SKLADIŠČENJE STRELIVA IN MINSKO EKSPLOZIVNIH SREDSTEV · Boris Orozel: Skladienje streliva in minsko eksplozivnih sredstev VIII SEZNAM KRATIC SiMES – Strelivo in minsko eksplozivna

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Boris Orozel

SKLADIŠČENJE STRELIVA IN

MINSKO EKSPLOZIVNIH SREDSTEV

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

Gospodarska in tehniška logistika

Celje, april 2011

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Boris Orozel

SKLADIŠČENJE STRELIVA IN

MINSKO EKSPLOZIVNIH SREDSTEV

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

Gospodarska in tehniška logistika

Mentor:

dr. Iztok Podbregar

Celje, april 2011

IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela

Spodaj podpisani ____________________________________________________,

študent _______________________________________________________ (študija), z

vpisno številko _____________________________________, sem avtor

diplomskega dela z naslovom:

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Ksenija Pečnik, prof.

slovenščine.

V Celju, dne _____________ Podpis avtorja:__________________

ZAHVALA

Za pomoč pri izdelavi diplomskega dela bi se rad zahvalil predvsem mentorju na

fakulteti, dr. Iztoku Podbregarju, ki me je sprejel pod svoje mentorstvo ter mi svetoval

in me vodil skozi izdelavo. Zahvala gre tudi sodelavcem v Slovenski vojski, ki so mi

priskočili na pomoč pri zbiranju podatkov. Iskrena hvala tudi staršem in prijateljem, ki

so me spodbujali in mi ves čas stali ob strani.

SKLADIŠČENJE STRELIVA IN MINSKO EKSPLOZIVNIH SREDSTEV

V diplomskem delu smo predstavili in skušali rešiti logistični problem skladiščenja

streliva in minsko eksplozivnih sredstev (nadalje SiMES) v Slovenski vojski. Predstavili

in opisali smo pod kakšnimi pogoji se skladišči, transportira in manipulira SiMES.

Na začetku smo nekaj stavkov namenili opisu Slovenske vojske in našteli njene naloge,

nato pa smo podrobneje opisali skladiščenje kot podsistem logistike. V osrednjem delu

diplomskega dela smo podrobneje prikazali, kako naj bi izgledal skladiščni kompleks,

ki je namenjen shranjevanju SiMES. Opisali smo tudi nekaj strojev za manipulacijo teh

sredstev pri notranjem in zunanjem transportu.

Temelj diplomskega dela je problem, kako zagotoviti ustrezno klimo v skladiščih

SiMES, da bi bila temperatura in prisotnost vlage primerne za skladiščene stvari, zato

smo poizkušali poiskati ugodno in učinkovito rešitev, ki bi prinesla pozitivne učinke.

Rešitve in ugotovitve pa smo predstavili v zaključku na koncu diplomskega dela.

Ključne besede: skladiščenje, eksplozivi, strelivo, eksplozije.

STORAGE OF AMMUNITION AND EXPLOSIVE

The diploma work will present and attempt to solve the logistical problems of

ammunition and explosive ordnance storage in the Slovenian Army. The diploma work

describes the conditions under which ammunition and explosive ordnance (hereinafter

AEO) is stored, transported and manipulated.

Beginning of the diploma work described the Slovenian Armed Forces and list its

functions, and then it describes in detail storage as a logistics subsystem. The central

part of the diploma work shows in detail how AOE storage facility should be designed.

It also describes machinery for AOE handling during internal and external transport.

The foundation of the diploma work is the problem of assuring adequate climate

suitable for storage regarding moisture and temperature in AOD storage facilities. The

diploma work attempts to find effective and efficient solution that would yield positive

results. Solutions and the findings are presented in the conclusion at the end.

Keywords: storage, explosives, ammunition, explosions.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev V

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE.................................................................................................................................. V

UVOD ......................................................................................................................................................... 1

OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ....................................................................................... 1 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA .................................................................................................... 2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ................................................................................................................ 3 METODE DELA ........................................................................................................................................ 4

1 PREDSTAVITEV SLOVENSKE VOJSKE ......................................................................................... 5

1.1 157. LOGISTIČNI BATALJON .............................................................................................................. 5 1.1.1 ETS (Enota tehničnih skladišč) ................................................................................................. 7

2 RAZLAGA OSNOVNIH POJMOV.................................................................................................... 10

2.1 LOGISTIKA ...................................................................................................................................... 10 2.2 DELITEV LOGISTIKE ....................................................................................................................... 11

2.2.1 Zunanji transport ..................................................................................................................... 11 2.2.2 Notranji transport ................................................................................................................... 12 2.2.3 Skladiščenje ............................................................................................................................. 13 2.2.4 Zaloge ...................................................................................................................................... 14 2.2.5 Manipulacija ........................................................................................................................... 14

2.3 VOJAŠKA LOGISTIKA ...................................................................................................................... 15 2.3.1 Namen vojaške logistike .......................................................................................................... 16 2.3.2 Načela sodobne vojaške logistike ............................................................................................ 16

3 VRSTE SKLADIŠČENEGA BLAGA ................................................................................................ 18

3.1 EKSPLOZIVI .................................................................................................................................... 18 3.1.1 Podrazredi eksplozivov............................................................................................................ 19 3.1.2 Skupine zdruţljivosti ................................................................................................................ 20

3.2 EKSPLOZIVNE SNOVI ...................................................................................................................... 22 3.2.1 Brizantni eksplozivi ................................................................................................................. 25 3.2.2 Inicialni eksplozivi ................................................................................................................... 25 3.2.3 Smodniki .................................................................................................................................. 26 3.2.4 Pirotehnične snovi ................................................................................................................... 26

3.3 VRSTE EKSPLOZIJ ........................................................................................................................... 26 3.4 STRELIVO ........................................................................................................................................ 27 3.5 MINSKO-EKSPLOZIVNA SREDSTVA IN RAKETE .............................................................................. 28

4 KLIMATSKI POGOJI ......................................................................................................................... 30

4.1 TEMPERATURA ............................................................................................................................... 30 4.2 ZRAČNA VLAGA .............................................................................................................................. 30 4.3 MAKSIMALNA VLAGA ..................................................................................................................... 31 4.4 ABSOLUTNA VLAGA ........................................................................................................................ 32 4.5 RELATIVNA VLAGA ......................................................................................................................... 32 4.6 DOLOČANJE TOČKE ROSE .............................................................................................................. 33 4.7 ORGANIZACIJA IN PROCES PREZRAČEVANJA ................................................................................ 34 4.8 PROCESI PREZRAČEVANJA ............................................................................................................. 35 4.9 ZAMENJAVA ULEŢANEGA ZRAKA ................................................................................................... 36 4.10 TEMPARIRANJE SKLADIŠČA ......................................................................................................... 36 4.11 ZNIŢEVANJE TEMPERATURE V SKLADIŠČU .................................................................................. 37 4.12 ZMANJŠEVANJE ZRAČNE VLAGE .................................................................................................. 37

5 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA .................................................................................. 38

5.1 OBSTOJEČE STANJE ........................................................................................................................ 38 5.1.1 Zahteve za vozila EX/II in EX/III ............................................................................................. 43 5.1.2 Dodatne zahteve za vozila EX/II .............................................................................................. 43 5.1.3 Dodatne zahteve za vozila EX/III ............................................................................................ 44

5.2 ZLAGANJE SIMES V SKLADIŠČE .................................................................................................... 45


Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev VI

5.3 KRITIČNA ANALIZA ........................................................................................................................ 46

6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE OBSTOJEČEGA STANJA ......................................................... 48

6.1 OCENA IN VREDNOTENJE ............................................................................................................... 50

ZAKLJUČEK .......................................................................................................................................... 52

LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................................... 54

PRILOGE ................................................................................................................................................... 1


Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev VII

KAZALO SLIK

SLIKA 1: ZNAK 157. LOGB ............................................................................................................................ 6 SLIKA 2: PRIKAZ MANIPULACIJE LETALSKIH BOMB........................................................................................... 8 SLIKA 3: ORGANIZACIJSKA STRUKTURA SKLADIŠČA SIMES .............................................................................. 9 SLIKA 4: PRIKAZ TOKA MATERIALA IN INFORMACIJ ........................................................................................ 15 SLIKA 5: MEDNARODNA OZNAKA ZA EKSPLOZIVNE SNOVI ............................................................................... 19 SLIKA 6: PRIKAZ EKSPLOZIJE........................................................................................................................ 27 SLIKA 7: VRSTE STRELIV ............................................................................................................................... 28 SLIKA 8: PRESEK PROTIOKLEPNE MINE TMRP-6I ......................................................................................... 29 SLIKA 9: DIAGRAM ZA DOLOČANJE TOČKE ROSE ............................................................................................ 33 SLIKA 10: PRIMER SKLADIŠČNEGA KOMPLEKSA ............................................................................................. 39 SLIKA 11: SKLADIŠČE ZA SHRANJEVANJE SIMES TIPA IGLO .......................................................................... 40 SLIKA 12: MERCEDES BENZ ACTROSS 3336 (IZVEDBA EX/II) ........................................................................ 43 SLIKA 13: PRIKAZ NALAGANJA SIMES NA VOZILO .......................................................................................... 45 SLIKA 14: PRIKAZ DEJANSKEGA STANJA TEMPERATURE IN RELATIVNE VLAGE .................................................. 47 SLIKA 15: PRIMER DELOVANJA RAZVLAŢILNE NAPRAVE .................................................................................. 49

KAZALO TABEL

TABELA 1: TABELA ZDRUŢLJIVOSTI ............................................................................................................... 21

TABELA 2: LASTNOSTI NEKATERIH NAJVEČ UPORABLJENIH EKSPLOZIVNIH SNOVI ............................................ 25

TABELA 3: PRIKAZ STARANJA SMODNIKA PRI POVEČANJU TEMPERATURE ........................................................ 30

TABELA 4: MAKSIMALNA ZRAČNA VLAGA V GRAMIH VODNE PARE V KUBIČNEM METRU ZRAKA (G/M3) PRI

POSAMEZNIH TEMPERATURAH ............................................................................................................. 31

TABELA 5: TIP ZRAKA GLEDE NA STOPNJO ZASIČENOSTI Z VODNO PARO.......................................................... 33


Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev VIII

SEZNAM KRATIC

SiMES – Strelivo in minsko eksplozivna sredstva

TSE – Transportno skladiščna enota

SKLAD – je skupina zloţenih sredstev drug na drugem ali ustrezno zloţeni kosi, ki

tvorijo večjo enoto

LIFO – (ang. Last In First Out) pomeni, da se pri porabi blaga uporablja sistem, kjer pri

porabi porabljamo blago, ki je prišlo zadnje notri (jemljemo od zgoraj).

FIFO – (ang. First In First Out) pomeni, da se pri porabi blaga uporablja sistem, kjer pri

porabi porabljamo blago, ki je prišlo prvo notri (jemljemo od spodaj).

TOVOREK – je embalaţna enota, ki je napolnjena z nevarnim blagom, ki je pravilno

označena in pripravljena za prevoz.

ADR – (ang. European Agreement concerning the International Carriage of Dangerous

Goods by Road) ADR je Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi

po cesti.

TNT – trinitrotoluen ali trotil, je predstavnik rušilnih eksplozivov. Spada med najslavnejše in

najpogosteje uporabljene eksplozive. Moč ostalih eksplozivov merimo v odstotkih moči

TNTja.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Brizantni_eksploziv


Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 1

UVOD

Dandanes skoraj povsod zasledimo novice o vojaških operacijah, manevrih, o mirovnih

pobudah etc. Vemo, da je vojska kot institucija obstajala ţe v davni preteklosti. Dober

primer za to so Špartanci, Napoleon Bonaparte, Aleksander Veliki Makedonski in

mnogi drugi, ki so s pomočjo logistike organizirali spopade in razporejali svoje vojake.

Logistika se je ravno v tej branţi tudi razvila. Če vzamemo za primer vojskovanje

Aleksandra Velikega; vsi vemo veliko o zgodovinskih dejstvih, malokdo pa se vpraša,

kako je bila dejanska izvedba sploh izvršena, kako je potekala logistika vseh operacij,

kje so ljudje dobili dovolj hrane in vode, če gledamo samo osnovne ţivljenjske

potrebščine, od kod je prišlo oroţje, od kod strelivo in kako je potekal transport,

skladiščenje, manipulacija ter vse ostale funkcije.

Opredelitev področja in opis problema

Celotno diplomsko delo temelji na področju manipulacij in skladiščenja SiMES. Za to

temo smo se odločili, ker se s takšnimi dejavnostmi vsak dan srečujemo v delovnem

okolju in je ţe prednost vsega tega v informiranosti in predvsem zato, ker ima logistika

na tem področju ţe od nekdaj velik pomen, ki pa se ga marsikdo ne zaveda. V našem

primeru je razlog za slabo predstavo o poteku in dogajanju predvsem v tem, da so

manipulacije zaprtega tipa in se skoraj nič ne odvija zunaj območja, ki je za to

predpisano. Za boljšo predstavo smo si izbrali Slovensko vojsko kot največjega

uporabnika teh sredstev v Republiki Sloveniji.

V Slovenski vojski se skladiščenje in prevoz SiMES uvršča v dejavnost oskrbe, in sicer

logistične oskrbe. Pri tem Slovenska vojska uporablja različne logistične enote, kot sta

npr. 670. poveljniško logistični bataljon in 157. logistični bataljon. Pod slednjega

spadajo skladišča za shranjevanje različnih materialno-tehničnih sredstev in skladišča,

ki so namenjena shranjevanju SiMES.

157. logistični bataljon je del Poveljstva za podporo in ga sestavlja več podenot. Je

osrednja nepremestljiva logistična enota Slovenke vojske, ki deluje na različnih

lokacijah po celotnem ozemlju Slovenije, kar na nekatera skladišča vpliva pozitivno, na



druga pa negativno. Slednje je mišljeno predvsem za lokacije zaradi mikroklime ter

seveda cestnih komunikacij. Iz varnostnih in ekonomskih razlogov so se nekatera

skladišča SiMES zaprla, druga pa prekategorizirala v skladišča materialno-tehničnih

sredstev.

