ŠIVANJE PREVLEČNIH MATERIALOV

PREVLEČNI MATERIALI - šivanje M. Federl, I. Leban

Ime in priimek: ________________ Razred: _____ Šolsko leto: ___________

1

ŠIVANJE PREVLEČNIH

MATERIALOV

V poglavju o šivanju prevlečnih materialov boš

� šival z osnovnimi ročnimi šivi;

� spoznal sestavne dele šivalnega stroja ter pravilno in varno

šival z njim.



2

ŠIVANJE

Tapetnik kroji in šiva različne izdelke:

• prevleke za blazinjene izdelke,

• dekoracije in zavese,

• ponjave in

• robi preproge.

Ročno šivanje

Tehnike ročnega šivanja tapetnik uporablja pri garniranju,

oblikovanju in utrditvi robov in blazin.

Šivanje s šivalnim strojem

Večino izdelkov tapetnik šiva s šivalnim strojem. Zato mora

poznati vrste šivalnih strojev, delo z njimi in njihovo vzdrževanje.

Sodobni šivalni stroji imajo veliko dodatne opreme, ki zelo olajša

delo in omogoča boljšo kakovost izdelka. Zato je dobro, da

tapetnik pozna dodatno opremo in jo zna tudi uporabiti pri

strojnem šivanju, nabiranju, robljneju.

Šivalni pribor

Za šivanje uporabljamo poleg šivalnega stroja še šivanke in

sukance, drugo orodje in različne pripomočke. Šivanko in sukanec

moramo izbrati glede na vrsto materiala, ki ga šivamo. Pri šivanju

nastajajo tudi napake in da lahko opravimo delo kakovostno,

moramo te napake poznati in jih znati tudi odpraviti.



3

ROČNO ŠIVANJE

Šivanje je postopek dela, kjer s pomočjo šivanke in sukanca

spajamo dele tekstilij v celoto. V posebnih primerih šivanje

nadomestimo z varjenjem ali lepljenjem. Ročno šivanje je

opravičeno le takrat, kadar strojno šivanje iz določenih razlogov ni

mogoče.

Običajno je prevleka za blazinjene izdelke sestavljena iz

posameznih krojnih delov. Posamezne krojne dele strojno

sešijemo v obliki kape, jo navlečemo preko oblazinjenih delov in s

strani z ročnim šivanjem prevleko »zapremo«. Pri tem

najpogosteje uporabimo skriti šiv. Šivamo z desne proti levi, v

večini primerov z ukrivljeno šivanko ustrezne velikosti. Izbor

šivanke je odvisen od debeline blaga in temu ustrezno izbranega

sukanca. Dober videz dosežemo z enakomerno napetostjo

sukanca in enako velikimi in enakomerno oddaljenimi šivi. Če

šivamo v daljši ravni liniji, si lahko pomagamo z ravnilom. Blago

namestimo, vzdolž linije šiva prislonimo ravnilo, ga z levo roko

držimo z rahlim enakomernim pritiskom, in blago pripnemo z

bucikami z desno pa vzdolž roba šivamo v enakomernih

presledkih. Tako laže vzdržujemo enakomeren pritisk mehke

podlage. Dekorativnih šivov danes ročno praktično ne izvajamo.

Pri stilnem pohištvu so imeli izključno okrasni značaj. Za

enakomerno in natančno izvajanje je potrebno precej spretnosti in

vaje, predvsem pa časa.

Garnirne šive uporabljamo pri obnovitvenih in restavratorskih

delih, kjer pripenjamo več plasti polnil, jih fiksiramo, oblikujemo

blazine iz naravnih prostih vlaken, utrjujemo robove in vogale ter



4

prišijemo vzmeti na oprte. Za navedene primere uporabljamo

posebej določene šive, ki zahtevajo veliko vaje in spretnosti.

prednji vbod

stični ali prešivni vbod

rakasti vbod

poševni vbod

skriti vbod

robni vbod



5

Za šivanje uporabljamo več vrst šivank: ravne, ukrivljene in trirobe

šivanke, šivanke z obojestransko konico, zatikače.

