UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

MARIBOR

Jožef Mulej

SISTEMI ZA ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽARA

Diplomsko delo

Maribor, april 2010

I

Diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa

SISTEMI ZA ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽARA

Študent: Jožef Mulej

Študijski program: VS ŠP Elektrotehnika

Smer: Elektronika

Mentor: doc. dr. Bojan Solar

Somentor: doc. dr. Iztok Kramberger

Maribor, april 2010

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Mitju Solarju za pomoč

in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem punci Branki za vso moralno

podporo pri nastajanju diplomskega dela in

staršem, ki so mi omogočili študij.

IV

SISTEMI ZA ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽARA

Ključne besede:

� Sistemi za odkrivanje in javljanje požara

� Požar

� Javljalnik

� Centrala

� Programska oprema

� Zakoni in pravilniki

� Nadzor

UDK: 621.38:614.84(043.2)

Povzetek:

V diplomskem delu predstavljamo sisteme za odkrivanje in javljanje požara, ki so

namenjeni odkrivanju požara v njegovi začetni fazi in javljanju alarmnega stanja. Ti

sistemi so v osnovi sestavljeni iz požarne centrale, požarnih javljalnikov in naprave za

alarmiranje. Sistemi za odkrivanje in javljanje požara se delijo na konvencionalne,

adresibilne in analogne naslovne sisteme. Pri požarnih javljalnikih ločimo dimne,

temperaturne, plamenske javljalnike, javljalnike isker in ročne javljalnike. Alarmiranje v

primeru požara se izvede z zvočno signalizacijo (sireno ali govornim sporočilom),

svetlobno signalizacijo, hkrati pa se izvede prenos signala na alarmni sprejemni center.

Programska oprema Visual Detect je namenjena vizualizaciji sistema za odkrivanje in

javljanje požara. Področje požarnega varovanja je podprto z zakoni, pravilniki in

standardi na tem področju. Na primeru trgovskega centra s kinodvoranami prikazujemo

praktično uporabo sistemov za odkrivanje in javljanje požara, kjer podrobneje opisujemo

značilnosti sistema in uporabljene elemente, vrste izvedenih krmiljenj pri sistemu, napake

pri namestitvi ter programiranje sistema za odkrivanje in javljanje požara.

V

SYSTEMS FOR FIRE DETECTING AND SIGNALLING

Key words:

� System for fire detecting and signalling

� Fire

� Detector

� Control panel

� Software

� Laws and regulations

� Control

UDK: 621.38:614.84(043.2)

Abstract:

In the diploma paper we are presenting systems for fire detecting and signalling, which

detect fires in their early stage and signal the alarming situation. These systems basically

consist of fire alarm control panel, fire detectors and fire alarming device. Systems for fire

detecting and signalling are divided in conventional, addressable and analogue

addressable systems. Fire detectors are divided into smoke, heat, flame detectors, sparkle

detectors and manual detectors. In the situation of fire the alarm can be made with voice

signalling (sirens or spoken messages) and beacon, at the same time the transmission of

the signal is made to the alarm centre. The purpose of Visual Detect software is

visualization of the system for fire detecting and signalling. Fire protection discipline is

also ordered with special laws, regulations and standards. Larger shopping centre with

cinema halls is a practical example of the use of system for fire detecting and signalling.

Here we are describing in details all characteristics of the system and used elements,

categories of system navigations, installation failures and finally the programming of

system for fire detecting and signalling.

VI

VSEBINA

1 UVOD ______________________________________________________________ 1

2 SISTEMI ZA ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽARA _____________________ 2

2.1 Splošno o sistemih ________________________________________________ 2

2.2 Zgodovinski pregled ______________________________________________ 3

2.3 Vrste sistemov za odkrivanje in javljanje požara _______________________ 4

2.3.1 Konvencionalni sistemi ___________________________________________ 5

2.3.2 Adresibilni (naslovni) sistemi ______________________________________ 5

2.3.3 Analogni naslovni sistemi _________________________________________ 6

2.4 Požarne centrale __________________________________________________ 7

2.4.1 Povezave javljalnikov v omrežje ____________________________________ 8

2.4.2 Javljalne cone ___________________________________________________ 9

2.4.3 Vloga požarne centrale in njena namestitev ____________________________ 9

2.4.4 Uporaba prikazovalnika (monitorja) ________________________________ 10

2.5 Požarni javljalniki _______________________________________________ 11

2.5.1 Dimni javljalniki _______________________________________________ 11

2.5.2 Temperaturni javljalniki __________________________________________ 17

2.5.3 Plamenski javljalniki (javljalniki ognja) _____________________________ 19

2.5.4 Javljalniki isker ________________________________________________ 26

2.5.5 Ročni javljalniki ________________________________________________ 27

2.6 Signalizacija sistemov za odkrivanje in javljanje požara _______________ 27

2.6.1 Zvočna signalizacija _____________________________________________ 27

2.6.2 Svetlobna signalizacija ___________________________________________ 28

2.6.3 Prenos alarma __________________________________________________ 29

2.7 VISUAL DETECT SISTEMI 3000 – programska oprema za vizualizacijo in nadzor ______________________________________________________________ 31

2.7.1 Posebne značilnosti programske opreme _____________________________ 31

2.7.2 »Runtime« vmesna ploskev za operacijski sistem ______________________ 32

3 ZAKONSKE OSNOVE POŽARNEGA VAROVANJA ______________________ 34

3.1 Zakoni in pravilniki na področju požarnega varovanja ________________ 34

3.2 Standardi na področju požarnega varovanja _________________________ 35

4 PRAKTIČNI PRIMER DELOVANJA SISTEMA ZA ODKRIVANJE IN

JAVLJANJE POŽARA ___________________________________________________ 37

4.1 Opis elementov in značilnosti sistema za odkrivanje in javljanje požara __ 37

4.2 Uporabljeni elementi za odkrivanje in javljanje požara ________________ 46

VII

4.2.1 PL 3200 O: Optični dimni javljalnik, izolator: ________________________ 46

4.2.2 PL 3200 T: Temperaturni javljalnik, PL 3300 T: Temperaturni javljalnik, izolator: ____________________________________________________________ 46

4.2.3 PL 3300 OT: Optično – temperaturni javljalnik, izolator: ________________ 47

4.2.4 IOM 3311: Vhodno/izhodni modul: _________________________________ 48

4.2.5 PL 3300 PBDH – ABS – R: Ročni javljalnik: _________________________ 48

4.2.6 Požarna centrala Detect 3016: _____________________________________ 49

4.3 Vrste krmiljenj, izvedenih pri sistemu za odkrivanje in javljanje požara __ 50

4.4 Napake pri namestitvi sistema _____________________________________ 51

4.5 Programiranje sistema za odkrivanje in javljanje požara _______________ 51

4.6 Testiranje delovanja sistema _______________________________________ 55

5 SKLEP ____________________________________________________________ 57

6 VIRI IN LITERATURA _______________________________________________ 59

7 SEZNAM SLIK _____________________________________________________ 60

1

1 UVOD

Požari in druge naravne nesreče lahko predstavljajo veliko nevarnost in tveganje za zdravje

in varnost ljudi ter premoženja, zato je ključnega pomena njihovo pravočasno odkrivanje v

najzgodnejši fazi ter njihovo učinkovito gašenje. Zaradi teh razlogov se je razvila posebna

tehnologija, ki omogoča zgodnje odkrivanje požarov in njihovo pravočasno javljanje ter

posledično zaščito človeških življenj in lastnine.

Diplomsko nalogo z naslovom sistemi za odkrivanje in javljanje požara smo si zastavili z

namenom preučiti in primerjati posamezne sisteme za odkrivanje in javljanje požara,

spoznati predpise in standarde s področja požarnega varovanja ter na primeru iz prakse

prikazati delovanje sistema za odkrivanje in javljanje požara. Prav tako smo želeli

prikazati pomembnost pravilne izbire javljalnikov za pravočasno javljanje požarnega

stanja.

V diplomskem delu predstavljamo in podrobneje analiziramo sisteme, s katerimi

odkrivamo požar in o njem tudi poročamo pristojnim službam. Poznamo različne vrste

sistemov za odkrivanje in javljanje požara, katerih pomemben del predstavljajo tudi

požarni javljalniki. Poleg opisovanja značilnosti in primerjave delovanja posameznih vrst

sistemov med seboj se v diplomski nalogi dotikamo tudi posebne programske opreme,

namenjene vizualizaciji sistemov. Le-ta omogoča grafični prikaz vseh dogodkov na

sistemih za odkrivanje in javljanje požara. V nadaljevanju diplomskega dela preučujemo

tudi zakonske osnove požarnega varovanja, kamor spadajo zakoni, pravilniki in pripadajoči

standardi. Poleg teoretičnih vidikov v diplomski nalogi predstavljamo tudi praktični primer

delovanja sistema za odkrivanje in javljanje požara v večjem trgovskem centru s

kinodvoranami, vrste uporabljenih krmiljenj v tem sistemu, možne napake pri montaži

sistema ter postopek programiranja sistema za odkrivanje in javljanje požara v tem

objektu.

2

2 SISTEMI ZA ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽARA

2.1 Splošno o sistemih

Sistemi za odkrivanje in javljanje požara [1], v nadaljevanju sistemi, so namenjeni

odkrivanju požara v njegovi začetni fazi in javljanju alarmnega stanja. Alarm se javlja

lokalno ali na oddaljeno 24-urno dežurno službo, ki ima svojo intervencijsko ekipo

oziroma gasilce. V začetni fazi je ogenj še tleč, strupenega dima, ki nastane kot produkt

gorenja je malo. Zato je nevarnost za človeška življenja majhna, prav tako je majhna

materialna škoda. S časom se tveganje povečuje po eksponentni krivulji. Ko se požar

razvija, se zelo poveča koncentracija strupenega dima, ki povzroča zastrupitev. Zaradi

hitrega poviševanja temperature se zelo povečuje tudi materialna škoda.

Preprost sistem sestavljajo požarna centrala, požarni javljalniki (ročni in avtomatski) in

naprave za alarmiranje. Večina sistemov vsebuje tudi druge elemente:

� pozivnike za prenos stanj požarne centrale na oddaljeno 24-urno dežurno službo,

� izhodne vmesnike za razna krmiljenja v primeru požara (za zaprtje požarnih loput,

zaustavitev ventilacijskih sistemov, odprtje kupol za oddimljevanje prostora idr.),

� vhodne vmesnike za različne namene (za priključitev neadresibilnih javljalnikov

požara ali za kontrolo stanj, npr. odprtosti in zaprtosti požarnih loput).

Nekateri sistemi imajo še dodatne požarne centrale, oddaljene prikazovalnike stanj požarne

centrale, vzporedni sistem za avtomatsko gašenje v primeru požara (sprinkler sistemi) in

druge komponente.

Jedro sistema za odkrivanje in javljanje požara tvori požarna centrala, ki služi napajanju

javljalnikov z energijo in obdelovanju podatkov, ki jih dobi od priključenih javljalnikov

požara. Prav tako centrala prenaša alarmni signal na dežurno službo ali gasilce ter

nadzoruje delovanje celotnega sistema in v primeru alarmnega stanja tudi reagira.

Javljalniki požara so priključeni na požarno centralo preko dvožičnih linij in nadzorujejo

3

posamezne prostore v objektu. V primeru požara pošljejo požarni javljalniki signal požarni

centrali. Naprave za alarmiranje oziroma sirene so v funkciji ob alarmu.

Sistemi so lahko adresibilni, konvencionalni ali kombinacija obeh. Neadresibilni sistemi so

bili v uporabi predvsem v prvih tovrstnih sistemih, kjer so bili javljalniki požara povezani

v več javljalnih linij, priključenih na požarno centralo. Požarna centrala prepozna linijo, v

kateri se je sprožil požarni javljalnik, ne prepozna pa lokacije tega javljalnika. To je slabost

konvencionalnih sistemov. Zaradi tega morajo imeti konvencionalni sistemi na posameznih

javljalnih linijah čim manj javljalnikov, razen v zelo velikih prostorih z veliko javljalniki.

Danes se uporaba konvencionalnih sistemov opušča. Adresibilni sistemi posredujejo

informacije o svoji lokaciji, kar je zelo pomembno pri hitrem odkrivanju in javljanju

požarov. Mešani sistemi so redki. Uporabljajo se predvsem v primerih, ko je star del

objekta že požarno varovan z neadresibilnim sistemom za odkrivanje in javljanje požara, v

novega pa namestimo adresibilni sistem. Da se izognemo zamenjavi starih sistemov, je

smiselno stare linije priključiti v novo adresibilno zanko.

2.2 Zgodovinski pregled

Leta 1902 je inženir elektrotehnike George Andrew Darby [17] patentiral električni

indikator vročine in požarni alarm. Naprava je zaznala vsako spremembo temperature v

prostoru, kjer je bila nameščena, delovala pa je tako, da se je zaprl tok za sprožitev alarma,

če je temperatura zrasla nad varnostno mejo. Stik se je ustvaril s premostitvijo vrzeli s

prevodnikom ali z dovoljenjem, da ena ploskev pade na drugo. To gibanje je sprožila kepa

masla, ki se je stopila, ko je temperatura narasla. Ta prvotna naprava je postopoma utrla

pot bolj sodobnim požarnim in končno tudi dimnim alarmom.

Prvi avtomatski požarni alarm sta leta 1890 izumila Francis Robbins Upton in Fernando J.

Dibble z ameriškim patentom. Upton je bil sodelavec Thomasa Edisona, čeprav ni

nobenega dokaza, da je Edison sodeloval pri tem projektu. V poznih 30-tih letih je

švicarski fizik Walter Jaeger poskusil izumiti senzor za strupene pline. Pričakoval je, da se

bo plin, ko bo vstopil v senzor, povezal v ionizirane molekule zraka in se tako v

4

instrumentu spremenil v električni tok v krogu. Vendar njegova naprava ni uspela, ker

manjše koncentracije plina niso imele učinka na prevodnost senzorja. Razočaran je Jaeger

prižgal cigareto in presenečen ugotovil, da je merilnik na instrumentu zaznal padec toka.