V skladiščih minsko-eksplozivnih sredstev in streliva moramo zagotoviti čim boljše

pogoje za varno skladiščenje teh sredstev. Pri tem pa smo večkrat odvisni od narave in

njenih vremenskih vplivov, kot so deţ, megla, sneg in drugih neugodnih razmer, zato

bomo v tem diplomskem delu predstavili uvedbo avtomatizacije nadzora mikroklime v

skladiščih SiMES, ki bi pozitivno vplivala na situacijo in s tem rešila dan problem.

Zaradi splošne varnosti, predpisov in zakonov o hranjenju in nadzoru nad

eksplozivnimi snovmi ter predmeti Slovenska vojska skladišči in hrani SiMES v zato

namensko določenih skladiščih, ki so na dokaj primernih lokacijah. Ker pa gradnja

oziroma nastanek vseh skladišč sega v čas Jugoslavije, objekti ne zagotavljajo več

optimalnih pogojev glede skladiščenja in manipuliranja SiMES. Kot optimalne pogoje

mislimo na večjo zahtevnost skladiščenega blaga, saj se je njegova struktura sčasoma

spremenila. Slovenska vojska je vsa perspektivna skladišča obnovila zgolj na takšen

nivo, da so ustrezno varovani in ustrezajo vsem nacionalnim predpisom, ki so v veljavi.

S tem pa se teţave ne prenehajo, saj se v skladiščnih prostorih nahaja neugodna

mikroklima, kar vpliva na uskladiščena sredstva in bo prej ali slej imelo negativne

posledice.

V diplomskem delu ţelimo torej raziskati stanje in na podlagi zbranih podatkov najti

najustreznejšo rešitev in s tem optimizirati stanje v skladiščih SiMES.

Namen in cilji diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je predstaviti sedanje stanje problema skladiščenja in transporta

streliva in minsko-eksplozivnih sredstev ter na podlagi danih predlogov ugotoviti,

katera rešitev bi bila optimalna za omenjen problem.



Za ustrezno doseganje ciljev bomo morali pozornost nameniti naslednjim področjem:

predstavitev podjetja;

opis SiMES;

predstavitev obstoječega stanja;

predstavitev predlogov oziroma primernih rešitev.

Namen tega je, da bi v logističnem procesu skladiščenja SiMES racionalizirali delo in s

tem zmanjšali čas dela, povečali varnost dela in podaljšali ţivljenjsko dobo SiMES in

čim dlje ohranili njegovo kakovost.

Reševanje takšnega problema se mora začeti ţe pri naročanju novih minsko

eksplozivnih sredstev, naročnik bi moral biti pozoren na to, da bi se ustrezna sredstva

naročala na takšnih transportno-skladiščnih enotah, da pri kasnejši manipulaciji le - teh

ne bi prišlo do izgube časa, prevelike zasedenosti skladiščnega prostora ali poškodb

embalaţe.

Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da imajo skladišča za shranjevanje SiMES včasih neugodno

mikroklimo. To sklepamo na podlagi primerjanja dnevnikov klime in predpisanih

podatkov za ugodno skladiščno klimo SiMES, zato bomo z znanjem in izkušnjami

poizkušali najti najbolj učinkovito in ugodno rešitev, ki bi dosegala ţelene rezultate.

Kot predpostavko bi lahko navedli tudi, da bi z nakupom ustrezne klimatske naprave

rešili problem.

Treba je poudariti, da smo bili pri pisanju diplomskega dela omejeni z zaupnostjo

podatkov, zato nismo uporabljali nobenih podatkov o lokacijah in točni postavitvi

skladiščnih objektov. Nikjer nismo uporabili nobenih resničnih mer objektov, kakor tudi

ne skladiščnih kapacitet objektov, vrste in količine SiMES.



Metode dela

Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili svoje dosedanje znanje, pridobljeno na

delovnem mestu in sicer na področju skladiščenja in transporta SiMES ter študijo

veljavnega pravilnika o skladiščenju SiMES ter NATO AASTP1 standarda. Poleg tega

smo opravili še nekaj intervjujev z nadrejenimi in s strokovnjaki na področju

razvlaţevanja zraka iz podjetja Menerga, ostale informacije pa smo pridobili iz različnih

internetnih virov in v knjiţni literaturi.

Pri izdelovanju diplomskega dela so bile uporabljene naslednje metode dela:

študij knjiţnih virov;

študij elektronskih virov;

metoda deskripcije, s katero so opisana dejstva, procesi in ugotovitve;

metoda kompilacije, ki pomeni povezovanje spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov

drugih avtorjev;

metodo analize, s katero smo opisali teoretične poglede in dejstva iz praske in jih

povezali v celoto;

metodo sinteze, s katero smo razčlenili ugotovitve iz praske in iz teorije.



1 PREDSTAVITEV SLOVENSKE VOJSKE

Na spletni strani Slovenske vojske najdemo, da le-ta predstavlja obrambne sile

Republike Slovenije, vojaško obrambo izvaja samostojno ali v sodelovanju z

zavezništvom na podlagi mednarodnih pogodb. Za njeno podporo skrbijo sile za

zagotovitev delovanja, ki so namenjene zagotavljanju moţnosti za delovanje in

ohranjanju vzdrţljivosti sil (»O Slovenski vojski« [Slovenska vojska], b. d.).

Poslanstvo Slovenske vojske je, da v sodelovanju z zavezniki:

izvaja vojaško obrambo Republike Slovenije;

odvrne vojaško agresijo na Republiko Slovenijo;

vzpostavi suverenost na celotnem ozemlju Republike Slovenije;

prispeva k mednarodnemu miru in stabilnosti.

Naloge Slovenske vojske so:

vzdrţevanje pripravljenosti za delovanje;

aktiviranje in mobiliziranje sil;

premestitev v območje delovanja;

defenzivno in ofenzivno delovanje;

pripsevek k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti;

podpora pri zagotavljanju varnosti in blaginje drţavljanov Slovenije.

Glede na vlogo v delovanju se sile Slovenske vojske delijo na:

sile za bojevanje;

sile za bojno podporo;

sile za zagotovitev delovanja;

sile za podporo poveljevanja.

1.1 157. logistični bataljon

Je enota Slovenske vojske, ki je nameščena po celem ozemlju Slovenije s poveljstvom,

ki je nastanjeno v Vrhniki. 157. LOGB sestavljajo enote za zagotovitev delovanja, ki so

namenjene zagotavljanju moţnosti za delovanje in ohranjanju vzdrţljivosti ostalih enot.



V sile za zagotovitev delovanja spadajo:

logistične enote;

enote za zračni transport;

letalske in mornariške baze;

zdravstvene enote.

Slika 1: Znak 157. LOGB

Vir: “157. logistični bataljon” [Slovenska vojska], b. d.

157. LOGB deluje v sestavi Poveljstva za podporo ter izvaja logistično podporo

poveljstev in enot Slovenske vojske.

Sestava:

poveljstvo;

poveljniško-logistični vod;

enota za oskrbo;

enota tehničnih skladišč;

transportna četa;

enota tehničnega vzdrţevanja II. In III. stopnje;

enota za intervencijsko vzdrţevanje infrastrukture;

enota za vzdrţevanje streliva;

fizikalno-kemijski laboratorij.

Naloge:

oskrbovanje poveljstev in enot z vadbenimi ter bojnimi sredstvi;

zagotavljanje prevozov tovora in potnikov;

vzdrţevanje bojnih in nebojnih vozil ter sredstev zvez;

oskrbovanje poveljstev in enot z intendantskimi sredstvi.



1.1.1 ETS (Enota tehničnih skladišč)

Značilnost te enote je, da so skladišča decentralizirana, torej so razmeščena na celotnem

ozemlju Republike Slovenije. Pomanjkljivost decentraliziranega skladiščnega

poslovanja je v nepreglednem nadzoru nad zalogo blaga v vseh skladiščnih enotah, kar

pa se rešuje s celovitimi računalniškimi sistemi s podporo za vodenje in organizacijo

skladiščnega poslovanja.

Druga posledica decentralizacije je, da imajo skladišča zelo različne klimatske razmere

(mikroklimo), ki vpliva na kakovost in hrambo SiMES, kar je enormnega pomena, saj

vemo, da je SiMES zelo draga. S kakovostnim skladiščenjem doseţemo veliko večjo

varnost pri uporabi in podaljšamo ţivljenjsko dobo SiMES, kar zmanjšuje potrebe po

novih nakupih.

1.1.2 Skladišče SiMES

Skladišče streliva in minsko-eksplozivnih sredstev je namenjeno hranjenju in

vzdrţevanju bojnih sredstev za potrebe Slovenske vojske v miru in v vojni. Pravilno

razporejeni in med seboj ločeni objekti za skladiščenje so osnova za skladiščenje

SiMES. Največjo zaščito dajo vkopani objekti, pokriti z dovolj debelo pokrivko iz

zemlje. Takšni objekti so zaţeleni za skladiščenje SiMES, saj nudijo največjo zaščito

pred vremenskimi spremembami in imajo relativno stalno temperaturo in relativno

zračno vlago.

Skladišča so razdeljena na upravni in tehnični del. V upravnem delu se nahajajo pisarne,

nastanitveni prostori za varovanje, garaţe za transportna vozila in drugi pomoţni

objekti, tehnični del pa je sestavljen iz skladiščnega dela in dela za vzdrţevanje SiMES.

Najpomembnejši dejavniki, ki se morajo upoštevati pri izboru lokacije za postavitev

skladišča SiMES ali pri odločanju o vrsti SiMES, ki se bo skladiščila na posameznih

lokacijah so:

konstrukcija skladiščnega objekta (objektov);

konfiguracija terena;

bliţina komunikacij in infrastrukture;



bliţina naselij;

vrsta SiMES;

količina SiMES, ki se bo skladiščila na določeni lokaciji oziroma objektih.

Pri tem ne smemo pozabiti, da se pazi na to, da je ob nesrečah čim manj ljudi

izpostavljenih nevarnosti. Na končno in pravilno odločitev vpliva še vrsto drugih

dejavnikov kot npr. kemične in fizične lastnosti sredstev, ki se nameravajo skladiščiti na

tem območju.

Najpogostejše manipulativne operacije pri skladiščenju SiMES:

sprejem sredstev;

merjenje temperature;

zračenje;

prekladanje blaga;

pregled kakovosti in količine;

komisioniranje;

paletiziranje;

izdaja sredstev.

Slika 2: Prikaz manipulacije letalskih bomb



Slika 3: Organizacijska struktura skladišča SiMES

Za skladišča SV je odgovorno 14 ljudi. Častnik, ki opravlja funkcijo upravnika je

odgovoren za vse, kar se dogaja znotraj skladišč. Podrejenim daje navodila za

opravljanje nalog ter spremlja procese, da ne pride do kakšnih nepravilnosti.

Podčastnika sta častnikova namestnika in pomagata pri opravljanju funkcij, v primeru

častnikove odsotnosti pa opravljata tudi njegovo delo. Vsakemu podčastniku sta

dodeljena po dva vojaka, ki skrbita za pravilno skladiščenje SiMES. Skladiščniki so

dodeljeni vsak svojemu skladišču, v katerih jim pri opravljanju nalog pomagajo vojaki –

manipulanti.



2 RAZLAGA OSNOVNIH POJMOV

2.1 Logistika

Logistika je pri človeku prisotna odkar pomnimo, vendar pojem kot tak spoznamo šele

v 17. stoletju. Pojem logistika naj bi izhajal iz grške besede ''logisticos'', ki pomeni

preračunljivo logično mišljenje. Kot drugo razlago pojma logistika bi lahko povzeli po

Mageeju (v Podbregar & Bosotina, 2007), ki pravi, da je logistika francoskega izvora

zaradi besede ''loger'', kar pomeni pripravo in oskrbo vojaškega tabora.

Poţar (“Logistika” [Wikipedia], b. d.). pravi, da je logistika vojaškega izvora. Ta pojem

zajema fizični tok materiala (surovin, polproizvodov, proizvodov, odpadkov) ter tok

informacij od dobavitelja surovin, preko proizvajalca in morebiti trgovca do končnega

potrošnika gotovih proizvodov, torej prostorske spremembe, poleg tega pa tudi

skladiščenje, ki pomeni premagovanje časa.

Etimološke razlage termina logistike kaţejo na to, da so bili prvi začetki logistike na

vojaškem področju. Tudi Podbregar in Bosotina (2007, str. 7) pravita, da je logistika

izredno pomemben dejavnik, ki bistveno soodloča o zmagovalcu v vojaškem spopadu in

je bilo znova potrjeno tudi v drugi svetovni vojni. Prebilič jo je zaradi izrednih

obseţnosti po številu vojakov sodelujočih drţav in tudi po geografskem prostoru, na

katerem je bila vodena, predvsem pa zaradi odločilnega pomena logistike na njen izid,

upravičeno poimenoval "logistična vojna" (Podbregar & Bosotina, 2007).

Če skupaj povzamemo definicije in razlage besede logistika pridemo do zaključka, da je

logistika zelo stara dejavnost, čeprav jo z besedo poimenujemo šele v 17 . stoletju.

Izvira iz vojaškega izrazoslovja. Vojaška logistika je bila v II. svetovni vojni vzor

gospodarski logistiki, kar pa se je kmalu za tem obrnilo. Danes v grobem logistiko

delimo na gospodarsko in vojaško logistiko, seveda pa se še te delijo na več panog, ki

pokrivajo svojo vejo v delitvi.



2.2 Delitev logistike

Glede na področje uporabe lahko v grobem ločimo logistiko na gospodarsko in vojaško

logistiko. Podbregar in Bosotina (2007) pravita, da se v gospodarstvu logistika ukvarja s

prostorsko in časovno transformacijo materiala, energije in informacij. V vojaških

sistemih pa je njen pomen veliko širši, saj poleg oskrbe z materialom vsebuje še druge

logistične funkcije, ki se sicer v različnih vojaških institucijah lahko nekoliko

razlikujejo. Običajno vključuje tudi: vzdrţevanje materialnih sredstev, transporte in

premike ljudi ter materiala, zdravstveno oskrbo ljudi in ţivali, zagotavljanje in

vzdrţevanje infrastrukture ter zagotavljanje in upravljanje finančnih virov.