Navedene šivanke uporabljamo za: oblikovanje roba blazin, za

prebadanje, povezavo več plasti v blazino, za šivanje gumbov, za

zapiranje prevleke, za izdelavo zank.

ravna šivanka z eno konico

ravna šivanka z obojestransko zašiljeno

konico

ukrivljena šivanka



6

ŠIVALNI STROJI

so lahko univerzalni, specializirani ali avtomatizirani.

S tehnološkim razvojem so proizvajalci razvili šivalne stroje za

splošne in posebne potrebe. Za splošne potrebe šivanja

uporabljamo predvsem univerzalne stroje, s katerimi je možno

šivati različne materiale, z dodatno opremo pa specialne delovne

operacije. Pri visoko specializiranih delih je smotrno uporabljati

specializirane šivalne stroje z računalniško programiranim

vodenjem in vrstami programov za posamezne vrste blaga in

različne delovne operacije.

Šivalni stroji se ločijo še po moči motorja, vrsti transporta,

možnosti uporabe dodatne opreme, številu igel. Posebej

prilagojeni so še stroji za robljenje, za vzorčno prešivanje z več

iglami hkrati, za prešivanje gumbov, za šivanje pod določenim

kotom.



7

Po zunanji konstrukciji ločimo šivalne stroje:

• z ravno (normalno in ravno podaljšano) delovno mizo

• z delovno mizo v obliki konzole

• v delovno mizo v obliki stebra (z možnim nagibom stroja)

Šivalni stroj z ravno delovno mizo uporabljamo za šivanje

večjih kosov blaga.

Šivalni stroj z delovno mizo v obliki konzole lažje šivamo

težko dostopne okrogline in vogale.

Šivalni stroj z delovno mizo v obliki stebra

uporabljamo za šivanje izbočenih delov, ki jih navlečemo na

steber.

V katalogih ali na internetu poišči slike

različnih šivalnih strojev in jih nalepi.



8

Dodatna oprema

K dodatni opremi prištevamo razna vodila, šivalne noge in ostale

pripomočke.

Vodila za:

• za robljenje

• neenakomerno oblikovane robove

• oblikovanje robov

• vstavljanje elementov kot so obrobe, elastike, vrvice in

zadrge, našivanje letvic

Specialne šivalne noge:

• gibljiva noga za šivanje neenakomernih debelin

• noga za šivanje tesno ob povišanem robu (tudi kedru)

• valjasta noga s točkovnim pritiskom za šivanje okroglin in

trakov iz umetnega usnja in usnja

• z valjčki, ki preprečuje prijemanje folije ali umetnega usnja

na šivalno nogo

• s plastično oblogo prepreči prijemanje sintetičnih tkanin

(uporablja se skupaj s transporterjem brez zobcev) šivalna

noga za izdelavo dvojnega ploščatega šiva

• za robljenje odprtega roba

• za tanke in debele kedre

• pripomoček za šivanje gub

• za gubanje (jeziček)

• za izdelavo podvihanega (enojnega in dvojnega) šiva,

izdelavo prekrivnega dvojnega šiva

• za izdelavo trakaste obrobe

• za izdelavo dvojnega ploščatega šiva

• šivanje kedra

• za šivanje zadrge

Nariši ali nalepi slike dodatne opreme za šivalni stroj.



9

Ker je izbira zelo velika, proizvajalci seznanjajo bodoče uporabnike

šivalnih strojev z možnostmi izbire s katalogi. V katalogih dobimo

natančen pregled o možnostih uporabe, o tehničnih podatkih in

nasvetih proizvajalca. Pred nakupom zato dobro proučimo naše

potrebe in možnosti ter proizvajalčev izbor in se nato o

podrobnostih in nejasnostih posvetujemo s proizvajalcem oziroma

njegovim zastopnikom, ki nudi tudi možnost usposabljanja in

servisiranja.



