp.

Firma POŽARNA VARNOST Jeromel Gorazd s.p., Na postajo 24, 2250 PTUJ izvaja preglede vgrajenih SISTEMOV AKTIVNE POŽARNE ZAŠ ČITE (v nadaljevanju SAPZ) na osnovi pooblastila Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, Uprava RS za zaščito in reševanje, številka 8450-183/2006-4 z dne 04.04.2007. Izvajamo preglede in preizkuse vseh vrst SAPZ ter izdajamo POTRDILA IN POROČILA PREDPISANA Z ZAKONODAJO V REPUBLIKI SLOVENIJI . Vrste SAPZ, navodila za pripravo pred pregledom, cenike in pogoje za popuste si lahko s klikom na ikono »predogled za tiskanje« po želji tudi izpišete na papir na spletni strani www.pozarnavarnost.si

POŽARNA VARNOST Jeromel Gorazd s.p., Na postajo 24, 2250 PTUJ Poslovni račun pri NLB d.d. PE PTUJ številka SI56 0215 0025 6227 627 ID za DDV: SI44390793 Mati čna številka firme: 3146057000

www.pozarnavarnost.si [email protected]

Tajništvo tel.: (02) 788 53 45 fax: (02)788 53 49

Tehnični pregledniki:

A) Gorazd JEROMEL, univ.dipl.inž.el e-mail: [email protected]

GSM:(051) 609 666 mobilni fax: (01) 300 78 78

B) Jožef MAUČEC, dipl.inž.str., spec. e-mail: [email protected]

GSM:(031) 473 996 osebni fax: (02) 573 71 62

C) Tadej KUMIN, dipl.inž.el. e-mail: [email protected]

GSM:(051) 605 141 osebni fax: (02) 620 81 31

D) mag. Edvard Pušnik, univ.dipl.inž.el. e-mail: [email protected]

GSM: (041) 661 929 osebni fax (01) 427 14 76






D1 PRIPRAVA ZA PREGLED - NAPRAVA ZA JAVLJANJE POŽAR A

1.1 predložiti je potrebno projektno dokumentacijo (študijo varstva pred požarom oziroma

zasnovo požarne varnosti, PGD ter PZI ali PID; 1.2 v kolikor projektna dokumentacija ne obstaja ali pa se dejansko stanje razlikuje, je

potrebno narediti posnetek dejanskega stanja , kjer morajo biti vrisane lokacije javljalnikov po posameznih etažah in pa enopolna shema. Vsi javljalniki v projektni dokumentaciji morajo biti označeni z adresami;

1.3 pripraviti je potrebno fotokopijo 1. strani projektne dokumentacije (kjer so podatki o

investitorju, objektu, številka projekta, o projektantu) in fotokopijo enopolne sheme javljanja požara. Sam projekt je potrebno predložiti pri pregledu;

1.4 v kolikor iz enopolne sheme ni razvidno, kaj vse se krmili v primeru požarnega alarma, je

potrebno predložiti tabelo krmiljenj v primeru požarnega alarma; 1.5 vsak javljalnik vgrajen v oziroma na objektu mora biti označen z adreso (s številko linije

in zaporedno številko javljalnika v liniji). To velja za ročne javljalnike, avtomatske javljalnike, za vzorčne komore itd.). Adrese javljalnikov na objektu se morajo ujemati z adresami na požarni centrali. Adrese javljalnikov (označbe) morajo biti: fiksne (da ne odpadejo), trajne (da ne zbledijo) in dobro vidne ;

1.6 pri pregledu morajo biti prisotni serviserji, ki vzdržujejo napravo za javljanje požara. Ti serviserji morajo biti pooblaščeni s strani proizvajalca vgrajene opreme;

1.7 zraven požarne centrale morajo biti kratka navodila za rokovanje s požarno centralo; 1.8 Požarna centrala se mora napajati preko lastnega tokokroga, fiksni del varovalke mora

biti označen z rdečo barvo. Omogočiti je potrebno dostop do varovalke 230 V AC, ki napaja požarno centralo;

1.9 preveri se rezervno akumulatorsko napajanje, ki mora zadostovati za 48 ur v pripravnem

stanju delovanja (STANDBY) in še pol ure aktivnega delovanja. Kapaciteta vgrajenih akumulatorjev v Ah se preveri tako, da se z ampermetrom izmeri mirovni tok požarne centrale, ki se pomnoži z 48 urami in tok v aktivnem stanju krat 0.5 ure;

1.10 omogo čiti je potrebno dostop do prostorov, kjer so vgraje ni javljalniki požara; 1.11 če 24-urno dežurno mesto ni v neposredni bližini požarne centrale, je potrebno

prenašati signal “MOTNJA” in signal “POŽAR” na oddaljeno 24-urno dežurno mesto preko linije, ki je kontrolirana na prekinitev in na kratek stik. To je praviloma izvedeno preko zakupljene linije ali pa preko TUS-a. Dovoljuje se prenos signalov preko komutirane telefonske linije za objekte, ki nimajo velike ali zelo velike požarne ogroženosti, vendar je potrebno zagotoviti avtomatsko kontrolo linije najmanj na vsake 4 ure (PRAVILNIK O POGOJIH ZA IZVAJANJE POŽARNEGA VAROVANJA Ur. list RS 64/1995);