V obeh logističnih sistemih bomo našli še skupno delitev kot nam jo prikazuje Oblak (v

Rihter, 2008) na:

zunanji transport;

notranji transport;

skladiščenje;

zaloge;

manipuliranje z blagom, informacije, komunikacije in kontrola;

kadri, povezani s sistemom.

Kljub temu, da sta vojaška in gospodarska logistika različne dejavnosti, imata skupno

delitev in skupna načela, ki jih predstavlja načelo 5P. To pa pomeni, da morajo

logistični koncepti poskrbeti, da je pravi material na voljo ob pravem času, pravilni

količini in pravilne kvalitete, na pravem mestu in z minimalnimi stroški.

2.2.1 Zunanji transport

Podbregar in Bosotina (2007) pravita, da je osnovna naloga zunanjega transporta

pravočasen dovoz surovin, nedokončanih proizvodov, polproizvodov, sestavnih delov in

drugih materialov ter odvoz gotovih proizvodov. Za uspešno in učinkovito izvajanje te

naloge mora podjetje izbrati najprimernejše prevozno sredstvo in prevozne poti.



Prometno infrastrukturo sestavljajo:

cestni transport;

ţelezniški transport;

vodni transport;

zračni transport.

Pri zunanjem transportu se velikokrat srečamo s terminom ''ozko grlo'', ki pomeni, da

imamo v neki določeni situaciji premale kapacitete prepuščanja, zato se promet začne

gostiti in upočasnjevati. Zaradi tega pride do časovnih zamud, ki slabo vplivajo na

celotni oskrbni verigi. Razvitost oziroma kakovost zunanjega transporta je pogosto

merilo celo razvitosti posamezne drţave.

2.2.2 Notranji transport

Podbregar in Bosotina (2007) pravita, da je notranji transport nujni sestavni del vsakega

proizvodnega procesa. Njega osnovna naloga je planska oskrba vseh oddelkov in

delovnih mest s potrebnimi materialnimi prvinami, odvaţati pa mora vse, kar na teh

delovnih mestih nastaja. Zajema premikanje blaga, surovin, polproizvodov,

nedokončanih proizvodov, gotovih proizvodov in drugih dodatnih materialov v

podjetju. Vključuje transport v predelavi oziroma proizvodnji, skladišču, med predelavo

in skladiščem, transport med proizvodno-predelovalnimi obrati in transport med

skladišči v podjetju.

Notranji transport poteka preko različnih transporterjev ali pa z napravami za ciklični

transport. Te naprave morajo imeti zagotovljene in označene transportne poti.

Transportnih poti mora biti toliko in morajo biti takšne, da so hitro in varno prehodne.

Transport, ki poteka po teh poteh, ne sme biti nevaren za zaposlene osebe.

Notranje transportne poti lahko skrajšamo, če jih prilagodimo tehnološkemu postopku

in se izogibamo kriţanju poti ter povratni voţnji praznih vozil. K temu pripomore tudi

ustrezna razporeditev skladišč, strojev in drugih naprav ter stavbna povezava med

proizvodnjo in skladiščem surovin ter proizvodov.



V skladišču SiMES se za transport blaga med skladiščnimi objekti najpogosteje

uporablja viličar, saj nam zaradi svoje mobilnosti nudi najboljše rezultate. Pri

premikanju blaga znotraj skladišča si poleg viličarja pomagamo še z ročnim

transportnim paletnim vozičkom.

2.2.3 Skladiščenje

Potrč in Lerher (2008) pravita, da lahko skladiščenje opredelimo kot pomembno

področje v gospodarjenju vsakega proizvodnega podjetja in organizacije. Močno je

povezano z zalogami, saj je njegova glavna naloga vzdrţevanje zalog. Skladišča so

blaţilci, ki s svojimi zalogami omogočajo premostitve nihanja v proizvodnem procesu.

Skladišča so namenjena premostitvi časa, kar pomeni, da se izravnajo časovne razlike

med proizvodnjo in uporabo blaga.

Podbregar in Bosotina (2007): »skladiščenje pomeni v bistvu časovno izravnavo med

dvema sistemoma, ki nista časovno usklajena«. Pri premagovanju časovne razlike mora

material ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane standarde. Skladišča morajo biti

oblikovana tako, da omogočajo čim krajše transportne poti, čim manj naj bi bilo

premeščanja in drugih manipulacij v skladišču, hkrati pa je potrebno preprečevati

zastoje. Skladiščenje mora biti pregledno in zahtevan material hitro dosegljiv, hkrati pa

morajo biti izpolnjeni tudi vsi varnostni ukrepi, da ne pride do poškodb ali kraj.

Vsi avtorji skladiščenje opredeljujejo na podoben način vendar si lahko optimalno

skladiščenje predstavljamo kot to, da izpolnjujemo predvsem dva interesa. Prvi je ta, da

imamo v vsakem času dovolj velike zaloge ustrezne kakovosti. Pri drugem interesu pa

se trudimo, da imamo pri skladiščenju čim niţje oziroma minimalne stroške. Poleg tega

pa ne smemo pozabiti na varnost, saj so predmeti skladiščenja v našem diplomskem

delu SiMES in bi v primeru kraje zelo neugodno vplivalo na drţavno varnost.

Osnovne naloge in namen skladiščne dejavnosti so:

prevzem in izdaja materiala;

uskladiščenje-shramba materiala ter zaščita predmeta skladiščenja pred poškodbami,

izgubami, poţarom, itn;



pravočasno zagotavljanje količine materiala za nemoteno proizvodnjo;

vodenje evidence o količini uskladiščenega materiala in gotovih proizvodov.

2.2.4 Zaloge

Podbregar in Bosotina (2007) pravita, da se zaloge razume kot količina blaga, odloţena

oziroma uskladiščena na določenem mestu v skladišču ali v podjetju. V sodobnih

organiziranih proizvodnih sistemih se skušamo zalogam izogibati, vendar se kljub temu

pojavljajo v različnih oblikah na nekaj mestih v logistični oskrbni verigi.

Poznamo več tipov zalog:

varnostna zaloga je namenjena premostitvi nepričakovanih dogodkov v materialni

oskrbi je rezerva, ki jo lahko porabimo le pod posebnimi pogoji in po posebnem

postopku;

signalna zaloga je količina zaloge, pri kateri moramo sproţiti postopek za novo

naročilo. Ta pa je enaka porabi v dobavnem roku oziroma za prav toliko višja od

varnostne zaloge;

maksimalne zaloge so največja dovoljena količina zaloge, do katere je še

gospodarno uskladiščevati material. Pri zalogah SiMES moramo maksimalno zalogo

izračunati glede na neto količino uskladiščenega eksploziva, vrsto oziroma

podrazred in varnostni razmik do najbliţjega ogroţenega objekta;

optimalna zaloga je količina zalog pri kateri so stroški zalog in stroški nabave na

količinsko enoto najniţji, hkrati pa je zagotovljen nemoten potek poslovnega

procesa.

2.2.5 Manipulacija

Manipulacija ali ravnanje z logističnimi objekti je vezni člen med tremi

najpomembnejšimi elementi logistike: skladiščenje, notranjim in zunanjim transportom.

To lahko vidimo na spodnji slik, ki nam prikazuje tok materiala skozi skladišče.

Manipulacijo lahko opredelimo kot dejavnik, ki vpliva na hitrost in kakovost

skladiščenja in transporta (Podbregar & Bosotina, 2007).



Slika 4: Prikaz toka materiala in informacij

Vir: Potrč & Lerher, 2007.

2.3 Vojaška logistika

Vojaška logistika je del nacionalne logistike, ki skrbi za temelje vojaških sil.

Nacionalno logistiko sestavljajo trije konstitutivni elementi:

naravne danosti (prebivalci, surovine, geografski poloţaj, podnebje);

nacionalna gospodarska podlaga;

temelji druţbenega političnega sistema (izobraţevanje, znanost in tehnika,

zakonodaja, finance, industrija, kmetijstvo, transport, …).

Skupek vseh teh elementov daje temelj nacionalni in vojaški logistiki. Sposobnost in

razvitost nacionalnega gospodarstva se vidi v zmoţnosti, da proizvaja materialne in

storitvene zmogljivosti za zagotavljanje delovanja drţavnih vojaških enot v vojni – zato

mora drţava oziroma njena vlada ves čas skrbeti in zagotavljati nemoteno delovanje

nacionalnega gospodarstva.

Vojaška logistika je disciplina logistike, ki se ukvarja z zagotovitvijo blaga in storitev

za izvajanje delovanja vojaških sil v določenem času in prostoru. Vojaška logistika

predstavlja predvsem logistiko porabe in v manjši meri tudi del proizvodne logistike.



2.3.1 Namen vojaške logistike

Namen vojaške logistike je zagotoviti sredstva in materialno zdravstveno oskrbo osebja

v pravih količinah, na pravem mestu in ob pravem času za učinkovito in uspešno

delovanje.

Vojaška logistika mora stopnjevati in izboljševati operativne zmogljivosti sil. Zato je

potrebno zagotoviti sistem, ki podaljša te zmogljivosti. Navedeno omogoča spoj

prilagodljive logistične strukture in informacijskih tehnologij ter novih doktrinarnih

rešitev, ki v realnem času zagotavljajo celovito preglednost sredstev ter učinkovito

povezujejo delovanje in zagotovitev delovanja.

2.3.2 Načela sodobne vojaške logistike

Prvo načelo logistike je obveščenost. To načelo izraţa tudi najstarejšo vsebino pojma

logistika, saj so si vojaški poveljniki z zbiranjem različnih informacij tako o samem

bojišču, kot nasprotniku, poizkušali zagotoviti začetno prednost v spopadu ter jo

realizirati v obliki zmage na bojišču. Danes si delovanja logističnega sistema brez

zadostnih informacij ne moremo več predstavljati. Izdelava logističnega koncepta, ki

obsega pravočasne priprave in čim bolj temeljito načrtovanje je cilj, ki v spopadu, ko se

tako oboroţene sile in logistični sistem nahajajo v izrednem stanju, omogoča čim bolj

kvalitetno delovanje sistema ter posredno zmanjševanje izrazitosti logističnega

vakuuma.

Nadgradnja prvega načela je načelo dosegljivost, ki se nanaša na oblikovanje jasnih in

predvsem realnih, dosegljivih ciljev. Omogoča obdelavo pred tem zbranih podatkov in

pripravo načrtov za vzpostavljanje logističnega sistema.

Generično ali razvojno načelo logistike temelji na izjemno hitrem razvoju bojne tehnike

ter posledično razvoju sodobnih oboroţitvenih sistemov. Ilustrativen primer je uporaba

letalstva v logistično-preskrbovalne namene. Gre predvsem za iskanje novih

tehnoloških rešitev, ki omogočajo realizacijo logistike sodobnim oboroţitvenim

sistemom ter hkratno uporabo moderne tehnologije pri samem izvajanju logističnih

dejavnosti.



Načelo medsebojne odvisnosti narekuje oblikovanje in izvajanje kooperacije

logističnega sistema s celotnim ostalim vojaškim sistemom, predvsem pa to velja za

načrtovalce nove vojaške opreme.

Načelo enostavnosti omogoča hitro in učinkovito izvajanje podpore. To načelo velja

tako za organizacije samega sistema kot uporabe čim bolj preproste in učinkovite

tehnologije.

Načelo pravočasnosti jasno opredeljuje časovno komponento logistike. Če podpora ni

zagotovljena v najbolj kritičnem trenutku, potem je bilo predhodno delovanje

logističnega sistema brezpredmetno. V kolikor oboroţenim enotam ni zagotovljena vsaj

minimalna količina vojaškega materiala ter servisiranja ostalih osnovnih potreb, so te

obsojene na poraz.

Načelo spodbude se pri logistiki nanaša na izvajanje podpore čim bliţje enotam v boju.

To načelo izloţi t.i. pojav pogleda preko rame, ko enote v boju pričakujejo pomoč, a je

ta oddaljena. S tem je povezan upad koncentracije vojaških enot v najbolj kritičnem

trenutku.

Vsa do sedaj omenjena načela v končni fazi pripeljejo do načela racionalnosti oziroma

ekonomičnosti. Prisotnost načela racionalnosti lahko zasledimo v vsebinah vseh

predhodno predstavljenih načel. To načelo teţi k organiziranju učinkovite logistike z

majhnimi izgubami in sredstvi.

To načelo nas pripelje do načela varnosti, ki predvsem z razvojem oroţja v zadnjem

obdobju narekuje dodatno varovanje delovanja logističnega sistema. Čeprav logistični

sistem svoje naloge izvaja v zaledju oziroma za linijo spopadov, sodobna oroţja z

velikim akcijskim delovanjem omogočajo direktno uničenje logističnega sistema. Pojav

izrazitega logističnega sistema vakuuma onemogoči izvajanja podpore enotam na

bojišču, kar privede do poraza.

Teoretična načela logistike naj bi s svojim medsebojnim delovanjem oblikovala

učinkovit, proţen in kvaliteten logistični sistem. Le-ta niso seštevek navodil, temveč

vodilo za analitično razmišljanje in trezno načrtovanje (Podbregar & Bosotina, 2007).



3 VRSTE SKLADIŠČENEGA BLAGA

Kot smo ţe nekajkrat omenili, se v skladiščih SV med drugim hranijo tudi eksploziva in

streliva. V tem poglavju jih bomo predstavili, omenili nekaj njihovih sestavnih delov in

glavnih značilnost ter jih razdelili po klasifikacijah. Opisali bomo značilnosti eksplozije

in najpogostejše proizvode, kjer se v njihovi sestavi nahajajo eksplozivne snovi. Za

konec bomo prikazali, kako in zakaj so eksplozivne snovi razdeljene v podrazrede in

skupine zdruţlivosti.