Delci plina so očitno povzročili to, kar strupen plin ni mogel.

Jaegerjev poizkus je bil eden izmed napredkov, ki je utrl pot sodobnemu dimnemu

javljalniku. Minilo je 30 let preden je razvoj v nuklearni kemiji in elektroniki omogočil

izdelavo poceni senzorjev. Medtem ko so bili v 60-tih letih že na voljo hišni dimni

javljalniki, je bila njihova cena relativno visoka. Pred tem so bili alarmi tako dragi, da so si

jih lahko privoščila le velika podjetja in ustanove. Prvi alarm, ki je bil resnično dostopen

gospodinjstvom sta izumila Duane D. Pearsall in Stanley Bennett Peterson leta 1965. Ta

alarm so odlikovale posamezne baterijsko polnjene enote, ki so se lahko enostavno

namestile in zamenjale. Prve enote za množično proizvodnjo je v razvil Stanley B.

Peterson leta 1975 v proizvodnji podjetja Statitrol Corporation v Koloradu.

Prve enote so bile izdelane iz močnega požarno odpornega jekla in oblikovane podobno

kot čebelji panji. Baterija je bila specializirana enota, ki se je lahko ponovno polnila,

izumil pa jo je Gates Energy. Potreba po hitri menjavi baterij je povzročila zamenjavo te

baterije s parom AA baterij, skupaj s plastičnim ogrodjem za obdajo detektorja. Stanleyjev

sin Daniel Peterson, ki je bil nadzornik proizvodnje in vodja kontrole kakovosti, je postavil

nov rekord v proizvodnji omenjenih enot. Podjetje Statitrol je v letih med 1975 in 1977

prodajalo okrog 500 enot dnevno, preden so leta 1980 svoj izum prodali podjetju Emerson

Electric in začeli distribuirati dostopne dimne javljalnike v vsak dom.

2.3 Vrste sistemov za odkrivanje in javljanje požara

Na tržišču obstajajo trije tipi sistemov za javljanje požara: to so konvencionalni, adresibilni

oziroma naslovni in analogni naslovni. Obstajajo tudi kombinacije zgoraj naštetih.

5

2.3.1 Konvencionalni sistemi

Konvencionalni sistemi [1] so tisti, ki signalizirajo kontrolni napravi eno od dveh stanj:

normalno ali alarmno stanje. Odločitev, v katerem stanju se nahaja senzor, je posledica

trenutnega stanja fizikalnih veličin in produktov gorenja na mestu, kjer je nameščen. V

konvencionalnih sistemih so senzorji v združeni v skupine, vsaka skupina pa je preko

pripadajočega dvožilnega kabla in elektronskega vezja povezana s kontrolno napravo. Na

kontrolno napravo so vezani zvočni indikatorji preko ločenega dvožilnega kabla. Znotraj

enega javljalnega območja je lahko več skupin senzorjev, ena skupina pa ne sme pokrivati

večje površine, kot jo pokriva eno javljalno območje.

Osnovni namen kontrolne naprave je čim bolj natančno prikazati izvor požara. Natančnost

prikaza je odvisna od števila senzorjev v eni skupini. V skrajnem primeru bi bil v vsaki

skupini lahko en sam senzor in bi tako dosegli maksimalno natančnost določitve izvora

požara. Vendar bi celoten sistem zaradi velikega števila območij v kontrolni napravi in

obsežnega instalacijskega dela postal predrag. V konvencionalnih sistemih vsi senzorji na

električnem vezju območja stalno komunicirajo s kontrolno napravo. Ko senzor sproži

alarm, napetost na električnem vezju pade in ostali senzorji na tem vezju izpadejo iz

obratovanja. V tem času ni več na voljo nobena dodatna informacija iz te skupine. V eni

skupini je lahko po VdS-priporočilih do 30 avtomatskih senzorjev. Ne-avtomatski senzorji

morajo biti ločeni v skupinah. Te lahko obsegajo po VdS-priporočilih največ deset

senzorjev.

2.3.2 Adresibilni (naslovni) sistemi

Adresibilni oziroma naslovni sistemi [1] so tisti, ki uporabljajo naslovne avtomatske in

ročne senzorje. Senzorji so naslovni, če kontrolna naprava sprejema informacije od

vsakega senzorja posebej. Kontrolne naprave v naslovnih sistemih imajo eno ali več

dvožilnih povezav, preko katerih so senzorji povezani s kontrolno napravo. Dvožilna

povezava mora tvoriti zanko, začne in konča se v kontrolni napravi tako, da je zagotovljena

električna neprekinjenost. Poleg tega morajo biti na mejah javljalnih območij v zanko

vključeni izolatorji, ki zagotavljajo skladnost s predpisi v zvezi z največjim dovoljenim

6

številom izpadlih senzorjev v primeru enkratne napake. Naslovni senzorji še vedno

delujejo tako kot konvencionalni, saj poznajo samo dve aktivni stanji, normalno in alarmno

stanje. Zahteve po razdelitvi varovanega objekta v območja so enake kot pri

konvencionalnih sistemih. Glavna razlika v primerjavi s konvencionalnimi sistemi je v

tem, da ima vsak senzor svoj naslov in s tem enopomensko povezavo s kontrolno napravo.

Naslov se lahko določi preko DIP-stikal v vsakem senzorju ali pa kontrolna naprava

avtomatsko določi naslove vsem priključenim senzorjem (mehko naslavljanje).

Pomanjkljivost slednjega je v tem, da se ob vsaki spremembi sistema spremenijo naslovi

vsem priključenim senzorjem in je zato potrebno ustrezno spremeniti tudi vso pripadajočo

dokumentacijo.

V adresibilnih sistemih obstaja več različnih komunikacijskih tehnik, ki vse omogočajo, da

vsak senzor neodvisno od drugih sporoča kontrolni napravi svoje stanje. To je doseženo

tako, da kontrolna naprava pokliče vsak senzor posebej in čaka na njegov odgovor, s

katerim senzor sporoči svoje stanje. Če v določenem času kontrolna naprava ne sprejme

odgovora, signalizira napako. Vsakemu senzorju se lahko pripiše opis prostora, kjer je

nameščen, kar olajša natančnejšo določitev izvora požara. Ta opis prostora se običajno

izpiše na kontrolni napravi, dodatno k osnovni informaciji o območju, ki mu senzor v

alarmu pripada. Možno je, da več senzorjev v istem območju sočasno sproži alarm.

Kontrolna naprava lahko sprejema podatke iz vseh senzorjev, s čimer je uporabniku na

voljo mnogo podrobnejša informacija o širjenju požara kot v konvencionalnih sistemih.

2.3.3 Analogni naslovni sistemi

Po definiciji [1] so analogni naslovni sistemi tisti, ki uporabljajo analogne naslovne

senzorje. Analogni naslovni senzorji pa so tisti, katerih izhodni signali so sorazmerni

fizikalnim veličinam, ki jih merijo. Izhodni signali so lahko podani v analogni obliki ali kot

digitalni ekvivalenti analognih vrednosti merjenih veličin. Kljub drugačnemu načinu

delovanja analognih naslovnih senzorjev v primerjavi z naslovnimi, so principi načrtovanja

naslovnih sistemov prenosljivi tudi v načrtovanje analognih naslovnih sistemov.

Konvencionalni in dvostopenjski naslovni senzorji lahko javijo kontrolni napravi samo dve

izhodni stanji, normalno in alarmno stanje. Pri teh vrstah senzorjev je nemogoče ugotoviti,

7

kako blizu alarmnemu stanju se nahaja posamezen senzor in ali so lokalni vplivi okolja

(prah, vlaga, umazanija) učinkovali na senzor, tako da so spremenili njegovo občutljivost.

Občutljivost pa je ena od osnovnih značilnosti senzorja.

Izhodni signal analognega naslovnega senzorja je sorazmeren merjenim produktom

gorenja: dimu, temperaturi ali plamenu. Izhodni signal se na zahtevo kontrolne naprave

prenese vanjo v obliki serije tokovnih impulzov, ki predstavljajo v digitalno obliko

pretvorjeno analogno vrednost. V analognih naslovnih sistemih so senzorji pravzaprav

merilniki in pretvorniki fizikalnih veličin produktov gorenja. Kontrolna naprava s pomočjo

programskih algoritmov vrednoti sprejete signale in ugotavlja ali sprejeta vrednost

predstavlja alarm, normalno stanje, stanje napake ali zamazanost senzorja.

Programski algoritmi v kontrolni napravi omogočajo razlikovanje med hitro spremembo

merjene veličine in počasno spremembo, ki je posledica usedanja prahu in umazanije na

senzorju. V primeru zaznavanja počasne spremembe, se spremeni tudi alarmni prag v

senzorju, tako da ostane razlika med trenutno vrednostjo merjene veličine in alarmnim

pragom nespremenjena. Ta razlika predstavlja občutljivost senzorja. Alarmni prag se lahko

dviga samo do določene mejne vrednosti. Od tu naprej se obnaša kot dvostopenjski

naslovni senzor. Kontrolna naprava v tem primeru signalizira zamazanost na alarm

senzorja. Senzorja v tem primeru ni potrebno intervencijsko zamenjati, saj še naprej

opravlja svojo osnovno nalogo.

Analogni naslovni senzorji omogočajo nastavitev občutljivosti. Običajno obstajajo tri ravni

občutljivosti: normalna, zmanjšana in povečana. Določijo se že v fazi projektiranja

sistema, saj mora projektant poznati vplive okolja v prostorih, kjer bodo senzorji

nameščeni.

2.4 Požarne centrale

Požarne centrale [4] se napajajo iz električnega omrežja, poleg tega imajo najmanj 24-urno

rezervno napajanje iz akumulatorske baterije. Rezervna akumulatorska baterija je

8

neprestano priklopljena na polnjenje, ob izpadu omrežnega napajanja pa mora biti izveden

avtomatski preklop na rezervno napajanje. Zagotovljen mora biti tudi nadzor delovanja

požarne naprave in sporočil. Ta obsega nadzor požarnih javljalnikov in nadzor

neprekinjenosti ali kratkih stikov kabelskih povezav. Ob požaru mora naprava vedeti,

kateri javljalnik se je sprožil.

2.4.1 Povezave javljalnikov v omrežje

Več požarnih javljalnikov je lahko na različne načine povezanih s požarno centralo [1].

Požarna centrala, na katero so vezani požarni javljalniki, lahko odda požarni signal samo

požarni sireni, ki aktivira zvočni alarmni signal. Ta alarmni signal je po navadi poslan še

gasilcem in ustrezni varnostni službi. Če je varovan pomembnejši objekt, je požarna

centrala povezana tudi s policijo.

a) Tehnika povezave z mirovnim tokom

Pri tehniki povezave javljalnikov z mirovnim tokom se le-ta pri požaru nekoliko zviša ali

zniža, kar je odvisno od požarne centrale, ki ob požaru odda svetlobni ali zvočni signal.

Vsak javljalnik ima nastavljeno neko vrednost oziroma požarni prag, pri katerem

signalizira požar. Pri požarnem javljalniku se da občutljivost nastaviti ročno, medtem ko se

pri ionizacijskem javljalniku menja elektroda. Ena skupina javljalnikov je po navadi

povezana v eno zanko, medtem ko je teh zank lahko več. Pri namestitvi je ena skupina

običajno v določenem prostoru ali v podobno logični skupini prostorov. Mesto požara se

lahko poišče tako, da poiščemo javljalnik z utripajočo lučko. Lučka, ki javlja požar, je

lahko tudi nad vrati prostora, v katerem je izbruhnil požar.

b) Impulzna tehnika (analogni adresibilni sistemi)

Požarna centrala kliče posamezne javljalnike, ki pošiljajo nazaj signale trenutnega stanja.

Če so ti povratni signali neustrezni, centrala določi ali je to požar ali kaj drugega. Alarmni

prag je v požarni centrali, javljalniki pa so poljubno povezani med seboj, saj je skupina

9

javljalnikov, ki pomenijo določen prostor, programsko določena. Alarmni prag in

normalno stanje se lahko določita za vsako skupino javljalnikov posebej. Tudi ob

umazanju javljalnika v daljšem obdobju se lahko normalno stanje do določene meje

spremeni, kar izvede požarna centrala.

c) Več-funkcijska tehnika

Nekatere funkcije požarne centrale, kot so alarmni prag in kontrola občutljivosti, prevzame

požarni javljalnik, čemur se reče deljena inteligenca. Tako požarni javljalnik sporoča

centrali že delno obdelane podatke. Komunikacija je hitrejša zaradi manjšega števila

podatkov, ki se prenašajo.

2.4.2 Javljalne cone

Javljalna cona [1] je področje v nadzorovanem objektu, ki ga nadzoruje eden ali več

javljalnikov. Centrala prikaže požar z vklopom opozorilne lučke v coni ali z izpisom na

prikazovalniku. Posamezno javljalno cono lahko tvorijo le sosednji prostori.