10

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

V razpredelnico vpiši imena sestavnih delov šivalnega stroja



11

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

V katalogu proizvajalca dobimo podatke: naslov dobavitelja, model

in oznako stroja, vrsto in namembnost, shematski prikaz šiva,

možnih delovnih operacij, možnosti uporabe dodatne opreme in

pripomočkov.

Z uporabo ustreznih strojev želimo predvsem izboljšati kakovost

šivanja in ga racionalizirati. Zagotoviti želimo stalne in enake

pogoje dela pri šivanju.

Upoštevati moramo, da imajo sodobnejši stroji po pravilu določene

prednosti pred starimi, zato je potrebno slediti razvoju in novostim

na trgu. Te prednosti so lahko: večja zmogljivost, lažje,

natančnejše in kvalitetnejše delo, manjša poraba energije, boljši

izkoristki materialov, lažje vzdrževanje, bolj varno delo.



12

Transport na šivalnih strojih

Pomembne so razlike pri strojih glede na vrsto podajanja. Za bolj

zahtevno blago (na primer blago večjih debelin, drseče in gladko

blago, umetne folije) so primernejši stroji z večjim številom

podajalnih naprav, ki pomagajo potiskati šivane plasti

enakomerno, usklajeno s hitrostjo vbodov.

Spodnji transport

Ena ali več podajalnih naprav se nahaja v mizni plošči. Hitrost

pomika nastavimo glede na vbodno hitrost šivanja. Tako lahko

»pomagajo« blago pomikati naprej, če pa naravnamo večjo ali

manjšo hitrost pa omogočijo raztezanje ali nabiranje blaga.

Zgornji igelni in spodnji transport

Pri strojih, ki imajo še zgornji igelni transport, se igelni drog z iglo

giblje usklajeno tako, da sledi podajanju blaga. To omogoča

vbodna luknja, ki je v podajalni napravi in ne kot običajno v

vbodni plošči. Tako podajanje omogoča kvaliteten šiv za blago v

več plasteh, umetno usnje in folije.



13

Pri zahtevnem blagu, ki ga težko šivamo, uporabljamo šivalni stroj

z neodvisno nastavljivima spodnjim in zgornjim transportom, ki ju

glede na potrebe vsakega posebej nastavimo. Naprava je

sestavljena iz že znanega spodnjega transporta in iz dveh gibljivih

šivalnih nog (šivalna in oprijemna noga), ki predstavljata zgornji

transport. Šivalna noga na spodnji strani je nazobčana., blago

zagrabi in skupaj z iglo blago vleče naprej. Ko se transportni

elementi vračajo v začetni položaj, se oprijemna noga spusti in

čvrsto prime blago. Vsak trenutek blago drži ena od nog in ga na

ta način zanesljivo transportira naprej. Tak podajanje uporabljamo

predvsem za šivanje elastičnih materialov, umetnega usnja s

penastim slojem, debelega blaga.



14

Težki šivalni stroji

Za posebej debelo blago, ki ga moramo šivati v več plasteh (blago

za ponjave, debelo umetno in nravno usnje) so primerni posebni

težki šivalni stroji. Ti stroji so močneje grajeni, imajo posebne

lovilce z ustrezno večjim vretencem za navijanje debelejšega

sukanca. Hitrost šivanja je največ 1200 vbodov/min.

Dvoigelni šivalni stroji so posebej primerni, ko se zahteva

velika trpežnost, na primer pri izdelavi ponjav. Šivi so natančno

vzporedno zašiti, produktivnost je izredno velika. Šivalni stroj je v

osnovi enako zgrajen kot enoigelni, le da ima na igelni osi dve

vzporedni igli z dvema lovilcema, za vodenje in napenjanje niti pa

je na glavi stroja posebna oprema.