3.1 Eksplozivi

Eksplozivi v pravem pomenu besede se ne nahajajo v naravi. Prvi izdelan eksploziv je

bil črni smodnik, pogosteje imenovan »gunpowder«, ker se je v glavnem uporabljal za

ta namen. Črni smodnik je mešanica solitra (kalijev nitrat), oglja in ţvepla. Zadnja dva

se nahajata v naravi, ţveplo na vulkanskih področjih, oglje pa lahko naredimo iz lesa.

Soliter se ne nahaja v naravi v čistem stanju, toda kristalizira iz ţivalskih in rastlinskih

razpadnih produktov. Proces je dolg in vezan na specifične klimatske pogoje (Kitajska,

Srednji vzhod). Neznano kdaj in kje je nekdo ali njih več ugotovilo, da zmes ţvepla in

oglja, ki mirno gori, potem ko ji primešamo soliter, ki ni gorljiv, ne samo, da gori,

ampak je to gorenje izredno intenzivno. Na osnovi pomanjkljivih dokumentarnih virov

je bilo to odkritje na Kitajskem, predvidoma okoli leta 700. V letu 1000 naj bi bilo

razvito oroţje, ki je uporabljalo črni smodnik. Novica o odkritju je zelo počasi obkroţila

svet.

Legenda ali tudi ne: Berthold Schwarz, nemški menih iz Freiburga je nekega dne mešal

smodnik v kotlu, ko se mu je vţgal in odneslo je pokrov, naj bi predstavljala začetke za

izdelavo topov, ki naj bi sicer obstajali ţe prej, a točnih podatkov nimamo. Po nekaterih

podatkih naj bi bil prvi top iz brona skonstruiran okoli leta 1353, po drugih podatkih pa

naj bi se to zgodilo leta 1380. Zato je bil pred koncem 13 st. uporabljen v vojni za

preboj utrdb, 1320 je bil uporabljen v strelivu, z enormnimi posledicami na prihodnost

sveta. Sestava in izdelava smodnika se je počasi izboljševala skozi stoletja.



3.1.1 Podrazredi eksplozivov

Zaradi večje varnosti pri prevozu in skladiščenju so eksplozivne snovi razdeljene v

podrazrede od 1.1, ki so najbolj nevarna pa do razreda 1.6 ter skupne zdruţljivosti, ki so

označene z veliko črko. Teh označb je 13 od A do S, pomagajo nam pri ločevanju

različnih eksplozivnih snovi pri skladiščenju in prevozu SiMES.

Slika 5: Mednarodna oznaka za eksplozivne snovi

Vir: “Nevarne snovi” [Wikipedija], b. d.

Podrazred 1.1 so snovi in predmeti, ki lahko povzročijo eksplozijo v masi (to je

eksplozija, ki se skoraj v trenutku razširi na ves tovor).

Podrazred 1.2 so snovi in predmeti, ki lahko pri eksploziji tvorijo drobce, vendar ne

morejo povzročiti eksplozije v masi (npr. rakete, granate).

Podrazred 1.3 so snovi in predmeti, ki lahko povzročijo poţar, nevarnost za nastanek

drobcev ali udarnega vala je majhna, ne morejo pa povzročiti eksplozije v masi (npr.

zaţigalna sredstva, dimna signalizacija).

Podrazred 1.4 so snovi in predmeti, ki ob poţaru med prevozom ali skladiščenjem

pomeni majhno nevarnost. Vplivi so omejeni na tovorek. Ob eksploziji naj ne bi nastali

večji delci z daljšim dometom. Zunanji plamen ne sme povzročiti trenutne eksplozije

celotne vsebine tovorka (npr. naboji, ognjemetni predmeti).



Podrazred 1.5 so izredno neobčutljive snovi, ki sicer lahko povzročajo eksplozijo v

masi, vendar so tako neobčutljive, da je zelo majhna verjetnost vţiga ali prehoda

gorenja v detonaciji pri običajnih prevoznih in skladiščnih pogojih. Najmanjša zahteva

za te snovi je, da pri preizkusu zunanjega gorenja ne smejo eksplodirati (npr. eksploziv

vrste B in E).

Podrazred 1.6 so izredno neobčutljivi predmeti, pri katerih ne more priti do eksplozije v

masi. Ti predmeti vsebujejo če izredno neobčutljive detonatirajoče snovi, verjetnost, da

bi prišlo do nepredvidenega vţiga ali razširitve ognja, pa je zanemarljiva.

3.1.2 Skupine zdruţljivosti

A Inicialno (primarno) razstrelivo

B Predmeti z inicialnim (primarnim) razstrelivom in manj kot dvema delujočima

varovalkama. Mednje spadajo tudi predmeti, kot so detonatorji, vţigalna sredstva in

netilke, tudi če ne vsebujejo inicialnega (primarnega) razstreliva.

C Pogonske eksplozivne snovi ali druge počasi goreče eksplozivne snovi ali predmeti,

ki vsebujejo tako eksplozivno snov.

D Sekundarno razstrelivo ali črni smodnik ali predmeti, ki vsebujejo sekundarno

razstrelivo, vendar brez detonatorja in brez pogonske polnitve ali predmeti, ki vsebujejo

primarno razstrelivo z najmanj dvema delujočima varovalkama.

E Predmeti, ki vsebujejo sekundarno razstrelivo in pogonsko polnitev, vendar brez

detonatorja (razen tistih, ki so sestavljeni iz vnetljivih tekočin ali vnetljive ţelatine ali

hipergela).

F Predmeti, ki vsebujejo sekundarno razstrelivo, z detonatorjem in pogonsko polnitvijo

(razen tistih, ki so sestavljeni iz vnetljivih tekočin ali vnetljive ţelatine ali hipergela) ali

brez pogonske polnitve.



G Pirotehnične snovi ali predmeti s pirotehnično snovjo ali predmeti, ki vsebujejo

eksplozivno snov in snov, ki povzroča svetlobo, vţig, solzenje ali dim (razen

predmetov, ki se aktivirajo pri stiku z vodo ali pa vsebujejo beli fosfor, fosfide,

piroforno snov, vnetljivo tekočino ali vnetljivo ţelatino ali hipergel).

H Predmeti, ki vsebujejo eksplozivno snov in beli fosfor.

J Predmeti, ki vsebujejo eksplozivno snov in vnetljivo tekočino ali vnetljivo ţelatino.

K Predmeti, ki vsebujejo eksplozivno snov in strupeno kemično snov.

L Eksplozivne snovi ali predmeti, ki vsebujejo eksplozivno snov, ki se mora zaradi

posebne nevarnosti ločiti od drugih vrst (npr. zaradi aktiviranja pri stiku z vodo ali

zaradi količine vsebovanega hipergela, fosfidov ali piroforne snovi).

N Predmeti, ki vsebujejo samo izredno neobčutljivo razstrelivo.

S Snovi ali predmeti, ki so tako pakirani ali oblikovani, da zaradi nepredvidene reakcije

na tovorek ne morejo delovati, razen če je tovorek zaradi ognja ţe poškodovan. V takem

primeru udarni val in drobci ne smejo ovirati gašenja ali drugih nujnih ukrepov v

neposredni bliţini tovorka.

Tabela 1: Tabela zdruţljivosti

A B C D E F G H J K L N S

A ✘

B ✘ ✘

C ✘ ✘ ✘ ✘ ✘

D ✘ ✘ ✘ ✘ ✘

E ✘ ✘ ✘ ✘ ✘



F ✘ ✘

G ✘ ✘ ✘ ✘ ✘

H ✘ ✘

J ✘ ✘

K ✘ ✘

L ✘

N ✘ ✘

S ✘ ✘ ✘ ✘ ✘ ✘ ✘ ✘ ✘ ✘ ✘

Vir: Zakon o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih. Uradni list RS št. 35/2008.

Legenda:

✘ ... zdruţljivo

Iz zgornje razpredelnice lahko razberemo katera sredstva so med seboj zdruţljiva, ne da

bi v kontaktu pri prevozu ali skladiščenju tvorila nevarnost eksplozije. Tako se lahko

npr. snov B prevaţa z B in S snovjo, za razliko od snovi A, ki pa ni zdruţljiva z nobeno

drugo, torej se lahko transportira izrecno sama. Z največ zdruţljivimi snovmi pa je

zdruţljiva snov S, saj je zdruţljiva s snovmi B, C, D, E, F, G, H, J, K, N in S.,

3.2 Eksplozivne snovi

Eksplozivne snovi so kemične snovi ali zmesi, ki so zmoţne pod vplivom zunanje

spodbude (impulza) izgoreti v zelo kratkem času ob sproščanju velike količine toplote

in plinov tako hitro, da poškoduje okolico. Pri kemični reakciji eksplozivnih snovi

poznamo tri stopnje sproščanja plinov. Prva stopnja se imenuje deflagracija z

izgorevanjem od nekaj 100 pa tudi do 1000 metrov na sekundo, kot drugo stopnjo

poznamo eksplozijo, ki naj bi presegla nadzvočno izgorevanje, kot zadnjo najhitrejšo

stopnjo pa poznamo detonacijo, ki dosega izgorevanja od 5000 pa tudi preko 9000



metrov na sekundo. Eksplozivne snovi pri tem ustvarjajo vročinske, svetlobne, plinske

oziroma dimne učinke ali kombinacijo teh učinkov.

Eksplozivi, ki so trdni, tekoči ali zmesi so pri gorenju popolnoma neodvisni od kisika v

zraku, ker v sebi vsebujejo, poleg gorljivih materialov, tudi materiale, ki so bogati s

kisikom.

Najbolj pomembne lastnosti eksplozivov:

občutljivost na začetni impulz;

gostota;

kemična stabilnost;

fizična stabilnost;

toplota gorenja;

temperatura gorenja;

prostornina plina;

hitrost detonacije;

bilanca kisika.

Občutljivost na začetni impulz je količina potrebne energije, da se sproţi kemijska

reakcija. Praktično bi to bila občutljivost na trenje in udarce ob manipuliranju.

Gostota eksplozivnih snovi je teţa izraţena v g/cm3. Tako ločimo snovi, ki so v

prahu, prešane snovi in snovi, ki so utekočinjene in nato vlite. Večja kot je

gostota, manjša je občutljivost snovi na zunanje vplive, vendar se pri tem poveča

njihova delovna sposobnost.

Kemijska stabilnost je lastnost snovi, da se pri dolgotrajnem shranjevanju ne

spremeni. Ta sposobnost je odvisna tako od kemijske sestave kot tudi od kemijske

čistoče. Brezdimni smodniki so kemijsko nestabilni, zato je potrebno redno preverjati

njihovo stanje, saj lahko pri njihovem razpadanju pride do samovţiga.

Fizikalna stabilnost je sposobnost, da pri normalnih pogojih skladiščenja ne

pride do fizikalnih sprememb. Fizikalno so nestabilne tiste snovi, ki so občutljive na



vlago, raztros ali grudenje, ki kristalizirajo, izparevajo ali se jim spreminja gostota.

Toplota i zgorevanja je količina toplote izraţena v joulih, ki se sprosti pri

i zgorevanju enega kilograma eksploziva (kJ/kg). Večja kot je temperatura, večja

je delovna sposobnost eksploziva. Toplotna vrednost eksplozivnih snovi se tako

giblje med 1260 pa nekje do 7140 kcal/kg.

Temperatura izgorevanja je najvišja temperatura, do katere se segrejejo plini, ki so

produkt izgorevanja eksplozivne snovi. Ta temperatura dosega vrednosti okoli 1000 –

6000 oC.

Količina plinov je količina izraţena v litrih, ki nastane pri izgorevanju enega

kilograma eksplozivne snovi. Praktična vrednost količine plinov je vidna pri

delovni sposobnosti eksploziva, ker se le-ta preko toplotne energije pretvori v

mehansko delo. Količina plinov se tako pri eksplozivih giblje okoli 300 do 1000 L/kg.

Hitrost detonacije je pri brizantnih snoveh definirana kot hitrost, s katero se širi

detonacijski val pri detonacijskem izgorevanju eksplozivne snovi. Detonacijska hitrost

je odvisna od veliko elementov a posebej od kemijske sestave, od čistoče v kemijskem

pomenu, gostote, velikosti kristalov ter vlage.

Poznavanje detonacijske hitrosti ima velik praktični pomen pri brizantnih eksplozivih,

ker predstavlja merilo moči kot dela v enoti časa. Detonacijska hitrost pri eksplozivnih

snoveh se giblje v mejah od 1500-9000 m/s. Pri nekaterih kombinacijah eksploziva

znaša tudi do 10.000 m/s.

Bilanca kisika je količina kisika v odstotkih, ki manjka v eksplozivu ali pa ga je viška

po končanem procesu gorenja. V večini primerov je ta bilanca negativna.

Na podlagi navedenih lastnosti in primernosti za odločeno uporabo delimo eksplozivne

snovi v razrede, ki so predstavljeni v naslednjih podpoglavjih.



3.2.1 Brizantni eksplozivi

So eksplozivi, ki so znani po svoji rušilni moči, ki se kaţe v lomljenju, rušenju, trganju

predmetov v trenutku eksplozije. Najbolj znani predstavniki te skupine so: pentrit,

heksogen, tetril in trotil. Uporabljajo se za polnjenje projektilov, bomb, min, itd.

Zanimivo je, da je totalna količina energije manjša, kot se sprosti pri enaki količini

klasičnega goriva. Za primer: 1 kg TNT sprosti 4.080 kJ, pri gorenju 1 kg nafte ob

ustrezni količini zraka pa se sprosti 30.000 kJ. Uporabnost eksplozivov je v hitrosti

sproščanja te energije in ne v njeni količini.

3.2.2 Inicialni eksplozivi

So eksplozivi, ki so zelo občutljivi na zunanje vplive kot so trenje, plamen, vlago in

udarce. Najbolj znani predstavnike te skupine so svinčev azid, ţivosrebrov fulminat in

aceton peroksid. Uporabljajo se pri polnitvi vţigalnikov oziroma detonatorjev.

Detonatorji se uporabljajo zato, da izzovejo eksplozijo pri drugih eksplozivih.