Standard prEN-54/14 postavlja naslednje omejitve [13]:

� tlorisna površina posamezne cone ne sme presegati 2000 m2

� cona naj bo znotraj enega požarnega sektorja, če pa se razteza v več sektorjev, naj

bo meja cone enaka meji sektorjev in tlorisna površina manjša od 300 m2

� cona naj zajema samo eno etažo, izjemoma se lahko razširi na več etaž, če gre za

stopnišče, jašek, dvigala in podobne prostore ali če je celotna tlorisna površina

objekta manjša od 300 m2

2.4.3 Vloga požarne centrale in njena namestitev

Požarna centrala [1] se poleg zagotavljanja napajanja uporablja za:

� sprejemanje signalov s priklopljenih požarnih javljalnikov,

� ugotavljanje ali sprejeti signal ustreza požarnemu alarmu,

� vidni in slišni prikaz požarnega alarma,

10

� prikaz lokacije nevarnosti,

� lahko tudi za zapis katerekoli od navedenih informacij,

� nadzor pravilnega delovanja sistema in za dajanje slišnih in vidnih opozoril na

katere koli napake (npr. kratek stik, prekinitev linije ali napaka napajalnega dela).

Po potrebi lahko požarna centrala posreduje požarni alarmni signal:

� do slišnih ali vidnih naprav za požarno alarmiranje,

� preko vmesnika za prenos požarnega alarma do gasilcev ali požarnega sprejemnega

centra,

� preko krmilnika avtomatske požarne zaščite do avtomatske gasilne naprave.

Namestitev požarne centrale mora omogočati enostaven dostop gasilcem, ki ob alarmu s

pomočjo prikazovalnika na požarni centrali hitro ugotovijo mesto in razvijanje požara.

Prostor, kjer se namešča centrala, mora biti čist in suh. Ob ustrezni izvedbi okova centrale

(prahotesnost, vodotesnost) je možna namestitev tudi v bolj neugodnih prostorih. Ustrezna

mora biti tudi osvetljenost prostora, ki omogoča normalno ravnanje s centralo ter branje

napisov na njej. Posebej pomembno je, da je požarna centrala usklajena z vsemi ostalimi

elementi požarnega javljanja.

2.4.4 Uporaba prikazovalnika (monitorja)

Prikazovalnik se uporablja za grafični prikaz signalov požarnega sistema [1], ki je

pomemben zaradi velike preglednosti in hitrejšega ukrepanja. V primeru, da je potrebno

stanje požarnega sistema prikazati na več mestih v zgradbi, se uporabi enega ali več tako

imenovanih vzporednih prikazovalnikov. Če je v organizaciji uporaba takšnih

prikazovalnikov nujna, morajo ti imeti ustrezen certifikat in svojo lastno glavno in

rezervno napajanje. Napajanje iz požarne centrale v tem primeru ni možno. Za grafični

prikaz signalov požarnega sistema se prikazovalniki uporabljajo tudi v grafičnih nadzorih

centrih na računalnikih. Požarna centrala je z grafičnim nadzornim centrom povezana z

dvosmerno digitalno komunikacijo, ki omogoča tudi določeno krmiljenje.

11

2.5 Požarni javljalniki

2.5.1 Dimni javljalniki

Dimni javljalnik [2], včasih imenovan dimni alarm, je varnostna naprava, ki odkriva dim v

zraku in opozori ljudi v bližini na nevarnost požara s slišnim alarmom. Večina dimnih

javljalnikov deluje bodisi z optičnim zaznavanjem bodisi z ionizacijo, nekateri od njih pa

uporabljajo obe metodi zaznavanja, kar zvišuje njihovo občutljivost na dim.

Dimni javljalniki zaznavajo požar veliko hitreje od temperaturnih javljalnikov. Najbolj

pogosta dimna javljalnika sta ionizacijski in optični. Ionizacijski javljalniki so bolj

primerni za visoko energijske požare, kjer se sprošča več manjših delcev (plamensko

gorenje), medtem ko so optični (fotoelektrični) javljalniki bolj primerni za nizko energijske

požare, kjer se sprošča več večjih delcev (tleči požari).

Vrste dimnih javljalnikov

a) Ionizacijski dimni javljalniki

Ti javljalniki dima so običajno točkastega tipa in vsebujejo manjšo količino radioaktivnega

materiala. Ta ionizira zrak v sprejemni komori in mu s tem poveča prevodnost. Zaradi

prevodnosti zraka med obema nabitima elektrodama steče električni tok. Ob vstopu prašnih

delcev se ti vežejo z ioni, tako da se prevodnost zraka zmanjša. Ko je prevodnost pod

določenim nivojem, javljalnik sproži požarni signal.

Ta tip javljalnika je cenejši kot optični javljalnik in lahko zazna delce dima, ki so

premajhni, da bi bili vidni s prostim očesom. Vsebuje drobno množico radioaktivnega

americija 241, ki predstavlja vir alfa sevanja. Sevanje prehaja skozi ionizacijsko komoro,

prostor med dvema elektrodama, ki je napolnjen z zrakom. To sevanje dovoljuje pretakanje

nizkega toka med elektrodama. Vsakršen dim, ki vstopi v komoro, absorbira alfa delce, kar

znižuje ionizacijo in prekinja potek toka. Takšna prekinitev toka povzroči izklop alarma.

12

Vroč zrak, ki vstopi v komoro, spremeni stopnjo ionizacije in s tem nivo električnega toka,

kar sproži alarm.

Ionizacijski dimni javljalniki izkoriščajo pojav, v katerem ioni zraka privlačijo dimne

delce. Glavni del ionizacijskega dimnega senzorja je ionizacijska dimna komora,

sestavljena iz dveh elektrod, na kateri je priključena enosmerna napetost (U) in

radioaktivni izvor delcev. Večina ionizacijskih senzorjev uporablja za izvor izotop

Americij 241, ki skrbi za konstantno nastajanje ionov. Ko alfa delci na svoji poti zadevajo

ob molekule zraka, jim s tem izbijejo elektron in povzročijo nastanek pozitivno

naelektrenih molekul – ionov. Ko se preostale molekule združijo z izbitimi elektroni,

dobimo negativno nabite ione (anione). Oboji ioni se nato pod vplivom električnega polja

gibljejo v smeri proti nasprotno nabiti elektrodi. Nastajanje ionov in njihova rekombinacija

sta v ravnotežju, tako da ob priključeni napetosti U steče šibek ionizacijski tok I, ki je

enak:

I = e × n × S × E × G (2.1)

pri čemer je:

e - naboj elektrona

n - gostota delcev

S - površina elektrod

E - električna poljska jakost

G - gibljivost ionov

Ko se dimni delci, ki so mnogo večji in težji od ioniziranih molekul zraka, pojavijo v

ionizacijski komori, prihaja do trkov z ioniziranimi molekulami zraka. S tem postanejo

nekateri dimni delci pozitivno nabiti, drugi pa negativno. Ti delci postanejo centri reakcij

med pozitivno in negativno nabitimi delci zraka, kar poveča skupno število rekombinacij,

posledica tega pa je znižanje ionizacijskega toka skozi komoro. Znižanje toka pod

določeno mejo pa je zadosten znak, ki kaže na prisotnost dima v komori.

13

Tudi napetost (U) je potrebno skrbno izbrati, saj se pri določeni napetosti tok ne povišuje

več, saj ni možno zbrati več ioniziranih delcev, kot jih je bilo ustvarjenih. Pojavi se

nasičenje. Ionizacijski dimni javljalniki požara so primerni za zgodnje odkrivanje požara,

manj primerni pa so za zaščito prostorov z močnimi zračnimi tokovi, saj prepih zmanjša

število ionov v ionizacijski dimni komori.

b) Optični dimni javljalniki požara

Optični javljalniki [17] so svetlobni senzorji. Kadar se uporabljajo kot dimni javljalniki,

vključujejo vir svetlobe (žarnico ali infrardečo svetlečo diodo LED), objektiv za usmeritev

svetlobe v žarek in foto diodo ali drug fotoelektrični senzor na kotih žarka kot svetlobni

javljalnik. Ti javljalniki zaznajo dimne delce s pomočjo laserskega žarka. Postopek

sprožitve poteka tako, da dimni delci, ki vstopijo v optično komoro, žarek prekinejo ali pa

se žarek odbije od dimnih delcev in pade na fotocelico, ki sproži alarm. V odsotnosti dima

prehaja svetloba v ravni liniji v sprednji del javljalnika, vendar ne pade nanj. Ko vstopi

vidni dim v žarek, se del svetlobe razprši zaradi dimnih delcev, ta del svetlobe pa zazna

senzor. Optični dimni javljalnik je prikazan na sliki 2.1.

1 - optična celica

2 - pokrov

3 - oblikovanje obloge

4 - foto dioda (javljalnik)

5 - infrardeča svetleča dioda LED

Slika 2.1: Optični dimni javljalnik Optični dimni javljalniki požara s sipanjem svetlobe

Optični dimni javljalniki požara s sipanjem svetlobe [1] delujejo na principu zaznavanja

razpršene svetlobe, ki se razprši na dimnih delcih. Svetlobni viri (LED diode) sevajo

14

svetlobo v prostor tako, da svetloba ne more direktno vplivati na svetlobno občutljive

elemente, kot so foto diode. Ko dimni delci vdrejo v prostor, razpršijo svetlobo na

svetlobno občutljive elemente, ti svetlobo zaznajo in sprožijo alarm. Ta postopek je

prikazan na sliki 2.2.

Q - vir svetlobe

P – fotocelica

L – leča

S – signal na izhodu fotocelice

Slika 2.2: Princip delovanja optičnega dimnega javljalnika požara s sipanjem svetlobe Gostota dima in optične karakteristike dimnih delcev bistveno vplivajo na povečanje

signala. Odbojna sposobnost je posebej visoka za velike delce in pada s četrto potenco

razmerja med velikostjo delcev in valovno dolžino svetlobe, ki jo oddaja svetlobni vir. Iz

tega izhaja, da je porazdelitev velikosti dimnih delcev odločilna. V nadaljevanju se

odbojna sposobnost zaradi absorpcije na delcih zmanjšuje. Črn dim ali sajasti delci imajo

bistveno manjšo odbojnost kot bel dim. Prav tako se intenziteta sipane svetlobe močno

spreminja, odvisno od kota pod katerim je merjena.

Optični dimni javljalnik s sipanjem svetlobe tako odkriva vidne delce, ki so svetlejše

barve. To omogoča odkrivanje ognja še v tlečem stanju, preden se pojavi požar, saj se

takrat razvije veliko svetlega dima, ki dobro razpršuje svetlobo. Hkrati je javljalnik

primeren za tiste tipe ognja, katerih dimni spekter lahko uvrščamo med svetle dime. Tak

javljalnik je primeren tudi za nadziranje prostorov, kjer je močno gibanje zraka, saj je

hitrost dima v primerjavi s hitrostjo svetlobe zanemarljiva. Pri optičnih senzorjih LED

15

dioda oddaja svetlobo vsakih sedem do deset sekund in s tem preverja prisotnost dima v

komori. Ko zazna dim, se perioda preverjanja zmanjša na eno sekundo. Po treh pozitivnih

signalih se sproži alarm. Čeprav optični senzorji temeljijo na enostavnem konceptu, jih je

težko načrtovati. Njihova komora mora biti učinkovito zaščitena pred svetlobo iz okolice.

Ob zaznanju dima morajo javljalniki proizvajati močan signal, hkrati pa morajo

minimizirati nezaželene vplive iz okolice. Takšne motnje so lahko naslednje:

� odboj svetlobe LED diode od prahu v optični komori,

� odboj svetlobe LED diode od insektov, ki lahko zaidejo v komor,

� svetlobno občutljiv element lahko zazna svetlobo iz okolice.

Za zmanjšanje vpliva nezaželenih dejavnikov se danes uporabljajo senzorji, ki imajo

visoko razmerje med signalom in šumom. Ti javljalniki delujejo na principu razpršitve

svetlobe. Njihova odlika je v tem, da imajo zelo natančno izdelano geometrijo komore, ki

omogoča dobro vstopanje dimnih delcev, obenem pa minimizira vpliv svetlobe iz okolice.

Veliko bolj uporabni so tudi za hitro odkrivanje požarov, kar ni splošna lastnost optičnih

senzorjev. Obenem so tudi manj občutljivi na motnje, kot so statična elektrika, prehodni

tokovi, prašni in maščobni delci. Lahko imajo tudi zaščitno mrežo, ki preprečuje vstop

insektov v komoro.

Optični dimni javljalniki požara z absorpcijo svetlobe

V optičnem dimnem javljalniku z absorpcijo svetlobe [1] fotocelica iz določene razdalje

opazuje izvor svetlobe. S0 je signal, izmerjen na fotocelici, ko ni prisoten dim. Če vstopi

dim v komoro v prostor med izvor svetlobe in fotocelico, se skladno s tem merjeni signal

zmanjša na vrednost S. S tem se spremenijo razmere na izhodu, kar zazna elektronsko

vezje in sproži alarm. Takšno zmanjšanje signala povzročata dva efekta, ki sta prikazana

na sliki 2.3:

� del svetlobe absorbirajo dimni delci,

� drugi del pa se odbija (sipa) stran od prvotne smeri.

16

Q - vir svetlobe

P – fotocelica

L – leča

S – signal na izhodu fotocelice

Slika 2.3: Princip delovanja optičnega dimnega javljalnika z absorpcijo svetlobe Zmanjšanje signala je vsota absorpcije in odboja svetlobe. Za absorpcijsko sposobnost je

odločilno razmerje med velikostjo delcev in uporabljeno valovno dolžino svetlobe. To

razmerje pada s četrto potenco za sipanje in linearno za absorpcijo. Optični dimni

javljalnik z absorpcijo svetlobe odkriva vse delce, ki prispevajo k slabljenju signala. Ti so

lahko svetli in temni ter veliki in majhni. Zaradi tega je primeren za zgodnje odkrivanje

vseh vrst požarov, pri katerih nastaja dim.

c) Aspiracijski dimni javljalniki

Aspiracijski dimni javljalnik [3] se uporablja za odkrivanje dima v zelo čistih prostorih v

njegovi najzgodnejši fazi, ko človek s svojimi čutili še ne more zaznati. Prav tako je možno

odkrivanje požara v umazanem okolju, saj se lahko s posebnim programskim algoritmom

in posebno izvedbo merilne komore omogoči razlikovanje med dimnimi delci in prahom

ter drugo umazanijo. Ta javljalnik je sestavljen iz vzorčevalnega cevovoda z vzorčevalnimi

odprtinami ter aspiracijskega javljalnika. V javljalnik je vgrajen ventilator, ki črpa zrak iz

vzorčevalne odprtine in ga po cevovodu preko filtrirne naprave vodi v dimno komoro.