Stroji za prešivanje tkanin

Za šivanje več plasti blaga z vmesnim polnilom uporabljamo

prešivalce tkanin. To so računalniško vodeni stroji in naprave

večjih formatov s šivalnimi glavami na pomičnih vodilih, ki se

pomikajo in hkrati prešivajo blago po v naprej določenem vzorcu.

Uporabljamo jih za prevleke posteljnih vložkov, avtomobilskih

sedežev, sedežnega pohištva, posteljna pregrinjala in dekoracije.

Prešite prevleke dajejo poseben videz in omogočajo veliko

racionalizacijo dela.



15

Stroji in naprave za prešivanje gumbov

Gumbe pri blazinjenem pohištvu pogosto prišijemo ročno z ročnimi

pripomočki. Pri specializirani proizvodnji večjih količin pa je

smotrno uporabiti napravo za prešivanje gumbov. V napravo

vložimo blazino, (ki jo nalahno stisne) in natančno nastavimo

razdalje oziroma mesta gumbov v blazini. Gumbe na vnaprej

določeni dolžini zanke lahko hitro pritrdimo z obema prostima

rokama.

Stroj za prešivanje gumbov deluje tako, da blazino vložimo v

napravo, jo točno namestimo in na osnovi predhodnega načrta

razporeditve stroj prišije vse gumbe istočasno. Število gumbov in

razporeditev nastavimo hitro in točno.



16

Varno delo na šivalnih strojih

Nevarni deli šivalnega stroja so zaščiteni. To so predvsem zaščita

strojne igle, zaščita nitnega vzvoda in zaščita električne napeljave.

Stroj je potrebno pravilno negovati, vzdrževati in po določeni

uporabi ali pri poškodbah poklicati servis. Servis ali popravilo

izvede za to usposobljen strokovnjak. Upoštevati je potrebno

navodila proizvajalca.

Zaščitne naprave na šivalnem stroju

Vzdrževanje šivalnega stroja

Osebna odgovornost za vzdrževanje stroja je še posebej

pomembna pri zahtevnih in dragih strojih. Vzdrževanje zajema

čiščenje in mazanje stroja

Pred čiščenjem stroj izključimo. Pri zelo pogosto uporabljenem

stroju čistimo dnevno ali v večjih časovnih presledkih, kadar

šivamo močno vlaknato blago, pa večkrat na dan. Podajalnik in

transport čistimo s čopičem, po tem ko smo odmaknili vbodno

ploščo. Tedensko čistimo tiste dele, kjer se nabirajo prah, vlakna

ali ostanki niti. Čistimo s čopičem, krpo, ki ne pušča muck in

plastičnimi paličicami, s katerimi dosežemo težje dostopne dele.

čiščenje šivalnega stroja



17

Skrbeti moramo, da ne poškodujemo površine strojnih delov.

Zaskorjena mesta in ostanke olja očistimo s petrolejem. Po

uporabi, ob koncu delovnega dne stroj vedno pokrijemo, da ga

zaščitimo pred prahom.

Ob navodilih za uporabo stroja dobimo tudi navodila za

vzdrževanje in mazanje. Pri starejših strojih označena mesta

oskrbujemo s predpisanim mazivom, pri tem pa upoštevamo

osnovno pravilo: malo, vendar pogosto mazati. Novejši stroji z

večjimi hitrostmi se avtomatično mažejo (močno obremenjeni

drsni deli in zglobi), mi moramo skrbeti le za to, da je posoda za

olje napolnjena.

Motorja stroja ne vzdržujemo sami. Po približno 5000 delovnih

urah opravi potrebni servis strokovnjak.

Pogoj za uspešno šivanje je upoštevanje navodil proizvajalca.

Posebej moramo biti pozorni na posebnosti določenega tipa stroja.