Tabela 2: Lastnosti nekaterih največ uporabljenih eksplozivnih snovi

Naziv Trauzel

ml

Hitrost

detonacije

[m/s]

Občutljivost/udar

[J]

Občutljivost/trenje

[N]

Pb-azid 110 4500 - 5300 2,5 - 4 0,1 - 1

Pb-stifnat 130 4900 - 5200 2,5 - 5

Hexogen 480 8750 7,4 120

Oktogen 480 9100

Pentrit 523 8400 3 60

Pikrinska

kislina 315 7350 7,4 360

Tetrazen 155 1



Tetril 410 7570 3 360

Ţivosrebrov

fulminat 130 5400 1 – 2

Trinitotoluen 300 6900 15 nad 360

Vir: Slovenska vojska, 1970

3.2.3 Smodniki

So eksplozivne snovi, ki pri izgorevanju deflagrirajo in pri tem tvorijo smodniške pline,

kateri v zaprtem prostoru tvorijo visok pritisk. Danes poznamo tri vrste smodnikov:

kopoziti se uporabljajo za raketne projektile;

malodimni smodniki se uporabljajo za smodniška in pogonska polnjenja za izmet ali

pogon projektilov, vključno z raketami;

črni smodnik se uporablja za ojačevalce ognja topniških kapic, raketna polnjenja,

počasi goreče vrvice in za več vrst dimnih ali signalnih nabojev. Smodniki so zelo

občutljivi na vlago, ki povzroča njihovo neuporabnost, zato se hranijo v hermetično

zaprtih embalaţah.

3.2.4 Pirotehnične snovi

So različne vnetljive, svetilne in dimne snovi. Kot vnetljive, se uporablja termit in beli

fosfor. Svetilne snovi so izdelane na osnovi magnezija in aluminija. Za barvanje

plamena se dodajajo oksidanti ali pa beli fosfor. Pirotehnične zmesi so zelo občutljive

na vlago, če jih ne hranimo na ugodnih klimatskih pogojih, pospešujemo proces

razkroja in s tem povečujemo nevarnost samovţiga.

3.3 Vrste eksplozij

Eksplozijo je laţe definirati kot sam eksploziv. Berthelot je leta 1883 definiral

eksplozijo kot nenadno ekspanzijo plinov na volumen, ki je veliko večji od začetnega,

povezano s pokom, toplotnim in močnim mehanskim efektom. Poznamo več vrst



eksplozij, vendar nas zanima kemijska eksplozija, saj so eksplozivne snovi kemične

substance ali zmesi kemičnih substanc.

Za smodnike in večino pirotehničnih zmesi velja, da deflagrirajo, razstreliva pa

detonirajo. Deflagracija je proces zgorevanja, pri kateri je hitrost izgorevanja precej

manjša kot pri detonaciji. Hitrost zgorevanja je pomembna predvsem zaradi nastanka

plinastih produktov prideflagraciji saj ti nastajajo počasneje kot pa pri detonaciji. Tako

deflagracija dosega hitrost od 100 metrov na sekundo pa do 1000 metrov na sekundo,

hitrosti pri detonacijo pa so bistveno večje in se začnejo od 1000 metrov na sekundo pa

tudi preko 9000 metrov na sekundo.

Povzeto po skriptih Fizika eksplozivnih materija Dr. Stojadina Petroviča.

Slika 6: Prikaz eksplozije

Vir: “Eksplozija” [Wikipedija] b. d.

3.4 Strelivo

Strelivo je sklop elementov, ki so sposobni, pod določenimi pogoji, iz cevi oroţja

izvreči naboj zaradi doseganja učinka na cilju. Strelivo je sestavljeno iz tulca, izstrelka,

ki je na koncu smodniškega polnjenja in inicialne kapice. Tulec je ponavadi izdelan

iz materiala, ki ne reagira s smodnikom in je odporen na rjavenje, če pride v stik z

vlago. Na koncu tulca je odprtina, v katero je vstavljen izstrelek, ki je pritrjen s

strojnim stiskom tako, da smodnik ne more priti v stik z vlago. Na začetku je



vstavljena kapica, v kateri je inicialni eksploziv. Ta je zelo občutljiv na udarce, zato

moramo paziti pri manipuliranju, da ne pride do vţiga, saj se impulz nato prenese na

smodnik v notranjost, kar poţene izstrelek iz tulca. Strelivo je pakirano v kovinske

zaboje, ki so hermetično zaprti, saj s tem povečujemo ţivljenjsko dobo streliva.

Poznamo več vrst in dimenzij streliva, ki se začnejo z malo kaliberskim od 5,6 mm pa

vse tja do artiljerijskega streliva s kalibrom 155mm. Posebno pozornost moramo

posvetiti strelivu, ki je sestavljeno iz več različnih vrst eksplozivnih polnjenj.

Slika 7: Vrste streliv

Vir: “5,56 Amunition” [Gary's Place] b. d.

3.5 Minsko-eksplozivna sredstva in rakete

Minsko eksplozivna sredstva so eksplozivne snovi ali naprave, ki so sposobne, da pod

določenimi pogoji povzročijo eksplozijo. Rakete so eksplozivna telesa, ki so zaradi

raketnega pogona sposobna leteti po zraku. Ta sredstva uporablja vojska za

uničevanje utrjenih stavb, oklepnih vozil, ţive sile ter letečih plovil.

protipehotne mine: so naprave različnih oblik in velikosti, ki vsebujejo od 50 pa vse

do 900 g brizantnega eksploziva. Prve protipehotne mine so bile uporabljene ţe v

letu 1880, vendar se je njena uporaba povečala šele v prvi in drugi svetovni vojni.

Leta 1997 se je Slovenija kot podpisnica konvencije o prepovedi uporabe,

kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju

zavezala, da bo uničila vsa sredstva te vrste;



protioklepne mine: so podobne protipehotnim minam, le da so te večje. Včasih so

imele ţelezna ali lesena ogrodja, v katere so vlili eksploziv. Novejša ogrodja

protioklepnih min so izdelana iz umetnih mas ali pa ga sploh nimajo. To sluţi temu,

da sovraţnik mine teţje odkrije. Mine imajo do 6,5 kg brizantnega eksploziva ter

enega ali do tri vţigalnike, ki jih sproţimo na pritisk od 200 kg+ ali pa preko antene;

Slika 8: Presek protioklepne mine TMRP-6I

Vir: »Anti-tank antimagnetic mine-4« [Krusik], b. d)

inicialne kapice: so majhni tulci, ki so izdelani iz aluminija ali bakra, v njih je

inicialni eksploziv, namenjene pa so za vţig brizantne eksplozivne polnitve.

Poznamo več vrst proţenja teh inicialnih kapic, od električnih, poteznih, časovnih,

radijsko vodenih, …;

vţigalne vrvice: so vrvice, v katerih je lahko smodnik, ki predstavlja počasi

gorečo vţigalno vrvico ali brizantni eksploziv, ki predstavlja detonatorsko vrvico.

Ta ima zelo veliko hitrost eksplozije in sicer do 8000 m/s.



4 KLIMATSKI POGOJI

V vseh skladiščih prostorih naj bi zagotavljali takšne klimatske pogoje, da bodo ugodni

za skladiščeno blago. Ţal se le redki zavedajo kako pomembna je prava klima v

skladiščnem prostoru, zato smo se odločili izpostaviti ta problem v našem diplomskem

delu. Za laţje razumevanje bomo tukaj predstavili kaj je pravzaprav pomembno za

dobro klimo v skladišču SiMES. Predstavili bomo delo, kako opravljamo meritve in

ostala prezračevanja, da bi dosegali idealne klimatske pogoje znotraj skladišča.

4.1 Temperatura

V skladiščnem prostoru sta poleg ostalih pogojev zelo pomembna temperatura in

vlaţnost zraka. S povečano temperaturo lahko zrak sprejme večjo količino vode kar

pomeni, da imamo več vode na 1 m3 zraka. Povišana temperatura povzroča negativne

rezultate saj se eksplozivne snovi hitreje starajo. Iz spodnje razpredelnice je razvidno,

da s povečanjem temperature pada uporabnost smodnika.

Tabela 3: Prikaz staranja smodnika pri povečanju temperature

Temperatura 16 °C 21 °C 27 °C 32 °C 38 °C

Čas [leta] 32 18 10 5,5 3


4.2 Zračna vlaga

Za sprejemanje pravilnih odločitev in izvajanje koristnega prezračevanja skladišča

streliva je treba poznati zakonitosti obnašanja vlaţnega zraka pri spremembah

temperature, način uporabe instrumentov za merjenje temperature in vlage, način

uporabe tablice in grafikona za določanje točke rose, kakor tudi ostale predpisane

ukrepe za izvajanje prezračevanja skladišč streliva.



Zrak vedno vsebuje vlago v obliki vodne pare. Količina vodne pare v zraku je odvisna

od več dejavnikov, kot so: razpored površinskih voda, rastlinja, vetrov, itd., največ pa

od temperature.

4.3 Maksimalna vlaga

V zraku ni neomejene količine vodne pare. Za vsako temperaturo obstaja točno

določena maksimalna količina vodne pare, ki je lahko v enoti volumna zraka. Ta

količina se imenuje maksimalna ali mejna zračna vlaga. Meri se jo v gramih vodne pare

v 1m 3 zraka (g/m 3 ali g/kg suhega zraka). V spodnji tabeli so dani podatki o

maksimalni vlaţnosti zraka za posamezne temperature zraka izraţeni v g/m 3 .

Tabela 4: Maksimalna zračna vlaga v gramih vodne pare v kubičnem metru zraka

(g/m3) pri posameznih temperaturah

t °C g/m3 t °C g/m

3 t °C g/m

3

-30 0,5 7 7,7 20 17,2

-10 2,1 8 8,1 21 18,2

-8 2,7 9 8,8 22 19,3

-6 3,2 10 9,4 23 20,4

-4 3,8 11 10 24 21,5

-2 4,4 12 10,6 25 22,9

0 4,9 13 11,3 26 24,5


Iz tabele je razvidno, da maksimalna zračna vlaga raste z naraščanjem temperature. Čim

količina vodne pare v zraku pride preko maksimalne vlage, se le ta kondenzira in

nastane megla ali rosa.



4.4 Absolutna vlaga

Dejanska količina vodne pare v zraku se imenuje absolutna vlaga; izraţa se v gramih

vodne pare v kubičnem metru zraka. Izračuna se po naslednjem obrazcu:

[1]

Legenda:

a ... absolutna vlaga

mv ... maksimalna vlaga

r ... relativna vlaga

4.5 Relativna vlaga

Relativna vlaga zraka je razmerje absolutne vlage do maksimalne vlage. Relativna vlaga

določa in kaţe stopnjo zasičenosti zraka z vodno paro. Izraţa se v procentih. Relativna

zračna vlaga se izračuna po formuli:

[2]

Legenda:

a ... absolutna vlaga

mv ... maksimalna vlaga

r ... relativna vlaga

Kadar je zrak povsem zasičen z vodno paro, je absolutna vlaga enaka maksimalni in je

relativna vlaga 100%. Kadar je zrak popolnoma suh, je absolutna vlaga enaka nič, relativna

vlaga pa 0%.

Ker maksimalna vlaga raste s temperaturo zraka, ustreza eni absolutni vlagi pri različnih

temperaturah različna relativna vlaga. Tako na primer absolutni vlagi 10 g/m3 pri 15C

ustreza 78% relativna zračna vlaga, pri 20C pa je relativna zračna vlaga 58%. Posamezni

relativni zračni vlagi pri različnih temperaturah ustreza različna absolutna vlaga. Tako je

na primer pri 70% relativni vlagi in 21C absolutna vlaga 12,74 g/m3, pri 26C pa je

absolutna vlaga 17,15 g/m3.



Kolikšna je stopnja zasičenosti zraka z vodno paro je mogoče ugotoviti po točki rose –

temperaturi do katere je potrebno ohladiti zrak, pri čemer se ne menja količina vodne pare,

da pride v stanje zasičenosti in prične kondenzirati v meglo ali roso.

Tabela 5: Tip zraka glede na stopnjo zasičenosti z vodno paro

Zrak odstotek

zelo suh do 30% relativne vlage

suh od 31 do 70% relativne vlage

vlaţen od 71 do 80% relativne vlage

zelo vlaţen preko 80% relativne vlage


4.6 Določanje točke rose

Točko rosenja se določi tako, da se na ordinati diagrama za določanje točke rose poišče

izmerjeno temperaturo zunanjega zraka (recimo da je ta 21 C).

Slika 9: Diagram za določanje točke rose




Iz te točke se gre v desno do preseka s krivuljo relativne zračne vlage (recimo da je ta

75%). Iz tega presečišča se gre navpično navzdol do krivulje točke rose (100%), nato v

levo do ordinate, koder odčitamo temperaturo točke rose (v tem primeru je ta 16,5 C).

4.7 Organizacija in proces prezračevanja

Merjenje temperature in zračne vlage v skladiščih streliva opravlja upravnik skladišča ali

oseba, ki jo on pooblasti, zato se merjenje opravlja v skladu s tem navodilom. Ne glede na

predhodna merjenja je potrebno opraviti meritve temperature in zračne vlage pred vsakim

prezračevanjem in na koncu vsakega prezračevanja skladišča. Podatki se evidentirajo v

Dnevnik temperature, vlage in prezračevanja skladišča, ki se hrani v skladiščnem objektu.

Vsak skladiščni objekt mora imeti svoj Dnevnik temperature, vlage in prezračevanja

skladišča.

Pred prezračevanjem skladišča streliva je potrebno:

v metereološki hišici z digitalnim čitalcem odčitati temperaturo zraka in zračno

vlago. Ugotovljene podatke vpisati na tablo in v Dnevnik merjenja temperature,

zračne vlage in prezračevanja skladišč;

na osnovi odčitanih vrednosti, s pomočjo diagrama za določanje točke rose določiti

točko rose zunanjega zraka ter ugotovitve vpisati na tablo in v Dnevnik merjenja

temperature, zračne vlage in prezračevanja skladišč;

v skladiščnem objektu s pomočjo digitalnega čitalca odčitati vrednosti in jih vpisati

v dnevnik merjenja temperature, zračne vlage in prezračevanja skladišč;

na osnovi dobljenih podatkov odločiti ali se bo prezračevanje skladišča opravilo.