Dimna komora s priključenim zmogljivim elektronskim sistemom analizira vzorce zraka in

v primeru povečane koncentracije dima sproži alarm.

17

Aspiracijski dimni javljalniki so namenjeni za javljanje dima v zelo umazanih in prašnih

prostorih (tekstilna, kovinska in papirna industrija), prostorih z dvojnim stropom in z

nepravilnimi oblikami stropa, muzejih in galerijah, trgovskih centrih, prostorih z

intenzivnim prezračevanjem, velikih hladilnicah, računalniških centrih, visoko regalnih

skladiščih, prezračevalnih jaških in elektro omarah.

d) Žarkovni javljalniki

Žarkovne javljalnike dima [16] sestavljata oddajnik in sprejemnik IR žarkov, ki sta

nameščena pod stropom na obeh nasprotnih stenah prostora. Vsak ima svoj optični sistem,

s katerim se oddajani IR žarek usmeri točno proti sprejemniku, sprejemnik pa točno proti

oddajniku. Običajno je žarek impulzno moduliran, tako da je kljub relativno veliki

intenzivnosti žarka povprečna poraba električne energije majhna. Na svoji poti med

oddajnikom in sprejemnikom žarek zaradi razpršitve in tudi zaradi prašnih delcev v zraku

oslabi. To slabljenje žarka se pri zaganjanju sistema kompenzira s primernim povišanjem

ojačanja sprejemnika, tako da je v stanju brez požara nastavljena neka referenčna vrednost

sprejetega žarka. Če pride do požara z dimom in dim zaide v žarkovno pot, se njegova

jakost dodatno zmanjša zaradi razpršitve in absorpcije IR svetlobe na dimnih delcih. Ko

sprememba preseže alarmni prag, javljalnik javi požar. Lahko imamo samo oddajnik in

sprejemnik v eni enoti in na drugi strani posebno prizmo, od katere se odbije žarek nazaj

do enote. Te vrste javljalnikov se uporabljajo v velikih dvoranah, predavalnicah, skladiščih

ipd.

2.5.2 Temperaturni javljalniki

Temperaturni javljalniki [1] so najstarejši avtomatski tip javljalnikov, ki so se sprva

pojavili v avtomatskih pršilcih (sprinklerjih) leta 1860. Temperaturni javljalniki so

najzanesljivejši od vseh požarnih javljalnikov in hkrati najpočasnejši pri odkrivanju

požara. Najboljša lokacija za temperaturne javljalnike je majhen prostor, kjer se pričakuje

požar s hitrim porastom temperature. Temperaturni javljalniki so običajno pritrjeni na

stropu ali blizu njega in se odzivajo na toploto, ki se sprošča ob ognju. Do odziva pride

18

tudi če zaznajo predhodno fiksno določeno temperaturo ali če pride v določenem času do

spremembe temperature.

a) Dinamični temperaturni javljalniki požara

Dinamični temperaturni javljalniki požara so javljalniki, ki delujejo na principu

spremembe temperature v prostoru, ki ga nadzirajo. Pri določeni spremembi temperature v

časovni enoti (°C/min) pride do sprožitve alarma. Ti javljalniki temeljijo na uporabi

termistorja, žice z določeno upornostjo ali na principu raztezanja tekočine.

Senzor temperaturnega javljalnika je sestavljen iz dveh NTC termistorjev, ki tvorita del

Wheatstonovega mostiča. Prvi NTC termistor je nameščen na sprednji spodnji strani

javljalnika in je izpostavljen zraku iz okolice, zato je zelo občutljiv na spremembo

temperature v prostoru. Drugi NTC termistor je termično izoliran in se na temperaturne

spremembe zraka v prostoru odziva veliko počasneje. V stabilnih pogojih sta oba

termistorja izpostavljena enaki temperaturi in imata zato enako upornost. V primeru

požara, ko temperatura zraka hitro naraste, temperaturna razlika povzroči, da upornost

neposredno izpostavljenega termistorja hitreje pada in je manjša od upornosti izoliranega

termistorja. Razmerje med upornostim termistorjev se preverja elektronsko. Če to razmerje

preseže določen nivo, se sproži alarm.

Če temperatura zraka narašča počasi, ne prihaja do opazne razlike med upornostjo

termistorjev. V takšnih primerih imamo v praktični izvedbi termičnih senzorjev k

izoliranemu termistorju zaporedno vezan upor z upornostjo R. Pri visoki temperaturi

upornost neizoliranega termistorja pade, upornost izoliranega termistorja pa se zaradi

zaporedne vezave upora R približuje vrednosti R. Nastala razlika med upornostim

termistorjev pri izbrani vrednosti sproži alarm. Statični temperaturni javljalniki požara

odkrivajo plamen, ki povzroči določen porast temperature v časovni enoti, zato so primerni

za odkrivanje odprtega ognja.

19

b) Statični temperaturni javljalniki požara

Statični temperaturni javljalniki so javljalniki, ki javijo alarmno stanje pri izbrani

maksimalni temperaturi. Ti javljalniki lahko delujejo na principu uporabe termistorja,

bimetalnega traku ali raztezanja tekočine. Večinoma niso podrejeni standardu EN 54.

Dinamični temperaturni javljalniki odkrivajo plamen, ki povzroči alarm, kadar je

prekoračena določena maksimalna temperatura v javljalniku. V nekaterih primerih

javljalnikov se lahko ta temperatura nastavlja. Primerni so za odkrivanje odprtega ognja,

pri katerem se pričakuje hiter porast temperature. V to skupino spada tudi temperaturni

kabel.

c) Kombinirani temperaturni javljalniki

Ti javljalniki so kombinacija dveh vrst javljalnikov, ki sprožita alarm, če se aktivira vsaj

eden ali oba javljalnika hkrati. Lep primer je temperaturni javljalnik, ki reagira hkrati na

hitro povečanje temperature in določeno stalno temperaturo. Prednost tega javljalnika je,

da se enako dobro odziva tako na hitro razvijajoče kot tudi na počasi razvijajoče požare.

2.5.3 Plamenski javljalniki (javljalniki ognja)

a) Splošno o plamenskih javljalnikih

Pri gorenju požara [7] se sproščajo velike količine energije, od katere se 30 - 40% pojavi v

obliki elektromagnetnega sevanja različnih valovnih dolžin, kot so ultravijolični (UV)

spekter, vidni in infrardeči (IR) spekter. Plamenski javljalniki so zasnovani tako, da

zaznavajo sevanje, ki ga povzroči plamen. Glavni problem javljalnikov pri odkrivanju

pravega požara je v tem, da sevanje povzročajo tudi viri, ki niso vzrok plamena, kot je npr.

sonce. Vendar v nekaterih delih spektra sončno sevanje ne prodre skozi zemeljsko površje,

ampak je prisotno zgolj sevanje plamena. Zato se ta področja v spektru sevanja (UV in IR)

uporabljajo za odkrivanje plamena. Na ta način dobimo plamenske javljalnike, ki so skoraj

brez lažnih alarmov. Le-ti so zelo hitri in edini javljalniki požara, ki se jih uporablja na

prostem.

20

Plamenski javljalniki imajo vgrajenega enega ali več senzorjev IR ali UV sevanja. Senzorji

pretvarjajo elektromagnetno sevanje emitirano iz plamena v električni signal. Pred vsakim

senzorjem je optični filter, ki prepušča le izbran ozek del spektra. Signal senzorja se ojači

in elektronsko obdela, pri čemer se upošteva eno ali več naslednjih lastnosti:

� analiza trepetanja plamena

� primerjava sprejete energije z mejno vrednostjo

� matematična korelacija različnih signalov

� medsebojna primerjava različnih signalov (razmerje, logična IN, logična ALI)

� korelacija s tipičnimi spektralnimi analizami, ki so shranjene v spominu javljalnika.

Ko so izpolnjeni predvideni pogoji, javljalnik javi o požaru, nekateri izmed njih predhodno

tudi predalarm. Glede na tip vgrajenih senzorjev, plamenske javljalnike delimo na:

� UV

� IR

� UV/ IR

� IR/ IR ( IR2)

� IR/ IR/ IR ( IR3 )

Vsaka družina ima svoje prednosti in slabosti. Področje uporabe posamezne družine se

določi glede na najverjetnejši vzrok lažnih alarmov.

b) UV javljalniki plamena

UV javljalniki plamena [7] uporabljajo senzorje, ki odkrivajo sevanje v UV spektru od

0,185 do 0,245 µm. Vse vrste požarov oddajajo sevanje v tem področju, medtem ko se

sončno sevanje v tem področju absorbira v zemeljski atmosferi. Zato je UV plamenski

javljalnik neobčutljiv na sonce in ne bo javil alarma v primeru sončnega sevanja. Ti

javljalniki se lahko uporabljajo tako znotraj kakor tudi zunaj.

21

Sevanje v UV spektralnem pasu zaradi kratkovalovnih lastnosti močno slabijo dim, prah,

ozon, plini in različni delci organskega izvora, ki se nahajajo v zraku. Tudi steklo, akrilne

plošče (pleksi steklo) ter umazanija na vstopni površini v javljalnik oslabijo ta del spektra.

Sončna svetloba z valovnimi dolžinami pod 300 nm je blizu zemeljske površine zelo šibka

zaradi absorpcije v zgornjih plasteh ozračja. Na UV javljalnike vpliva zgolj kot ozadje

signala v obliki šuma. Sevanje plamena na teh valovnih dolžinah pa je relativno močno,

tako da zaradi visokega razmerja med signalom in šumom javljalniki zanesljivo odkrijejo

požar v zelo kratkem času (v 3 do 4 ms), eksplozije pa v trenutku nastanka. Omenjeni

pojavi omejujejo največjo razdaljo, na kateri se odkrivajo požari. Uporabo UV plamenskih

javljalnikov na prostem omejujejo motnje močnih UV virov, kot so strele, obločno

varjenje, včasih pa tudi sončno sevanje, ki se prebije skozi atmosfero zaradi ozonskih

lukenj ali povečane aktivnosti.

Strele so najmočnejši vir UV sevanja na zemlji, ki imajo dovolj moči, da aktivirajo vsak

javljalnik v bližnji ali daljni okolici. Problem se lahko reši tako, da se javljanje požara

zakasni za 10 s in na ta način strela kot kratkotrajen pojav, ne povzroči lažnega alarma.

Obločno varjenje je najpogostejši vzrok lažnih alarmov v industriji. Lažni alarm lahko

povzroči celo na razdalji več kot 1,5 km. Oblok lahko pri varjenju več varilcev traja

neprekinjeno več minut ali celo ur. Zaradi velike jakosti UV sevanja lahko motnja nastane

delno tudi zaradi odbojev.

c) IR javljalniki plamena

IR plamenski javljalnik [1] ima vgrajen IR senzor, ki je občutljiv na ozko področje sevanja

okrog 4,4 µm, ki je značilno za požare vnetljivih ogljikovodikov. Sončno sevanje v tem

področju se absorbira v zemeljski atmosferi, kar pripomore, da ostane IR plamenski

javljalnik neobčutljiv na to sevanje. IR javljalniki navadno uporabljajo piroelektrični

senzor, ki se odziva na spremembe jakosti IR sevanja in nizkofrekvenčni optični filter (1-

20 Hz), ki deluje pri frekvencah, karakterističnih za trepetajoče požare. Ko senzor ugotovi

alarmno stanje, elektronika v IR javljalniku ustvari izhodni signal, kar je razvidno iz slike

2.4.

22

ni vpliva sevanja vpliv sevanja

Slika 2.4: Princip delovanja piroelektričnega javljalnika IR sevanje je prisotno v večini plamenov. Zelo značilen je CO2 vrh, ki nastane zaradi

segrevanja ogljikovega dioksida in ga je z IR javljalniki zelo enostavno odkriti. Dim in

drugi produkti gorenja zelo malo oslabijo IR, veliko bolj pa UV sevanje. Vroči predmeti

(črna telesa), kot so luči, peči in včasih tudi sonce, sevajo na istem delu spektra kot

delujejo IR javljalniki (okoli 4,4 µm), zato je potrebno za ločevanje med pravim in lažnim

alarmom uporabiti dodatne značilnosti, največkrat utripanje signala. Posebno nevarni so

odsevi sončne svetlobe od nestabilnih površin, kot so utripajoče luči, vodno valovanje,

vrteči se ventilatorji in premikajoči se vroči predmeti.

Od velikosti in temperature vira toplote (vročega telesa) ter razdalje med njim in

javljalnikom je odvisno, kakšno energijo bo zaznal IR javljalnik. Če temperatura vročega

telesa narašča, narašča tudi seštevek energije, ki je bila oddana pri 4,4 µm. Emisijski

spekter črnega telesa je prikazan na sliki 2.5.