Poleg posebnosti pa veljajo splošno uveljavljena pravila. Za

uspešno šivanje je potrebna pravilna izbira igle, sukanca in

ustrezna priprava na šivanje.

mazanje šivalnega stroja



18

IGLA

1

2

3

4

5

Izbor igle za šivanje je pomemben za dober šiv. Igla ima na batu

oznako, ki pomeni tovarniško oznako in število, ki v stotinah

pomeni debelino igle v mm (npr. ICH 120 pomeni določen tip igle

debeline 1,2 mm). Proizvajalec v navodilih navaja tip igle za

določen šivalni stroj. Navodilo moramo upoštevati, sicer imamo

lahko težave pri šivanju ali pa sploh ne moremo šivati.

Debelino igle izberemo glede na debelino blaga, ki ga šivamo.

Tanke igle se v debelem materialu lomijo, debele pa puščajo v

tankem materialu sledi in poškodujejo niti v blagu. Oblika igle je

tudi pomembna. Igle za hitro šivanje imajo žlebič, v katerega se

uleže sukanec in s tem zmanjša trenje pri prodiranju v blago. Pri

uporabi tankih igel izboljšamo cik-cak efekt z uporabo specialne

neupogljive igle, ki ima odebelitev na spodnjem in zgornjem koncu

stebla.



19

Igla za strojno šivanje

Oblika konice igle je pomembna za lažje prodiranje v blago. Iglo

z okroglo konico uporabljamo za tkanine in mehke tekstilije ter

mehko usnje. Pri tkaninah okrogla konica razmakne niti in jih ne

preseka. Igla z ostro konico blago pri vbodu zareže, da lažje

prodre. Tako iglo uporabljamo za debelejše usnje in podobne

materiale.



20

SUKANEC

Lastnosti sukanca so opredeljene:

→ s surovino, iz katere je izdelan

→ z debelino, ki jo označuje finost

→ z načinom izdelave

V praksi najpogosteje uporabljamo sukance iz umetne snovi, in

sicer iz poliestra (PES) in poliamida (PA). Vsak od navedenih ima

določene lastnosti bolj izrazite in jih je za kvalitetno šivanje

potrebno upoštevati. V trgovini jih dobimo pogosto pod

komercialnimi oznakami proizvajalcev, ki imajo proizvode zaščitene

z imenom, na primer nylon, terital. Iz naravnih vlaken

uporabljamo za strojno šivanje sukance iz bombaža (CO), za ročno

šivanje pa uporabljamo laneni sukanec.

Debelino sukanca izražamo s številom finosti. Mednarodna enota

za finost je tex. Oznaka tex se piše vedno za številom, na primer

60 tex, kar pomeni, da ima sukanec dolžine 1000 m težo 60 g.

Večje je število, bolj grob, debelejši in težji je sukanec.

Za šivanje uporabljamo nit ali sukanec. Enonitni sukanci so iz ene

niti in so izdelani iz umetne snovi. Sukanec je praviloma sukan iz

več niti ali preje (ta je predena iz vlaken), število zasukov na

dolžino pa povečuje trdoto sukanca. Pri debelejših sukancih se

sukane niti združujejo še na drugi ali tretji stopnji, oznaka je na

primer 60/2 tex, 60/3 tex.

Zelo fini sukanci se izražajo v dtex (teža v gramih na 10 000 m

dolžine sukanca). DIN oznake pa imajo za finost sukanca oznako

Nm, kar pomeni, koliko metrov ima sukanec, ki tehta 1 gram.



21

Priprave na šivanje

Tanko blago šivamo s tankimi (večje finosti), debelo pa z debelimi

sukanci. Glede na blago izberemo sukanec, temu pa moramo

prilagoditi tudi debelino strojne igle. Če šivamo bombažno blago,

izberemo tudi sukanec iz bombaža. Tako se pozneje pri

vzdrževanju blago obnaša enako kot sukanec v šivu (enako krči).