Tehni čni preglednik: Gorazd JEROMEL, univ.dipl.inž.el. GSM: (051) 609 666






D2 PRIPRAVA ZA PREGLED - NAPRAVA ZA DETEKCIJO PLINA

1.1 pri pregledu mora biti predložen kalibracijski list (fotokopija) za senzorje, iz katerega

mora biti razvidna vrsta plina (od tega je odvisna višina montaže senzorja) in alarmni prag (oziroma pragi – če ima senzor več alarmnih pragov). Alarmni prag je lahko podan v % SPODNJE MEJE EKSPLOZIVNOSTI (SME) ali pa v ppm (part per milion). Kalibracijski listi za senzorje ne smejo biti stare jši od 1 leta . Kalibracije lahko izvajajo samo serviserji, ki so pooblaščeni s strani proizvajalca vgrajene opreme;

1.2 zraven centrale ali na centrali za detekcijo plina morajo biti kratka navodila za rokovanje

s centralo; 1.3 predložiti je potrebno projektno dokumentacijo. V kolikor projektna dokumentacija ne

obstaja ali pa se dejansko stanje razlikuje, je potrebno narediti posnetek dejanskega stanja.

1.4 pripraviti je potrebno fotokopijo 1. strani projektne dokumentacije (kjer so podatki o

investitorju, objektu, številka projekta, o projektantu) in fotokopijo enopolne sheme detekcije plina ;

1.5 v kolikor iz enopolne sheme ni razvidno, kaj vse se krmili v primeru alarma (oziroma

alarmov, če jih je več), je potrebno predložiti tabelo krmiljenj v primeru alarma (oziroma alarmov);

1.6 vsak senzor za detekcijo plina vgrajen v objektu mora biti označen z adreso (s številko

linije in zaporedno številko senzorja v liniji). Adrese senzorjev na objektu se morajo ujemati z adresami na centrali za detekcijo plina. Adrese senzorjev (označbe) morajo biti: fiksne (da ne odpadejo), trajne (da ne zbledijo) in dobro vidne ;

1.12 Omogočiti je potrebno dostop do varovalke 230 V AC, ki napaja centralo za detekcijo

plina. Varovalka naj bo označena; 1.13 preveri se rezervno akumulatorsko napajanje, ki mora zadostovati za 48 ur v pripravnem

stanju delovanja (STANDBY) in še pol ure aktivnega delovanja. Kapaciteta vgrajenih akumulatorjev v Ah se preveri tako, da se z ampermetrom izmeri mirovni tok centrale, ki se pomnoži z 48 urami in tok v aktivnem stanju krat 0.5 ure. V kolikor je napajanje centrale za detekcijo plina vezano na agregatski del, je lahko avtonomija manjša;

1.14 omogočiti je potrebno dostop do prostorov, kjer so senzorji za detekcijo plina; 1.15 v kolikor je na objektu naprava za javljanje požara, se naj izvede prenos signalov

“MOTNJA” in “ALARM-PLIN” na napravo za javljanje požara, iz naprave za javljanje požara pa je obvezen prenos signalov na 24-urno dežurno mesto;







D3 PRIPRAVA ZA PREGLED - VARNOSTNA RAZSVETLJAVA 1.1 predložiti je potrebno projektno dokumentacijo (študijo varstva pred požarom oziroma

zasnovo požarne varnosti, PGD ter PZI ali PID; 1.2 pripraviti je potrebno fotokopije 1. strani projektne dokumentacije (kjer so podatki o

investitorju, objektu, številka projekta, o projektantu) in fotokopijo enopolne sheme varnostne razsvetljave;

1.3 v kolikor projektna dokumentacija ne obstaja ali pa se dejansko stanje razlikuje, je

potrebno narediti posnetek dejanskega stanja - enopolno shemo varnostne razsvetljave. Vse svetilke varnostne razsvetljave naj bodo označene z oznako razdelilne omare, številko tokokroga (številka varovalke) in zaporedno številko svetilke znotraj tokokroga.

1.4 označbe razdelilne omare, tokokroga in zaporedne številke svetilke v tokokrogu na

svetilkah varnostne razsvetljave naj bodo rdeče barve; 1.5 pri pregledu je potrebno omogočiti dostop do elektro omaric, iz katerih se napajajo

tokokrogi varnostne razsvetljave; 1.6 pred pregledom varnostne razsvetljave morajo biti akumulatorji napolnjeni (polniti

se morajo minimalno 24 ur); 1.7 pri pregledu se izvaja časovni preizkus delovanja svetilk varnostne razsvetljave (v večini

primerov je to 1 ura) in izvajajo se meritve osvetljenosti evakuacijskih poti (minimalno 1 lux ). Meritve se seveda lahko izvajajo ponoči, ko ni dnevne svetlobe;

1.8 označbe izhodov in evakuacijskih poti naj bodo izvedene s piktogrami (označba

bežečega človeka s smerjo evakuacije - označba mora biti bele barve na zeleni podlagi). Označbe evakuacijskih poti (piktogrami) morajo biti ponoči ob izpadu 230 V AC dobro vidne. Piktogrami na evakuacijskih poteh naj bodo nameš čeni pri spremembah smeri, pri spremembah nivoja in pri oziroma nad izh odnimi vrati. Priporo čamo vgradnjo piktogramov z notranjo osvetlitvijo. Pikto grami, ki nimajo notranje osvetlitve morajo biti osvetljeni minimalno 5 luxov . Piktogrami naj bodo postavljeni navpi čno in pravokotno na smer gibanja .


Documents

SISTEMI AKTIVNE POŽARNE ZAŠ ČITE (v nadaljevanju SAPZ) … · 2013. 5. 22. · C.4 požarna vrata – PV C.5 požarne lopute – PL C.6 naprave za odvod dima in toplote – NODT