23

Slika 2.5: Emisijski spekter črnega telesa IR javljalniki plamena se uporabljajo predvsem za odkrivanje požarov ogljikovodikov

(tekočine, plini in trdne snovi). Požari, kot so gorenje kovin, amoniaka, vodika in žvepla ne

povzročajo emisij IR sevanja okoli 4,4 µm področja.

d) UV/IR javljalniki plamena

Ta tip javljalnika [8] je sestavljen iz dveh senzorjev, UV in IR. UV/IR plamenski javljalnik

ima največkrat vgrajen IR senzor za značilne valovne dolžine sevanja vročega CO2 in UV

senzor, ki ni občutljiv na sončno sevanje (zelo kratkovalovno področje). Dober UV/IR

javljalnik primerja posebej UV in IR signal z določenim pragom, ustvarja pa tudi signal

razmerja UV/IR in ga primerja s posameznimi UV in IR. Primerjava se v kratkem času

izvede večkrat, da se izločijo kratkotrajne motnje. Razmerje mora biti v okviru vrednosti,

ki so značilne za posamezne tipe požarov. Pravilno razmerje mora biti prisotno vsaj

polovico vsega opazovanega časa. Pri vsakem signalu se opazuje tudi utripanje, ki je

značilno za plamen. Elektronika poskrbi, da se izloči vpliv stalnega IR sevanja okolja. Tak

javljalnik odkriva požar z enim senzorjem in ga z drugim potrdi, tako da je zanesljivost

delovanja velika, število lažnih alarmov pa je ob polni občutljivosti minimalno.

Ker UV/IR javljalnik sestavljata dva različna tipa senzorjev, lahko zaznava samo požare, ki

sevajo naenkrat tako UV kot tudi IR sevanje. UV javljalniki se odzivajo na vse vrste

24

požarov, tudi na požare ogljikovodikov (tekočine, plini in trdne snovi), kovin (magnezij),

žvepla, vodika in amoniaka. IR javljalniki za razliko od UV javljalnikov tipično zaznavajo

samo požare ogljikovodikov v vseh treh agregatnih stanjih, medtem ko drugih ne. Zaradi

tega lahko kombinirani UV/IR javljalniki, ki delujejo z "AND" logično funkcijo, zaznavajo

samo požare ogljikovodikov v vse treh stanjih. IR javljalniki so občutljivi na trepetajoče ali

modulirano sevanje črnih teles, medtem ko UV javljalniki nimajo teh problemov. Na drugi

strani so UV javljalniki občutljivi na sevanje, ki ga ustvarijo električni loki, strele, obločno

varjenje, gama in X-žarki, medtem ko IR javljalniki niso. Zaradi tega kombinirani UV/IR

javljalniki praktično ne poznajo lažnih alarmov. Obstaja pa možnost, da pride do

istočasnega pojava dveh motenj, ko sta npr. istočasno prisotna modulirano IR sončno

sevanje in obločno varjenje, kar povzroči lažni alarm. V kolikor oba senzorja zaznata

požar, gre javljalnik v alarmno stanje.

e) IR/ IR javljalniki plamena (IR2)

IR2 javljalnik plamena [8] sestavljata dva IR senzorja, ki delujeta pri različnih ozkih

frekvenčnih področjih. V glavnem vsi proizvajalci uporabljajo IR področje od 4,3 µm do

4,5 µm, ki je značilno za emisijo vročega CO2 (požar ogljikovodikov), medtem ko za

drugo IR področje uporabljajo različna področja, okoli 0,9 µm ali 4,9 µm ali 5 do 6 µm. IR

sevanje, ki ga povzroči požar ogljikovodikov, je bolj intenzivno v področju zaznavanja

enega IR senzorja, valovnih dolžin okoli 4,4 µm, kot drugega. Elektronika v javljalniku

prevede razliko med signaloma v razmerje. Temelj analize je "diferencialni spektralni"

pristop, kjer se analizirata dva spektralna pasova. Požar oddaja zelo močan spektralni pas,

medtem ko okolica oddaja zelo šibkega. Razmerje med tema dvema signaloma daje

zanesljivo matematično orodje za procesiranje požarnega signala.

Te vrste IR plamenski javljalnik odkriva sevanje teh dveh kanalov in procesira vhodne

signale na osnovi sledečih parametrov:

� analize signalov s kratkotrajnimi impulzi

� intenzitete sevanja ob pragu in

� razmerja med obema signaloma, ki sta sprejeta z dvema IR senzorjema.

25

To omogoča javljalniku, da izloči visoko intenzivna trepetajoča sevanja vročih predmetov

(črnih teles), da ne vplivajo na razmerje. Zaradi ogljikovega dioksida v zraku je absorpcija

dela spektra okoli 4,4 µm močnejša, zato sevanje na tem področju hitreje pada s

povečevanjem razdalje. Razmerje med obema signaloma se z večanjem razdalje približuje

razmerju 1:1, zato se lahko zgodi, da plamenski javljalnik ne zazna požara. Obstoječi IR

javljalniki imajo velik lasten šum, ki je primerljiv s koristnim signalom. Da se signal izloči

iz šuma, so potrebne zapletene matematične metode.

Negativne lastnosti IR2 javljalnikov so naslednje:

� slabljenje značilnega CO2 (IR) signala zaradi CO2 v zraku,

� razmerje obeh signalov se z razdaljo med javljalnikom in plamenom spreminja,

� nizko razmerje med signalom in šumom obstoječih IR senzorjev,

� zaradi ozke pasovne širine optičnih filtrov so izhodni signali posameznih senzorjev

majhni.

IR2 plamenski javljalniki se uporabljajo za učinkovito odkrivanje večine požarov

ogljikovodikov (tekočin, plinov in trdnih snovi), celo ob prisotnosti sevanja črnih teles.

Priporočljivo jih je namestiti čim bliže potencialnim virom požara. Drugi požari, kot so

gorenje kovin, amoniaka, vodika ali žvepla oddajajo zanemarljivo količino IR sevanja.

Nekateri proizvajalci uporabljajo kombinacijo valovnih dolžin, npr. od 4,1 do 4,7 µm ter

od 5 do 6 µm. S to kombinacijo so rezultati boljši, saj povečano slabljenje CO2 dela

spektra ne vpliva na delovanje javljalnika.

f) IR/IR/IR javljalniki plamena (IR3)

Najnovejša tehnologija [8], kot sta uporaba zmogljivih mikroprocesorjev z nizko porabo

električnega toka in razvoj posebnih algoritmov, je omogočila razvoj nove generacije

javljalnikov plamena, ki so ob dva do trikrat večji občutljivosti neobčutljivi na vse moteče

pojave. Novi IR3 javljalniki merijo moč sevanja na treh zelo ozkih IR področjih valovnih

dolžin. Proizvajalci uporabljajo za en senzor področje od 4,3 µm do 4,5 µm, ki je značilno

za emisijo vročega CO2, za druga dva pa se uporabljajo različna IR področja.

26

IR3 plamenski javljalnik deluje na osnovi razmerja med vsemi tremi signali, ki jih zaznajo

trije IR senzorji. To omogoča dobro ločljivost med pravim požarom in varljivo veličino. Za

odkrivanje zelo šibkih signalov, skritih globoko v šumu, se uporablja posebna

avtokorelacijska tehnika za vsak signal posebej. Uporaba mikroprocesorja omogoča

določanje razmerja med posameznimi signali. Prav tako upošteva utripanje signala v

frekvenčnem področju med 1 Hz in 10 Hz in ga primerja z različnimi alarmnimi pragi. Na

ta način je dosežena velika občutljivost teh javljalnikov.

2.5.4 Javljalniki isker

Javljalniki isker [1] delujejo podobno kot nekateri plamenski požarni javljalniki. Reagirajo

na IR sevanje, nekateri pa tudi na zvok in svetlobo, ki jo oddajajo iskre. Javljalniki isker, ki

delujejo na IR sevanje, so sestavljeni iz optike in elektronike. Optični del obsega fotocelico

iz svinčevega sulfida in IR filter, elektronika pa vsebuje štiri-stopenjski selektivni

ojačevalnik in vhodno stopnjo. Ko fotocelica zazna IR sevanje, se poviša napetost. Nato jo

ojačevalnik primerno ojači. V primeru, da se pojavi nenavaden vhodni signal, se aktivira

bistabilni multivibrator. Alarmni tok, ki se tako ustvari, javi alarmno stanje požarni

centrali.

Nekateri javljalniki isker izkoriščajo tudi druge učinke za odkrivanje isker, na primer zvok

in svetlobo. Iskra, ki se pojavi v obliki črte z visoko napetostjo, ima veliko resonančnih

frekvenc. Ionizacija se lahko pojavi, ko je dovolj močno električno polje med izolatorjem

in drugim polom kovine. Iskre, ki so povzročene z ionizacijo, ustvarijo določen zvok in

svetlobo. Javljalniki isker, ki delujejo po tem principu, temeljijo na elementih, ki zaznavajo

zvok pri neki osrednji frekvenci (npr. 40kHz). Velika iskra pri frekvenci 50Hz je lahko

slišna, medtem ko so majhne iskre, ki povzročajo televizijske in radijske interference tako

majhne, da niso slišne, četudi je poslušalec zraven iskrečega vira. Javljalniki isker

uporabljajo ozek spektralni pas, ki zavrača vse frekvence, razen zvoke 40 kHz, ki jih zbira

s senzorjem.

27

Za zaznavanje omenjenih zvokov uporabljajo nekateri javljalniki isker nadzvočne senzorje

(ang. ultrasonic) in zvočne kolektorje v obliki elipsastih krožnikov. Ta kolektor ima

funkcijo zbiranja nadzvočnega hrupa na senzor, ki zaradi kratkih akustičnih valovnih

dolžin pri frekvenci 40 kHz občutno izboljša sistem. Vsaka iskra oddaja hrup, ne samo

radio frekvenčnega hrupa, temveč tudi hrup, ki ga lahko slišimo pri avdio frekvencah.

Eliptični krožnik na eni strani izboljša občutljivost javljalnika, na drugi strani pa ima

omejitev za nizko nivojske signale iskre, ker zaradi zbiralnega učinka krožnika nastane

interferenca. Javljalnike isker se po navadi uporablja v cevno transportnih sistemih. So

izredno hitri, saj je njihov reakcijski čas izredno visok.

2.5.5 Ročni javljalniki

Ročni javljalniki [1] delujejo s pritiskom na gumb v posebnem ohišju, ki po pritisku ostane

v postavljenem položaju. Po ročno aktiviranem požarnem alarmu je potrebno za ponovno

vzpostavitev sistema ročni javljalnik znova ročno postaviti v začetni položaj. Signal alarma

z ročnega javljalnika se ocenjuje kot zanesljiv, možnost zlorabe pri načrtovanju akcije po

alarmu se običajno ne upošteva.

Ročni javljalnik požara je sestavljen iz ohišja, požarne tipke in stekla. Namenjen je za

ročno aktiviranje požarnega alarma. Steklo je uporabljeno za zmanjševanje zlorab, v

primeru, da pride do lažnega alarma. Takšen tip javljalnika se uporablja na mestih, kjer se

nahaja veliko ljudi. Takšna mesta so najpogosteje na vhodih v objekte, glavnih prehodih,

stopniščih, ob dvigalih in na podobnih mestih.

2.6 Signalizacija sistemov za odkrivanje in javljanje požara

2.6.1 Zvočna signalizacija

Zvočna signalizacija [6] se lahko izvede z alarmnimi sirenami ali z govornimi sporočili. Pri

alarmiranju s sirenami je pomembno, da je zvok sirene različen od zvoka siren za druge

potrebe (na primer malica) in dovolj slišen v vseh prostorih objekta. Alarmiranje z

28

govornimi sporočili je zelo učinkovito v velikih in zapletenih objektih, kot so na primer

letališča, hoteli, nakupovalni centri, železniške in avtobusne postaje, kjer se zadržuje več

ljudi, ki objekta ne poznajo. Alarmi s sirenami pogosto ljudi zmedejo, tako da ne vedo, da

gre za resnični požarni alarm, medtem ko lahko govorna sporočila nadzorovano usmerjajo

ljudi po evakuacijskih poteh.

Takšna sporočila morajo biti razumljiva, dovolj velike zvočne jakosti (ne manjše od

predpisane za sirene), v naprej pripravljena in posneta. Sporočila se smejo ponavljati na

vsaj 30 s, v kolikor je med njimi premor daljši od 10 s, mora biti zapolnjen s signalom,

podobnim običajni sireni, povezava s požarno centralo pa mora biti nadzorovana. Če se

ozvočenje v nealarmnem stanju uporablja za zvočno kuliso v prostoru, je med požarnim

alarmom potreben izklop vseh drugih zvočnih signalov.

Sistem za alarmiranje z govornimi sporočili je lahko sestavni del požarnega sistema ali pa

je poseben sistem, ki ga požarni sistem krmili. Tak sistem mora imeti rezervno napajanje in

nadzorovane povezave med elementi. Sistem ozvočenja kot požarni alarmni sistem mora

imeti ustrezen certifikat in ima precej visoko ceno. Pogoj za pridobitev so vse nadzorovane

linije (mikrofoni, zvočniki) in rezervno napajanje, izklop posameznih zvočnikov je

omejen.

2.6.2 Svetlobna signalizacija

Svetlobni signali [6] se uporabljajo kot vzporedni indikatorji posameznim javljalnikom ali

pa so uporabljeni za splošni alarm istočasno z vklopom alarmiranja. Vzporedni indikator

(LSI- ločeni svetlobni indikator) se uporablja za indikacijo in hitrejšo lokalizacijo alarma

posameznega javljalnika, kadar javljalnikov indikator normalno ni viden. Večji svetlobni

indikatorji za alarmiranje se uporabljajo za dopolnitev slišnega alarma in so največkrat

bliskavice. Posebnih zahtev za svetlobne signale ni. Če se vgradijo, morajo biti dovolj

vidni, posebno na prostem, ko morajo biti dovolj vidni tudi ob sončnem vremenu.

Priporočljivo je svetlobne indikatorje namestiti ob sireni ali vgraditi v požarno sireno, ker

29

včasih ob obilici različnih siren, predvsem v gospodarskih objektih, ni jasno, katera sirena

je vključena.