Poleg debeline izberemo ustrezno barvo sukanca. Ta naj bo barve,

ki je prevladujoča v blagu ali za odtenek temnejša. Vdenemo

spodnji in zgornji sukanec, nastavimo velikost šiva in napetost

obeh sukancev (praviloma zgornjega). Pred začetkom šivanja

preverimo sliko šiva na odpadnem koščku blaga.

pravilna napetost

Zgornja nit je prenapeta ali spodnja nit preohlapna.

Zgornja nit je preohlapna ali spodnja nit prenapeta.



22

Težave pri šivanju

Zgornji sukanec se trga, če je:

• igla slabo nameščena

• zgornji sukanec preveč napet

• sukanec nepravilno vdet

• igla pretanka ali ima preostro ušesce

• igla topa ali skrivljena

• poškodovano ležišče lovilca ali luknjica na vbodni plošči

• sukanec slabe kakovosti, preležan, izsušen

• igla neustrezna glede na vrsto sukanca

Spodnji sukanec se trga, če je:

• spodnji sukanec preveč napet

• vretence slabo navito ali preveč navito, tako da se težko

obrača

Igla se zvije ali zlomi, če je:

• topa ali kriva

• zadeva ob rob plošče zaradi nepravilne vleke blaga

• napačno vložen lovilec

• igla napačno vstavljena, pretanka

Stroj izpušča vbode, če je:

• igla topa, nepravilno vstavljena ali kriva

• debelina sukanca neustrezno izbrana

• sukanec nepravilno napeljan



23

Šivanje ni enakomerno, če:

• napetost niti ni pravilna

• je sukanec pretrd, predebel

• je spodnja nit neenakomerno navita

• je pritisk šivalne noge na blago nezadosten

• blago z roko preveč vlečemo

• je igla pretanka

• so zobci pri transportu spuščeni prenizko

Blago se med šivanjem nabira ali stroj težko dela, če je:

• napetost sukanca prevelika

• med zobci transporta stisnjen prah

• v lovilcu ostanek vlaken ali nitk

• igla topa

Če napake ne moremo odpraviti, se obrnemo na servisno službo.

Pri normalni uporabi in upoštevanju navodil ima stroj poleg

garancijske dobe tudi rok, v katerem proizvajalec jamči za servisne

storitve in rezervne dele.

Sukanci iz naravnih vlaken ne smejo biti presuhi, ker izgubijo

voljnost, se lažje trgajo, so trdi in povzročajo težave pri šivanju.

Bombažni sukanci (CO) so manj močni, zato jih radi uporabljamo v

mešanici s sintetičnimi vlakni. Lanene sukance (FL) uporabljamo le

za ročno šivanje. So zelo močni. Ker so bolj grobi, za strojno

šivanje niso primerni. Ker so naravni sukanci higroskopični, jih je

potrebno primerno shranjevati, torej pri ustrezni klimi prostora.



24

Sintetični sukanci so zelo močni, elastični in trajni. PVC sukanci so

na primer cenejši, niso pa primerni za velike hitrosti šivanja, ker se

hitreje deformirajo. PES sukanci so močni in elastični, PA sukanci

so dobro odporni proti neposredni sončni svetlobi, so cenejši in

tudi močni. Ker so sintetični sukanci elastični, je potrebno šivati z

ustrezno - manjšo napetostjo niti.

Težave pri šivanju lahko nastanejo zaradi elastičnosti, občutljivosti

na vročino in slabe drsnosti na poliranih površinah. Elastični

sukanci težijo za tem, da se po raztezanju vrnejo v prvotno stanje.

To se lahko kaže kot napaka, ker se blago guba po šivu. Zato

sukance navijamo brez napetosti in šivamo z zelo omejeno

napetostjo. Sintetični sukanci se tudi radi oprijemajo zglajene

kovinske površine in pride do težav pri šivanju. V takem primeru

zglajene dele nalahno pobrusimo.

Če je igla pretanka, lahko nastane slab videz šiva, ker jo močnejša

nit v blagu odrine - nastane tako imenovani cik-cak šiv. Temu se

ognemo, če uporabimo specialno neupogljivo iglo, ki ima

odebelitev na spodnjem in zgornjem koncu.