Odločitev o prezračevanju skladišča sprejme upravnik skladišča ali oseba, ki jo on

pooblasti. Zagotoviti oziroma upoštevati je treba osnovni pogoj, da med prezračevanjem

ne pride do kondenzacije vlage in pojava rose na strelivu, zabojih ali na stenah in podu

skladišča. Ta pogoj bo izpolnjen samo v primeru, če bo temperatura zraka v skladišču

višja od točke rose zunanjega zraka. Le v tem primeru se sprejme odločitev o

prezračevanju skladišča.



S prezračevanjem skladišča doseţemo:

zamenjavo uleţanega zraka;

temperiranje skladišča;

zniţanje temperature v skladišču;

zmanjšanje zračne vlage v skladišču.

Skladišč se ne prezračuje ob:

megli, deţju, sneţenju;

močnem vetru;

večji točki rose zunanjega zraka od temperature zraka v skladišču;

večji točki rose notranjega zraka od temperature zunanjega zraka.

Če je treba v skladišču opraviti določena neodloţljiva dela v času, ko prezračevanje ni

dovoljeno, je treba storiti vse za preprečitev rosenja streliva ali embalaţe streliva. Če je le

moţno, se dela preloţi na ugodnejše razmere, če pa to ni mogoče, so lahko odprta samo

ena vrata. Ventilacijski jaški in okna morajo biti zaprta. Vrata pa so odprta čim krajši čas.

4.8 Procesi prezračevanja

Procesi prezračevanja skladišč streliva so sestavljeni: iz odpiranja vrat, odpiranja oken,

odpiranja ventilacijskih jaškov in kontrole vključevanja avtomatskega sistema

prezračevanja. Pri naravnem prezračevanju z odpiranjem vrat in oken lahko ob večjem

prepihu prezračevanje traja od 15 do 30 minut, pri manjšem prepihu pa okoli ene ure. Če

se prezračuje s prezračevalnimi jaški, mora prezračevanje trajati najmanj 4 do 5 ur.

Najbolje je, da se prezračevanje opravi v kratkem času z močnim prepihom. Pri daljšem

prezračevanju obstaja nevarnost, da se lastnosti zraka spremenijo tako, da se bo na strelivu

in na tleh skladišča pojavila rosa.

Priporočljivo je, da se med prezračevanjem in predvsem na koncu prezračevanja preveri

ali se na tleh, pod skladi streliva, MES ali raket pojavlja vlaga. To se najlaţje preveri

tako, da se na leseno palico dolţine okoli 2 m priveţe čisto, suho in nemastno

bombaţno krpo. Krpo se porine pod sklad streliva in z njo podrsa po tleh. Če je krpa

vlaţna, pomeni, da je pod skladom streliva kondenzirana vlaga. V teh primerih se



namesti instrumente za merjenje temperature in zračne vlage v bliţino mest kjer se je

pojavil kondenz in poostri merjenje temperature, zračne vlage in točke rose.

4.9 Zamenjava uleţanega zraka

Zamenjavo uleţanega zraka v skladišču, zasičenega s parami in plini od streliva in

embalaţe s sveţim zunanjim zrakom se doseţe s prezračevanjem skladišča. Zrak v

skladišču se najhitreje zasiči s parami in plini od streliva in embalaţe ob koncu pomladi,

poleti in v začetku jeseni. V tem času je treba pogosteje prezračevati skladišče, predvsem

če je zaznati intenziven vonj po parah in plinih. Zaradi tega se skladišče v tem času

prezračuje vsak dan, najmanj pa 2- do 3-krat tedensko. V ostalih letnih časih se

prezračevanje lahko zmanjša na vsaj 1-krat tedensko. Ob izrazito nizkih temperaturah (pod

-10 C ) se prezračevanje opravi 1-krat na 15 dni.

Upravnik skladišča oziroma oseba, ki opravlja prezračevanje skladišča mora upoštevati

določene termine, razen v primerih, ko pogoji ne dovoljujejo prezračevanja (temperatura v

skladišču je niţja od točke rose zunanjega zraka, deţuje, sneţi ali je megla ali pa močan

veter in podobno).

4.10 Tempariranje skladišča

Prezračevanje skladišča zaradi temperiranja se opravi spomladi. V spomladanskem času

in na splošno v prvi polovici leta se zunanja temperatura in absolutna zračna vlaga

bistveno hitreje povečujeta kot pa v skladišču. Če bi pri tako veliki razliki zunanji zrak

nenadoma vdrl v notranjost skladišča, bi se kondenzirala vlaga in strelivo bi se začelo

»znojiti«. Da ne bi prišlo do tega, je treba v tem letnem času skladišča prezračevati takrat,

ko je zunanja temperatura večja od notranje. Posebej je treba paziti na razmerje med

notranjo temperaturo in točko rose zunanjega zraka, saj je nevarnost kondenzacije vlage

največja prav v tem času. Skladišča se na ta način ne segreva čez 20 C.



4.11 Zniţevanje temperature v skladišču

Prezračevanje zaradi zmanjševanja temperature v skladišču se opravlja v času največjih

pripek. Če dnevne temperature doseţejo od 25-30 C (temperaturo se ugotavlja v času od

16. do 17. ure), je treba prezračevati zaradi zmanjševanja temperature v skladišču.

Prezračevanje se opravi na enega od navedenih načinov:

z odpiranjem ventilacijskih jaškov preko noči in zapiranjem preko dneva;

s prezračevanjem v zgodnjih jutranjih urah, ko so zunanje temperature še relativno

nizke.

V skladiščih, v katerih se v poletnem času temperatura dvigne na 30C ali več je treba

opraviti skrbne meritve temperature in vlage. Če s prezračevanjem ni mogoče zniţati

temperature, je potrebno opraviti adaptacijo objekta (termoizolacijo, avtomatsko

klimatiziranje prostora). Če adaptacijski posegi iz kakršnih koli vzrokov niso upravičeni

oziroma izvedljivi, se objekt ne sme uporabljati za skladiščenje streliva, MES in raket.

Odločitev o izločitvi objekta iz uporabe kot skladiščnega objekta za strelivo, MES in

rakete sprejme GŠSV na osnovi analiz spremljanja sprememb temperature v obdobju

preteklih dveh let.

4.12 Zmanjševanje zračne vlage

Prezračevanje skladišč zaradi zmanjševanja zračne vlage se opravi takrat, ko se z

meritvami ugotovi, da je zračna vlaga v skladišču večja od zunanje. Ta pojav je redek, v

največji meri se pojavlja v zimskem času in zgodaj jeseni, redkeje v spomladanskem času

ob jasnih dnevih in po hladnih nočeh. Prezračuje se toliko časa, dokler se ne izenačita

notranja in zunanja zračna vlaga.



5 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA

5.1 Obstoječe stanje

Obstoječe stanje bomo predstavili na podlagi namišljenega skladišča SiMES zaradi

varovanja zaupnih podatkov. To namišljeno skladišče bo imelo podobne skladiščne

objekte in bo locirano na takšni lokaciji, da bo vključevalo vse aktualne probleme, s

katerimi se srečujemo pri skladiščenju SiMES. Še enkrat poudarjamo, da so vsi podatki,

uporabljeni za praktični del diplomskega dela, izmišljeni.

Naše skladišče SiMES leţi v osrednjem delu Slovenije in se razteza na površini 10

hektarov. Teren, na katerem leţi skladiščni kompleks, je poraščen z mešanim gozdom in

ni ogroţen zaradi potresov, poplav ali drugih nevarnostih. V bliţnji okolici skladiščnega

kompleksa ni šol, bolnišnic, javnih objektov, ţelezniških postaj, letališč in naselij.

Skladišče ima dobre komunikacijske povezave saj leţi pribliţno 5km od avtoceste in na

cesti do nje ni zoţenj ali drugih omejitev zaradi nadvozov ali mostov, ki nam bi jih

povzročal učinek ozkega grla. To pa ţal ne velja za vsa realna skladišča, ki jih

uporabljamo za skladiščenje SiMES.

Skladišče SiMES je v grobem sestavljeno iz dveh delov:

notranjega dela, ki ga sestavljajo skladišča za shranjevanje SiMES, kontejner za

NUS, meteorološka hišica ter pomoţni objekti za sprejem in izdajo sredstev. Okoli

skladiščnih prostorov je postavljena aktivna ograja, ki ločuje in preprečuje

nenadzorovan vhod v notranji del. Zunanji del notranje ograje ima v pasu pribliţno

25 m razredčeno drevje brez podrasti in grmičevja. Na notranji strani notranje ograje

je 5 metrski protipoţarni pas, ki je poraščen z nizko travo, ki je redno košena. Za

vstop in izhod v notranji del se uporabljata minimalno dva prehoda, ki jih

imenujemo glavni in zasilni prehod. Oba prehoda pa nam omogočata kontroliran

vhod in izhod transportnih sredstev in ljudi;

zunanji del je sestavljen iz nastanitvenih objektov za varovanje, priročnih skladišč,

garaţ in pisarn za operativno vodenje skladišča. Zunanji del je ograjen z mreţno

ograjo višine 220 cm in ima dva kontrolirana prehoda. V bliţini glavnega prehoda je



nastanitveni objekt, ki vsebuje garderobe, jedilnico, sanitarije in pisarne. Ob objektu

je določen prostor za kajenje, ki je opremljen z protipoţarnim sredstvom in

posodami za ugašanje ogorkov. Ta prostor je potreben zato, ker je v celotnem

kompleksu strogo prepovedano uporabljati odprti ogenj in kajenje.

Notranji del je sestavljen iz šest tipskih skladišč tako imenovanih U-objektov ali IGLO

in dveh M-skladiščnih objektov.

Slika 10: Primer skladiščnega kompleksa

Vir: »Pilot's Eye View« [Secret Bases] b. d.

Skladiščni objekt tipa Iglo je iz armiranega betona grajen in z zemljo pokrit objekt;

razen sprednje stene, ki ni pokrita z zemljo. Objekt je namenjen shranjevanju SiMES.

Vsak posamezni objekt tipa Iglo, ki ima 200m2 bruto skladiščne površine, je prekrit z

50 cm debelo plastjo zemlje, v kateri ne sme biti kamenja, saj bi v primeru eksplozije

tvorili nevarne leteče kose, ki bi lahko poškodovali druge objekte ali celo ljudi.

Pred objektom je raven asfaltiran plato, ki je namenjen za manipulacijo z SiMES. Na

sprednji strani skladiščnega objekta je postavljen zaščitni nasip, ki je narejen iz zemlje

in poraščen z nizko travo, ki se redno kosi. Vrh tega nasipa je širok 100cm in ravno

toliko višji od vrat objekta. Namen zaščitnega nasipa je, da v primeru eksplozije v



objektu usmeri udarni val v zrak in s tem zmanjša poškodbe v okolici skladiščnega

objekta.

Na zunanji steni objekta so nameščena protipoţarna sredstva in drugo orodje za

vzdrţevanje kanalov meteorne vode in okolice. Poleg teh sredstev za gašenje se

uporablja še hidrantno omreţje z dvema moţnima priključkoma na objekt.

Slika 11: Skladišče za shranjevanje SiMES tipa IGLO

Vir: »Plugging the semtex hole« [Barista: heartstarters for the hungry mind] b. d.

Skladišče ima poleg vrat, ki se odpirajo navzven, še več prezračevalnih odprtin, ki naj bi

zagotavljale zajem in vnos sveţega zraka v objekt in zamenjavo uleţanega ali kako

drugače neustreznega zraka v objektu. Odprtine prezračevalnih kanalov za zajem

sveţega zraka so nameščene na spodnjem delu sprednje stene. Izhodne odprtine so na

zgornji strani zadnjega dela in so projektirane tako, da omogočajo naravni vlek zraka, ki

je v skladišču. Te odprtine so šibke točke v skladiščnih objektih tipa Iglo in morajo biti

projektirane tako, da ne omogočajo vdora udarnega vala ali ognja, ki bi lahko

poškodoval uskladiščena sredstva.



V notranjost skladišča ni nobenih električnih inštalacij, zato je osvetljevanje v skladišču

izpeljano tako, da so na zunanji steni pritrjena dva reflektorja, ki svetita skozi okna pri

vrhu objekta. Osvetljevanje v objektu je zaradi varnosti moţno vklopiti ali izklopiti na

drugem objektu. Tla v objektu so ravna in niso spolzka, na tleh so narisane

manipulativne poti, kjer je dovoljeno voziti z napravami za notranji transport. Tla so

sestavljena iz negorljivih materialov in so dovolj trdna, da se po večletnem skladiščenju

pri obremenitvi do 3t na 1m2 ne poznajo odtisi palet.

Odkar je poznan tip skladiščnih objektov »IGLO«, kateri je odporen na zunanji udarni

zračni val, primarne in sekundarne fragmente, je varnost skladov v sosednjih objektih

enakega tipa, bolj zaščitena in varna. S tem je povečana verjetnost, da bodo prenesli

nenadne eksplozije v sosednjih objektih in da bo strelivo v teh skladih še vedno uporabno

Skladiščni kompleks iz skladiščnih objektov tipa igloo daje najbolj enostavne rešitve in

najvarnejše notranje varnostne razmike, še posebej, če so vsi objekti postavljeni

paralelno in so vsa vrata vseh objektov obrnjena v isto smer. Postavitev objektov na

način, da so si prednje strani obrnjene ena proti drugi, ni sprejemljiva, saj bi bili varnostni

razmiki med njimi preveliki. Taka razporeditev zahteva ogromne površine. Objekti se lahko

postavijo tudi v vrsto na način, da so zadnje strani objekta obrnjeni ena proti drugi, toda

taka postavitev je manj fleksibilna in je lahko velika ovira pri morebitni širitvi

skladiščnega kompleksa.

Skladiščni objekt tipa-M je zgrajen iz opek in betona ter lahkih ostrešnih konstrukcij.