2.6.3 Prenos alarma

Prenos alarmnega signala do alarmnega sprejemnega centra je potreben le, če v objektu ni

stalnega dežurnega mesta. Sprejemna naprava v sprejemnem alarmnem centru mora takoj

javiti prekinitev povezave ali druge napake pri prenosu signalov. V objektih, kjer ni velike

požarne ogroženosti, je dovoljena tudi uporaba sistemov, ki lahko signalizirajo napako vsaj

v štirih urah. V Sloveniji problematika prenosa alarmnega signala še ni dokončno urejena.

a) Prenos po nadzorovanih linijah

V Sloveniji je bil do sedaj uveljavljen sistem TUS [18], ki omogoča uporabo normalne

telefonske linije, istočasno pa na višjih frekvencah prenaša podatke o normalnem stanju

požarnega sistema, morebitnih motnjah ali požarnem alarmu. Sistem ima omejen domet

samo v okviru ene poštne centrale. V zadnjem času se je sistem opustil vzpostavil pa se

sistem INFRANET in njemu podoben sistem ULTRANET. Ultranet omogoča digitalno

komunikacijo med uporabnikovo končno točko (požarno centralo) in poštno centralo s

koncentratorjem in usmerjevalnikom, s katerim se signali končnih uporabnikov usmerjajo

na različne sprejemne centre. Ta sistem je zaradi zmožnosti prenosa velikih količin

podatkov na velike razdalje zmogljivejši od sistema TUS. INFRANET zagotavlja zanesljiv

in varen prenos alarmnih sporočil po naročniških vodih telefonskega omrežja, prenos

podatkov pa poteka po ločenem frekvenčnem pasu. Alarmno sporočilo pride iz varovanega

objekta do dežurnega centra v nekaj sekundah. Na sliki 2.6. so prikazane povezave znotraj

omrežja INFRANET.

30

Slika 2.6: Shematski prikaz INFRANET-a

b) Prenos z avtomatskimi telefonskimi pozivniki

Ta možnost se uporablja za objekte, kjer ni velike požarne ogroženosti. Prenos alarmnega

signala se izvrši s pomočjo avtomatskega telefonskega pozivnika, ki služi za enosmerni

prenos podatkov iz varovanega objekta do dežurnega centra po telefonskem vodu. V

Sloveniji je uveljavljen predvsem prenos s protokolom CONTACT ID. Požarna centrala

mora zagotoviti testni prenos vsaj štiri ure po zadnjem prenosu (testnem ali alarmnem),

sicer sprejemni center javi motnjo na prenosu [18].

31

2.7 VISUAL DETECT SISTEMI 3000 – programska oprema za vizualizacijo in

nadzor

Visual Detect [5] je sistem za vizualizacijo, posebej zasnovan za sistem požarnega alarma

nemškega proizvajalca Detectomat in temelji na mrežno orientiranem principu stranka-

strežnik. Vsi alarmi so avtomatično povezani z datumom, uro in vzrokom nesreče. Nivoji

pooblastitve so lahko prosto določeni in doseženi v spoštovanju do uporabnika. Visual

Detect je povezan s sistemom požarnega alarma preko zunanje BitBus kartice. To

omogoča hiter in varen prenos na višji nivo sistema Visual Detect preko sistema BitBus.

Sistem Detect 3000 je prikazan v Visual Detect preko vmesne ploskve grafičnega pregleda

sistema, v katero se lahko integrira neomejeno število posameznih načrtov. Alarmni signali

so prikazani v skladu s časom in prioriteto v ustreznih barvah in alarmnih signalih.

Akcijski načrti so lahko v sistemu prosto določeni. Jasna struktura menija Windows

vmesne ploskve omogoča jasno in enostavno delovanje sistema. Znotraj programske

opreme se lahko ustvarijo različne hierarhije uporabnikov z dodelitvijo individualnih

pravic.

2.7.1 Posebne značilnosti programske opreme

a) Vsestranska funkcionalnost:

Inteligentno in prilagodljivo upravljanje vizualizacije in alarma z do 20 požarnimi

centralami, vključno s tiskanjem, pomočjo in servisnimi funkcijami.

b) Enostavno delovanje:

Jasna in pregledna struktura menija Windows vmesne ploskve skupaj z »povleci in spusti«

konfiguracijo omogoča jasno in enostavno delovanje.

c) Hitra in zanesljiva omrežja:

32

BitBus povezave do enot požarnih central. Struktura strežnik/stranka omogoča delovanje,

ki je neodvisno od lokacije.

d) Združljivost:

Načrti se lahko vključijo iz konvencionalnih programov z uporabo funkcije uvoza

podatkov.

e) Vplivno upravljanje s pravicami:

Vsestransko upravljanje uporabnikov in pravic omogoča ustvarjanje različnih hierarhij

uporabnikov.

2.7.2 »Runtime« vmesna ploskev za operacijski sistem

Namizje pogona sistema je v Visual Detect določeno kot »Runtime« vmesna ploskev.

Glavno okno te vmesne ploskve je ves čas vidno v vidnem polju namizja operacijskega

sistema Windows in se lahko zgolj minimizira do omejene stopnje. Navigacija v

»Runtime« vmesni ploskvi Visual Detect se izvaja v jasnem meniju. Informacije o

nerešenem alarmu in pripadajočem akcijskem načrtu so priskrbljene s prikaznim oknom

alarma. Alarmni seznam priskrbi celoten pregled nerešenim alarmov in je ves čas viden

znotraj Visual Detect »Runtime« vmesne ploskve.

Enote požarnih central so prikazane skupaj z aktualnimi smernicami kot del pregleda

strojne opreme. Slednje so nekatere izmed možnih funkcij v Visual Detect »Runtime«

vmesni ploskvi:

� tiskanje kartic gasilskih čet

� resetiranje enot požarnih central

� oddaljeno delovanje enot požarnih central

33

Prejeti alarmi so v Visual Detect vmesni ploskvi vedno nakazani z zvočnimi signali.

Akcijski načrti se takoj pokličejo, ko se prejmejo alarmni signali. Komentarji se lahko

uvozijo, medtem ko so akcijski načrti na mestu a se s tem poenostavijo kakršne koli

kasnejše ocene. Informacije javljalnika so lahko z neposrednim izborom poklicane

kadarkoli. Vsi alarmi in nadgradnje so dokumentirani. Alarmi se lahko kasneje ovrednotijo

v skladu z relevantnimi kriteriji.

34

3 ZAKONSKE OSNOVE POŽARNEGA VAROVANJA

3.1 Zakoni in pravilniki na področju požarnega varovanja

a) Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz - UPB1), (Ul RS 3/2007;12. 1. 2007)

Ureja organizacijo, načrtovanje, izvajanje, nadzor in financiranje dejavnosti varstva pred

požarom. V zakonu so opredeljena načela in cilji varstva pred požarom, programiranje in

raziskovanje, obveznost izobraževanja in usposabljanja. Zelo pomembno je načrtovanje in

izvajanje načrtovanih ukrepov varstva pred požarom, zlasti pri projektiranju in graditvi

objektov, pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, v prometu in v okolju. Med

pomembne ukrepe varstva pred požarom sodi izdelava požarnega reda, požarna straža,

skrb za brezhibno opremo, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom itd. [15].

b) Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne

zaščite (Ul RS št.: 45/2007)

Določa, za katere sisteme je potrebno pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju, če so

novi, razširjeni ali spremenjeni. Pravilnik določa tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati

osebe za izvajanje pregleda in preizkusa. Določa tudi postopek pregleda in preizkusa,

vsebino poročila o opravljenem pregledu ter pogoje za izdajo potrdila o brezhibnem

delovanju sistema aktivne požarne zaščite [12].

c) Zakon o graditvi objektov (ZGO-1UPB1), (Ul RS, št.: 102/2004)

Ta zakon ureja pogoje za graditev vseh objektov, določa bistvene zahteve in njihovo

izpolnjevanje glede lastnosti objektov, predpisuje način in pogoje za opravljanje

dejavnosti, ki so v zvezi z graditvijo objektov, ureja organizacijo in delovno področje dveh

poklicnih zbornic, ureja inšpekcijsko nadzorstvo, določa sankcije za prekrške, ki so v zvezi

z graditvijo objektov ter ureja druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov [14].

35

d) Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ul RS št.: 31/2004, 10/2005, 83/2005,

14/2007).

Ta pravilnik določa ukrepe, ki jih je treba izvesti, da bi stavbe izpolnjevale gradbene

zahteve za zagotovitev požarne varnosti in katerih cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in

premoženja v stavbah ter uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov, ki se v času

požara nahajajo v neposredni bližini stavb, omejiti ogrožanje okolja ter omogočati

učinkovito ukrepanje gasilskih ekip, ki sodelujejo pri omejitvi posledic požara, ne da bi bili

po nepotrebnem ogroženi življenje in zdravje njihovih članov [11].

e) Pravilnik o požarnem varovanju (Ul RS št.: 107/2007)

S tem pravilnikom se določa pogoje in način izvajanja požarnega varovanja premoženja ter

nadzor nad izvajanjem požarnega varovanja, ki ga opravljajo pravne osebe in merila za

požarno pokrivanje določenih vrst objektov, ki jih lahko požarno varujejo gasilske enote

[10].

f) Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ul RS št: 66/2004)

Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino projektne in tehnične dokumentacije, način njene

izdelave in vrste načrtov, ki jo sestavljajo in se uporabljajo za posamezne vrste stavb in

gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njene uporabe [9].

3.2 Standardi na področju požarnega varovanja

Vgrajeni tehnični sistemi za odkrivanje in javljanje požara morajo zadoščati veljavnim

tehničnim predpisom, standardom in normativom. V evropskem prostoru ni enotnih

predpisov na področju sistemov aktivne požarne zaščite. Enako velja za Evropsko unijo,

kjer prevladujejo interesi posameznih držav, ki se oklepajo nacionalnih predpisov in

standardov. Verjetno je razlog za to različno gledanje na občutljivo temo, kot je aktivna

požarna zaščita. V Evropi je kljub temu najbolj razširjen standard EN 54, ki ga je

36

pripravila Evropska telekomunikacijska organizacija za standardizacijo - ETSI (ang.

European Telecommunications Standardization Institute), ki je tudi preveden v slovenski

jezik SIST EN 54 [13].

Ker standardi niso obvezni ampak samo priporočljivi, lahko nacionalne zveze uporabljajo

svoje predpise ali standarde, kar povzroča zmedo. Standardi postanejo obvezni šele, ko so

določeni s tehničnimi predpisi. Poleg evropskih standardov EN ima vsaka država oziroma

njena nacionalna zveza še svoje standarde. Najbolj znani so:

� BS (angl. British Standards) - britanski standardi

� DIN - nemški standardi

� NF - francoski standardi

� UL standardi - ameriški standardi

� NFPA standardi - ameriški standardi

� JUS standardi - jugoslovanski standardi

� SIST - slovenski standardi

V Republiki Sloveniji je zakonodaja s področja požarne varnosti v pristojnosti Ministrstva

za obrambo RS - Uprave RS za zaščito in reševanje. Pri nas sta največ v uporabi standarda

EN 54 in nemški standard VdS 2095.

37

4 PRAKTIČNI PRIMER DELOVANJA SISTEMA ZA ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽARA

4.1 Opis elementov in značilnosti sistema za odkrivanje in javljanje požara

Kot praktično uporabo delovanja sistema za odkrivanje in javljanje požara bomo opisali

primer večjega trgovskega centra s kinodvoranami [6]. V pritličju objekta je večji trgovski

prostor s prehrambnimi izdelki in skladiščem, restavracija s kuhinjo in večje število

različnih lokalov. V nadstropju je prostor Bowling centra, biljardnica in prostori kina z 8

kinodvoranami. Iz nadstropja je še prehod v medetažo, kjer je otroško igrišče, VIP sobe,

prostor DJ-ev in projekcijski hodnik, kjer se projicirajo filmi v kinodvoranah. V sklopu

celotnega objekta je še garaža v treh etažah. Tloris opisanega objekta je razviden na slikah

4.1, 4.2 in 4.3. Zahteve pri sistemu za odkrivanje in javljanje požara v objektu so navedene

v študiji požarne varnosti trgovskega centra. V objektu morajo biti nameščeni ročni

javljalniki in izvesti se mora avtomatsko odkrivanje in javljanje požara po celotnem

objektu razen v prostorih sanitarij.

Celoten objekt je razdeljen na več požarnih sektorjev. Med požarnimi sektorji so locirana

požarna vrata, ki se ob požaru zaprejo, da se požar ne razširi iz enega v drug požarni

sektor. Kjer so montirani prezračevalni kanali med različnima požarnima sektorjema, je

tudi nameščena požarna loputa, ki se prav tako zapre, če se v enem izmed sektorjev pojavi

požar. Za sistem smo uporabili adresibilno centralo s 16 zankami, kar pomeni, da lahko na

centralo priključimo 16 krat 126 elementov. Požarna centrala ima dodatno napajanje dveh

akumulatorjev po 12V 48 Ah. V našem primeru smo izvedli 14 zank .

Elementi priključeni na požarno centralo:

� Optični javljalniki

� Temperaturni javljalniki

� Optično-temperaturni javljalniki

� Ročni javljalniki

� Vzorčne komore z optičnimi javljalniki

� Linijski dimni javljalnik

38

� Temperaturni kabel

� Aspiracijski javljalnik

� Vhodno-izhodni moduli

Zanka 1 pokriva skladiščni del in del trgovskega prostora prehrambnih izdelkov v pritličju.

V skladišču in trgovskih prostorih so nameščeni optični dimni javljalniki, v prostorih

priprave kruha, kjer je peč za pečenje kruha in jedilnici smo namesto optičnih javljalnikov

namestili temperaturne. Na izhodu iz skladišča in prehodu iz trgovskega prostora v

skladiščni prostor so nameščeni ročni javljalniki. Iz trgovskega prostora imamo prav tako

požarne izhode in tudi pri njih so nameščeni ročni javljalniki. V skladišču je tudi elektro

prostor, kjer imamo nameščen aspiracijski javljalnik, iz katerega so cevi razpeljane po

elektro omarah. Nameščeni so moduli za odpiranje evakuacijskih izhodov in zapiranje

požarnih vrat med skladiščem in trgovinskim prostorom. V pisarni je nameščen modul za

aktiviranje zvočnega opozorila v primeru alarma.