25

Šivanje z večjimi hitrostmi in v primeru, ko se blago guba

Zaradi trenja pri šivanju, posebej pri večjih hitrostih, pride do

segrevanja, deformacij, taljenja in pretrganja sintetičnih sukancev.

Temperature mehčanja so pri 170 do 240° C, taljenja pa pri 220

do 260° C. Če šivamo blago iz sintetičnih mas, lahko pride do

taljenja sintetične snovi, ki se prijema na iglo. Iglo očistimo z

rnravljično kislino ali fenolom. Segrevanje igle omejimo z ustrezno

izbiro (material, oblika) igle, mazanjem sukanca (silikonsko olje) in

hlajenjem igle z zračnim curkom. Če nimamo na razpolago

specialnih igel in dodatne opreme za omejevanje temperature igle,

šivamo s sintetičnimi sukanci z manjšo hitrostjo.

Gubanje blaga na spodnji strani nastane zaradi nezadostnega

podajanja blaga in kadar je oprijemna moč med plastmi majhna.

Gubanje pogosteje nastane pri šivanju sintetičnega blaga. Poleg

tega se zgornja plast močneje oprijema na polirano kovinsko

površino šivalne noge. Pri šivanju folije pride lahko do podobnih

težav »šivanja na mestu«.To nevšečnost odpravimo, če uporabimo

šivalno nogo obloženo s plastiko in šivalni stroj z alternirano

šivalno nogo in diferencialnim transportom. Pri šivanju usnja in

folije preprečimo zatrganje, če šivamo s kolikor je mogoče majhno

napetostjo sukanca.

Različne lastnosti sukancev so lahko vzrok za nekvaliteten šiv ali

težave pri šivanju.



26

Odgovori

1. Kaj je šivanje?

2. Od česa je odvisen izbor sukanca pri šivanju?

3. Kje uporabljamo garnirne šive?

4. Kako ločimo šivalne stroje po zunanji konstrukciji?

5. Kaj prištevamo k dodatni opremi šivalnega stroja in zakaj jo

uporabljamo?

6. Kateri so sestavni deli šivalnega stroja?

7. Kako ločimo šivalne stroje po načinu transporta in zakaj

moramo biti pri nakupu novega stroja na to pozorni?

8. V katerih primerih uporabljamo stroj za prešivanje tkanin?

9. Zakaj in kako je stroj zaščiten?

10. Kako vzdržujemo stroj?

11. Nariši in opiši strojno iglo. Kaj vpliva na izbiro strojne igle?

12. Kako izberemo sukanec za šivanje?

13. Zakaj moramo pred šivanjem preveriti sliko šivanja?

14. Opiši težave, ki lahko nastanejo pri šivanju, in kako jih

odpravimo.

15. Razloži, zakaj se blago po šivanju guba in kako odpravimo

to napako.



27

LITERATURA

1. Gaston, Desmond. 1995. Upholstery. A practical guide.

Glasgow: Harper Collins Publishers.

2. Nastran, Albina. 1990: Blazinjenje pohištva. Ljubljana:

Lesarska založba.

3. Nastran, Albina. 1991: Blazinjenje pohištva – tehnologija v

tapetništvu. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo in šport.

4. Schröter, Helmut. Polstertechnik un Innendekoration. Leipzig:

VEB Fachbuchverlag.

SLIKOVNO GRADIVO

1. Marjeta Federl

2. Rok Leban

3. Različni prodajni katalogi v elektronski in tiskani obliki

Avtorici:

Marjeta Federl, Srednja lesarska šola Škofja Loka

Irena Leban, Srednja lesarska šola Škofja Loka

Strokovni pregled:

Igor Jelovčan, Srednja lesarska šola Škofja Loka

Lektorica:

Vida Krpič, Srednja lesarska šola Škofja Loka

Documents

ŠIVANJE PREVLEČNIH MATERIALOV