Objekt je projektiran tako, da dopušča sprostitev pritiska v primeru eksplozije. Ti

objekti so namenjeni za skladiščenje manjših količin SiMES, vseh vrst vţigalnikov,

detonacijskih vrvic in počasi gorečih vrvic. Velikost objekta je 20m2

in je obdan z

zaščitnim nasipom, ki preprečuje širjenje udarnega vala na okolico.

Objekt je z zunanje strani opremljen s protipoţarnimi sredstvi in orodjem za čiščenje

kanalov, ki odvajajo meteorno vodo. Poleg teh sredstev je objekt protipoţarno

opremljen še s hidrantnim priključkom, ki je nameščen v bliţini objekta. Pred objektom

je ravni plato za manipulacijo sredstev, ki se skladiščijo v objektu. V takšnem objektu

se ne skladišči teţkih zabojev, zato za pomoč pri notranjem transportu ne uporabljamo

viličarjev ampak ročni voziček.



Vsi tipi objektov morajo biti zaščiteni pred strelo, zato mora imeti vsako skladišče

zadostno število strelovodov. Strelovodna napeljava je speljana tako, da ne dopušča

iskre, ki bi iz strelovodnih vodov preskočila na stroje ali opremo v skladišču. Vsi

strelovodi se morajo enkrat letno pregledati in na njih opraviti meritve.

Zunanji transport SiMES se prične od dobavitelja in se v večini prevaţa po cestni in

ţelezniški infrastrukturi. Redkeje za takšne transporte uporabljamo pomorski in zračni

transport, ki je za takšne vrste blaga draţji in nevarnejši. Za vse navedene oblike

transporta se moramo drţati predpisov, ki nam jih navaja Evropski sporazum o

mednarodnem prevozu nevarnih snovi (ADR) sporazum med drţavami o prevozu

nevarnih snovi po cesti. Ta sporazum se je razvil po drugi svetovni vojni iz Evropskega

sporazuma o mednarodnem ţelezniškem prevozu nevarnega blaga (RID), ki izhaja iz

leta 1890. Vsako področje so opredelili z svojem sporazumom, ki jih poznamo pod

spodaj navedenimi imeni:

ADR - Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ang.

Transportation of Dangerous Goods on Roads);

RID - Evropski sporazum o mednarodnem ţelezniškem prevozu nevarnega blaga

(ang. Transportation of Dangerous Goods on Railways);

IMDG Code - Mednarodni kodeks za prevoz nevarnega blaga po morju (ang.

Transportation of Dangerous Goods at Sea);

IATA DGR - Mednarodni kodeks za prevoz nevarnega blaga po zraku (ang.

Transportation of Dangerous Goods in the air).

Za zunanji transport se v slovenski vojski v večino uporabljajo terenska tovorna vozila

saj v večini primerov urjenja potekajo na poligonih in streliščih. Zato imamo na voljo

več tipov tovornjakov, ki so primerni za prevoz SiMES.

Mercedes-Benz Actros 3336 je eno izmed teh transportnih vozil, ki je namenjeno za

prevoz materialno tehničnih stvari ali SiMES. Vozilo poganja dizelski motor s 355

konjskimi silami z moţnostjo pogona na vseh šest koles in porabo med 25 in 35 litri na

100 kilometrov. Vozilo ima vso dodatno opremo za prevoz SiMES in ustreza EXII

izvedbi.



Slika 12: Mercedes Benz Actross 3336 (izvedba EX/II)

5.1.1 Zahteve za vozila EX/II in EX/III

Pogonski motor mora biti nameščen pred sprednjo steno tovornega prostora; v

primeru, da je nameščen pod prostorom za tovor se mora zagotoviti, da se notranje

stene tovornega prostora ne segrejejo nad temperaturo 80 C, imeti mora kompresijski

vţig, izpušni sistem mora biti izdelan in nameščen tako, da ne ogroţa tovora oz.

mora zagotoviti, da se notranje stene tovornega prostora ne segrejejo nad temperaturo

80 C , v tovornem prostoru ne sme biti dodatnih grelcev, rezervoarja za gorivo,

raznih napeljav, dovodnih odprtin za izgorevalni ali segret zrak niti izpušnih

cevi za delovanje dodatnih grelcev, nazivna napetost električnega sistema ne sme

presegati 24 V.

5.1.2 Dodatne zahteve za vozila EX/II

Vozilo mora biti izdelano in opremljeno tako, da so eksplozivi zaščiteni pred

zunanjimi nevarnostmi in vremenskimi vplivi. Morajo biti zaprta oz. pokrita. Ponjava

mora biti obstojna proti trganju in iz nepremočljivega ter teţko gorljivega materiala.

Napeta mora biti tako, da na vseh straneh prekriva tovorni prostor, tovorni prostor



zaprtih vozil ne sme imeti oken, vse odprtine morajo imeti tesno prilegajoča se

vrata ali toge pokrove, ki jih je mogoče zakleniti, voznikova kabina mora biti od

tovornega prostora ločena s polno steno, vse luči v tovornem prostoru vozila morajo

biti na stropu in pokrite, to je brez prostih vodnikov ali ţarnic. Vsa električna oprema,

ki je dostopna z notranje strani tovornega prostora, mora biti primerno zaščitena proti

mehanskim udarcem od znotraj, če ima vozilo priklopnik, mora ta imeti

homologirano priklopno napravo, ki učinkovito zavre ali ustavi priklopnik, če se

odtrga od vlečnega vozila.

5.1.3 Dodatne zahteve za vozila EX/III

Vozilo mora biti izdelano in opremljeno tako, da so eksplozivi zaščiteni pred

zunanjimi nevarnostmi in vremenskimi vplivi, voznikova kabina mora biti s polno

steno ločena od tovornega prostor, tovorni prostor mora biti neprekinjen;

nameščene so lahko sidrne točke za povezovanje tovora; vsi spoji morajo biti

zatesnjeni; vse odprtine se morajo zaklepati, nameščene in izdelane pa morajo biti

tako, da so spoji odprtin prekriti, nadgradnja mora biti izdelana iz materialov,

odpornih proti vročini in plamenu ter debela najmanj 10 mm (po standardu EN

13501-1: 2002), električna napeljava v vozilu mora biti v ustrezni proti eksplozijski

izvedbi, če ima vozilo priklopnik, mora ta imeti homologirano priklopno

napravo in učinkovito zavoro, ki deluje na vsa kolesa in se sproţi z nadzorno

napravo servisne zavore vlečnega vozila in samodejno ustavi priklopnik, če se vlečna

naprava odtrga. S priklopniki, ki imajo samo naletno zavoro, se lahko prevaţa le do

50 kg neto mase eksplozivnih snovi (Robnik & Habič, 2007, str. 93).

Notranji transport se izvaja za manipuliranje ali pa komisioniranje SiMES pri tem pa si

pomagamo s transportnimi sredstvi. Najpogostejša oblika teh sredstev je v obliki

ročnega transportnega paletnega vozička in viličarja.

Ročni paletni voziček je najosnovnejša oblika za prevoz transportne skladiščene enote

v skladišču SiMES. Ročni paletni voziček je namenjen za prevoz palet in zabojev do

teţe 2,5t. Zaradi svoje enostavnosti uporabe je nenadomestljivo priročno sredstvo

notranjega transporta. Glavne slabosti ročnega paletnega vozička so, da je kljub visoki



dovoljeni teţi teţko upravljanje vozička saj je za pogon odgovoren le človek, ki ga

upravlja. Druga slabost vozička pa je, da ne moremo nalagati na tovornjak razen, če ni

tovornjak opremljen z nakladalno rampo. Kot zadnjo slabost bi lahko navedli, da je

nemogoče transportirati palete, ki imajo premalo prostora za vhod vilic to pa je ţal

pogosta praksa pri določenih SiMES.

Viličar je osnovno transportno sredstvo za manipuliranje s tovorom v skladišču in

zunaj njega. Je manipulativno sredstvo, ki se uporablja za razkladanje, nakladanje in

prevoz tovora. V skladišču se uporabljajo eksplozivno zaščiteni viličarji oziroma

viličarji Ex izvedbe, saj se lahko pri uporabi drugačnih viličarjev v skladišču kaj vname

ali celo eksplodira. Ti viličarji pa so dodatno zaščiteni z lovilci isker.

Slika 13: Prikaz nalaganja SiMES na vozilo

Vir: Forklift [WN], b. d.

5.2 Zlaganje SiMES v skladišče

V skladišču so tovorki SiMES zloţeni po metodi FIFO to pomeni, da SiMES, ki je prvi

prispel v skladišče, izdajamo pred mlajšimi serijami, zato ga postavimo v ospredje

sklada. Pri skladiščenju streliva in minsko eksplozivnih teles moramo biti zelo pozorni

na stabilnost skladov, zato imamo predpisane dovoljene dimenzije skladov za različna

eksplozivna sredstva. Skladišče SiMES mora biti pregledno in urejeno, to pomeni, da so

skladi veliki največ 3-4 m, razmik med skladi in zunanjimi stenami pa mora biti 0,6 m.



Višina sklada je odvisna od vrste eksplozivnih sredstev, meri pa od minimalno 1,5 m za

najbolj občutljiva ali inicijalna eksploziva do maksimalne višine treh metrov za streliva

in brizantna eksploziva brez montiranih vţigalnikov. Tabelo, ki nam prikazuje

dovoljeno višino štokiranja najdemo v prilogah.

Najpogostejše delovne operacije pri skladiščenju SiMES so:

sprejem sredstev;

merjenje temperature;

zračenje;

prekladanje blaga;

pregled kakovosti in količine;

komisioniranje;

paletiziranje;

izdaja sredstev.

Ker smo kot problem izbrali neugodno klimo v skladiščih SiMES, je za nas zelo

pomembno merjenje temperature v skladiščih. Meritve temperature in zračne vlage je

nujno potrebno delo saj si s tem pridobimo podatke za nadzor klime znotraj skladišča.

Te podatke lahko kasneje primerjamo z zastavljenimi in jih izboljšujemo z

prezračevanjem, vendar samo ob optimalnih naravnih pogojih. To pomeni, da smo

odvisni naravnih dejavnikov, kar pomeni, da zelo teţko dosegamo optimalne pogoje

skozi celo leto, saj nam narava ne nudi konstantnih idealnih pogojev.

5.3 Kritična analiza

Kot je razvidno iz predstavitve obstoječega stanja, uporabljamo za skladiščenje SiMES

objekte, ki niso opremljeni z napravami, ki bi pripravljala optimalno skladiščno klimo.

Sedaj se uporablja zastarel način uravnavanja notranjih klimatskih pogojev s

prezračevanjem in temperiranjem skladišč. Za primer in laţjo predstavo lahko iz

spodnjega grafa razberemo gibanje temperature in relativne vlage skozi leto za eno

skladišče.



Slika 14: Prikaz dejanskega stanja temperature in relativne vlage

Na grafu vidimo z modro črto označeno gibanje notranje temperature, ki skozi celo leto

ustreza predpisanim pogojem, ki so na veljavi. Z rdečo črto pa nam letni graf prikazuje

visoko odstopanje relativne vlage znotraj skladiščnega prostora, ki se zaradi slabih

zunanjih pogojev prenašajo ob odpiranju skladišč v notranjost. Na splošno lahko iz tega

razberemo, da smo preveč odvisni od zunanjih vremenskih vplivov, če hočemo

vzdrţevati ugodne notranje razmere. To v praksi pomeni, da ne bi smeli odpirati

skladišč za sprejem in izdajo sredstev, če zunaj niso ugodni pogoji.

0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

70,00

80,00

90,00

100,00

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Temperatura

Relativna vlaga



6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE OBSTOJEČEGA STANJA

Rešitev problema je kot ponavadi v inovacijah, zato ker v našem primeru neugodna

klima predstavlja problem v podzemnih skladiščih. Tako bi z ustreznim sistemom lahko

vzpostavili stalni nadzor nad zračno vlago, temperaturo in kvaliteto zraka.

Tak sistem, ki bi nam omogočil izboljšati klimatske pogoje smo našli pri podjetju

Menerga, ki se ţe od 1980 leta ponaša z inovacijskimi klimatskimi napravami, ki imajo

revolucionarne cilje, kot so nadpovprečno varčevanje energije in zdruţevanjem

perifernih komponent v eno centralno kompaktno napravo. Zaradi teh ciljev se Menerga

uvršča v sam vrh Evropskih podjetij, ki nam nudijo sisteme za urejanje klime na

različnih objektih.

Klimatska naprava, ki smo jo predlagali za rešitev problema, se imenuje Drysolair in je

najbolj primerna naprava za klimatizacijo zraka v skladiščih SiMES. Klimatska naprava

Drysolair deluje tako, da se vlaţen zrak razvlaţuje na izparilniku toplotne črpalke, z

ohlajevanjem pod točko rosišča (Orozel, osebna komunikacija, 10. oktober 2010). Tako

razvlaţen zrak se na kondenzatorju toplotne črpalke ponovno segreje, s svojo lastno

toplotno energijo sproščeno pri ohlajanju. Preseţek toplotne energije je moţno odvesti

preko vodno hlajenega kondenzatorja.

Zaradi predhlajenega vlaţnega zraka s suhim zrakom v rekuperatorjem (ploščnem

toplotnem izmenjalniku) obratuje naprava za razvlaţevanje zraka Drysolair z občutno

manjšo močjo kompresorja (torej manjšo porabo električne energije) kot naprava, ki

ima vgrajeno samo toplotno črpalko. Naprava je izdelana v različnih standardnih

velikostih. Moč hlajenja in s tem učinek razvlaţevanja je moţno prilagoditi vsem

zahtevam po temperaturi in vlaţnosti zraka.

Za uvedbo takšne naprave moramo najprej podati pogoje na katerih bi naprava delovala,

da nam lahko Menerga pripravi projektno dokumentacijo.

V našem primeru smo podali naslednje pogoje:

vzdrţevanje relativne vlage med 65% in 70%;



temperatura v skladišču ne sme pasti pod 5 in presegati 20 oC;

prenos podatkov na centralni nadzorni sistem;

monitoring podatkov;

alarmiranje v primeru motenj;

rešitev sistema s prilagajanjem na omejeno razpoloţljivo električno moč;

energetska varčnost;

vse naprave v skladišču morajo biti v ex izvedbi.