Zanka 2 pokriva drugi del trgovskega prostora prehrambnih izdelkov, del skupnih

prostorov trgovskega objekta v pritličju in štiri lokale. Povsod so nameščeni optični dimni

javljalniki, kjer je dvojni strop so nameščeni tudi v medstropovju, na spodnjem stropu pa je

nameščen vzporedni indikator. Prav tako so pred izhodi nameščeni ročni javljalniki. Na

evakuacijskih izhodih, kjer so električne ključavnice za zapiranje vrat, so nameščeni

moduli za odpiranje električnih ključavnic, prav tako je nameščen modul za tako

imenovano požarno delovanje krožnih vrat proti garaži objekta. Nameščeni so tudi moduli,

kjer je na vhod modula priključeno tipalo pretoka za sprinkler sistem.

Zanka 3 pokriva preostali del hodnikov in lokalov, restavracijo s kuhinjo in strojnico

splinkler sistema v kleti. V lokalih in skupnih prostorih so nameščeni optični dimni

javljalniki, v kuhinji so nameščeni termični javljalniki, na izhodih in po hodniku pa so

nameščeni ročni javljalniki. V avli pritličja imamo dva linijska javljalnika, na obrobju avle

pa so nameščene dimne zavese, ki ločujejo dimni sektor. Pri elektro omari kuhinje in

glavni elektro omari sta nameščena aspiracijska javljalnika. Na hodniku je modul, ki

aktivira požarna vrata, katera ločujejo požarna sektorja. V kuhinji imamo tudi na vhod

39

modula pripeljan signal, ki se aktivira ob vklopu samostojne gasilne naprave v napi nad

štedilnikom. Prav tako imamo v kuhinji dva modula za tipalo pretoka. V kleti, kjer je

strojnica sprinkler sistema imamo več modulov za različne napake in alarme na sprinkler

sistemu (napake centrale, alarm centrale, napaka dizel črpalke, napaka nivoja vode…).

Zanka 4 pokriva tri lokale v pritličju: dnevni bar, srednji hodnik, spodnji del dvoran (1, 2,

3, 4, 5) in hodnik za kino dvoranami 1, 2, 3, 4, 5 v nadstropju. Po lokalih in hodnikih so

nameščeni optični dimni javljalniki. Po hodnikih, na izhodih iz dvoran in požarnih izhodih

v požarno stopnišče ali v garažno hišo so nameščeni ročni javljalniki. Po hodniku za

dvoranami imamo v medstropovju nameščene linijske javljalnike. Pri dnevnem baru

imamo dvakrat modul za odpiranje drsnih vrat na izhodu iz toaletnih prostorov. Na vhodu

v srednji hodnik in na sredini hodnika imamo nameščena modula za zapiranje požarnih

vrat, prav tako so moduli na vseh požarnih izhodih in izhodih v stopnišče za evakuacijo.

Pred dvoranami imamo module, kjer aktiviramo signalno lučko in sprostimo magnete, ki

držijo vrata dvoran. V stopnišču 4 imamo tudi modul za aktiviranje kupole za odvod dima

in toplote.

Zanka 5 pokriva hodnik za dvoranami 6, 7, 8, osrednji prostor v nadstropju, prostore

nočnega bara in prostore do stez. Na hodnikih, v osrednjem prostoru in skladiščnih

prostorih bara imamo nameščene optične dimne javljalnike. V prostorih strank bara so

nameščeni termični javljalniki. Na izhodih in po hodnikih so nameščeni ročni javljalniki. V

medstropovju na hodniku za dvoranami je nameščen linijski javljalnik, prav tako je linijski

javljalnik nameščen v osrednjem prostoru čez celotno avlo. Pod mizami na Bowling centru

je v dvojnem dnu nameščen temperaturni kabel. Na izhodu v požarna stopnišča in požarnih

izhodih imamo nameščene module za odpiranje električnih ključavnic. Na stopniščih 2 in 5

imamo module za odpiranje kupol. Dvakrat imamo tudi modul za krmiljenje dvigal. V

elektro prostoru v nadstropju je nameščen aspiracijski javljalnik. Dva modula imamo tudi

za odpiranje drsnih vrat proti garažni hiši.

Zanka 6 pokriva Bowling center nad stezami, prostore biljarda v nadstropju in otroško

igrišče, VIP sobe, prostore DJ-ja in del projekcijskega hodnika z dvorano 1 v medetaži

40

nadstropja. Nad stezami Bowling centra, otroškem igrišču in dvorano 1 imamo nameščene

optične dimne javljalnike. Na biljardu, v VIP sobah in prostoru DJ-jev pa so nameščeni

temperaturni javljalniki. Na izhodnih hodnikih so nameščeni ročni javljalniki. V dvojnem

dnu stez Bowling centra in v medstropovju dvorane 1 je nameščen temperaturni kabel. Dva

modula imamo nameščena pri prostoru DJ-jev, eden je za stanje tipala pretoka, drugi pa za

aktiviranje zvočnega opozorila. Modul je nameščen tudi za deaktiviranje električne

ključavnice za evakuacijski izhod iz projekcijskega hodnika .

Zanka 7 pokriva dvorane od 2 do 8 in projekcijski hodnik v medetaži nadstropja. Po

dvoranah in hodnikih so nameščeni optični dimni javljalniki. Po hodniku so nameščeni tudi

ročni javljalniki. V medstropovju dvoran je nameščen termični kabel. V elektro prostoru je

nameščen tudi aspiracijski javljalnik. V vsaki dvorani so na ventilacijskih kanalih

prezračevalnega sistema dva krat nameščene vzorčne komore na odvodu in dovodu zraka.

Za vsako dvorano je nameščen modul za aktiviranje vklopa luči in opozorilnega napisa na

platnu.

Zanka 8 je razpeljana po prezračevalnih sistemih na strehi trgovskega centra. Na vhodu na

streho sta nameščena enkrat ročni javljalnik in enkrat modul za aktiviranje kupole na

stopnišču 1. V vsakem od 14 prezračevalnih sistemov sta nameščena dva modula, eden je

za izklop, drugi pa za aktiviranje prezračevalnega sistema v režim za odvod dima in

toplote. V dveh prezračevalnih sistemih imamo tudi dva dodatna modula za zapiranje

požarne lopute.

Zanke 9-14 pokrivajo garažno hišo poleg trgovskega centra od pritličja do strehe. Po vseh

od 4 nadstropij so nameščeni optični dimni javljalniki. V vsakem nadstropju so 4

evakuacijska stopnišča, pred njimi so nameščeni ročni javljalniki. V 2. nadstropju so

nameščeni trije moduli za krmiljenje dvigal in en modul, kjer tipamo stanje ob aktiviranju

hidrantov. V 1. nadstropju pa imamo dva modula za ustavitev tekočih stopnic.

41

Slika 4.1: Tloris pritličja trgovskega centra

42

Slika 4.2: Tloris nadstropja trgovskega centra

43

Slika 4.3: Tloris medetaže trgovskega centra

44

Slika 4.4 prikazuje primer postavitve požarnih javljalnikov in modulov v restavraciji ter povezave med njimi. V vseh prostorih so razporejeni javljalniki; kjer je možnost pojava dima ali pare so nameščeni termični javljalniki, v drugih prostorih pa dimni javljalniki. Na izhodih iz kuhinje so nameščeni ročni javljalniki, da se v primeru požara ob evakuaciji lahko sprožijo. Nameščena imamo tudi dva modula. Prvi modul je namenjen izklopu nape, saj v primeru požara potrebno izklopiti dovode zraka, da se požar ne bi še bolj razširil. Drugi modul pa je namenjen deaktiviranju električne ključavnice za neovirano evakuacijo v primeru požara. Vsi elementi so med seboj zaporedno povezani v zanko. V tem primeru je prikazan samo del zanke, v posamezni zanki pa je zaporedno lahko vezanih do 126 elementov.

45

Slika 4.4: Prikaz postavitve elementov in povezav med njimi v restavraciji trgovskega centra

46

4.2 Uporabljeni elementi za odkrivanje in javljanje požara

4.2.1 PL 3200 O: Optični dimni javljalnik, izolator:

Inteligentni adresibilni javljalnik [5] za zanko 3000, dva optična senzorja v skladu z EN

54-7.

� Izredna zanesljivost delovanja zaradi inteligentnih analiz signala meritvene komore

� Drugi neodvisni optični meritveni kanal

� Prosto programirljiva občutljivost javljalnika

� Programirljive različne občutljivosti za dnevno in nočno obdobje

� Shranjevanje vpisa zadnjega vzdrževanja

� Izpis alarmnega stanja in stanja napake na javljalniku

� Večbarvna infrardeča svetleča dioda LED za alarm (rdeča barva) in napako

(rumena barva)

� Vgrajen izolator in T-priključek (opornik)

� PL 3300 – O z vgrajenim izolatorjem za kratek stik.

Slika 4.5: Optični dimi javljalnik PL 3200 O

4.2.2 PL 3200 T: Temperaturni javljalnik, PL 3300 T: Temperaturni javljalnik,

izolator:

Inteligentni adresibilni javljalnik [5] za zanko 3000, toplotni senzorji v skladu z EN 54-5.

� Izredna zanesljivost delovanja zaradi inteligentnih analiz toplotnih senzorjev

� Meritve temperature preko visoko občutljivih senzorjev

47

� Prosto programirljiva občutljivost javljalnika

� Programirljive različne občutljivosti za dnevno in nočno obdobje

� Shranjen vpis zadnjega vzdrževanja

� Izpis alarmnega stanja in stanja napake na javljalniku

� Večbarvna infrardeča svetleča dioda LED za alarm (rdeča barva) in napako

(rumena barva)

� Vgrajen izolator in T-priključek

� PL 3300 – T z vgrajenim izolatorjem za kratek stik.

Slika 4.6: Temperaturni javljalnik PL 3200 T, optično – temperaturni javljalnik PL 3300 OT 4.2.3 PL 3300 OT: Optično – temperaturni javljalnik, izolator:

Inteligentni adresibilni javljalnik [5] za zanko 3000, z dvema optičnima in dvema

temperaturnima senzorjema v skladu z EN 54-5/7.

� Izredna zanesljivost delovanja zaradi inteligentnih analiz temperaturnih senzorjev

� Meritve temperature preko visoko občutljivih senzorjev

� Analiza maksimalnega dviga in odstotka dviga s tehnologijo temperaturnega

senzorja

� Dva neodvisna optična merilna kanala

� Prosto programirljiva občutljivost javljalnika

� Programirljive različne občutljivosti za dnevno in nočno obdobje

� Shranjen vpis zadnjega vzdrževanja

� Izpis alarmnega stanja in stanja napake na javljalniku

48

� Avtomatično nadziranje napak s strani elektronike v merilni komori

� Večbarvna infrardeča svetleča dioda LED za alarm (rdeča barva) in napako

(rumena barva)

� Vgrajena izolator in T – priključek

� PL 3300 – OT z vgrajenim izolatorjem za kratek stik.

4.2.4 IOM 3311: Vhodno/izhodni modul:

Inteligentni vhodno/izhodni modul [5] za zanko 3000 z dvosmernim izolatorjem v ohišju.

� Visoko funkcionalni sistem odkrivanja za zanko 3000

� Adresibilna spodbujevalna povezava preko T priključka

� Nadzorovan vhod za povezavo zunanjih naprav na zanko 3000

� Izhod brez potenciala za nadzor zunanjih naprav

� Prosto programirljiva vhod in izhod

� Večbarvna infrardeča svetleča dioda LED za alarm (rdeča barva) in napako

(rumena barva)

Slika 4.7: Vhodno/izhodni modul IOM 3311 4.2.5 PL 3300 PBDH – ABS – R: Ročni javljalnik:

Inteligentni ročni javljalnik [5] za zanko 3000 z dvosmernim izolatorjem, označen s

simbolom »goreča hiša«.

� Visoko funkcionalni sistem odkrivanja za zanko 3000

49

� Alarmni izhod za sprožitev znaka javljalniku

� Adresibilna spodbujevalna povezava preko T – priključka

� Shranjen vpis zadnjega vzdrževanja

� Mehanizem potisnega gumba za inteligenten nadzor funkcionalnosti

� Avtomatično naslavljanje (»mehko« naslavljanje)

� Ročno naslavljanje (enostaven pregled)

� Primeren za namestitev v omaricah za gašenje požara

� Rdeča infrardeča svetleča dioda LED za alarm.

Slika 4.8: Ročni javljalnik PL 3300 PBDH – ABS - R 4.2.6 Požarna centrala Detect 3016:

Modularna požarna centrala [5], upravljana z mikro procesorjem in komponentami za

odkrivanje požara:

� Prikazovalnik in požarna centrala v skladu z EN 54, del 2

� LC prikazovalnik s štirimi alfa numeričnimi vrsticami in svetlobo v ozadju

� Za opremo maksimalno 16 zank ali 64 običajnih požarnih con

� 192 programiranih con z javljalniki

� Trije brez-potencialni izhodni releji (250 V/5 A)

� Devet odprtih kolektorskih izhodov (30 V/90 mA)

� Nadzorovan prenosnik signalov (400 mA)

� Dva dodatna zunanja izhoda (24 V/800 mA)

50

� Dvakrat vmesnik RS-232 za osebni računalnik, tiskalnik, modem, nadzorni sistem.

� Kompatibilnost z omrežjem

� Delovni spomin in spomin za dogodke s kapaciteto 500 sporočil.

� Možnost vgradnje tiskalnika in LED prikazovalnih modulov za prikaz alarmov in

napak v požarni coni.

Slika 4.9: Požarna centrala Detect 3016 4.3 Vrste krmiljenj, izvedenih pri sistemu za odkrivanje in javljanje požara

V celotnem sistemu za odkrivanje in javljanje požara [6] je bilo izvedenih veliko krmiljenj,

tukaj bomo na kratko opisali vsako izmed njih:

� Šest krat zapiranje požarnih vrat med posameznimi požarnimi sektorji. V tem

primeru imamo dvoje vrat. Prva vrata imajo elektromagnet in se začnejo počasi

zapirati, ko elektromagnet preko izhodnih modulov izgubi napajanje. Druga vrata

imajo elektro motor, in se začnejo zapirati ob signalu iz izhodnega modula. Pri

vratih z elektro motorjem je potrebno zagotoviti tudi agregatno napajanje, da se

vrata zaprejo tudi ob izpadu napajanja v objektu.

� Aktiviranje vseh siren na objektu, ki se napajajo iz centrale.

� Štirinajst krat aktiviranje režima prezračevalnih sistemov za odvod dima in

štirinajst krat izklop teh sistemov.

51

� Zapiranje požarnih loput, ki so nameščene med požarnimi sektorji v prezračevalnih

kanalih.

� Aktiviranje zvočnega opozorila, ki opozori stranke naj reagirajo brez panike in se

počasi odpravijo proti izhodu.

� Odpiranje vrat na evakuacijskih izhodih.

� Aktiviranje dimnih zaves med dimnima sektorjema.

� Ustavitev tekočih stopnic.

� Pet krat ustavitev dvigala, dvigalo zapelje v pritličje.

� Vklop luči v kinodvoranah in posebni napis preko projektorja za obiskovalce

predstave.

� Pet krat odpiranje kupol na stopniščih NODT.

4.4 Napake pri namestitvi sistema

Napake, ki so se pojavljale pri postavljanju sistema so naslednje [6]:

� napake v kablu,

� nepravilnosti pri napeljevanju kabla,

� zamenjava kablov med kabli zanke in kabli za vzporedne indikatorje,

� nepravilna vezava podnožja javljalnika,

� površna vezava podnožja javljalnika, ročnega javljalnika in izhodnega modula ter

� nepravilna montaža javljalnika.

4.5 Programiranje sistema za odkrivanje in javljanje požara

Po avtomatskem naslavljanju vseh štirinajst zank smo s pomočjo posebnega programa

Icheck s kartice prebrali podatke o zanki. Program [5] točno izpiše vrsto elementa in

fizične naslove, ki jih je dal posameznim elementom. S serijsko številko lahko ugotovimo,

kateri fizični naslov imajo posamezni elementi, kar je tudi razvidno na sliki 4.10.

52

Slika 4.10: Prikaz fizičnih naslovov za posamezne elemente v programu Icheck S temi podatki smo vsakemu elementu iz načrta pripisali fizični naslov. Ko smo napisali

vse fizične naslove, smo javljalnikom po posameznih prostorih določili logične naslove ali

cone. Avtomatskim javljalnikom smo za vsak trgovski lokal, hodnike, dvorane, Bowling

center in druge prostore določili svojo cono. Ročne javljalnike smo združili v cone po

dvoranah, nadstropjih… Vhodno/izhodne module smo grupirali v požarne cone glede na

njihov namen, npr. za dvigala, požarna vrata, prezračevalne sisteme in tipalo pretoka.

Posebej smo v cone dodali tudi vzorčne komore in aspiracijske javljalnike. Pomembno je

bilo, da je vsak element dobil svoj logični naslov. Nato smo s programom dpt vsakemu

fizičnemu naslovu vpisali številko cone in številko javljalnika v tej coni. To je razvidno

tudi na sliki 4.11.

53

Slika 4.11: Prikaz okna za programiranje določevanja con

»Segment« pomeni katera zanka je »from Address« in »to Address« pa fizični naslov

elementov. Vpišemo lahko več zaporednih fizičnih naslovov, če smo jih določili v isto

požarno cono.

Primer:

Če vpišemo, tako kot je prikazano na zgornji sliki, smo s tem fizičnim naslovom 4/1, 4/2,

…4/8, določili cone/javljalnike 14/1, 14/2,…14/8.

Ko smo vsem fizičnim naslovom določili požarno cono, smo se lotili programiranja

izhodnih modulov. Moduli se programirajo na tak način, da se vpiše fizični naslov modula

in potem na katero požarno cono naj se modul aktivira. Ta postopek je prikazan na sliki

4.12.

54

Slika 4.12: Prikaz okna za programiranje aktiviranja modulov Na zgornji sliki je razvidno, da se bo modul s fizičnim naslovom 4/49 aktiviral ob alarmu

požarne cone 32 ali cone 33. Tukaj programiramo vse izhodne module, za vsak modul

lahko nastavimo, da se aktivira na eno ali na več con. Lahko uporabimo tudi IN funkcijo,

kar pomeni, da se bo modul aktiviral, ko bodo v alarmu dve ali več požarnih con hkrati.

Pomembno je, da natančno pregledamo, kaj krmilijo izhodni moduli in na katere požarne

cone morajo ti moduli še aktivirati. Na koncu ostane samo še programiranje tekstov. Tu

lahko za vsak element posebej vpišemo tekst, kar lahko vidimo na sliki 4.13. Omejeni smo

samo številčno na dvajset znakov.

55

Slika 4.13: Prikaz okna za programiranje tekstov

Tukaj imamo primer za tekst elementa na požarni coni 1 in javljalnika 1. Ob alarmu tega

javljalnika se bo izpisalo »Z001-D0001 avtomatski skladišče«

4.6 Testiranje delovanja sistema

Po izvedenem programiranju smo celotni sistem še preizkusili. Preizkusili smo ali so za

javljalnike pravilno programirane požarne cone in napisi ter tudi vsako posamezno

krmiljenje ali se krmili na pravilno cono. Testirali smo vsak ročni javljalnik in vsak deseti

avtomatski javljalnik, hkrati smo preizkusili krmiljenje v tistem področju kjer smo sprožili

javljalnik in seveda tudi sirene. Na testiranju smo ugotovili, da so bili vsi javljalniki

pravilno programirani, pri dveh krmiljenjih pa smo morali dodati še dve coni, na kateri se

je krmiljenje aktiviralo. Po testiranju smo vse javljalnike še označili s pripadajočimi

oznakami, ki morajo biti dovolj velike, da so vidne iz tal.

Pregled je opravil tudi preglednik iz posebne inštitucije, ki ima licenco za pregledovanje

sistemov aktivne požarne zaščite. Po pregledu je inštitucija izdala potrdilo, da sistem za

56

odkrivanje in javljanje požara v tem objektu deluje brezhibno. Ta dokument je potreben

tudi pri dokumentaciji za kasnejši tehnični pregled objekta.

57

5 SKLEP

V diplomskem delu predstavljamo sisteme za odkrivanje in javljanje požara, ki so

ključnega pomena za pravočasno zaznavanje požarov ter njihovo učinkovito odpravljanje.

Pri postavitvi sistema je potrebno oceniti možnosti oziroma nevarnosti za požar in na tej

osnovi določiti ustrezne požarne javljalnike ter jih povezati v požarne centrale. Skozi

besedilo diplomskega dela skušamo pojasniti pomembnost izbire ustreznih javljalnikov,

česar ne moremo doseči brez dobrega poznavanja lastnosti posameznih vrst javljalnikov in

njihove uporabe. Poleg požarnih central in javljalnikov predstavljamo tudi programsko

opremo za vizualizacijo sistemov ter zakonske osnove na področju požarnega varovanja.

Poseben poudarek dajemo primeru delovanja sistema za odkrivane in javljanje požara, kjer

podrobneje opisujemo uporabljene elemente, izvedena krmiljenja v sistemu, napake pri

namestitvi sistema, njegovo programiranje in končno testiranje njegovega delovanja.

Skozi raziskavo v diplomskem delu pridemo do nekaterih pomembnih rezultatov in

spoznanj. Kot že rečeno, je zelo pomembno v vsakem prostoru izbrati in namestiti ustrezne

požarne javljalnike, ki bodo omogočali učinkovito zaznavanje in ukrepanje v primeru

požara. V večjih objektih je za hitrejše in boljše odkrivanje lokacije požara priporočljiva

uporaba programske opreme za vizualizacijo sistema Visual Detect z grafičnim prikazom

dogodkov na sistemu. Večja natančnost pri namestitvi in programiranju sistemov za

odkrivanje in javljanje požarov zmanjša možnosti za napake, katerih odpravljanje povzroča

nepotrebno izgubo časa. Zelo pomembno je preizkusiti delovanje celotnega sistema in se

prepričati, da so elementi pravilno označeni. Prav tako morajo biti krmiljenja v sistemu

ustrezno programirana, da se aktivirajo ob ustreznih požarnih conah in omogočijo

pravočasno evakuacijo ljudi ter preprečijo morebitno razširitev požarov v druge sektorje.

Poleg omenjenih spoznanj je zelo pomembno upoštevati tudi možne izboljšave na področju

sistemov za odkrivanje in javljanje požara, ki bodo pripomogle k njihovemu

učinkovitejšemu delovanju in hitrejšemu zaznavanju požarov. Ena izmed preredko

vključenih izboljšav v praksi, je že omenjena vizualizacija, ki je ključnega pomena

predvsem v velikih objektih, kjer je težje pravočasno ugotoviti lokacijo požara. S pomočjo

vizualizacije je prikazano stanje vseh elementov sistema in tako omogočeno hitro

58

reagiranje v primeru požara. Pomembno vlogo pri zadostni uporabi sistemov za odkrivanje

in javljanje požara v mnogih objektih igrajo tudi zavarovalnice, ki dajejo prenizke popuste

pri svojih zavarovalnih premijah na tem področju. Zaradi tega so večje investicije v

sisteme za odkrivanje in javljanje požara za lastnike objektov manj zanimive, posledično

pa se pojavljajo problemi zaradi nezadostnega posodabljanja teh sistemov in celo

opuščanja njihovega rednega vzdrževanja. Če bi zavarovalnice svoje zavarovalne

programe preoblikovale tako, da bi bili bolj usmerjeni v področje požarnega varovanja, bi

takšna izboljšava pripomogla k večji in učinkovitejši požarni varnosti v objektih.

59

6 VIRI IN LITERATURA

[1] A. E. Cote, Fire protection handbook, ZDA, 2003.

[2] A. E. Cote, Industrial fire hazards handbook, ZDA, 1990.

[3] Aspiracijski javljalniki, Požar, št. 4, (2000).

[4] P. J. DiNenno, SFPE handbook of fire protection engineering, ZDA, 1988.

[5] Interno gradivo izbranega nemškega podjetja Detectomat.

[6] Interno gradivo podjetja Edicom d.o.o.

[7] Plamenski javljalniki požara – 1. del, Požar, št. 3, (1996).

[8] Plamenski javljalniki požara – 2. del, Požar, št. 1, (1997).

[9] Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji, (Ul RS, št: 66/2004).

[10] Pravilnik o požarnem varovanju, (Ul RS, št.: 107/2007).

[11] Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, (Ul RS, št.: 31/2004, 10/2005, 83/2005,

14/2007).

[12] Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite,

(Ul RS št.: 45/2007).

[13] Standard SIST EN 54 – Fire detection and fire alarm systems.

[14] Zakon o graditvi objektov (ZGO-1UPB1), (Ul RS, št.: 102/2004), (Ul RS št.:

45/2007).

[15] Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz - UPB1), (Ul RS 3/2007).

[16] Žarkovni javljalnik dima in toplote, Požar, št. 1, (1996).

[17] Smoke detectors, http://en.wikipedia.org/wiki/Smoke_detector

[18] Infranet, www.telekom.si/poslovni_uporabniki/infranet_prenos_alarmnih_sporocil

60

7 SEZNAM SLIK

Slika 2.1: Optični dimni javljalnik ___________________________________________ 13 Slika 2.2: Princip delovanja optičnega dimnega javljalnika požara s sipanjem svetlobe _ 14 Slika 2.3: Princip delovanja optičnega dimnega javljalnika z absorpcijo svetlobe _____ 16 Slika 2.4: Princip delovanja piroelektričnega javljalnika _________________________ 22 Slika 2.5: Emisijski spekter črnega telesa _____________________________________ 23 Slika 2.6: Shematski prikaz INFRANET-a _____________________________________ 30 Slika 4.1: Tloris pritličja trgovskega centra ___________________________________ 41 Slika 4.2: Tloris nadstropja trgovskega centra _________________________________ 42 Slika 4.3: Tloris medetaže trgovskega centra __________________________________ 43 Slika 4.4: Prikaz postavitve elementov in povezav med njimi v restavraciji trgovskega

centra _________________________________________________________________ 45 Slika 4.5: Optični dimi javljalnik PL 3200 O ___________________________________ 46 Slika 4.6: Temperaturni javljalnik PL 3200 T, optično – temperaturni javljalnik PL 3300

OT ____________________________________________________________________ 47 Slika 4.7: Vhodno/izhodni modul IOM 3311 ___________________________________ 48 Slika 4.8: Ročni javljalnik PL 3300 PBDH – ABS - R ____________________________ 49 Slika 4.9: Požarna centrala Detect 3016 ______________________________________ 50 Slika 4.10: Prikaz fizičnih naslovov za posamezne elemente v programu Icheck _______ 52 Slika 4.11: Prikaz okna za programiranje določevanja con _______________________ 53 Slika 4.12: Prikaz okna za programiranje aktiviranja modulov ____________________ 54 Slika 4.13: Prikaz okna za programiranje tekstov _______________________________ 55

61

62