Slika 15: Primer delovanja razvlaţilne naprave

Vir: »Drysolair Type 11« [Menerga] b. d.

Klimatska naprava Drysolair potrebuje za polno delovanje 12,5 kw električne energije,

če razdelimo potrebno električno moč na posamezne sisteme ugotovimo, da sama

naprava za klimatizacijo potrebuje 2 kw to pomeni, da naprava deluje pri idealnimi

pogoji, če pa se ti pogoji v skladiščnem prostoru spremenijo se vklopi grelec 1. Ta



grelec pa dodatno potrebuje 6 kw elektirčne energije. Ob zelo neugodnimi notranjimi

pogoji pa se lahko vklopi še grelec 2, ki dodatno potrebuje 4,5 kw električne energije

vendar se to pojavjalo redkeje oziroma samo v primerih, da smo imeli skladišče odprto

dlje časa v izredno neugodnih razmerah.

Za napravo drysolair smo ugotovili, da je energetsko zelo varčna saj nam prihrani

veliko električne energije s tem, ko uporabljamo temperaturo notranjega zraka za

pripravo vpihanega zraka. Še bolj pa bi povdarili to, da notranji zrak ne uhaja skozi

klimatsko napravo s tem dosegamo varnejše pogoje v skladišču SiMES.

6.1 Ocena in vrednotenje

Za oceno uvedbe klimatiziranih naprav v skladišča SiMES sem si zaradi zaupnih

podatkov zamislil podzemni objekt z površino 200m2 v katerem lahko skladiščimo

SiMES v vrednosti 3-5 mio €. Uvedba sistema z montaţo in projektom za klimatizacijo

zraka za takšno skladišče bi nas stala 100.000€. Letne stroške obratovanja takšnega

sistema je teţko oceniti, ker je teţko oceniti kakšni bodo zunanji pogoji, če pa

predpostavljamo, da se skladišče ne bi odpiralo v slabih razmerah bi za klimatizacijo

objekta porabili bistveno manj energije.

Torej izhajamo iz tega, da bi klimatska naprava letno porabila od 10.000 do 15.000

kw/h letno po trenutni ceni električne energije pa to znaša od 1.000€ pa do 1.500€. Za

ostale stroške klimatskega sistema zajamemo še polletni in letni servis klime, ki nas bi

dodatno stalo pribliţno 1.500€. To zajema pregled funkcionalnosti naprave in menjavo

filtrov. Letni strošek delovanja takšne klimatske naprave bi nas stalo od 2.000€ do

3.500€, seveda pa je vse odvisno od zunanjih pogojev in od odpiranja skladiščnega

objekta v neugodnih vremenskih razmerah.

Z uvedbo takšnega sistema bi dosegli, da bi se ţivljenjska doba SiMES podaljšala za

več let, največji poudarek pa je seveda na stabilnosti, kar pomeni, da dosegamo večjo

varnost pri skladiščenju in kasneje pri uporabi SiMES.

Z uvedbo sistema za razvlaţevanje zraka smo dosegli:



konstantne klimatske pogoje;

daljšo ţivljenjsko dobo SiMES;

konstantno kakovost SiMES ter njegove embalaţe;

zmanjšanje človeškega faktorja;

delo v neugodnih vremenskih pogojih;

zmanjšanje korozije na embalaţi in strelivu.

Pogojev za uvedbo rešitev je več, ponavadi se vsi začnejo pri financah, ko pa ima

podjetje namen investirati v inovacijo, je potrebno vedeti koliko in katera skladišča se

bodo opremila z opremo za klimatizacijo zraka. Med pogoje za uvedbo rešitve bi lahko

dodali tudi to, da bi bilo potrebno sprazniti skladišče, na katerega se bi trenutno

montiralo takšno napravo, saj se zaradi varnostnih ukrepov ne sme izvajati kakršnih koli

del v skladišču, če so v njem SiMES. To pa pomeni, da bi morali zagotoviti zadostne

količine transportnih sredstev in skladiščne prostore, da bi lahko vanj spravili ta

sredstva. Po končani montaţi pa bi morali sredstva prestaviti nazaj v skladiščni objekt,

ki je bil moderniziran z klimatsko napravo.

Moţnosti nadaljnjega razvoja so odvisne od strateških planov Ministrstva za obrambo

RS, če se bodo odločili za uvedbo sistema za klimatizacijo zraka v posamezna skladišča

ali pa po vseh skladiščih po celi Sloveniji. Pri slednji moţnosti bi lahko uvedli centralni

nadzor delovanja naprav v vseh skladiščih, ki se uporabljajo za skladiščenje SiMES.

Kot glavno moţnost nadaljnjega razvoja pa bi predlagali, da bi se posodobila le

skladišča, ki imajo najslabše pogoje za skladiščenje SiMES in bi jih kasneje po

modernizaciji uporabljali za skladiščenje draţjih SiMES. S tem bi dosegli, da bi se

izognili dragemu posodabljanju skladišč ob enem pa bi nudili najboljše skladiščne

pogoje občutljivejšim in draţjim SiMES.



ZAKLJUČEK

Skozi analizo teoretičnih podlag pri izdelavi diplomskega dela smo se pobliţe spoznali

z osnovnimi pojmi, ki se dotikajo naše teme – skladiščenja SiMES. Ugotovili smo, da je

moţnosti za izboljšave nešteto, a so odvisne od mnogih dejavnikov, izmed katerih na

nekatere lahko vpliva človeški faktor, na druge pa ne, saj so odvisni od naravnih

dejavnikov. Eden izmed dejavnikov, ki najbolj vplivajo na odločitev »za« ali »proti«

izboljšavam je finančni faktor.

Skladiščenje in transport streliva in minsko eksplozivnih sredstev je precej delikatno

področje. V kolikor uporabniki niso dovolj dobro podkovani v teoretičnih osnovah kot

npr. višina, do katere je lahko zloţen kater tip blaga, kako se lahko določeno SiMES

transportira, kaj je potrebno za varno in uspešno skladiščenje in transport, etc. lahko kaj

hitro naletimo na teţave. Tisti, ki so odgovorni za skladiščenje in transport naj bodo v

teh pogledih na ravni ekspertov in na podlagi teoretičnih dejstev sprejemajo odločitve,

ki bodo kazale dolgoročne pozitivne posledice na ţivljenjsko dobo SiMES. Seveda del

učinkovitosti v skladiščih SiMES prinese tudi točnost in natančnost pri merjenju

temperatur in vlage v zraku.

Zaključimo lahko, da bi morali preučiti trenutne načrte skladišč SiMES in prediskutirati

moţnosti o spremembah oziroma izboljšavah, ki smo jih predstavili v tem diplomskem

delu. Hkrati pa je lahko to iztočnica za nadaljne raziskave, saj bi lahko SV vodila

porabo finančnih sredstev za nakup novega SiMES in poiskala korelacijo med

predvideno dejansko in ţivljenjsko dobo ter iz tega izpeljala kalkulacijo o smiselnosti

uvedbe DrySolair naprave, ki smo jo predlagali v diplomskem delu.

Da se ne bomo osredotočili le na skladiščenje, svoj del doprinese tudi transport. Za

transportiranje SiMES potrebujemo vozila z ustrezno opremo, ki bodo varno praveţala

SiMES, na kar pa spet vplivajo človeški in finančni faktorji.

Ugotovili smo, da je najvaţnejši izmed vseh ravno človeški faktor. Ljudje se odločajo o

postavitvi v skladišču, o tem, kdaj se bo prezračevalo, če je pravilen in primeren čas, če

je vse po pravilih etc. Ljudje so tisti, ki ukaţejo transport SiMES in na koncu moramo



zagotoviti tak način skladiščenja in manipulacije z blagom (SiMES), da ko bo le-to

prišlo do končnega uporabnika, bo ne glede na čas, ko se je blago skladiščilo,

transportiralo etc. še vedno dovolj varno za končnega uporabnika, torej v našem

primeru zaposlene v Slovenski vojski.

Zaključili bi z rekom: »Kjer je znanje, tam je moč.«, ki bi ga lahko na podlagi dejstev,

podanih v diplomski nalogi, potrdili oziroma se z njim v celoti strinjali, ne glede na to,

kdo je uporabnik le-tega.



LITERATURA IN VIRI

157. logistični bataljon [Slovenska vojska], (b. d.). Najdeno 3. novembra 2010 na

spletni strani http://www.slovenskavojska.si/struktura/sile-za-zagotovitev-

delovanja/157-logisticni-bataljon/

5,56 Amunition [Gary's Place], (b. d.). Najdeno 19. decembra 2010 na spletni strani

http://www.inetres.com/gp/military/infantry/rifle/556mm_ammo.html

Anti-tank antimagnetic mine-4 [Krusik], (b. d.). Najdeno 19. decembra 2010 na spletni

strani http://www.krusik.rs/KRUSIK_ZA_SAJT/index.htm

Drysolair Type 11 [Menerga], (b. d.). Najdeno 15. decembra 2010 na spletni strani

http://www.menerga.si/service/naprave-in-sistemi-drysolair

Eksplozija. [Wikipedija], (b. d.). Najdeno 19. decembra 2010 na spletni strani

http://sl.wikipedia.org/wiki/Eksplozija

Forklift [WN], (b. d.). Najdeno 23. januarja 2011 na spletni strani http://wn.com/forklift

Logistika [Wikipedia], (b. d.). Najdeno 8. decembra 2010 na spletni strani

http://sl.wikipedia.org/wiki/Logistika

Nevarne snovi [Wikipedija], (b. d.). Najdeno 19. novembra 2010 na spletni strani

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nevarne_snovi

O Slovenski vojski [Slovenska vojska], (b. d.). Najdeno 3. novembra 2010 na spletni

strani http://www.slovenskavojska.si/o-slovenski-vojski/

Pilot's Eye Views [Secret Bases], (b. d.). Najdeno 13. novembra 2010 na spletni strani

http://www.secret-bases.co.uk/pilots-eye.htm

Plugging the semtex hole [Barista: heartstarters for the hungry mind], (b. d.). Najdeno

15. decembra 2010 na spletni strani http://barista.media2.org/?p=1175

Podbregar, I. & Bosotina, V. (2007). Vojaška logistika. Elektronski vir. Celje: Fakulteta

za logistiko. http://fl.uni-mb.si/eknjige/Vojaska_logistika.pdf

Potrč, I. & Lerher, A. (2008). Skladiščno poslovanje. E-gradivo. Celje: Fakulteta za

logistiko.

Rihter, A. (2008). Oskrbne verige. E-gradivo. Celje: Fakulteta za logistiko.

Robnik, V., Habič, A., (2007). Priročnik za voznike, ki prevaţajo nevarno blago in za

druge osebe, ki pri tem sodelujejo. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu.

Slovenska vojska (1970). Upustvo za smeštaj i rukovanje municijom i minsko-

eksplozivnim sredstvima. Interno gradivo. Ljubljana: MORS.



Slovenska vojska (2002). Prezračevanje skladišč streliva, MES in raket. Interno

gradivo. Ljubljana: MORS.

Slovenska vojska (2005). Tehnični priročnik za izvajanje kontrolno tehničnih

pregledov, delaboracije in uničevanje pehotnega streliva. Interno gradivo.

Ljubljana: MORS.

Zakon o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih. Uradni list RS št. 35/2008.

PRILOGE

Kazalo prilog

PRILOGA 1: DOVOLJENE VIŠINE ŠTOKIRANJA STRELIVA ............................................................................... 1

1

Priloga 1: Dovoljene višine štokiranja streliva

Strelivo in MES višina

(m) Opomba

1. Pehotno strelivo do kal. 14.5 mm

2.Art. strelivo s pancirnim podkalibrnimi

projektili.

3. Art. strelivo brez montiranih vţigalnikov

razen s kumulativnimi projektili.

3

Vseeno ali se vţigalniki

nahajajo v istem zaboju ali so

pakirani posebej.

4. Mine za minomete brez montiranih

vţigalnikov.

3 Vseeno je ali se vţigalniki in

smodniško polnjenje nahajajo

ali so pakirani posebej.

5. PP in PT mine brez montiranih vţigalnikov

in detonatorske kapice razen PT min, TMD-

1 in TMD-2.

6. Eksplozivni naboji za rušenje brez

detonatorskih kapic.

7. Topovski udar od črnega smodnika in

eksploziva.

3

Vţigalniki se nahajajo v istem

zaboju.Če so v istem zaboju

pakirane tudi det. kapice,

dovoljena višina štoka je

2,5m.

8. Počasi goreče in detonarorske vrvice.

9. Vadbeno strelivo.

10.Signalno strelivo.

11.Dimna sredstva (dim.roč.bombe)

12.Smodniško polnjenje in nelaborirani

smodnik v predpisani embalaţi

13.Vadbeno, šolsko, preskusno strelivo in

MES.

3

3

14.Mine za metalce z navitimi vţigalniki.

15.Tromblonske mine-trenutne.

16.Art. strelivo z navitimi vţigalniki razen s

kumulat. projektili.

17. Ročne in PT bombe.

2,5

2

18. Vţigalniki za art. strelivo in vadbene ročne

bombe.

2.5

19.Kumulativne mine za breztrzajno oroţje,

ročne net. raketni metalec in tromblonske

kumul. mine.

20.Art. strelivo s kumulativnimi projektili (z

montir. in nemontir. vţigalniki).

21.PT lesena mina TMD-1,TMD-2.

22.Polnjenja za izdelavo prehoda skozi minsko

polje.

23.Kapice za art. strelivo.

2

24.Vţigalniki za MES.

25.Det. kapice bojne in vadbene.

26.inicijalne kapice

1,5

Vir: Slovenska vojska, 1970.

Documents

SKLADIŠČENJE STRELIVA IN MINSKO EKSPLOZIVNIH SREDSTEV · Boris Orozel: Skladienje streliva in minsko eksplozivnih sredstev VIII SEZNAM KRATIC SiMES – Strelivo in minsko eksplozivna